Štev. 36. Trst, v sredo 5. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. I-BP5-" - SEME™--? IZHAJA VSAK DAN idH sb fioseijah in prarnlklh eti 5., ob penecisijScih eb 9. zjutraj. FtCEffitčae Šter. so nrodaiajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tcoakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iSlnl, Dornbergu itd. Zastarel« šter. po 5 nvi. (10 stot.) OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 fcrione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. treo^:ia u a«d«lja)co lza&nj« „KDI»0®TI" i ••1« Kr«r 5-4«, it pot leta Kroa MO. dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefmak^ rana piama m m »prejemaj« la rekoplal M vra**K Naročnino, oglas« in reklamacije j« pošiljati na oprav ^ ltrtfr. UREDNIŠTVO : »lica filorgM fiatatd 20 (Har«drt 'Jmi). ladaj&tejj m odgovorni urednik ŠTEFAN GODI* A. fntrt koBaoroij tista ,Edinost\ - Natisnila Tiakjuraa .F.čiac^r*. i ph>»» sadraga. a omejenim porodi v o ca ▼ Trata. mJJar- Oiorgio ualatti štev. 20. MtaM-krastlnlTnl raCun ftev. 841-652. TELTFOn It U-J? BRZOJAVNE VESTI. Bombardiranje Drinopolja. SOFIJA, 4. Izv. Bombardiranje Drinopolja, ki se je pričelo včeraj ob osmi uri zvečer je trajalo do pol dveh ponoči in se je nadaljevalo zopet ob peti uri zjutraj. Razširjajo se vesti da mesto na več krajih gori. CARIGRAD 4. (Kor.) Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo komunike, v katerem potrjuje, da so Bolgari včeraj ob pol osmi zvečer na vzhodni in južni strani pričeli z vso silo bombardirati Drinopolje. Turki so hrabro odgovarjali. Vojne sovražnosti so se pričele tudi že na otoku Gali-poli. V meslu vlada mir. Govori se, da so se danes popoldne pričeli boji tudi že pred Ćataldžo. Bolgarska konjenica je z vso silo naskočila turške predstraže. SOFIJA 4. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da je bila kanonada pred Drino-poljem silno strašna. Drinopolje pade baje že do nedelje v bolgarsko-srbske roke. Po kapitulaciji mesta nameravajo zavezniki še enkrat predložiti Turčiji vse svoje zahteve. Ako bi Turčija tudi v tem slučaju ne odnehala, izbruhne vojna z vso silo in se bo nadaljevala toliko časa, dokler Turčija popolnoma ne razpade. SOFIJA 4. (Kor.^ Neuradna poročila zatrjujejo, da so Bolgari in Srbi včeraj ob 8 zvečer pričeli z bombardiranjem Drinopolja. Bombardiranje Je sledilo v več presledkih. Danes zjutraj je bila kanonada silno huda. Govori se, da je več delov mesta v plamenu. SOFIJA, 4. (Kor.) Tako v dipiomatičnih kot v bolgarskih vladnih krogih prevladuje prepričanje, da pade Drinopolje tekom enega tedna v bolgarsko-srbske roke, nakar se bodo pogajanja nadaljevala. Splošno sodijo, da bodo Turki potem bolj popustljivi in mir kmalu sklenjen. Zahtevi turške vlade po imenovanju cerkvenega namestnika sultana v Drinopolju, Bolgari ne nameravajo delati nobenih težav. PARIZ 4. (Izv.) Obnovitev volne ni tukajšnje merodajne kroge čisto nič iznenadila. Diplomatični in vladni krogi so trdno prepričani, da bo druga faza vojne še veliko krajša kot je bila prva. Turški odpor pri Čataldži ne bo posebno hud. Turška armada je po številu sicer močnejša, a Je zato vsled raznih sporov in nezadovoljnosti zelo desorganizarana. Ustanovitev nevtralnega pasu za tuje podanike v Drinopolju. CARIGRAD 4. (Kor.) Kakor poročajo listi, so se konzuli v Drinopolju obrnili do carigrajske vlade s prošnjo, naj vlada dovoli odhod tujih podanikov iz Drinopolja v Carigrad, ako noče privoliti v ustanovitev nevtralnega pasu za tuje podanike. CARIGRAD 4. (Kor.) Veliki vezir Mahmud Šefket paša je na prošnjo driao-pol|skih konzulov za ustanovitev nevtralnega pasu za tuje podanike v Drinopolju, odgovoril, da nima ničesar proti temu, vendar pa je za to najprej neobhodno potrebno dovo-jenje bolgarske vlade. Sultanov cerkveni namestnik za Drinopolje. BERLIN 4. (Izv.) „Lokalanzelger" po- PODL1STEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal AlekB&nder Dumas. — Prevel F. P. Ta del pesni, ki se je zlasti prilegal Korinčanom, ker je dolžil mater, v nasprotju z ustnim izročilom, umora na lastnih otrocih, je vzbudil vrhunec navdušenja. Cesarski namestnik Je Izročil čudežnemu pevcu olj-kin venec, a ženske so si iztrgale Iz las cvetke in vence ter Jih sipale na oder, očarane vsled tujčevega petj2. Za trenutek se Je bilo bat', da se bo Lucij zadušil pod tako veliko množino cvetja, kakor Tarpeja pod ščiti Sabincev, in to tembolj, ker Je nepremično in kakor da bi se za ta nezaslišani triumf nič ne zmenil, iskal med vrstami žensk ono, radi katere edine je bil ponosen na svojo zmago; sredi lepih Korinčank Je ona edina Še imela venec na glavi. Uzrl Jo je v starčevem naročju, Jo pogledal z neskončno mehkim pogledom in razprl roke v prosečem hrepenenju. Akta je vzdignila roko in odložila venec z glave; a ker ni imela moči, da bi ga zalučala svojemu ljubimcu, ga je vrgla v sredino cirkusa in se je ihteč zgrudila v naročje svojega očeta. Naslednjega dne ob zori Je zlata ladja lahko in čarobno plula po modrih valovih roča baje iz bolgarskih uradnih krogov, da bolgarska vlada nima ničesar proti temu, da se imenuje za Drinopolje sultanov cerkveni namestnik. Vendar pa se bolgarsko-turŠki I spor slika čisto napačno, ker se smatra Drinopolje kot edina sperna točka med obema državama. Bolgarska zahteva veliko več. Nova meja mora iti 180 km vzhodno od Drinopolja ob Midi|i ob Črnem morju do Rcdosta ob Egejskem morju. Turčiji smeta ostati le mesti Carigrad in Gallpoli, zato pa mora plačati veliko vojno odškodnino. Turčija pripravljena odstopiti Drinopolje. DUNAJ 4. (Izv.) Dopisnik „Neue Freie Presse* Javlja iz Carigrada: Turški min. svet je na svoji seji sklenil v principu odstopiti Drinopolje, če Bolgarska dovoli, da se nastavi v Drinopolju namestnik kalifa, da varuje turške verske interese. Vendar hoče Turčija za enkrat še počakati, kako se obrne vojna sreča na bojnem polju. Ker je Bolgarska že privolila v turško zahtevo, bi bil torej spor radi drinopoljskega vprašanja že rešen. To mora biti znano tudi bolgarski vladi in zato je čudno in naravnost nerazumljivo, zakaj Je s tako neizprosnostjo pričela z nadaljevanjem vojnih operacij. Polo2aj v Carigradu. CARIGRAD, 4. (Izv.) — Mesto ima na zunaj popolnoma mirno lice, a ljudstva se vedno boli polašča razburjenje. Veliko vznemirjenje vlada zlasti radi tega, ker je izostala tudi cd turške vlade obljubljena intervencija velesil pri balkanski zvezi. Politični krogi še vedno upajo, da se posredovanje izvrši, posebno če se bolgarski napad na Drinopolje ponesreči, kar pa strahu med občinstvom čisto nič ne zmanjšuje. Mnoge rodbine so že pripravljene na beg v Malo Azijo, ker se razširjajo vesti, da se glavna armada pri Čataldži ne bo upala dolgo braniti. Vlada sama je trdno prepričana, da pri Čataldži ne pride do nobenih večjih vojnih operacij, ker so tla popolnoma razmočena in bojno polje v velikem delu pod vodo. Velesile ostanejo solidarne. PARIZ, 4. (Izv.) — Tukajšnji politični krogi so trdno prepričani, da ostanejo velesile solidarne. Tudi se meni, da se bodo mirovna pogajanja kljub nadaljevanju vojne, nadaljevala slično kot za časa tripolitanske vojne. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da Bolgari ne bodo razvili vojnih operacij samo pred Drinopoljem, ampak skupno z Grki tudi z vso silo napadli mesto Galipoli, da tako prisilijo vrhodoega turškega poveljnika pri Čataldži, Izzet pašo, da oslabi svojo glavno armado. Princ Hofcenlohe v Petrogradu. PETROGRAD 4. (Kor.) Danes ob 10 dopoldne Je dospel semkaj podpolkovnik princ Bogomir Hohenlohe z lastnoročnim pismom cesarja Franca Jožefa za carja. Princa Je sprejel na koloavoru avstrijski veleposlanik grof Czernin. PETROGRAD 4. (Kor.) Car Nikolaj Je sprejel danes ob tretji popoldne v Carskem Selu princa Bogomirja Hohenloha v posebni avdijencl. PETROGRAD 4. (Kor.) Danes zvečer j se vrši v avstrijskem poslaništvu intimni diner, katerega se udeleže princ Hohenlohe, minister za zunanje zadeve Sasanov s soprogo in vsi poslaniki. Srbske zahteve od Bolgarske. DUNAJ 4. (Izv.) „Wiener Allgemeine Zeltung" poroča iz Belgrada: Srbski poslanik v Scfiji, Spa'ajković, je ob priliki svojega zadnjega bivanja v Beigradu sporočil srbski vladi bolgarski predlog, glasom katerega je Bolgarska^ za srbsko pomoč pred Drinopoljem in Čataldžo pripravljena odstopiti Srbiji vse ozemlje zapadno od reke Vardarja. Srbska vlada je bolgarski predlog sprejela. Ker pa Bolgarska dosedaj še ni zaprosila Srbijo za pomoč, sodijo belgra|skl: krogi, da se hoče na ta način izogniti iz- j polnitvi svoje obljube. Bolgarska namreč! še vedno upa, da se Turčija uda, še predno i izbruhne prava vojna na vsej črti. BELGRAD 4. (Kor.) Uradno se po-! roča: Vesti evropskih časopisov, da so se j povodom prihoda srbskega poslanika v So-i fiji, Spalajkovića v Belgrad, vršila pogaianja med Srbifo in Bolgarsko glede določitve nove meje med obema državama, so popolnoma izmišljene. Odhod srbskih čet na bojna polja. BELGRAD 4. (Izv.) Srbija Je odposlala več svojih polkov v Tracijo, pred Drinopolje in Čataldžo. Par polkov je odšlo tudi proti Skadru, da priskočijo Crnogorcem na pomoč. Rumunija pripravljena na vojno. LONDON, 4. (Izv.) Poročevalec „Daily Mlrrorja* se je mudil te dni v Rumuniji in opazil, da se Rumunija z največjo naglico pripravlja na vojno. Vsi mostovi, železnice In važnejše ceste so zastražene. — Posebno strogo je zastražen most čez Donavo. V Bukarešta se govort samo o predstojeći vojni, na katero Je ljudstvo že popolnoma pripravljeno. Kolodvori so polni vojaštva, ki neprestano odhajajo proti me|i. Venizelos na Dunaju. DUNAJ 4. (Kor.) Ministrski predsednik Venizelos je danes v spremstvu poslanika dr. Streita obiskal avstrijskega ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Nato Je konferiral dalje časa z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. DUNAJ, 4. (Izv.) Grški ministrski predsednik Venizelos je ob šesti uri zvečer odpotoval v Belgrad, kjer ostane dalje časa Srbi proti bolgarskim in rumunskim šolam. BELGRAD 4. (Kor.) Poročilo, da Je srbska vlada v rumunskih in bolgarskih šolah v novoosvojenem ozemlju prepovedala pouk, ne odgovarja popolnoma dejstvu. Pouk Je ustavljen iz istih vzrokov kot po vsej Srbiji. Ta odredba mora za novoosvojeno ozemlje veljati tembolj, ker stoji pod vojaško upravo. Nemiri v Mali Aziji. DUNAJ, 4. (Kor.) Turško poslaništvo na Dunaju Je pooblastilo „Fremdenblatt" izjaviti, da so vse vesti o proklamacije avtonomije v vilajetu Basrah, kakor tudi vesti o nemirih v posameznih delih Male Azije, popolnoma izmišljene. korintskega zaliva. Kakor ladja Orgo, (e tudi Rimljanova ladja imela na krovu drugo Me-dejo, ki je zapustila očeta in domovino. Bila je Akta, ki Je stala na krovu, naslonjena na Lucija, in ki je skoz pajčolan, ki se je polagoma spuščal nad Citeron, zrla proti Korintu, ležečemu ob vznožju. Nepremično, z odrevenelimi očmi in polodprtimi usti Je vztrajala na svojem mestu, dokler ni bilo ničesar več videti, tudi ne gradu, ki se! dviga nad Korintom. Ko je najprej izginilo rodno mesto za valovi, in potem tudi trdnjava, ki se je še nekaj trenutkov gugala na morski površini, podobna potapljajočemu se galebu, se je Akta nezavestna zgrudila k : Lucijevim kolenom. VI. Ko je mlada begunka zopet odprla oči, se [e nahajala v glavnem prostoru ladje. Lucij je sedel ob njenem ležišču In podpiral bledi, od razmrŠenih kodrov zakriti obraz, a v kotu Je dremal tiger, sključen na škrlatni, z zlatom pretkani preprogi in krotak I kakor Jagnje. Bila Je noč, in skoz odprtino j v stropu Je bilo videti krasno, moiro grško !nebo, posejano s tisoči svetlih zvezdic. | Ladja Je polzela po zelenih valovih, kakor da bi bila velikanska zibelka, ki Jo morje skrbno guga, kakor zvesta dojitka posteljico spečega otroka. Vse naokrog se je zdelo mirno, tiho in jasno« da je Akta za hip mislila, da so Jo objele sanje in da počiva še pod pajčolanom, ki Je pokrival njeno devičko ležišče. Toda Lucij je pazil na njeno, najmanjšo kretnjo; zapazil je, da se Je zbu- dil?, in je plosknil z rokama. Kmalu zatem je vstopila mlada, krasna sužnja ter držala v roki gorečo svečo, s katero je prižgala zlato svetilko, visečo na bronastem svetilniku poleg postelje. V trenutku, ko Je vstopila mlada deklica, je Aktin pogled obstal na njej ter ji sledil radovedno. Sužnja se ji je zdela znana, dasiravno Jo je videla prvič. Njene poteze so zbudile v njej še sveže spomine, toda nemogoče se ji je zdelo najti ime temu mlademu, otožnemu obrazu. V glavi ubogega otroka je rojilo toliko misli, da ni mogla več prenašati njihove teže, temveč je sklenila očesi in se izmučena zakopala v blazine. Lucij Je menil, da bo zopet zaspala ; dal Je sužnji znamenje, da jo čuva, ter Je zapustil izbo. Ko je bila sužnja z Akto sama, se je ozrla vanjo z nepopisno žalostnim Izrazom; nato je legla na škrlatno preprogo poleg Feba, čegar rama ji Je rabila za blazino. Tiger, moten v svojem spanju, Je napol odprl svoje divje se cve-teče oči, toda, ko Je spoznal prijateljico, je jel lizati s svojim krvavordečim jezikom njeno nežno roko, mesto da bi jo bil kaznoval za njeno predrznost; nato se je zopet zleknil, da bi zaspal, in vzdihnll, kar pa je bilo bolj podobno divjemu tulenju. Naenkrat so zadoneli z ladjinega krova čarobno ubrani glasovi. Bil Je zbor, ki ga Je bila Akta že čula, ko Je ladja priplula v Korint. Toda sredi nočnega miru in samote je bil učinek petja mnogo lepši in tajinstve- Avstrijska poslanska zbornica. Seja finančnega odseka. DUNAJ 4. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja finančnega cdsefea. Glasovalo se je o drugem oddelku osebnodohodninske predloge. Predlogi glede vpogleda v knjige so bili odloženi na pozne|ši čas. O §§ 162 in 183, ki se tičeta obdačenja kmetijstva in samostanov se vrši nova debata. Protislovanske odredbe ruske vlade. MOSKVA 4. (Izv.) Na zahtevo zunanjega ministrstva Je vlada prepovedala v Petrogradu, Moskvi in Kijevu vsa vseslo-vanska zborovanja in prireditve. V neoslc-vističnih krogih vlada radi tega velikansko razburjenje in nejevolja. Dogodki na Daljnem Vztoku. MUKDEN, 4. (Kor.) Petrograjski brzojavni urad poroča: Generalni guverner je že dobil koneČnl načrt glede Mandžurije in Mongolije. Poveljniki armade v Mandžuriji in Mongoliji so dobili ukaz, da morajo vse za operacije v Mongoliji določene čete cd-poslati polagoma na mejo severne Mongolije. Operacije se prično meseca marca. Generalni štrajk na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Zatrjuje se, da izbruhne v Budimpešti generalni štrajk dne 6. t. m., ko se prične v zbornici nadaljevanje razprave o volilni reformi. Vodstvo socijalističnlh organizacij izjavlja, da je ta vest neresnična, pač pa je napovedanih za danes 5. t. m. zvečer 40 zborovanj. Jezikovno vprašanje na Češkem. DUNAJ, 4. (Kor.) „Fremdenblatt- poroča : Ker so v Javnosti razširjene vesti, da je bilo na zadnji seji ministrskega sveta natančno določeno stališče vlade v vprašanju Jezikovne ureditve pri oblastvih na Češkem, je potrebno konstatirati, da vlada dosedaj Še ai ukrenila ničesar obveznega in so vse nasprotne vesti izmišljene. Francoski ministrski svet. PARIZ, 4. (Kor.) Na današnji seli ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom Fallieresa, sta ministrski predsednik Briand in finančni minister Klotz predložila v sankcijo zakonski osnutek o izpopolnitvi kongregacijskega zakona iz I. 1910. Bavarski prineregent na obisku pri cesarju Viljemu. MONAKOVO, 4. (Kor.) — Prineregent Ludovik Je odpotoval s svojo soprogo v Berlin k cesarju na obisk. Spremljal ga bo na potovanju ministrski predsednik. Admiral May — veliki admiral. LONDON, 4. (Kor.) Admiral Willlcra May je imenovan velikim admiralom. Stavka črkosta7cev v Amsterdamu končana. AMSTERDAM 4. (Kor.) Stavkujoči čr-kostavci so imeli včeraj skupščino, na kateri so sklenili, da prično jutri zopet z delom, ker so delodajalci deloma ugodili njih zahtevam po zvišanju plače. Tristoletnica Romanovih. PETROGRAD, 4. (Izv.) Antijohijskemu patrijarhu Gregoriju je dovolil car, da se sme udeležiti slavja tristoletnice vlade doma Romanovih. nejši. Kmalu je združenim glasovom sledil samospev. Lucij Je pel molitev k Neptunu. Akta Je spoznala topeče se zvoke, ki so ji prejšnjega dne pretresli najskrivnejše strune □jene duše. Bili so tako sladko ganljivi gasovi, da se je zdelo, kakor da se je približala ladji novega Odiseja sirena s Palinu-rovega rtiča. Vsa zamaknjena v to čarobno glasbo, je Akta odprla trudne oči In je zrla kvišku tja proti nebu, razsvitljenemu od zvezd, Polagoma je pozabila na svojo pekočo vest in na vse gorje ter se je s svojimi mislimi popolnoma zaglobila v svojo ljubezen. Že davno so se bili izgubili zadnji zvoki blagodcneče lire v ozračju, kakor da bi jih bili odnesli duhovi na svojih perutih, in Akta, vsa očarana od ljubke melodije, le še vedno prisluškovala in zria kvišku. Slednjič Je povesila oči, ki so se zopet srečale z onimi mlade deklice. Kakor gospodarica, tako se je bila tudi sužnja udala čaru teh milobnih glasov. Slednjič sta se pogleda obeh žensk srečala, in Akta Je bila še boji prepričana, da te žalostne oči niso šele prvič poslale svojih svetlih žarkov k njej. Akta je mignila z roko, sužnja Je vstala, obe sta za trenutek umolknili. Konečno je Akta prekinila molk. „Kako ti je ime, mlada deklica?" je vprašala. „Sabina", je odgovorila sužnja. Pri tej edini besedi je Akta vztrepetala, kajti ne samo obraz, tudi glas se ji je zdei znan, toda ime, ki Je je čula, ni moglo vzbuditi v njej nikakega spomina. Biran II. „EDINOST" St. 36. V Trstu, dne 5. februarja 1913. Otvoritev finskega dež. zbora. HELSINFFNRS 4. (Kor.) Danes fe bil otvorjen finski deželni zbor. Strah pred sufragetkami. LONDON 4. (I z v.) Strah pred angleškimi sufragetkami posta]a od dne do dne večji. Galerije vseh muze]ev in zbirk so že zaprte. Oaierije britanskega in dtžavnih muzejev so sicer še odprte, a so pod zelo strogim nadzorstvom. Vsem damam se preiščejo mufi, ročne torbice in dežniki. Nobeni protesti ne pomagajo. Žepne preiskave izvržujejo tudi na sumljivih moških. Republika menihov na Sveti Gori. Poleg raznih novih pojavov bode igrala na zemljevidu Balkana svojo posebno vlogo morda tudi meniška republika Athos. Poslaniki velesil so, kakor se Je že poročalo, sklenili, da na) postane gora Athos z istoimenim polotokom neodvisna duhovna republika. Polotok Athos-novogrški: Hagion Oros, turški: Ameros, italijanski: Monte Santo, — »Sveta Gora" — Je posebno zanimiva kot sedež meniške republike, ki Je čisto svoje vrste. Ta republika obsega 20 velikih samostanov, 12 vasi, 250 celic in 150 pušč s 6000 grških in ruskih menihov. Vsak narod, ki se priznava članom in pristašem pravoslavne cerkve, poseduje eden ali več samostanov, ki jih obiskuje vsako leto mnogo, silno mnogo romarjev. Menihi pa imajo take privilege, da se na polotoku ne sme naseliti nikdar nobeden mohamedanec. Pa tudi ženska ne sme stopiti na atoška tla. Na Athosu vlada seveda duhovščina in sicer 20 poslancev — iz vsakega samostana po eden, ki tvorijo s štirimi predstojniki vred sveti sinod. Gora Athos Je se svojimi krasnimi gorskimi gozdovi, se svojim milim podnebjem kakor na Rivijeri in se svojimi bogatimi vrelci in se svojo že v pregovorih znano rodovi-tostjo pravi rajski košček zemlje. Strme stene in skalovje, temni jelkovi gozdovi, svetli listnati gozdovi, obširni zidovi in stolpi se snenJava|o v pisani bujnosti. V starih časih je bilo gori svetišče gromovnika Zevsa, sedaj pa ga diči kapela. Pri Athosu je bil izgubil Mardonij velik del svoje flote in Kserks je hotel tam izkopati prekop, da bi prihranil flori viharje, pa jej je zakrivil pogin tam, kjer tega ni pričakoval, pri Sa-mini. _ V službi Italije in Nemčije! i. Će Je kdo kakega avstrijskega državnika pritisnil ob zid in ga spravil v zadrego z dokazi o krivičnosti vladnega zistema napram slovanskemu elementu v teh naših pokrajinah, in njega pogubnosti tudi se stališča državnega interesa: tedaj se tak-le avstrijski državnik sklicuje na — višje obzire I Ti višji obziri pa datirajo z matematično natančnostjo od tedaj, ko Je naša monarhija sklenila najnenaravnejo, torej tudi najnerazumljivejo zvezo, kar Jih Je sploh sklenila v svoji na srečaih in žalostnih dogodkih toli bogati zgodovini. O ti višji obziri! Skrivajo se sicer sramežljivo kakor nežna in dehteča vijolica na obronku, ki jo pa včasih vendar-le zaletu|e profano oko in Jo nenežna roka odnaša med qudi. Tako Je tudi nečak pokojnega italijanskega državnika in večkratnega ministrskega predsednika Crispija, gospod Palumenghi-Crispi utrgal vijolico avstrijskih — viših ozirov do Italije in Jo izložil očem profanega, „Kje Je tvoja domovina?" Je nadaljevala Akta. „Zapustila sem Jo v tako zgodnji mladosti, da se Je ne spominjam več." „Kdo Je tvoj gospodar?" „Včeraj je bil še Lucij, danes Je Akta." „Ali mu že dolgo služiš?" „Odkar se sploh zavedam." „Gotovo si mu zvesto udana?" „Kakor hči svojemu očetu." Potem sedi k meni in kramljajvi o nJem." Sabina jo je ubogala, toda z vidno na-voljo. Akta je smatrala njeno obotavljanje za boječnost in Jo je prijela za roko, da bi |o pomirila. Roka sužnje je bila mrzla kakor mramor, toda ni se branila in je sela v naslonjač, ki Ji ga je ponudila gospodarica. „Ali te nisem že nekje videla?" le nadaljevala Akta. „Menim, da ne," Je zajecljala sužnja. „Na borišču, v cirkusu, v gledališču?" „Nisem zapustila ladje.? „Kaj, ti nisi bila navzoča pri Lucljevih zmagah ?" „Vajena sem jih." Sledil je zopet molk tem vprašanjem in odgovorom, ki Jih Je sužnja dajala z vidno nevoljo. Ta njen občutek je bil tako oči-viden,,da se Akta ni mogla varati. „Čuf, Sabina," Je dejala, „vidim, kako težko ti bo zapustiti svojega gospodarja. (Dalje.) to je tistega sveta, ki se mu navadno odte-zajo tajnosti izza kulis diplomatičnega — teatra 1 Ker pa je to čudna vijolica, ki ne dehti ravno prijetno za nas Slovane na Jugu monarhije in ki marveč zastrupila vzduh, v katerem moramo živeti, in ker ie proti bacilu, ki ubija organizem, prvo sredstvo ravno to. da ga poznamo, hočemo tu podati tudi naši javnosti to, kar pripoveduje nečak italijanskega državnika o — višjih obzirih, ki so in ki še določajo smeri vladnemu režimu v teh naših pokrajinah. Gospod Palamenghi-Crispi je priobčil namreč nekaj dokumentov o notranji in vnanji politiki Italije izza časov ministrova -nja svojega strica. Velikega interesa ie za nas zvezek, ki se nanaša na vnan|o politiko Italije, ali resničneje povedano: na vplive te politike na avstrijsko notranjo politiko v obmorskih provinciJah. Tisti za nas ve-lezanimivi pasus slove v točnem prevodu: na bojnem polju. Da ste ga čuli, ka) Je oni Srb odgovoril na to. Diviii bi se mu bili. „Tudi stokrat bi umrl za domovino, ako bi bilo potrebno. Da ml umrje mati, to Je zakon narave. Ako bi pa umrla domovina, ne bi bil sirota {az, ampak ves narod. Če mi Je domovina dala vsega, kar ima dobrega, zakaj naj bi jaz ne žrtvoval zanjo vse, kar imam ?!" Tako Je govoril mladi mož. Tako govori prava, globoka, idealna ljubezen do svoje domovine. Ne treba pripovedovati, da Je šel mož iz lastne volje, ne da bi bil pozvan. Smilil se mi je mož cvetočih let. ki ga ne bom videl nikdar več, tudi če ga ne požre bojno polje. Pri nas pa skušajo mladi ljudje bežati v Ameriko že pred naborom. Je pač velika, neizmerna ljubezen Srba do svoje domovine.. I f Kardinal knez in nadškof dr. Nagi je včeraj zjutraj ob tri četrt na eno umrl. — Tako se glasi kratko brzojavno poročilo, ki smo ga prejeli včeraj iz „Ko se Je leta 1893. Crispi povrnil na vlado, se Je moral ponovno pritoževati j Dunaja, radi postopao|a Avstrije nasproti nje ita- , Dr.Nagl Je mož, katerega se spomi-lijanskim podanikom. Ker pa Je občutil njamo tržaški in sploh primorski Slovenci z potrebo, da mora tu intervenirati neko bridkostjo. Skoraj sedem let je pasti-nemška vlada, je brzojavil grofa roval dr- Nagi v naši tržaški škof ji in ta Lanzi našemu (italijanskemu) posia-(|fta njegovega delovanja med nami značljo niku v Berolinu • | dobo, kakšne bi si ne želeli več. Po bla- Postonanie avstriiske vlade v geni, z našim narodom in njegovimi željami In potrebami po očetovsko sočutečim najviš-Jstn nima niti zrnca zdravega ra- „ MOji tST^S^^l«^ naroda siaom, .e* prBe. mož, «u| vsemu, kar Je našega, človek, ki ni mogel potrebno za štuje vse narodnosti, posebno pa Italijan sko in nemško, ki sta edine civili-zovane(HI). Prednost, ki jo daja Slovanom, je na škodo njegovo in na Škodo vseh. Ne treba, da tajim, kako tista agitacija stavlja italijansko vlado v težko situvacijo in dela našo zvezo z Avstri|o našemu ljudstvu vedno bolj antipatično, ki ni pri nas nimalo priljubljena. Jaz vršim svojo dolžnost, ali naj se me ne stavlja v situacijo, da bi moral podati svojo demisijo. Pojte takoj k cesarju (Viijelmu) in rotite ga, naj se on in tudi ne hotel umeti naše duše, avstrijski birokrat v škofovskem talarju. Ricmanje--! Ta beseda označuje delovanje monsi-njorja Nagla med nami in mislimo, da nam ni treba reči prav čisto nič več. Dr. Nagi Je rodom DunaJČan, rojen dne 26. novembra I. 1855. Smrt ga je dohitela torej v leoi dobi šele 58 let, prav kmalu, ko ie dosegel vse časti, ki mu jih Je mogla dati hierarhija. Lepa karijera mu je bila zagotovljena takorekoč že z njegovim dunajskim domovinstvom. Po desetih letih svo- lZi&Je\eTd7sž SS lega duhovniškega delovanja bil |e med tem VafsZ.1. fiJŽJE. ifi^foiTr časom tudi že d »orni kapelan na Duna|u — vŽLsklč ™tot*ko kakor slo- , b„ Af Nag, žg imen0£aa ia rektor,^ ko. Dn.in.ib i*, „j__„„.i. j„ _„ _.„„ . lepila „Anima" v Rimu in 26. marca leta Poslanik |e odgovoril da ne more k ^ k , dobrih 23 |etih duhos_ cesarju, raaar 01 notei, pac pa poisce mai- „,,.„. _rn|komur- znan pri nas, za škofa indi rektne poti, da ga obvesti. To je Crispija razsrdilo tako, da je odposlal poslaniku v Berolinu nastopno brzojavko: „Po sedemindvajsetih mesecih, odkar se vi, general naše vojske in poslanik, mudite v Berolinu, čudim se, da niste dosegli te udobnosti, da bi mogli videti cesarja vsakokrat, ko to morejo zahtevati potrebe internacijonalne politike. Ne morem vam zatajiti, da vaša brzojavka nikakor ni pomirljiva". Na to Je grof Lanza poslal svojo demisijo, ki pa je Crispi ni hotel sprejeti, marveč je brzojavil Lanzi: „Najprej storite svojo dolžnost, potem bom videl, kako ko ukreniti" 1 Na to Je Lanza vendar dobil priliko, da je mogel govoriti s cesarjem Viljelmom, ki mu je rekel: „Recite Crlspiju, da se divim eneržiji, ki Jo razvija v službi kralja in domovine glede internacijonalnih pogodb. Ob ž al ju jem jako težkoče, ki mu jih dela postopanje avstroogrske vlade v Istri, kakor Jih je delalo tudi meni v poljskih pokrajinah. Že sem vam bil dal priobčiti nalog, ki sem ga poslal svojemu poslaniku na Dunaj. Potruditi se hočem v tej smeri, obžalujem pa, da ne morem, kakor bi hotel, direktno posredovati pri avstrliskem cesarju, ker bi iaz od njega ne dopuščal ni najmanje vplivanje na moje notranje stvari, radi česar se mu ne morem dotikati stvari notranje politike. Vendar bom nadalje, kolikor je v moji moči, delal na to, da opozorim ar-strjjsko vlado na nevarnosti, ki jih nje postopanje nasproti italijanskim narodnjakom more prinesti za trdnost zveze". Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. ViŠi računski svetnik Nikolaj Constanzo Je imenovan računskim ravnatel|em in za vodjo računskega oddelka tukajšnjega finač-nega ravnateljstva. Ljubezen do domovine. Pišejo nam: Pred neka) dnevi se je od tu neki Srb, namenjen na bojno polje, odpeljal z vlakom Južne železnice. Pripovedoval je, da so mu v sedanji vojni poginili trije bratje za domovino. Sedaj nima, razun matere, nobenih sorodnikov več. Po njegovi vnanjosti in po pripovedovanju bi se dalo soditi, da Je bolje situiran in da bi mogel živeti tudi drugje, ne da bi nosil svoje kosti na bojno polje in jih izpostavljal sovražniku. Eden potnikov Je menil, da je to pač dovoli, da so že trije bratje padli za domovino. Posebno pa še z ozlrom na staro mater, ki bi ostala brez vsake cpore, ako bi jej še četrti sin ostal ništva — naše tržaške škofije. Dne 28. avgusta leta 1902 Je bil slovesno ustoličen v katedrali sv. Justa v Trstu, dne 12. oktobra istega leta pa v Kopru. Dne 16. februarja I. 1910. Je odšel dr. Nagi iz Trsta na Dunaj kot koadjutor dunajskega kneza nadškofa, kardinala dr. Gru-scha In leto pozneje je ±z tudi bil njegov naslednik. Dne 2. decembra leta 1911. mu je cesar sam izročil v dvorni župni cerkvi kardinalski baret. De mortuis nil nisi, bene! — Dr. Nag-Iovo Škofovanje v Trstu tvori za nas primorske Slovence temno stran naše zgodovine, ki pa smo Jo preboleli kakor smo že preboleli marsikaj drugega, kar nam je prišlo od zgoraj. Dr. Nagi je odšel in za njim nam ostaja edino spomin težkih dni in pa zavest, da odha{a|o ljudje, naš narod pa ostaja vkljub njim I Mestni občinski svet ima Jutri, v četrtek, dne 6. februarja 1913, ob 7 zvečer svojo sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje podrobne raz-:fujejo prave o občinskem proračunu za leto 1913. jvprvič Odvetnika Slokoviča je oblila rudečica sramu in ni si upal dvigniti glave, marveč je, sklonjen nad spisi, „študiral" dalje. Priča dogodka je bilo namreč precej ljudi, ki so se tačas nahajali tam, med temi par odvetniških koncipljentov. Lekcija, ki |o Je dobil odvetnik od pri-prostega pa poštenega uslužbenca, gotovo ni bila prijetna, pa povsem zaslužena, in naj si jo dr. Slokovič le zapiše za ušesa 1 Našemu Godini, tej korenini zavednega Skednja, naše priznanje na častni in vzgledni narodni zavesti in na možatem nastopu 1 Češki socijalni demokrati so narodni in podpirajo hvale vredno češko obrambno delo. Med darovi, ki Jih je prejela Osrednja Matica šolska, se nahaja znamenit dar češke narodne demokracije: 25000 K. Socijalni demokrati, branitelji vseh krivično zatiranih, bi morali vsekakor braniti tudi pravice tep-tanih narodov in se zanimati za njihova obrambna društva. Nočemo tu ponavljati Žalostne pesmi, kako se slovenska socijalna demokracija razlikuje od češke. Tam tisočaki v podporo, pri nas očitanja, da so šole Družbe — klerikalne. Res, na cenen način se naša socijalna demokracija odtega vršenju tiste dolžnosti do svojega naroda, ki jo češka socijalna demokracija tako uzorno vrši. Slanikova večerja. Slovanska Čitalnica in Češka Beseda priredita v soboto, dne 8. feb. t. 1. v vseh društvenih prostorih programen večer, spojen s slanikovo večerjo. Sodelujejo člani obeh društev; med večerjo in pri plesu svira vojaška godba c. kr. bosansko-hercegovskega pešpolka št. 4. Program je izredno raznovrsten. Obsega solopetje, glasbeni trio, violin solo s sprem -Ijevanjem glasovirja ter več šaljivih točk. Natančni vspored še objavimo. Vabila se danes razpošljejo. Reklamacije sprejemata odbora obeh društev. Z ozlrom na to, da je treba pravočasno javiti hotelirju g. Blechi število ku-verjev, prosi združeni odbor da se blagovolijo vdeležniki javiti pri posameznih odbornikih ali pa s« vpisati najkasneji d:> petka zvečer v polo, ki je v ta namen razpoložena v društvenih prostorih. Evropin prstan — tako je nazval Ilirijo — Slovenijo naš prvi obrambni pesnik mučenik Valentin Vodnik v svoji visoki pesmi, ki mu je privrela iz srca pred dobrimi 100 leti. Boj za prstan se bliža, Je že pred durmi; kdo ga dobi ? Kdo se bo dičil z njim? Komu poda Ilirija roko ? Jasni morajo biti naši smotri in vse nam je tvegati, da jih dosežemo. Ali naj brezbrižno prepustimo Evropin prstan tujcu ? Tako vsklika „Slov. Branik". Manifestacije narodne sloge. Avstrijski zlstem je dosegel v Dalmaciji fenomalen vspeh. Ljudje, ki so se do nedavno sovražili, kakor more le brat brata sovražiti, so se približali drug drugemu in so se jeli tesno oklepati drug druzega. Kjer je vlada radi pojavov povodom sedanjih dogodkov na Balkanu razpustila občinske svete, tam volijo sedaj ista zastopstva v najlepši narodni slogi. Ali ta preobrat se ne omeja samo na politično polje, ampak se širi tudi v socijalno življenje. V Šibeniku n. pr. sta bili dve strogo ločeni — kakor da fe med njima kitajski zid — hrvatski struji: demokratje in pristaši hrv. narodne stranke so se zbirali v pevskem društvu „Kolo", pravaši v „Sokolu". Kitajski zid je padel in ljudje se pribil-drug drugemu. Na plesu sta bili zastopani obe hrvatski stranki, pa „Otroci, kadar zapustite šolo,ne za-[tudi Srbov je prišlo mnogo, htotako so se bite nemškega Schnlvereina!" (Kinder,! Svetosavske besede Srbske Čitaonice ude-wenn ihr aus der Schule entlassen werdet, ležili mnogoštevilni Hrvatje brez razlike vergesset nicht des Deutschen Schulverei- j strank. Srbi so jih pozdravili prisrčno. nes!) tako stoji z mastnimi črkami napisano na steni Schulvereinske šole v Vodičji vasi na Koroškem, ki ie bila ustanovljena proti nameravani CM šoli In zahaja vanjo 90 oc!sto slovenskih otrok. — Ta Šola, ki nosi napis Slednjič Je v središču tretje stranke, v Sokolu, povodom društvenega plesa prišlo do velike maoifestacije narodne sioge. Dogodki, katerih režijo Je imela vlada v rokah, so Jih zbližali in to zbližanje — ker „Rosegger Schule", Je dobila takoj svoj lastni je neprisiljeno — ostane trajno, da je nI več okoliš ia Jo mora vzdrževati občina, oziroma dežela. Ne z isto, ampak s tisočkrat večjo pravico bi smela klicati naša družba njim, ki so obiskovali njene šole, uživali nje dobrote in prejeli od nje najviše: ohranitev svoje narodnosti. Olika italijanskega odvetnika in zavednost slovenskega uslužbenca. Na tukajšnjem zemljiškoknjižnem uradu pri c. kr. deželni sodniji se {e dogodil slučaj, ki ne sme ostati prikrit slovenski Javnosti, ker zares krasno osvetljuje oliko italijanskih re-negatov, teh „poturic, slabših od Turčina." — Potomec slavnih rimskih cesarjev —, kakor to dokazuje že njegovo Ime — odvetnik dr. Slokovič, oziroma Slocovich, |e prišel v zemljiške knjige neka| gledat Dobil je predse spis, pisan v slovenskem jeziku, ki ga slovenski renegati seveda ne razumejo. Odvetnik Je pozval vedno vljudnega in postrež-Ijivega uslužbenca, gospoda Godino, in ga vprašal: „La senta, Ia capisci sdavo ?" Go- Letošnja glavna skupščina bo dne 9. (deve-spod Godina mu Je odvrnil krepko in ener-' tega marca. — Korekture zemljevida se raz-gično: „Ne, Jaz ne razumem po „scia.o",! pošiljajo v obmejne kraje v revizijo. — ampak pošteno po slovensko, ki Je moj lepi (Matica izkuŠa doseči zamenjavo publikacij s poljsko Akademijo znanosti in umetnosti v Krakovu. — Brzojavno Je pozdravila svečanost Nemčičevo v Krtževc'h in Vukotlno- tuje sile, ki bi mogla računati na strankarske spore I! Mari ni to fenomenalen vspeh vladnega režima, seveda ne namerovan od strani gospode režiserjev. Palica, ki je hotela razbijati, Je le skupaj zbijala, a brate na Kranjskem bi opozorili, da na tem zdravljenju narodnega življenja v Dalmaciji sodelujejo toliko od te strani, s katero simpatizujejo slovenski naprednjak!, kolikor z one, kjer so simpatije naših klerikalcev! Kako |e postalo to možno ? Ljubezen do stvari naroda jih je spravila preko vseh strankarskih razlik ?! Fiat appli-catio, ne kličemo, ker nimamo nade, da bi kaj koristilo. Vsaj za sedaj ne. KedaJ kasneje pa morda izsilijo dogodki tudi pri nas, da začne govoriti — narodno srce. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 28. Januarja 1913. — G. predsednik se Je spominjal smrti 7 ustanovnlka Ivana Mur-nlka. — Marca mescca bo 50 let od prvih priprav za ustanovitev „Matice Slovenske'. materni jezik. „O ščavih (sužnjih) pa govorijo k večjemu zamorci, ne pa tržaški odvetniki!" jCevljarnica ^Alla ^^rella" ■ Trsi Tolika izberm mkorrfrmt, 6o?lJeT za molka, lanska In otrok*. Blago izvrstno In BT CENI ZMERNE. J«? I ago S V Trstu, dne 5. februarja 1913. EDINOST" Št. 36. Strpa D3. vičevo v Zagrebu. — Iz poročila blagalnl-kovega je razvidno, da se proračun za 1912 ni prekoračil. — „ Matica" stopi v poStno-čekovni promet tudi za hrvatsko-ogrski del države. Poverjeniku, ki prijavi vsaj 20 članov, se dado publikacije v dar, ako na to reflektira. — Rešile so se še druge gospodarske stvari. — Tajnik le poročal; članov je za 1912 leto dozdaj 3370. Tekom 1.1912 so pristopili štirje ustanovni«, a štirje so umrli. Ples NDO, ki se je vršil sinod, v torek, se |e obnesei izborno. Obširneje o n|ern še objavimo. Skupina uslužbencev c. kr. skladišč se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili plesnega večnka dne 25/1 na korist bolnih članov, s čemer so pripomogli do tako lepega uspeha. Cisti dobiček |e znašal K 5070. (gubljeno. Poznani gospod, ki je v nedeljo pomotoma zamenjal dežnik pri garderobi v organizaciji, na| ga blagovoli prinesti naza|. — Gospodična, ki je izgubila ročno torbico s ključi, naj se oglasi v organizaciji. _ Slovensko gledališče. V četrtek zvečer se zadnjič vprizori v tej sezoni opereta MAMZELLE NITOUCHE (Santarellina) v kateri igrajo glavne vloge gospica Thaler-jeva ter gospoda lličić in Požar. Predstava se vrši v abonementu B. * * * Nocoj ob 8 vaja za moški zbor »Dramatičnega društva". Tržaška mala kronika. Trst, 4. februarja. Kopeli v kanalu. Kovač M. Cescutti, ki stanuje v ulici Scorzeria štev. 40 je padel nocoj ob 11 30 v kanal, a stražnik ga |e izvlekel in poslal v mestno bolnišnico. — Ravno tako Je pljusknila v Kanal 44 letna Tržačanka M. Prischl, katero je tudi stražnik rešil. Star tat. Kmetlč Matej Cheoron iz Portel v Istri Je prispel predvčeraj iz svojega kraja z južno železnico v Trst, med potom pa se je zamudil v Divači. Na kolodvoru |e našel nekega svojega znanca, po imenu Valentina Jazbeca, 81 letnega starca iz Komna. Ko sta tako sem in tja govorila, mu Je ta povedal, da naj v Trstu le zavije v ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi, če hoče dobro in po ceni prenočiti. Cheoron je v to privolil in oba sta se lam nastanila. Včeraj jutro pa je Cheoron šel na stranišče in Jazbec, ki je imel posteljo kraj nJega, je videl, da je imel pod blazino listnico. V teh par trenotkih, ko je bil Cheoron odsoten, je Jazbec vzel listnico, vzel iz n|e vso vsebino v znesku 1400 K, pa Jo zopet prazno položil, kjer jo je našel. Ko se je pa Cheoron vrnil, se Je oblekel, Je vtaknil v žep svojo Ustnico, pozdravil svojega prijatelja in odšel po svojih poslih. Cheoron niti pogledal ni, če še ima bankovce v listnici. Jazbec pa je takoj odpotoval v Videm v Italijo. Davi pa je Chevron prijavil tatvino. Jazbeca so včeraj aretirali v Gorici. Pri spopadih dobljene rane. Sinoči je bil v ulici Broletto mizar Josip Milovič, 39 let star in stanujoč v ulici delia Fabbrica št. 5 napaden odenekega individuja, o katerem ie izjavil, da ga ne pozna. Ta tujec je Milovlča tudi ranil z bodalom, da mu je celo del nosa odklal, prerezal spodnjo ustnico in mu prizadejal več poškod po vsem telesu. Zdravniki z rešilne postaje so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga odpravili v bolnišnico. Drug s!ucaj ranjenja se je pripetil ob 11-30 predpoldne. Gostilničarju Jožefu Bu-nonu, 26 tet staremu in stanujočemu v Mo-lin a vapore št. 6., je zasadila neka maŠkera nož v trebuh. Tudi njemu je najprej pomagal policijski zdravnik, potem pa je šel v bolnišnico. Spoznali pa so že tudi ranitelja in ga zaprli v osebi kotlarja Hermenegilda Fell , 26 let starega Tržačana, stanujočeea v ulici Media št. 24. _ Društvene vesti. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Redna seja v tem tednu izostane. Prihodnja redna seja bo v torek, 11. t. m. Predsedstvo. Društvo lastnikov tiskaren na Primorskem si je izvolilo na svojem občnem zboru dne 31. Januarja I. 1913. sledeče društveno vodstvo: predsednik Gvidon Helen-pacher, podpredsednik Andrej Davanzo, blagajnik Henrik Meneghelli, odborniki: Ivan B ilestra, Ivan Meljavec, Massimlliano Quide, Ivan Werk. Slov. akad. druytvo »Slovenija" na Dunaju priredi svo| III. redni občni zbor v petek, 7. febr. ob 8 zvečer v prostorih g. Leithnerja, Auersperggasse 6. Prvo primorsko vojaško veteransko društvo Cesar Fran Josip I. priredi dne 8. februarja v dvorani društva „Austria", S. Martiri, velik društveni ples, ki ga bo vodil gospod plesni profesor Ivan Umek, in h kateremu bo svlral društveni orkester pod vodstvom kapelnika gospoda F. Maj cena. Vstopnina 2 K, dame in društvenild v J uniformi 1 K. 1 Ker je čisti dobiček namenjen v podporo ubožnih udov, so društvenild vabljeni, na obilno udeležbo z njihovimi rodbinami, prijatelji in znanci. Društvenild, ki zaradi pomanjkanja naslovov niso sprejeli vabila in vstopnic, naj se blagovole obrniti do dru št vene pisarne, ulica Gelsi štv. 12, I. nad stropje. Akad. društvo slov. Agronomov „Kras" na Dunaju javlja, da se vrši njegov tretji, redni občni zbor 6. svečana ob osm zvečer v gostilni „Zum Kleeblatt", XVIII' Mitterbergg. 30. „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, priredi svoj III. redni občni zbor v četrtek dne 6. sve čana v prostorih restav. „Gilly" ob l/a8 zvečer, okraj IX. Berggasse, št. 5. Prijatelji društva dobro došli I Telovadno društvo Sokol v Trstu. Ker so priprava za zračenje in druga popravila v telovadnic* dovršena, se prične zopet z redno telovadbo, in sicer: Člani: v ponedeljek, sredo in petek I. oddelek od četrt na 8 do četrt na 9.; II. oddelek od 9 do 10. Članice: v torek in petek od pol 8 do pol 9. (prvikrat prihodnji četrtek). Naraščaj: v sredo in soboto od 2 pop. naprej. Vse članstvo vabi k mnogobrojnemu obisku telovadbe Za vaditeljski zbor: Ambrožič. nač. ftlar. del. organizaoija. Federazione del Lavoratori in Pietra deli'Austria", ta soc Jalno-demokratlčna organizacija, kateri mora — kakor se vidi — iti zelo slabo. Je poslala nekemu kamnoseku ki je član NDO, pismo — v italijanskem leziku, v katerem zahteva, da se mora on (Član NDO) nemudoma vpisati v njihovo socijalno-demokratično organizacijo. In to še ni dosti. Oni zahtevajo, da plača članarino za tri mesece naza) To pa je res nesramnost To je odira nje delavstva. Največja predrznost pa je to, da imajo ti ljudje pogum, da zahtevajo kaj takega. Kaj ni to na|večji terorizem ? 1 SIcer pa (e to najboljši dokaz, da gre socijalnim demokratom samo za denar — kakor smo to že večkrat poudarjali. V pravi luči kaže to one ljudi, ki so vedno polni ljubezni do slovenskega delavstva, a samo navidezno, in mu niti v toliko ne ustrezajo, da bi mu pisali v njegovem jeziku, v jeziku, ki ga slovenski delavec razume. Z ozirom na navedeni slučaj poživljamo vse kamnoseke, ki se jim je pripetilo kaj podobnega, da se zglase v uradu NDO in se tam pritožijo proti tem vnebovpijočim krivicam. Bo pač treba tudi pri tej stroki ravno tako napraviti red in mir, kakor pri zidarski. Javen shod delavstva škedenjskih plavžev. V soboto zvečer se Je vršil v »Gospodarskem društvu" v Škednju javen shod delavstva iz plavžev, sklican po Naredni delavski organizaciji. Udeležba je bila velika. Zlasti pa se je udeležilo shoda veliko število novih delavcev, ki so bili pred kratkim sprejeti v službo, kar je dobro znamenje. Poročilo |e podal strok, tajnik Brand-□er. Takoj v začetku je opozarjal na nakane podjetništništva, ki bo v letošnjem letu na stopilo v raznih krajih, pri raznih podjetjih proti delavstvu v svrho preuredbe tarifa. Delavske organizacije bodo uprizorile vsled tega povsod velika gibanja. Delavstvo si na podlagi organizacij ne bo dopustilo kaj takega; atentate podjetnikov pa ne bo samo odbijalo, ampak bo zahtevalo zboljšanje razmer. Če bo delavstvo dobro organizirano, bo lahko doseglo marsikako zboljšanje; če ne, pa vsega tega ne bo, ampak se bodo razmere poslabšale. SIcer pa velja parola vseh delavskih organizacij. Nastopiti moramo skrajno od- Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat obleke, vest&lje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po med vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne St. 1716-13. Oglas dražbe. Dne 15. februarja t. 1. se odda potom javne dražbe na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lov kotostnlne občine Zgonlk v zakup za ostali čas zakupne dobe, t, j. do 30. aprila 1919 L Vzhlicna cena znaša 500 kron. Dražba se začne ob 10 predpoldne. Varščina zoaSa 20 °/0 vzklicne cene in jo je položiti najkasneje do 10 predpoldne Natančntja pojasnila daje podpisano c. k. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. Od c. k. okrajnega glavarstva SEŽANA, dne 1. febr. 1913. Za c. kr. okrajnega glavarja: Dr. HANUSCH s. r. Alojzij Povh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo št. 26 (na trga pri Sv. Jakobu) Izredna prilika! Ker kmalu konča zimska sezona prodajo se z velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek 4lla Citta di Trieste uL Giosuč Car d a cel št. 40 (bivSft al. Torrfnte) Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, via S. Caterhu štev. 1, Zdravnik za notranje (splošne) bolezni s 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—7 V BBBBH POZOR! Svoji k sTojim! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto pekarno 18 v Trstu, ulica del Bosco (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na da* raznih sladčic, biikotov in liherjev tci —■ najfinejše moke itd. —— Anton ■ Simunič Trst, via deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja) priporoča cenj. občinstva svojo OOSTXX.NO „AXjBA" Toči se pristno dalmatirsko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala. =— Gorka in mrzla jedila. =? ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Jrst, ulica San francesco Vfozisl 2. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na 2eljo se menjajo pasovi In zmetl. Jamftl za pepelne del« ta se ee beH keeksreeoe. Zobotehnik iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu. ■■■ TRST ■■■ ulica S. Nicolo Št. 18, U. n. W Plačila na mesečne obroke. Avftoriziran elektrotehniški mehanik a V| Trst, nliea delle Poste št. 9. W m ™F JU^lll---Telefon štev. 362/VIII.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih toči, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga svetlljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v precizijskl mehaniki. 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 76.000 In 20.000 In I po K 30.000 in 20.000 nadi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva Bkapina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. | iz L 1888 | srca JGsziv iz L1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na BV* 50 mesečnih obrokov po K 3*50 b popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vpla-čila prvega obroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom poStnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sredk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. Moderne železni a vil« (iveres), vrta, tovarn, rivtrttia, Ilmatrovan katalog iUm 104 ograjo ~ JL\M Indostrllo alpskih * dežel" Ferfl Jeflltstifs SOhne - Rlajenfnrt Stalni zastopnik t Trsta. Podrsinies tovarne v Gradcu, Goitingen Maot; podružnica tovarne na Dunfijn IT/l Frfssgasse 29. Tel 4144.-— Stran IV. EDINOST" št. 36. V Trstu, dne 5. februarja 1913. ločno in ostro, se bodo podjetniki vsaj ustrašili in si ne bodo upali izvrševati napadov na delavstvo v svrho poslabšanja njegovih razmer. Tudi lastniki „Kranjske industrijske družbe" so člani omenjenih podjetniških organizacij. In kakor se sliši, bodo tudi oni nastopali v tej smeri. To je njihova želja, ker podoben nastop napram delavstvu more tem kapitalistom že na dan prinesti tisočake, ako se jim posreči. Toda kaj takega se ne sme zgoditi. Nar. del. organizacija bo vodila energično boj proti „Kranjski industrijski družbi". — Govornik razpravlja nato o nezadostnih varnostnih odredbah v plavžih, ki so povzročile že nešteto žrtev in na katere je bilo c. kr. obrtno nadzorništvo že opozorjeno. Toda, kakor vse kaže, obrtni nadzornik še ni videl plav-žev od znotraj, ker odkar je bila odposlana na obrtno nadzorstvo tozadevna resolucija, so nesli že nešteto žrtev iz plavžev na ške-denjsko pokopališče. Nadalje govori o dolgem delavnem času, ki delavcu greni živl|enje in povzroča, da morajo vsled napora za veliko let poprej zapustiti ta svet, to pa posebno pri pečeh v plavžih. Skoraj povsod je uveden že 9urni delavni čas, v nekaterih celo po 8urni. Kar se tiče delavnega časa in plače, se bo sestavil odbor, ki bo celo stvar preštudiral in sicer, kadar bo imela tudi druga partija podoben shod. Iz vsake partije se izvoli neka) mož, ki bodo prevzeli to nalogo. Shod druge partije bo v soboto in potem se stvar uredi. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se opozarja oblast na škandale „Kranjske industrijske družbe", ki krši obrtne zakone in se v resoluciji poživlja obrtna oblast, da stori tozadevno potrebne korake. Poživlja se tudi slov. poslance v državnem zboru avstrijskem, da tozadevno nastopijo na pristojnem mestu, posebno pa, da nastopijo ostro v slučaju, da bi obrtna oblast, kakor )e njena navada, ne hotela napraviti tem škandalom konec. Govornik je proti koncu poživljal, da se delavstvo v plavžih vsaj v sedanjem častu, ki Je tako resen, združi, ker bil bi res že skrajni čas, da bi se delavstvo zavedlo svoje moči, moči delavskega razreda, nakar je bil skod zaključen. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. V četrtek ob 10 piedpoldne sestanek v društvenih prostorih. Zidarska skupina NDO. Sestanek zidarjev bo v četrtek ob 6 zvečer v društvenih prostorih. Slovensko delavstvo pri Sv. Ivanu. Opozarjamo, da priredi Nar. del. organizacija v kratkem shod pri Sv. Ivanu. Z ozlrom na to bi bilo potrebno, da bi se delavstvo pri Sv. Ivanu zavzelo za stvar, posebno, kar se tiče agitacije. Dobro bi tudi bilo, ako bi se ta ali oni iz Sv. Ivana tozadevno oglasili v uradu NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.__ Vesti iz GoriSke. Iz Tomaja. Na prijateljskem sestanku in na ženitovanju g. Jankota Stoke z gco. Karlo Zlobčevo so nabrali za družbo sv. CM K 28 40. Denar se je odposlal takoj na družbino vodstvo v Ljubljano. Novoporo-čencema želimo obilo sreče. Vesti iz Istre. Razmere pri c. kr. pošti v Voloskf. Pred nedavnim je prinesla „Edinost" pod gornjim naslovom dopis, ki je nekoliko posvetil v pašalik c. kr. višega poštarja Arturo Grossicha. Dcpisnik je imel pač prav, da Je svetoval ravnateljstvu pošte v Trstu, naj si take funkcijonarje obdrži, jih stavi pod steklo in pride tako do zbirke,na kateri Je ne bodo zavidale moderno vrejene države. Ta gospod misli, da so c. kr. poštne uradnice njegova raja, s katerimi more gospodariti prav po svoji volji. Bil je slučaj, ki pa ni bil prvi, da na pošti ni bilo znamk. Stranke so pri-hajale po znamke, a on je čisto mirno izjavljal, da jih nima, in da Jih stranke lahko dobe pri Opatijski pošti Bil je pa enkrat pri enaki priliki slučaj, da Je ena gospic prišla javit mu, da neka stranka ča&a na znamke. Seveda ga Je to motenje v njegovem bogvekakem razmišljanju spravilo iz ravnotežja, da je rekel gospici: Najprej Jaz, potem prihaja gospod Bog, potem pa dolgo, dolgo nič, In potem še-le VI. Stranka pa, ki |e pri ograji čakala, po mnenju g. Grossicha sploh ne prihaja na vrsto. Sicer pa Je bil ta odgovor povsem logičen vspričo dejstva, da na tej pQšti redko kedaj človek naleta na večjo množino znamk. Priporočili bi slav. c. kr. poštnemu rav nateljstv u v Trstu, da vendar tega gospoda pouči vsaj o tem, da tudi Votoska pošta mora imeti vedno v zalogi gotovo množino znamk, posebno pa Še o pustnem času, ko potrebujejo razna društva za pozive na ve selice, mnogo znamk. Če pa gospodu višemu poštarju tako smrdi hrvatski in slovenski Jezik, naj le gre, od kjer je prišel. Mi gotovo ne bomo prosili ravnateljstva, da nam ga pošlje nazaj. Eden tistih, ki ni dobil znamke. DAROVI. — Za CM daruje Žgur & Popatnik 6 kron. — Darovi za CM p/es. Gospod Lenček 6 stekl. muškata, g.ca Marija Pfeiferjev? 10 parov kranjskih klobas, g.ca Marija Hernova 10 parov kranjskih klobas, gospa Frančiška Žagarjeva 16 parov klobas, 6 stekl. vina, g.ca Mici Lenassijeva 30 indijskih krofov, g. Anton Sila zaboj pomaranč, g.ca Ivanka Lozej cvetlice. — Mesto cvetk na grob otroku g. Perica daruje gdč. Milka Urbančičeva za CM podružnico 3 K. — Šentjakobski CM podružnici so darovali ob priliki plesa, ki se ie vršil v soboto, 25. januarja t. 1. po 1 K gg.: Kriz-mančič Mihael, Bizjak Leopold, Vouk Valentin, Trebeč in N. N.; Josip Godnič K 1-40; Cehovin In N. N. po 40 st. Med izključenimi člani godbenega odseka NDO nabrala sta gg. Gržina in Zidarič K 5 44. Na plesu venčka .Čitalnice" sta darovali dve neimenovani osebi 2 K. MALI OGLASI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODDDDDPPOD □ ♦ ......... □ IS»nionnino GOBUĆAN, Trst, ulics IVrUJclLfil ILd Paeqcale Bevoltella ali Chiadino in Monte St 27, I. cad. *e priporoča cenj. cbčicetvu za \Bakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleSkih vzorcev. Izdeluje po dunajBtem kroju. ii787 • z MALI OGLASI se računajo po 4 vin. besedo. Mastno tiskane besede enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 vin. Plača se takoj Inseratnemu oddelku. l/r»iinrkunrJirft 34 let Btflr, slovenščine, M)JiyUVUUJd, nemščine in laščine, želi dobiti primerno službo v Trstu. Naslov pove Edincst pod štev. 272._2i2 Iščem dečka, iUL1" Btareg8'ki bi Corso 28. robo. K. Cwenkel, 276 Ificln *voliQ I * 40 k8 5kaf P° K 480; 100 IVIblU Zeljo I. kg K 10-—. Eumarce in vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzatju. ANTON LINEK, Znojm. 23 |_nnriln lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZJJaillG najmodercejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, ul. Acquedoto 20. 1752 PrnHain se yrata' popolna okna, stopnjice, 1 rUUdJU umivalniki, tramovi i. t d. Ulica dei Piccardi St. 18. 205 CtoiiAUOnln soba in kuhinja se odda. OlallUyallJtJj Guardiella 471, Fedrikovci. 257 Odda se hotel „International" v Tižiču v lepi legi, Bredi mesta, z gotovim, dobrim zaslužkom pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje Ivan Peric, lastnik hotela v Tržiču (Monfalcone) vi a Trieste St. 117. 248 Kupujem železo, stare kovine : Anton Oerneca, Trat nI. Olmo St. 12. 1730 Brivska dvorana. 2SSTSStt Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana, v nlici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vitkomanovič, brivec ooooooooooooooooocooooo 00000000000000000000000 1 PRIPOROČLJIVE TURDKE I o o ooooooooooooooooooooooo O 7000000000000000000000 Krojači: rpAN DIIDilll/ krojaški mojster, Trst rnnn nurniiv, ulica ©eppa St 10, L n Priporočeno od zdravnikov. PROTI OZEBLINI uporabljajte protiozebliosko mazilo odlikovane lekarne „Al dne Meri", dr. A. Praxmarer, Trst, TelLkl try. Lonček K 1 20. Č« t* pošij« K 130 naprej, poiiljatev poštnina prost«. ^ Prodajalnica ur in dragocenosti G. Bueher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso SL 36. Bogati izbor zlatan i ne, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi prečfmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatan i ne, kakor tudi žepne ure. »DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE., Mr Zaloga obuvala aui in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTiNI Trst, ni Olosne Cnrdntcl 27, Velika izbere moških in ienBkih čevijev. - Poprave ee izvršujejo iefi-no in solidno _________poznanih cenah d Nc POZOR I POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari za K 8*50. Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil Dalog, da predam veliko partijo črevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo samo 8*50 kron. L GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec štev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar. 3I=IE Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Grusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl štev. 14 8pecijaliteta : ladijske avetiljke. Posoda in Skatlje im bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). BE HI Ivmi^StMA v vseh krajih marljivim 4*ruwa«iiu osebam vseh slojev rozprodojne podružnice Zelo resen posel, pripraven za vsakogar. Ni treba poznanja, niti kapitala. Trgovino popolnoma opremimo mi in se more opravljati kot glavno ali postransko opravo. Velika reklama na naše stroške. Nikakega rizika. Čisti dobiček 100%' Pojasnila brezplačno: Postlager-karte 453 C51n 1 (Rhein), Nemčija. i TEODOR KORN H Trst, uL Miramar štv. 71 Stavbeni In galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA DT POPRAVE = V PO HIZKZH CENAH, v :: Delo dobro In zajamčeno. :: Tfilll. 25-26. □ Poslovodja: Fran]« Jenka. I TVRD K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST |e preložila svojo trgovino šivalnih strojev bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Back & Fehl splošni unlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Kuhaln« priprave iz aluminija, pUniniVe steklenice, noii in vilice, planinske palioe, priprav« x* led, ielesa, snežni obroči, nahrbtiuki* Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamale, čeptao iz Ciste volne, rokovice. Steklenice Heiios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, 8raJ«frj ovratnice, zapestnice in nogovlcc. Za člane Športnih in planin»hih drofttev MT posebne cene. H Športna trsoulna Strakel ulica S. AntoGio 12 (nasproti Krei. uoilsiJft) | Jttartin Dovgan I I 1 Trst, ulica Glulia 86. Priporoča cenj. občinstvu svojo na novo prevzeto In ie 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolonialnega blaga. Dobiva se Kolinako kavo, Ilirske testenine ter rezco blago iz narodnih tovarn. Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM ! - 3{ans Schmidi zobotehnlk TELEFON TRST št. 1085. al. della Zonta št. 7. /. l&JS \ Vel zdravniki ga prlporodajo. I Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ^^ ^^ ff^ £k S : 7 razstavah.: Oa W I E-l Mil Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrivo št. 32. — Telefon St. 220I. Odlikovano na : 7 razstavah. : A. BninMč (prej Jakob Bam&ič, :rst, m umu 9. Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih Jestvin. Se priporoča udana 8voJI k svojim ! A. BAMBIČ. 3 M Mlin posojilnica in hranilnica Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila je po-Siljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti" l T 1 astmi hlšL I ^,,trovmM MdrH» 1 ozeleniš perofttvoa Telefon št 95$. Trst Plozzo Cosermo lin (obod po siaunin stopnicah). ImilM flo|« tpraj«M o todi «1 u* bi M 1| I Jih obnstnj« HB |4 g—trni davtk od kmHifli vlog »Tod iul VlAfB m lahko po aao kroao. Posojila Aaja aa vkajUbo po docoTora Hm B«ajkM po aa nate-v« Ko 5VA ia aa amortisaoljo sa dalj-o doao f dogPTor^ o o o o Urada« ara: od 9.—IS. ur« d opol o do« ia od S.—6- popolndnfc ZsplaAaJ« aa ihU daa ob andnib arah. — Ob n«d»< ij«h ia praznikih j« oni ««p»i PoitM - kraollnliai raiaa 816*004. kadi ■ ksUrial _____vridnu1. pmplr|«vt lith Ud. ujaspcimaj« aaTftja ktaditi iTOjo daoo.