Stav. 87, V Trstu« v sredo, 2S. marca 1917 Letnik XIII Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Lfetinifcvo - Ulica Sv. Frančiški Aai§kega ŠL 20. L nidstr. — V* čopiši naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefr^nkirana pisma *t ot sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. IzdaMtelf In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) list* Edinost- — Tisk tiskarne .Edinosii". vpisane zadruge • omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrandSke Anškega St 2a Telefon uredniftva in uprave ftev. 11-47. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ..................■ za tri mesece.....................• za nedeljsko lada|» aa cdo kto......• ca pol leta ....... ...... m Potamcini Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— vsaka nadaljna vrsta................ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti*. Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega it. 20. — Poitnohranilnični račun ši. S11.052 Pregled no]noye]i!h dogodkov. Ru^ka bojišča. — Pri Ilukstu ujetih 30, pri Baranovičib 300 Rusov. Posamični močnejši ruski sunki na raznih točkah krvavo odbiti. Italijansko bojišče. — Pri Biljah italijanske postojanke zavzete. Lahi pregnani iz finančne stražnice na Plockenskem prelazu. Z^paino bojišče. — Deževno vreme. — Angleži zasedli Rorsel. Med Oiso m C ;>v le chateau so se Nemci izognili u ^ejšim francoskim napadom. MacedosSka fronta. — Novi boji pri Bitolju. Le neznaten uspeh Francozov. Dogodki na moriu. — Bombardiranje vojnega pristanišča Diinkirchna. Austrijsko uradno porotno. DUNAJ. 27. (Kot.) Uradno se razglaša: 27. marca 1917. Vzhodno bojišče. — Mackea-senova armada: Nobenih posebnih do-gndkov. Armada nactvofvode Jožefa: I u ž.to doline C»obanyos le sovražnik \ čeraj po močni topovski pripravi napade! naše postojanke na Magyarosu. Bil |e <>čbit deloma z ognjem, deloma v boju Iz bVi'ne. fuzno doline Sulte |e naš topov-^Ki preprečil pripravljajoči se ruski nipad. Fronta princa Leopolda Bav.: Jugovzhodno Brzezanov pri Olejovu In zapadno Lučka je sovražnik brezuspešno nai adel naše črte. Imel le močne Izgube. V ozemlju Baranovičev je bil z napadom vržen iz njegovih postojank zapadno pri čemer je ob težkih krvavih 5r: -i izgubil nad 300 mol na ujetnikih. * Hljansko bojlšCe. — Na Go-i Kem so oddelki našega pošpolka št. 100 po krepki topovski pripravi vdrli hižno Pili v sovražne postofcmke, uplenili eno Strojnico in eno mlnovko In otedržali postojanke proti več protinapadom. Na Plockenskem prelazu so Mil Italijani pregnani iz finančne stražnice. Poslopje je potem, ko so je naše patrulje preiskale In zapustile, zletelo v zrak. Jugovzhodno b o f i S C — Po-ložaj v Albaniji neizrremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. rlofer, mil. ftmiko uradno poročilo. BEROLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan. 27. marca 1917. Zapadno bojišče. — Vsled de-ževnega vremena je Mlo bojno delovanje na vsej fronti neznatno. Ob potih, k: vodijo iz Bapauma proti severovzhodu. Je grlilo do bojev v predstražni črti Noroull - Lagnicourt. istotako pri Equancourtu, severovzhodno Peronaa. Rolsel. ob potoku Cologne. je po večkratnem brezuspešnem zasedel sovražnik. V gozdovju med Oiso in Coucy le chateau so močnejše francoske sile zadele na naše varnostne oddelke, ki so prizadejali sovražniku izgube. In se nato vsled grozečega obkoljenja umaknili. \ z h o d n o bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Akcije naših napadnih čet pri Ilukstu so nam prinesle v zadnjih dveh dneh 30 ujetnikov. Istoto-liko Rusov z eno strojnico le bilo privedenih včeraj iz sovražnih Jarkov pri Smorgonu. Jugovzhodno Baranovičev se ie posrečil dobro pripravljeni in krepko izvedeni sunek. Zavzeli smo na desnem bregu Sčare se nahajajoče ruske postojanke med Darovom in Labušjem. ujeli nad 300 Rusov in uplenili 4 strojnice In 7 minovk. Zapadno Lučka, severno železnice Zločov—Tarnopol In pri Brzezanih so ruski bataljoni po močni topovski pripravi izvršili napad. Bili so izgubonosno odbiti. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno doline Trotu-=ula je naš Obrambni ogenj preprečil pripravljajoči se napad. Proti grebenu Magyarosa prodirajoče ruske sile so bile odbite. — Mackenseno-va armada: Nobenih bistvenih dogodkov. Macedonska fronta. — . Seve-rozapadno Bitolja so Francozi napadli vnovič. Več močnih sunkov se je izjalovilo v bojih iz bližine. Zapadno Trnove j^O »LISTEK. „Ne sodite*...I Roman. — Grofica---- — Je že dobro____saj vem, Ua trpite z mano. lioteč se opreti, se je oprijela zastora pri vratih in opotekla iz sobe. Lesinski se je ni upal spremljati, kajti ne bi se bil ino- Ure so se vlekle in vlekle. Lesinski je obedoval sam in je potem vprašal gospo Lehnerjevo po grofici. — Gospod pobočnik, — je odgovorila, — bojim se zanjo. Ce bi le mogla jokati. Prsala je celo uro. potem pa je na mojo prošnjo nekoliko počivala. Zaužiti ni se Je sovražnik ustalil v ozkem komi Jarka. Prvi generalni Tcvartirmojster; pl. Ludendorff. solunski vodno porotno. SOFIJA. 27. (Kot.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: Na zapadnem bregu Prespanskega Jezera so napredovale močaejše sovražne patrulje; naš ogenj Jih Je pregnal Proti Crveni steni Je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi napad. Nekaterim sovražnim enotam se je posrečilo, da so se približale našim strelskim jarkom, a so bile s protinapadom zavrnjene. Na ostali fronti slabo topovsko delovanje. Sovražni oddelek, ki Je poizkušal prodHrati proti naši postojanki Južno Gjevgjelije, Je bil takoj pregnan. Sicer na ostali fronti živahno letalsko delovanje. — Romunska fronta: Mirno. _ Turiko uradno porodio. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V Perziji Je položaj nespremenjen. — Tigriška fronta: Na levem bregu Tlgrisa Je poizkušal sovražnik ob-koljevalni manever proti našemu levemu krilu, a Je bil odbit pri čemer Je imel težke izgube. S sunkom našega ojačene-ga desnega krila smo prišli nato nasprotniku za krila in hrbet In mu prizadejali težke izgube. — Kavkaška fronta: Boji med poizvedovalnimi patruljami. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. BEROLIN. 27. (Kor.) WoKfov urad poroča: Skupina naših torpedovk Je v noči od 25. na 26. marca Iz majhne razdalje Izstrelila 200 strelov na naprave vojnega pristanišča Dtinkirchen. Sovražnih pomorskih sil ni bilo nikjer videti. Naše tor-pedovke so se vrnile nemoteno. Načelnik adm. štaba mornarice. Vojne priprave Amerike. VVASHINGTON, 26. (Kor.) Razven že včeraj vpoklicanih čet je biJo poklicanih k službovanju še nadaljnih 20 polkov in 5 bataljonov narodne garde, da bo v slučaju zmešnjav mogoče skrbeti za varstvo lastnine. Ćete bodo izbrane iz 18 držav zapada in sreiftijega zapada. NVASMINGTON, 26. (Kor.) Predsednik Wik>Oii je dovolil novačenje za mornariški zbor. ki bo štel v vojnem_času 70.400 mož. Grof Czernln v Berolinu. BEROLIN, 27. (Kor.) Dopoldne je imel minister za vnanje stvari, grof Czernin, v palači državnega kancelarja konference z Bethmannom Hollvvegom. Opoldne je bil sprejet grof Czernin ol prestolonasled-nice. nakar se je podal v avstrijsko poslaništvo, kjer mu je bil prirejen zajutrek, ki so se ga udeležili: državni kancelar dr. Befchmann Hoilueg, državni tajnik Zimmermann, oba državna podtajnika pl. Stumm in baron Busche, kakor tudi lega-cijska svetnika grof Collorcdo in grof l^arrisch. • BEROLIN, 27. (Kor.) Minister za vnanje stvari, grof Czernin. se je »Janes zvečer vrnil na Dunaj.___ Imenovanje generalnega prehranjevalnega nadzornika. DUNAJ, 27. (Kor.) Minister gm. Hofer je imenoval polkovnika v generalnem štabu, Norberta Wallenstorferja za generalnega prehranjevalnega nadzornika. Dogodki v Rusiji. Zaprlseženje armade In nove reforme. KOPENHAGEN. 26. (Kor.) Glasom poročila iz Petrograda so vse armade prisegle zvestobo domovini in novi vladi. Na inicijativo vojnega ministra je bil izdelan načrt za preustrojitev vrhovnega armadnega vodstva po francoskem vzoru. PETROGRAD, 26. (Kor.) Reuterjev iirat-l- poroča: Vojni mrnisteT Gučkov je prispel v Rigo. Tamkajšnje čete so prisegle zvestob** novi vladi. Odposlanci vlade so se vrnili s fronte pri Rigi. Glasom ar- mogia ničesar, in sedaj hodi venomer po sobi seintertja, govoreč sama s seboj ru-4:i. Žal mi je je, moje ljubljene gospe. Ko seje zopet vrnil v kneževo delovno sobo. sc je prestrašil. Grofica je stala ob pisalni mizi in imela pred seboj skrinjico s ključi. Kakor se je vklelo. ji njegov priti od nikakor ni bil všeč. kajti velika guba -e ji ie pojavila na čelu. — Zaužila sem samo nekaj grižljajev, pa tudi toka nimam. Kaj iščete, gospa grofica? Ali naj vam pomagam? Odgovorila ni nič, vzela ključe in šla v kneževo oblačilnico. Sel je potihoma za njo. — Odpreti hoče omaro za zdravila, — si je mislil takoj. Jezno je metala ključ za ključem na tla. Ko je viJela, da jo Lesinski opazuje, si je prizadevala, da bi se kazala mirno, in ie rekla: madnega poročila Te razpoloženje čet v strelskih jarkih izvrstno. KOPENHAGEN, 26. (Kor.) Iz Petrograda se javlja, da je bil general Lešickij imenovan za poveljnika armade na zapadni fronti. AMSTERDAM, 26. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda o reformah, ki se uvedejo v ruski armadi, sledeče: Moštvo se bo v boiioče samo oskrbovalo. V to svrho dobi vsaka stotnija komisijo osmih vogakov z lastninil dobavitelji in enim pisarjem, oficirji pa bodo imeli pravico kontrole. V oficirskem zboru bo odpravljen dosedanji pro;efccijski sistemi, Stari generali, ki so že - prekoračili starostno mejo, bodo vpokojenu Armade na fronti in v zaledju bodo v ozkih medsebojnih stikih. « Sibirsko brodovje na strani nove vlade. AMSTERDAM, 27. (Kor.) »Allgemeen Mandelsblad« poroča iz Petrogratia: Vojni minister Gučkov ie dobil iz Vladivo-stoka in Arhangelska bTzojavke, v katerih se mu naznanja, da se garnizije teh pristanišč, sibirsko brodovje, kakor tudi brodovje Severnega ledenega morja pridružujejo novi vladi. Nova ruska zastava. — Armadnl odsek. MALMOE, 26. Potrjuje se, da so se po odpovedi carja Nikolaja vsi armadni in četni poveljniki izjavili za novo vlado. Nova vlada je sklenila, da bi v slučaju odoora posameznih čet sestradala odbornike z ustavitvijo dovoza živil. — V Helsingforsu so z velikimi svečanostmi blagoslovili novo rusko zastavo. Kakor je znano, so bile prej ruske barve bela-modra rdeča, sedaj so pa modra-bela-rdeča. — Vojni minister Gučkov je izile-lal načrt za novo orgajrizacijo armadnega vodstva. Po tem načrtu se armadno vodstvo enako kot na Francoskem, poveri odseku, v katerem se nahajajo vojni minister, finančni minister m minister za zunanje stvari. Ta odsek bo odločeval v vseh vprašanjih, izvzemši čisto strateška, katerih reševanje ie pridržano vrhovnemu poveljniku, začaranih otrok. Navdušenje narodnosti za Rusijo. PETROGRAD, žb. (Kor.) Reuterjev urad jjoroča: Glasom poročil iz TaSkenta so se Sarti, Tartari in Kirgizi pridružili ruskemu revolucijom ar nem u gibanju. V svrho proslavljenu; svobode se vrše velike slav n osti. V vseh mošeiah se vrše zahvalne službe božje. Ogromna množica domačinov v razmli narodnih nošah, okoli 200.000. je prirediia manifestacijo. Največje navdušenje je nastalo, ko je ime! general Kuropatkin kot veteran rusko-iaponske vojne nagovor na množice. — Podobni prizori so se vršili v Omsku. Miiiukov o položaju v Rusiji. LUG ANO, 26. »Corriere della Sera« javlja iz Petrograda 23. t. m.: Mfljukov ie izjavil napram časnikarjem, J a začasna vlada doslej ni mogla dati zaveznikom s polno gotovostjo zagotovil«, da bo do zadiiiega zvesto izpohrjevaia obveznosti, ki jih je sprejela Rusija. Dčmcs pa da more reči, da sta prevrat in vzpostavitev demokracije na Ruskem zbližala narod z demokratičnimi narodi zaveznikov. Rusija, doslej mrtva utež, postaja sedaj živa sila. Biino bojazen povzroča zaveznikom !e še razrahljana disciplina ruske armade. Goji pa tudi v tem pogledu najboljše upe. Nemci morda računajo na to. da je sedaj prišel zanje trenutek velike ofenzive. Nevarnost je velika, toda dolžnost vsega ruskega naroda ie, da se pripravi na to, da jih zavrne. Zmaga 'demokratične misli ni mogoča brez zmage, razdejanja Turčije in osvoboditve po Avstriji jarmljenih narodov. Abdikacija velikega kneza Nikolaja. BEROLIN, 27. (Kor.) »Vossisohe Zei-tung« poroča o ab-i?kaci}i velikega kneza Nikolaja Nikolajevima sledeče: Manifest o imenovanju velikega kneza za vrhovnega poveljnika je bil istočasno z manifestom carjevem odstopu od prorvizorične vlade objavljen tako, kakor da bi ga bil car sestavil prostovoljno. V resnvci pa je bil car v Pskovu prisHjen. da je podpisal predloženo mu listino. Izven vsakega dvoma . je, da je bila nova vlada odk>čena, da po-Iveri vrhovno poveljstvo velikemu knezu. Tel .'a ta ni takoj odpotoval v Petrograd, ker te najbrže po svojih zaupnikih iž Petrograda izvedel, da se mora nova vlada ozirati na zahteve socialistične postranske vlade in da je ta odločno proti njemu. Dne 19. marca je vlada brzojavnim potom povabila velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Petrograd. Iz tega je veliki knez-najbrže sklepal, da je glede njegovega imenovanja »jošio do sporazuma med vlado, delavci in vojaki. V resnici pa je šlo za past, da se ga izvabi v Petrograd in napravi neškodljivega. Aretacijo velikega kneza Nikolaja je pričakovati neposredno. General Aleksejev vrhovni poveljnik. STOCKHOLM, 26. »Stockholms Tkl-nmgen« javlja iz Petrograda: Vlada je imenovala generala Aleksejevega za vrhovnega poveljnika. Vrhovni poveljnik na zapadni fronti, general Evert, je bil odstavljen, njegov naslednik je general Lešicki. — Rada bi dobila kaj proti svojemu strahovitemu glavobolu, pa ne morem dobiti pravega ključa. Lesinski, odprite mi omaro. — Ne upain se v sobi svojega kneza pokvariti ničesar. Tresla je vratca in kot nekak vzklik se jej je izvilo z ustnic: — Ključ! Ključ! — Grofica, pomirite se. Visokost ima najbrž ključ pri sebi. Pojdite, Vlezite se in dajte si napraviti obkladke. — Ti mi bodo prav pomagali za to! Njen glas je izdajal vse, kar je slutil. — Kako okrutno ravnaj z menoj, Henrik, da mi nastavljaš čuvaja. Ce bi bila ulomila omaro, bi bilo sedaj že.... kmalu ... . vse.... končano . . . • Lesinski____misliti ne morem več.... noge me ne nosijo več.... Onesvestila sc je. " ' Dalje. Ustanovitev republikansko - demokratične stranke. BERN, 26. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da se ustanavlja re-publikansko-demokratična stranka, ki bo kot vlaJJma stranka zbrala sile za volitve v ustavodajno skupščino. Stranka bo tvorila nrotiutež proti jako delavni ekstremni straimi in izdajala lasten list »Republika«. BERN, 26. (Kor.) Lyonski listi poročajo iz Petrograda, da pomeni izjava osrednjega odseika kadetov in članov dume te stranke že protiutež proti prevelikim stremljenjem anarhistične revolucionarne sekcije. Kerenskrj pripravlja zakon, ki bo odpravil vsako pravno neenakost razredov, veroizpove»J!anj in narodnosti. Republikanski Častniki. STOCKHOLM, 26. (Kor.) »Svenska Dagbladet« javlja iz Petrograda: Oficijelno se poroča, da se je zveza republikanskih častnikov v nekem posvetovanju izrekla za demokratsko republiko. Zvezi je namen, da razširja republikanske misli v armadi. Foset veleposlanikov entente pri ruski vladi. KOPENHAGEN, 27. (Kor.) Listi poročajo iz Petrograda dne 26. t. m.: Preteklo nedclk> so veleposlaniki aliiranih vlad uradno pose tili novo rusko vlakih. Angleški veleposlanik Buchanan je imenom vseh pozdravil novo ero sreče, napredka in časti Rusije in poživljal Rusijo, da naj bolj kakor kdaj prej posveti svojo pozornost vojni. Naio je izražal nado, da se nova Rusija ne bo strašila nobenih žrtev za ojačenje edinosti z aliiranci, kajti le tako bo mogoče izvojevati končno zmago nad Nemčijo, zmago za načela pravičnosti, svobode in enakosti in pravic narodnosti, za kar se bojujejo zavezniki. Za Buchananom sta govorila italijanski in francoski poslanik v istem smislu. Mili u kov se je zahvalil in izjavil, »ia je naleta provizorične vlade, da organizira vse sile dežele k skupnemu delu za zmago. Zahteva kmetov. STOCKHOLM, 26. Ruski kmetje so podali svoje posebne zahteve in 23 kmet-jrkin poslancev zahteva sedaj, da se starejši letniki čim preje mogoče odpokličejo s fronte v svrho obdelovanja polja. Angleški železniški uradniki za Rusijo. BERGEN, 26. (Kor.) Semkaj Je prispelo na jKrtovanju v Rusijo 20 višjih angleških železniških uradnikov, ki so določeni za ureditev prometa v Rusiji._ Ne potresa, ampak atentat proti narodom In Interesa države! L Na misel nam prihaja neka znana anekdota. V neko mestece je prišel deželni vladar. Okitili so hiše z zelenjem, razobesili zastave in priredili slavolok. Pri ioni so se zbrali častivredni zastopniki mesteca s postavnim županom na čelu, honoracije, četica v belo oblečenih devic s cvetjem v roki, seveda — ter številno prebivalstvo. Samo — streljali niso. In to je delalo županu velike skrbi; skoro strani ga je spreletal ob misli, kaj poreče mogočni in strogi de/elni vladar, ker ga ne pozdravljajo z groinenjem iz topi-čev. Mogočni gospod je dospel pod slavolok in za župana je prišla težka ura. Trebalo je izpustiti pozdravni govor in se opravičiti, zakaj lila ne streljajo. Veliki gospod »e res vprašal po vzroku in sirota župan je odgovoril, da je vztokov mnogo, stotina. In ti bi biti? se je glasilo vprašanje. Prvi je _ je pojasnil župan — ta, da nimamo — smodnika! Dovolj je, ta vzrok zadošča, vseh drugih devetindevetdeset ni treba navajati.-Tako je odgovoril visoki gospod in županu je odleglo! Ta anekdota nam je prišla na misel, ko smo zopet zastavili pero, »3a bi zavračali zahtevo po uvedbi nemškega državnega jezika. Če bi nas kdo vprašal po vzrokih našemu odporu, bi mogli navesti najprej tega. ki se glasi: ker absolutno nI nikake potrebe za tako, večino prebivalstva vznemirjajočo in razburjajočo in zato /a življenje med narodi, in vsled tega tudi /a državo skrajno pogubno odredbo!! In vprašalec — ako bi bil tako pameUn in razsoden, kot oni »Jteželni vladar — bi moral odgovoriti analogno: ta vzrok ie dovolj, od vseh drugih vas odvezujem, ni treba jih navajati! Oni južnoslovanski politik, ki smo sc nedavno razgovarjali žnjiin in Čegar argumentacijo smo posneli na tem mestu, je temeljito obrazložil in z eklatantnim zgk-dom dokazal to — nepotrebo! Opozoril je na dejstvo, da niti tam, kjer bi se cim-ten službeni ali posredovalni jezik še naj-laglje dal opravičevati, da so celo tam — na vojaškem polju — opustili ta princip enotnosti in ga vzdržujejo le v meri resnične neobhodne potrebe. Ogrsko n hrvatsko 'Jomobranstvo nimata nemškega poveljstvenega jezika, a bijeta sc junaški, da sta v čast in slavo avstrijske armade. Navedel pa je še drug. prepričevali]c/i argument. Na Ogrskem so iz vse uprave popolnoma iztisnili nemški jezik in tudi na železnicah je izključeno to pretvez«:o neobhodno »posreL'iovalno sredstvo«. Častniki niso v teh težkih časih, ki- i«e glede prevažanja staivljal ogromne zahteve, čuli niti besedice tega »sredstva za sporazumevanje«. In vendar je šlo — aparat je funkcijoniral in zadoščal zahtevani. A kar je glavno: proti jezikovnim razmeram na Ogrskem ni bilo čuti nikakih rekrianiuaeij ne iz vrst vojske, ne od oficijelnih avstrijskih strani, ne iz časopisov, ne od strani tistih nemških politikov, ki kriče sedaj r vse grlo. da Je ©noten posredovalni je?"\ neizogibna državna potreba, ker žnjtm '•toji in pade država! Ogrski zgledi dovajajo ta krik državnem jeziku temeljito ad absurdiim! Dokazujejo, kako neosnovan, neresničen m lažnjiv je. Kakor da bi se avstrijski častnik, čim je prišel na ono drugo stran Litve, popolnoma prelevil, ktikor da je postal človek z drugačnimi, oziroma manii-mi potrebami. Pri nas baje ne more izhajati in vršiti svoje dolžosti brez enotnega, to je nemškega posrotovalnega jezika, na oni drugi strani pa jo vrši izborno, neoporečno!! A s tem prihajamo do prave gorostasni.-sti, da največega absurda, ki involvira obenem najhujo krivičnost: na ogrski strani, kjer z neizprosno doslednostjo negirajo to potrebo in kjer ne priznavajo tistega pretveznega državnega interesa z oziram na vojaške potrebe — tam si ne upa nikdo oporekati, ali kaj zahtevati; pri nas pa. kjer narodi to potrebo, — kakor je naglašal tudi naš politik — priznavajo, v kolikor ta resnično obstoji, kjer torej narodi kažejo največo obzirnost in samozatajevanje na to stran, kjer ni torej prav nikake potrebe za kaK » izpremembo: pri nas pa naj bi se praks.i še poojstrila, naj bi se poojstrenje uzakonilo, naj bi se narodi za to kaznovali / vnanjim znakom podrejenosti, interHnrno-sti in z efektivnimi posledicami temu, nevarnimi za tisočere socijalne in gospodarske njih koristi in žaljivimi za njib narodno Čutstvovanje in dostojanstvo! To bi bil atentat na vsako logični* mišljenje, kričeča nedoslednost in ob enem najhuja krivica. Naznanilo o uvedbi »tobačnih izkaznic« za mesto Trst. Od dne veljavnosti sledečih navodil se bo vršila prodaja tobaka izključno potom »tobačnih izkaznic«, izdanih po c. kr. finančnem ravnateljstvu za Primorsko (od-lilelek Trst). Tozadevna navodila so: 1. »Tobačne izkaznice« se uvedejo z. naslednje okraje: Sv. Vid, Staro mesto. Novo mesto, Nova mitnica. Stara mltnka in Sv. Jakob. Za predmestne ekraie in za okolic > ostanejo veljavna dosedanja navodila <> razprodaji tobaka. 2. »Tobačne izkaznice« nosijo ime, tekoče številke in 24 odrezkov za ravn > toliko nabav tobačnih izdelkov'. Izkaznice so strogo osebne in nepro nesljive na druge osebe. 3. Pravico 'Jo »tobačnih izkazme« mia-jo vsi moški kadilci, ki so že dopolnili K>. starostno leto in stanujejo v naveden.h okrajih. Izključene so vojaške osebe. 4. Posestniki »tobačnih izkaznic« imajo pravico dobave gotove množine materijala pri vsaki razdelitvi tobaka do najvišje vrednosti, ki bo vsakikrat naznanjena v lokalnih časnikih. 5. Kadilcem bo določena pri vsaki razdelitvi tobaka za dobavo gotova proda-jalnica (trafika). 6. Dan dobave, kakor tuli prodajalm-ce, določene posameznim kadilcem (razvrščenim po številkah), se naznanijo vsakikrat v lokalnih časopisih. 7. Prodajalec tobaka bo pri oddaji materijala odtrgal tozadevni »odrezek« tobačne izkaznice in ga prkJržal za kontrolne svrhe. 8. Za vsako razdelitev tobaka, štervši od dne obvestila, je določen za posestni- Stran II. EDINOST" š!ev. 87. V Trstu, dne 28. marca 1917. kc tobačnih izkaznic petdnevni dobavni, kratkim znatna zapuščina, ki ji bo omo-rok. Po tem roku zapade pravica dobave' gočila ustanovitev nove bolnice za jetič-in ostali materija! je prodajalcu na razpo- ne. — Ko so se vsi zborovaJci izrekli za čim intenzivnejšo udeležbo- na tej akciji, sc je na predlog g. namestnika sklenilo, da je v smislu navodil ministrstva notranjih za-dev delati predvsem na to. da se lag \ ki ga lahko proda tudi brez izkaznic. 9. Prodajalci tobaka imajo vpoštevati kolikor mogoče želje kadilcev (kar sc tiče vrst tobaka), toda samo na podlogi razpoložljivega materijala in vrst tobaka, zopet oživi oskrbovalni urad društva za Posestnik izkazirce pa nima pravice to , boj proti jetiki in da ustanovi tak oskrbo-gotove vrste tobaka. ; valni urad tudi tržaška okrajna bolniška ......." blagajna. V tem smislu treba potrebna dela pospeševati z vsemi sredstvi. Kot centrala organizacije v Trstu bo posloval urad mestnega fizikata, med tem ko bo ___________ ^_____ ________________zdravstveni oddelek namestništva vo''l 4—7 uro" pop", v palači tukajšnjega c. kr. posle dežein-e centrale. — Namestnik ba-fhanćrega ravnateljstva (Piazza Chiesa1 ron Fries-Skene je zaključil sejo z želj-o, l var belica 2.. 1. nadstr. na desno) proti! da bi ta posvetovanja obrodila čim prej naciji 10. Razrodaia se bo vršila ob določenih m naznanjenih dneh v vseh prodajalnah istočasno. ob 7 uri. zjutraj. •f. s Tobačne izkaznice« naj se dvignejo '»sobno v spodaj določenih dneh med C. kr. policijskega ravnatelj- j praktične in blagodejne uspehe. Semenska koruza. Cesarski komisar razglaša: Občina ima na razpolago nekaj semenske koruze. Oni obdelovalci poljedelskih zemljišč, ki so se že priglasili pri svojih okrajnih načelnikih, da bi dobili potrebno množino semenske koruze, naj se obrnejo takoj na mestni magistrat (odd. VIL, 4. nadstropje obči-ske palače), kjer dobe dotične nakaznice. Oni obdelovalci poljedelskih zemljišč, ki se še niso priglasili pri svojtfi okrajnih načelnikih, se morajo zglasiti pri njih. da dobe potrdila, s ?zde'kov se bodo izdajale na katerimi se izkažejo na mestnem magistratu, dobe nakaznice za koruzo. — Poljedelci v gornji okolici naj se zglase pri svojih vaških načelnikih, ki so že dobili nalog, da sestavijo seznam vseh poljedelcev, pripadajočih v dotično vas in po-trebujočih semenske koruze. Po semensko koruzo je treba priti do 7. aprila t. 1. 1 Koncčno se opozarja, da se semensko ko- lek________.. _____ . _ stva najnovejšega datuma. Osebe med 17.—20. letom n:*j prinesejo s seboj tu»>I ruistni list. 12. Po končanem odtrganiu odrezkov, imenovanih pod 2., postanejo tobačne izkaznice neveljavne in se izdajo nove. 13. Tobačni izdelki, ki se po tozadevnih tobačnih predpisih smejo oddajati samo v originalnih poedinih zavojih in katerih kos preseže pod 4. omenjeno naj-\ečio vrednost, se ne morejo dobiti potom sr'->šnm izkaznic. Za nabavo takih tobačni _______ ostme ^o prošnjo od ča^a do časa pri tuka ^niem c. kr. fminčnem ravnateljstvu (o Jelek Trst) posebne tobaCne izkaznice. 14. Dnevi za razdeljevanje pod 11. omenjenih izkaznic so naslednji: 29. marca 1917., osebe imena s črko A Ć9 vštevši Ba. 3,1. marca 1917., osebe imena s črko Be do vštevši Bz, 31. marca 1917.. osebe imena s črko C do vštevši Co, 2. a>*v!a 1917.. osebe rmena s črko Cr do vstevši Cz in D, _ 3. aprila 1917., osebe imena s črko E 114. aprila 1917.. osebe imena s črko G. 5. arrila 1917.. osebe imena s črko H. I in J. „ 6. aprla 1917., osebe fmena s črko K in L. 7 aprila 1917.. osebe imena s črko M do vftevii Ml. Itt. arri'a 1917., osebe imena s črko Mo vštevši M z, N in O, 11. apr !a 1917, osebe imena s črko P vstevši Po. 12. aprila 1917, osebe imena s črko Pr do Pz. O in K. _ 13. aprila 1917, osebe imena s črko S d° Sk' ... cr i 14. apr ta 1917. osebe imena s črko bi do Sz. T do vštevši Te; 16. aprila 1917, osebe hnena s črko Th do vštevši Tz. U in V, 17. aprria 1917. osebe imena s črko W, X in Z. Od c. kr. primorske finančne direkcije (odd.iek Trst). Trst. dne 26. marca 1917. C. kr. višji f.n. sveinik: Pederzoili m. p. vesti. Smrtna knsa V Kranju je umrla dne 24. t. m. hčerka g. dra. Josipa WUfana, Marja, v m??ni dobi desetih mesecev. O. ći i ^>rju in gospej soprogi naše sozalie. Ustanovna seja deželne centrale za boj prot; je^ki. V sejni dvorani namestnštva >e je vršMa včeraj pod predsedstvom na-i.iestnika barona Fries-Skeneja ustanovna sefa pr^ior^e deže ne centrale za boj proti jetiki. Na povabilo g. namestnika so se udeležili seje zastopniki goriškega deželnega odbora in istrske deželne upravne komisije, cesarski komisar za mesto Trst. zastopniki rzvrševalnega odbora deželnih društev Rdečega križa ter komi-si:e za preskrbo vračajočih se voinikov, iaJ:Ue predsednik društva prijateljev c n V ter tržaškega đništva za boj proti Mehi 7 ravstveni referent. dvor- iv metrik pl. Celebrini. ravnatelj bolnice za je ; ine. vladni svetnik dr. Marcorvich, in vodja mestneza fizikata. višji okrajni zdravi': dr. Lius. — Namestnik baron rr;cs-S-ene ie ocvoriI sejo z nagovorom, v laterem je poudarjal visoki pomen od ••vnrstrstva notranjih zadev uvedene ak-c je za boj :^roti jetiki. Ta akcija nameri > a predvsem, da se ustanove krajevni c m rhovalni uradi ter okrajne in deželne cei'trate ter da se nadalje kolikor mogoče c^redot >'i.k> vsa prizadevanja na tem polju. Namestnik je nato naglašal posebno va/noM te akcije za Prijnorsko. zlasti pa za Trst. kjer je. kakor znano, jetika že od nc- «Jaj žalibog razmeroma močno raz-širiena. kjer pa imamo v boju proti jetiki hvala bogu zaznamovati tudi že prav lepe in razveseljive uspehe. Da dosedaije delovanje proti jetiki na vseh črtah izpopolni do velikopotezne akcije in da zlasti v racajoč »m se vojnikom nu' 'i izdamo po-moč, to bo naloga nove deželne centrale. Zmagovalcem na bojiščih naj se pridruži tudi zmaga nad jetiko, tem najnevarnejšim notranjim sovražnikom, ki nam je povzročal tako velikanske škode ter nam tolikokrat donašal globoko žalost v naše domove. Namestnik je končal s toplim j apelom na zborovalce, da združijo svoje izkušane moči v službi te resnično dobre, p-tr.jotičre in človekoljubne akcije, ki jo bo tudi on vsikdar po svojih močeh dejansko po.piral. — D-Cižeini zdravstveni referent pl. Celebrini je podal nato podrobno poročilo o razširjenju jetike na Primorskem ter je razvil program za izvedbo akcije, pri kateri bi bik> posebno upoštevati že obstoječe ustanove ter posebne potrebe najbližje bodočnosti. Dvorni svetnik pl. Krckich4e mogel kot za-st«^i n k mebia Trsta poda j razveseljivo sporočilo, da ie pripadla občini pred ruzo, kakor se je tudi že zgodilo s semenskim grahom, v preprečitev zlorabe, poškropi pred oddajo z raztopino- bakrenega sulfata in bi bilo torej uživanje te koruze, tu* i zdrobljene, kot človeškega živeža ali živinske krme, nevarno za življennje ljudem in živalim. Krušne in sladkorne izkaznice ukradene. Te dni so tatovi vlomili v pisarno krušne komisije št. 4/6 na trgu sv. Karla in so ukradli 2516 krušnih izkaznic, veljavnih za 80. in 81. teden, 600 dodatnih izkaznic in 1258 sladkornih izkaznic. Ker ima aprovizacijska komisija natančno zračunano, koliko kruha se mora speči za potrebo Trsta in se torej peče samo toliko kruha, kolikor ga je v resnici treba, tatovi pač niso napravili škode niti aprovi-zaciji. niti pekom, kajti kruh bodo itak morali plačati, pač pa so ukradli tržaškemu prebivalstvu toliko kruha, kolikor ga gre na ukradene izkaznice. Namesto da bi ljudstvo dobilo kruha, kolikor mu ga gre, bo pač kruiia vsak dan primanjkovalo. Ce bi tatovi porabili vse krušne izkaznice, bi v štirinajstih dnelt prikrajšali tržaško prebivalstvo za več kot 11.000 kg kruha, pri s'adkorju pa za 1258 kg. V interesu občinstva je torej, da samo pazi na tatove in nemu^Oma ovadi policiji vsakogar, ki bi morda prodajal izkaznice, krušne ali sladkorne. Ce bi se ne našle izkaznice, bi pcmenjalo to, da bi moralo takorekoč 2516 oseb v Trstu celih štirinajst dni ostati popolnoma brez kruha, dočim bi druge osebe proti vsej pravici dobile nad 11.000 kg kruha več kot ga jim gre in bi seveda potem uganjale žnjim kupčijo. Saj je znano., da se tržaški kruh že takointako prodaja po vsej bližnji in i tilnji okolici, tja do Vipavske dol'ne na eni in tja doli do Pazma na drugi strani, po pravcatih oderuških cenaii. Tako bi se najtorž zgodilo tudi s kruhom na ukradene izkaznice, in enako s sladkorjem. 1258 oseb v Trstu naj bi bilo cel mesec brez sladkorja, samo «Jta bi tatovi izkaznic ali njihovi skrivali prodajali potem sladkor po oderuških cenah. V takem slučaju je prebivalstvo pač res dolžno samo sebi, da stori vse in pomaga oblastim, da zaslade in kaznujejo tatove. V konstatacijo. Sušaske »Primorske novine« citirajo dalrši odstavek iz naših Člankov o državnem jeziku, ki smo ju priobčili pred nekoliko dnevi. Rečeni list pripominja, da je »Edinost« dovolj popustljiva v obrambi maternega jezika. Ne ve, aJi se je kje premalo skrbelo za pouk v nemškem jeziku in da bi bilo razloga, da se temu odpomore. To je sploh odveč. »V vsakem narodu mora vladati samo njegov jezik povsod in na vsakem mestu, ker Grugače se narod ne more smatrati za svoboden narod. Ako pa je tak narod zvezan s katerim drugim, potem se mora njegov jezik spoštovati in uvaževati tudi pri tem poslednjem narodu. sicer je to vse nekaj nenaravnega in prisiljenega, čemur se protivita tudi zdravi razum in narava sama.« Opozarjamo sušaškega druga, da ne reagira na nasa izvajanja, ker mi smo tam — kakor je izrecno naglašeno — le citirali izjave od »Jtuge strani. Toliko pa moramo povdariti, da je dotični politik akcentu-iral: ako sele kje premalo skrbelo.....! Oddaja poceni mesa. Družba za unov-Čevanje živine bo oddajala ubožnim ljudem goveje meso po 2 K kilogram, manj imovit m pa po 4 K kilogram. Na teden ril osebo se bo oddajalo po 50 dek mesa (20 dek priklade). Tako se je ulcrenilo v Gradcu na Štajerskem. Z ozirem na pomanjkanje drugih živil bi bil podoben u-krep tudi zelo potreben v Trstu. Kakor pri nas! »Primorske Novine« pišejo, da je dospelo na Reko tobaka, smotk in cigaret. Kdor bo srečne roke, dobi — par dimov!! Zavarovani so torej tudi tam Parizu, ki so poprej izdajala po 2 franka' na dan za meso, morajo trositi sedaj tri! do štirikrat toliko. Meso stane sedaj tam ! 4*80—8'40 franka za kilogram. Tudi s — kakor pri nas— pred zastrupi jen jem z kruhom je težava, ker Francozi so siJni djmoan. Nu, pri nas tir ni nevarnosti, dajkruhojedci. Sedaj se morajo omejati gle-bi se proobjedli. Je-Ji tudi na Reki tako?|de kvantitete in kvalitete. Tako tene voi- V c. kr. javnih skladiščih v Trstu se je ob koncu meseca februarja t. 1. nahajalo med drugim tudi naslednje blago: posu- šenega sadja 1240 kvintalov, žita, sočivja oljnatega semenja 1928 kvintalov, kave 378 kvintalov, moke 3111 kvintalov, olja in maščob 836 kvintalov, riža 413 kvintalov, špirita 14 kvintalov, vina 1646 kvintalov, sladkorja 285 kvintalov, raznega blaga 23.599 kvintalov. Sprejem enoletnih prostovoljcev rojstnih letnikov 1872. đo 1891. za čas vojne. Za prostovoljni vstop črnovojniških ob-vezancev nanovo pregledanih rojstnih letnikov 1872. do 1891„ ki hočejo za čas vojne prostovoljno vstopiti v skupno vojsko (dež. brambo) in imajo pravico, do enoletnoprostovoJjskega znaka, se določajo naslednja najvišja števila za sprejem: 1. Pehota, lovci, domobranska pehota, cesarski strelci: neomejeno. Za vstop v polk, v čigar dopolnilnem okraju je dotičirik pristojbin, ni potrebno dovoljenje za sprejem, ki se ne more odreči. 2. Konjica: za vsak nai^tomestni esikadron pri armadi in domobranstvu 5 (3). 3. Poljsko in gorsko topništvo: za vsako nadomestno baterijo v armadi 8. domobranstvu 10. 4. Trdnjavsko topništvo: za vsako nadomestno stotnijo 10. 5. Zrakoplovstvo: enoletni prostovoljci za čas vojne se ne sprejemajo. 6. Saperske čete: za vsako nadom, stotnijo 6, pri saperskem bataljonu št. 2. pa dvojno število. 7. Pijo-nlrske čete: za vsako nadom, stotnijo 6. za nadom, stotnije mostnih bataljonov po 10. 8. Brzojavni polk: na naL'bm. bataljon po 20; v prvi vrsti absolvirani tehniki in sicer elektrotehniki in strojni tehniki. 9. Železniški polk: na nadom, bataljon po 30. 10. Trenske čete: na nadom, skladišče 30. 11. Avtomobilske Čete: na nalltom. skladišče po 2, ki morata biti absolvirana tehnika in sicer avtomobilska ali strojna tehnika. 12. Sanitetne čete: Sprejem ustavljen. H konjici in trenskim četam se morejo sprejeti le prostovoljci, ki se zavežejo, da si sami preskrbe pravilno opremljenega za vojno službo sposobnega ko-» nia. Za sprejem k tehničnim £etam veljajo določbe § 88, 5 bramb. predpisov L del. — Prošnje za sprejem so zvezane s prošnjo za prostovoljni nabor in jih je pravilno opremljene (§ 89, 5 bramb. predpisov I. del) in sicer z vstopnico, oziroma izjavo o preskrbi lastnega konja za ježo, originalno črnovojniško izkaznico šele po črnovojniškem pregledu dotičnega prosilca vložiti naravnost pri oni vojaški oblasti, ki izdaja dovoljenja za sprejem. Dovoljenja iz/iaja: za pehoto, lovce, domobranske polke in cesarske strelce poveljnik nadomestnega krdela; za konjico, poljsko, gorsko, trdnjavsko topništvo, saperske m pijonirske čete za dotično četno (ranomestno) krdelo pristojno, za avtomobilske čete pa predpostavljeno vojaško poveljništvo, za trdni. top. polk št. 3. vojaško poveljništvo v Przemyš!u, za brzojavni, železniški polk in mostne bataljone vojaško poveljništvo na Dunaju, za domobransko konjico in poljsko artiljerijo za dopolnjevanje dotičnega krdela pristojno vojaško poveljništvo. Prosilcem, katerih prošnjam se ugodi, se sn^roči, h kateremu kr_vJu so prideljeni, s pripombo, da morajo na dan splošnega poklica odriniti naravnost k temu krdelu. Prosilcem, katerih prošnjam se ne ugodi, se prošnje vrnejo. Prostovoljni naborniki morajo odriniti pod orožje ob splošnem poklicnem roku čruovohukov dotičnega rojstnega leini-ka. Isto velja za one sprejete, , čmovojniške obvezance, ki dotlej še niso 0ljQK bili na naboru. Rok za prostovojni nabor se jim podaljša za 14 dni po splošnem poklicnem roku. Prosilci, ki do dneva pred splošnim poklkmim rokom niso sprejeli dovoljenja za sprejem, morejo biti le še potrjeni h krdelu, h kateremu so bili prideljeni po krdelski ra-zpredelbi črnovoj-n&kih {vbvezancev. — Po splošnem po-kJicnem roku dotičnih letnikov k naknadnemu pregledu poklicani ali v inozemstvu potrjeni prosilci se more pri pehoti, lovcih, domobranski pehoti in cesarskih strelcih še 8 dni po zanje določenem posebnem poklicnem roku podeliti dovoljene za sprejem. Prostovoljna potfl-Iirtev k izbranemu krdelu je dopustna tri tedne po tem poklicnem roku. Prošnje za sprejem k ostalim četam se morajo vložiti najdalje 8 dni po posebnem poklicnem roku z oizirom na državljanstvo dotičnika ali vojaškemu poveljništvu na Dunaju ali v Budimpešti. Take prošnje za sprejem v domobransko konjico ali topništvo je poslati vojaškemu poveljništvu na Dunaju. Draginja v — Parizu. Kakor ne more biti drugače, poročajo od vseh strani Evrope o velikih skrbeh radi oskrbovanja z živili. Tudi iz Pariza prihajajo hude tožbe. Kakor znano, imajo tam naj-finejo in najraznovrstne^o kuhinjo, ali sedaj pogrešajo marsičesa. Edina tolažba jrm je za sedaj — kako dolgo še? — t3a je bilo v letu 1870, za časa nemško-fran-coske vojne, še hujše. Oospodinjstva v ZDRAVNIK M. Dr. Karol Pernicic ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ tepe voj na siba rraneoze. Seja odbora ženske podružnice CMD v Trstu bo v četrtek, dne 29. t. m., ob 5 pop. v »Nar. domu«. Prošnja. Naši vojaki, obiskujoči »Vojaški dom« v Trstu, in drugi bi radi čitali »Gregorčičeve« in »Prešernove« poezije. Prosi se, kdor jih ima in jih je voljan podariti, naj jih prinese v »Nar. dom.« A. S. V nedeljo, I. aprila 1917., ob 5 popoldne priredi ženska podružnica CMD v gledališki dvorani Narodnega doma šolsko predstavo s , sledečim sporedom: 1. Atku naproti. 2. Zakleti kraljevič, igra s petjem. — Vabimo naše občinstvo, da se polnoštevilno udeleži te prireditve, zlasti stariši naj pripeljejo svoje otroke, ki bodo gotovo z zanimanjem sledili Ufcja-nju na odru. Kralj in kraljica strogo pre-povesta sinu-kraljeviču odpreti komurkoli vrata grajskega vrta. A sin. neubogljivec, jih odpre stari ženi-čarovmei. Za njegovo neubogljivost ga čarovnica izpremeni v rožni grm. Ko se kraljeva dvojica vrne s poseta, ne najde kraljeviča. Vse iskanje je zaman. Zato se odpravi mati kraljica v začarani gozd iskat sina-edinca. Truda-polna je pot, a mati se ne straši nobenih muk — rešiti mora svojega otroka! In res j materin trud ni bil zaman, posreči se ji rešiti ne le sina, ampak še mnogo »Jrugih začaranih otrok. Opazilo se je, da več oseb izkorišča sedanje pomanjkanje tobaka na način, da | nakupijo v prodajalnah tobak in ga raz prodajajo nato po večjih cenah. Opozarja j!, se, da je taka brezoblastna razprodaja ka- BIL kor tudi nakupovanje tobaka po § 317 Cio-hodarstvenega kazenskega zakona prestopek, ki se kaznuje po določilih z občutno denarno globo. Finančna uprava bo ostro postopala proti krivcem, da napravi konec tej nezakonitosti. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 29. t. m., od 9V2 dop. do 1 pop. se bodo prodajali na javni dražbi nedragoceni predlmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. 32.501 do št. 34.300. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes se ponovi včeraj prvikrat v Trstu uprizorjena berolinska Jean Gilbertova opereta »Kinematografska kraljica«, ki je snoči pač dosegla kot vse Usedanje uprizoritve svoj uspeh pač le zaradi izrednih časov, v katerih se nahajamo, in občinstvo ni izbirčno. Stvar sama ni dosti boljša od svoje berclinske vrstnice »Lepotice z obali« in kaže čisto jasno, da hladni Be-rolinčanje niso za lahkokrilo opereto, katere pravi dom je in ostane le Dunaj. Operetne predstave v gledališču »Eden« se bodo vršile le Še ta teiiten. stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zrave i Dreherjeve pivovarne) In ordinira ▼ ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za Mtranje, nervozne In otroike bo- I. xnl f blizu cerkve sv. Antona novega.) Umstno-foto^mfin! Trst ulica del Riuo n. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotos^afično KVTZE PREDUJMI na vrednostne papirje in b ležeče v javnih aklviiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — Prod ja ar 6k razredno lote rje Zavarovanje vsakovrstnih papriev proti kurzni izg®bi. revizija žreb nja srečk i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, remboun krediti. Bor/na naročila. — Inka-o. MENJALNICA---ESKOMT MENIC. Telefon!; llfi.i, 17V3 in 2576 Uradno uroa od S d) 1 popoidna. Brzojavi: JADIi.VNSKA. □ □ P»a»xa Ca ser m a SOLONE EDISON Pa8aizo v'ane Danes se ponovi zadnjikrat krasna drama ilo □ □ □ □ □ □ □ □ □ SOLIN z lepo H2LLO MOJA v glavni ulogi. SAM3 ZA ODRASLE. □ Jutri humoristična predstava z burko NEVESTA ŽENIN. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Tržaška posojilnica in hranilnica f f registrov*«® zadruga z omejenim poroStvom TRST - Piazza deUa Caserma 5». 2, I. nad. - TBS7 (v lastni HI2I) vhod po glavnih aftoprtjicah. POSOJILA DJUE Q HRANILNE VLOGE, za vknjižbo 5 ■/ •/ ' H *prej«ma od T^kej^će tudi ni ud Miij^bceit^j« f na menice po 6*/t* ' ' " I B®^ ^T® _ m zastave In amortizacijo za daljSo dobo po dogovora || V^eitolne vtogelnvloge Hg^^^^S^S: acvAiin IIIIB ' r" JatJ. HRJJSlnz MfeS) Toitoo hranilnićni račuu |(i.»J(J4. TEI.1.FON SL 952 Ima varnostno callco (Safe deposits) /a shrambo vrednostnih listin, dokuiaeotof in raznih drn^ih vrednot, popolnoma varno proti ulomu n požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnlljlh conah. STANJI VLOG NAD tO MILIJONOV KRON. Bnte* nt: ti S #912 top. ia od 3 do 51191. Izpili m'i dslivii'K ib m\v\ ani