123. številka. Ljubljana, soboto 2. junija. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v«ak duri. ixvtem*i ponedeljke in dneve po prazniciki, ter velja po poiti preieuian za av atro-ogers ke dežele za celo leto lfi £ld., za pol leta h gld. U ćetrt leta 4 j?ld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., xa 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na đom «e računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Zz Ljubljano za četrt lota S gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Oprzvniitvo, na katero naj se blagovoUjo poziljati naročnine, roklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Občni zbor „Narodne tiskarne." V nedeljo 27. maja občni zbor „Narodne tiskarne" v Ljubljani nij mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo akcij vloženih in premalo akcijonarjev udeleženih. Zatorej se razpisuje nov občni zbor delniškega društva „narodne tiskarne" na dan it, junija ob 10. uri do polu dne, s pristavkoni, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Od upravnega odbora. Vojska. Še nij poročilo, da bi bil ruski car osvoboditelj naših bratov Jugoslovanov, prišel na Dunav ukazat svojim vojskam odločni klic: „naprej!" ; še se le moože vesti, da je vsled velicega deževja zadnjih dnij voda na Dunavi in v vseh rumunskih rekah tako ogromno narasla, da začasno vse napredovanje vojnih priprav miruje, — pa uže čitamo po vseh turko ljubnih noviuah le sama javkanja, da se Turčija z vojno tako slabo vlada, da utegne v malih teduih velike smrtonosne udarce dobiti. To bi nas Slovane moglo le veseliti, ali poleg tega uas Avstrijce vendar tudi nekako s skrbjo navdaje, če vidimo ob jednem, kako nemški j udje in magjarski stekliši burno zahtevajo vojsko zoper naše brate Ruse. V tem nij mogoče dovolj energičuo naše avstro-slo- Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. CumminB, poalovenil J.) 13 i* u «4 i cl ti 1. Dvanajsto poglavje. (Daljo) „Kaj !K vskliknila je Jerica, „oni —tt „Ne, ne! oni me nij oslepil," vzkliknila je Emilija. „liil je le nesrečni slučaj. Zgrabil je po kolinski vodi, ki jo je bil ravno imel v roki. Na mizici je bilo več steklenic; v naglici je zgrabil steklenico hudičevega olja, ki jo je bila gospa Elhsova slučajno prinesla v mojo sobo. Steklenica je imela debel steklen zama-šek in ruka se mu je tresla in vlil mi je vse —" „V oči V zakričala je Jerica. Emilija je prikimala. „0, uboga Emilija!" vskliknila je Jerica „in ubogi nesrečni mladenič!" vanske želje naglašati, da bi se naši odločilni krogi tem pogubnim klicem ne udajali, — kar vendar upamo trdno, da so ne bodo. Iz Azije telegrami poročajo, da ruske vojske, kljubu turškim prizadevanjem, Kav-kazce ob morji na upor vzdigniti, vedno v notranje napredujejo. Ruski general Oklob-š ie v je 29. t. nt, vzel visočine pri Sanimebaghu, na desnem krilu turške vojske. Mala ruska kolona je bila poslana, da je prebivalstvo v Ka-buleti odrezala od opozicije Turkov, in je kljubu vsem težavam zasela pozicije šest ruskih „vrst" od llatluden. — To vse kuže, da je tam res kmalu velike bitve pričakovati. Turško poročilo, da so osmanske čete zopet zavzele od Rusov osvojeni Arduhan, potrjuje sicer ohcijalen telegram iz Carigrada, ali ravno tako odločno pravi telegram iz Pe-terburga 30. maja, da je to turško trjenje absolutno neresnično. Kmalu bomo videli, kdo ima prav, mi menimo, da gotovo Rusi. Dunajski „Tagblatt" jo zvedel, da je turški poveljnik v Aziji, Muktar-paša, o čegar nesposobnosti so vsa glasila jedne misli, odstavljen od poveljništva. Drugi pravijo, da se je Turkom kar izgubil, da še ne vedo, kje stoji! „Slovenski Narod" je stopil s kores-pondenčnim bureau-om na Dunaji v zvezo in tako bode naš list zdaj vsak dan prinašal naravnost izvirne telegrame o najvažnejih dogodkih na bojišči, prvi mej tukajšnjimi časopisi. Telegram „Slovenskomu Narodu". P eter bar g 31. maja. Telegram turške vlade, da je Ardalian Rusom zopet „Nesrečen zares!" vskliknila je Emilija. „Jerica! pomiluj ga iz vsega srca, kajti osoda njegova je bila hujša od nioje.u „Oh Emilija! kako silovita je pač bila vaša bolečina. Kako ste je mogli pretrpeti in preživeti ?*• „Ali misliš boleiiuo, ki so mi jo delale oči V Ta je bila zares huda a še dosta hujša je bila srčna in dušna bolečina!" „Kaj se je zgodilo ž njim V" vprašala je jn Jerica. „Kaj je počel gospod Grahom? „Natanko ti ne morem povedati, kar je sledilo. V svojem tadanjem stanji nijaem mogla vedeti, kako je oče ravnal s svojim pašnikom. A lehko si misliš. Izpodil ga je izpred svojih oči; in lehko si misliš, da tega nij storil posebno dobrotljivo, ker je sedaj razen grdili hudobij, katere mu je očital, bil je nesrečni povod Blepoti svoje hčere." ,,Kaj nikdar več nijste slišali o njem?" „Da. Po blagem doktorju, ki edini je poznal vse okoliši ine, sem izvedela {rez dolgo časa, da je šel v Južno Ameriko. In nadejajo odvzet, je skoro gotovo neresničen, ker depešam, ki so denes iz Tiflisa sem došle, o tem nij nič znano. V Kavkazu so nekateri uporni kraji zopet k pokorščini prisiljeni. Nov upor je nastal v okraji ob Tereku, ali uporniki so bili razpodeni, Uporniške kule razdejane. Vedno deže-vanje zabranjuje nadaljnje gibanje. Kaj treba posebno našim županom po kmetih pa tudi drugim našim rodoljubom vedeti za prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski. C. kr. deželna vlada Kranjska je uže odločila, da volitve 16 poslancev, ki jih volijo kmetske občine, bodo 7. dne malega srpana (julija), — volitve 10 poslancev, ki jih volijo mesta, trgi in zbornica kupčijska bodo 10. dne julija, — volitve 10 poslancev velikega posestva pa 14. julija. Do volitev poslancev samih je tedaj še dobrih 5 tednov. Ali do volitve zaupnih (volilnih) mož, ki si jih kmetske občine izbero, da potem oni volijo poslanca v deželni zbor, je le še m a lo d n i j. Po sedanji postavi je namreč pri volitvi poslancev dvojni razloček: veliki posestniki, mesta in trgi pu zbornica kupčijska volijo kar naravnost svoje poslance v deželni zbor, — kmetske občine pa ne volijo kar naravnost poslancev, ampak one volijo najprej zaupne može in ti še le gredo potem poslanca volit, in za to se ti zaupni možje vsake občine imenujejo volilni možje; oni so tedaj prav za prav volilci poslancev. Po takem gre poslanec kmetov skozi dvojno reščeto: kmetje namreč, ki se, da bodem še enkrat stopila v zvezo z ubogim pregnancem, ter mu zagotovila svojo neprestano ljubezen, opomogla sem se šiloma iz hude bolezni in slepote. Doktor sam je upal nekoliko, da mi bode zopet ozdravil oči, ki so so res zboljševale. Minolo je več mesecev. Ulitki moj prijatelj je jako marljivo in stanovitno poizvedoval ter nazadnje izvedel bivališče in naslov nesrečnega mladeniča. S pomočjo gospe Ellisove, katero mi je usmiljenje sedaj popolnem pridobilo, pisala sem mu, ter ga prosila, naj se vrne. Kar so bile uničene vse moje nade na zemlji. Umrl je v tuji deželi, zapuščen, brez postrežbe in skrbi. Umrl je Btrahovite južne bolezni, ki zlasti tujce mori. Slišavši to, zbolela sem še hujše; in — oh! izjokala sem vse mule blagemu doktorju, ki mi jih je delal, da bode polagoma mi ozdravil oči!" Emilija je prenehala. Jerica jo je objola in obe ste se močno oklenili druga druge! Plitkost in žalost ste sklenili vezi močnejše nego poprej. po postavi imajo pravico občinski odbor (so-Boskine može) voliti, volijo izmed sebe najprej in to v malo dneh zaupne (volilne) može in ti bodo, kakor gori rečeno, Sli k okrajnemu glavarstvu 7. dne meseca malega srpana poslanca volit. Iz tega je razvidno, da od pravih volilnih (zaupnih) mož je odvisna srečna volitev poslancev, zato je treba, da volitev na drobno razložimo. Kako se volijo volilni (zaupni) mozji? Volilna postava v §. 29. ukazuje to-le: Okrajno glavarstvo v vsakem okraji naroči vsacemu županu, naj mu pošlje imenik volil-cev svoje občine, ki so pri zadnji volitvi občinskega odbora imeli pravico voliti odbornike. Tu pa po §< 15. volilne postave velja ta-le določba, da v občinah, kjer so trije voleči razredi, volijo vsi tisti soseščani, ki spadajo v prvi in drugi voleči razred, — v občinah pa, katere nemaj o treh volečih razredov, volite pa le prvi 2 tretjini volilcev, ki največ zemljiškega ali kakega druzega direktnega davka na leto plačujejo; le sem se prištevajo tudi tisti ljudje, kateri imajo po svoji osobni lastnosti v občini volilno pravico. Ko je županstvo cesarskemu okrajnemu glavarstvu predložilo ta imenik volilcev, določi po §. 29. glavarstvo in potem naznani županstvu, koliko volilnih (zaupnih) mož ima izbrati vsaka občina posebej. Postava pravi, da na vsacih 500 prebivalcev se voli en volilen mož. (Župani pa tudi drugi rodoljubi, ki so imeli uže opraviti z volitvami v deželni zbor, vedo uže, koliko tacih zaupnih mož je bilo poprej v občini.) Kedar je (po §. 30.) okrajno glavarstvo prejelo imenik soseščanov, ki imajo pravico izbirati volilne (zaupne) može, določi okrajno glavarstvo dan, uro in kraj, kjer se bodo volili volilni možje, in pošlje k volitvi svojega komisarja, ki vodi volitev, pa vse to mora okrajno glavarstvo o pravem času ž u p a n s t v u n az n a n i t i, da župan soseščane, ki imajo pravico voliti, povabi, da pridejo zaupne može izbirat. Ob dnevu volitve pregleda (§. 31.) cesarski komisar imenik volilcev, potem ga potrdi, da je prav sestavljen, pa tudi to potrdi, da so se volilci res sklicali. Županstvo z okrajnim komisarjem se imenuje volilna komisija. Predsednik komisije ima (po §. 39.) vo-lilcem razložiti, kako se bode glasovalo in glasovi preštevali, pa jim tudi povedati, da vsak volilec naj voli može posvojeni „Jerica! jaz sem bila takrat posvetnja-kinja, ki je hrepenela po pozemeljskem veselju ter nij poznala drugega. Počela sem zopet čutiti svoje telesne moči, ter sem pred soboj imela nekoristno in nesrečno življenje. Še misliti si ne moreš, kako nesrečno so mi minevali dnevi. Od onega časa sem si čosto očitala, kako nesrečo sem napravila ubogemu očetu; ta res nij nikdar spregovoril o tem, a globoka britkost mu je zalivala srce, koli-korkrat se je spomnil na one strahovite dogodke v zadnjem času, katere, preverjena sem o tem, bi bil rad za ves svet zopet popravil. ,.Nazadnje pa je videzni večni moji noči sledila jutranja zarja. Pokazala se je v podobi Kristusovega služabnika našega gospoda Arnolda. Ta je mojemu umu odprl oči, mojej umirjene j duši je prižgal luč vere, učil me jo hoditi po poti udanosti, ter je moje slabotne lastnem prepričanji, brez ozira na kako zamero, po svoji vesti in najbolji vednosti na korist svoje j občini. — Vsak volilec pove, kedar nanj vrsta pride, toliko imen, kolikor je treba volilnih (zanpnib) mož voliti. — Izvoljen je pa tisti za volilnega moža, kdor je dobil črez polovico glasov pričujočih volilcev. To so poglavitne določbe one postave, po kateri se mora županstvo z volilci ravno tako držati kakor, ces. okrajno glavarstvo in njegov komisar. Naj si jih tedaj županstva in volilci vsi dobro vtisnijo v glavo, da se zoper postavo ne greši od nobene strani, kajti pred postavo ni razločka med c. k. okrajnim glavarstvom in občinskim županom. Ker po tem naši bralci postavo poznajo, treba, da jim zdaj še marsikaj drnzega na srce položimo. V vsaki občini ali volilnem okraji je treba napraviti volilni odbor, to je, 3 ali 4 možje ene občine ali fare, naj se pogovorijo in sklenejo, vzajemno in složno delati pri volitvah. Zato ni treba nobenega gosposkinega dovoljenja. Ta domači volilni pododbor stopi v zvezo z glavnim odborom, ki se osnuje v Ljubljani in ostane ž njim v zvezi tako dolgo, da so volitve pri kraji; on tudi vzame vso volilno reč v svojo roko in začne srčno in brez strahu delati, vsaj mu postava to dopušča in je dolžnost vsacega rodoljuba, ki ga je volja pošteno delati za „vero, dom, cesarja." V teh zborih se najprej sklene, kateri zaupni možje se bodo za volilne može zbrali. To je pri volitvah v kmetskih občinah najbolj imenitna in poglavitna stvar, ker volilni možje odločujejo, ali bode zmaga naša ali ne. Će imamo zanesljive, zvedene in poštene volilne možo in ti vsi pridejo k volitvi poslanca, potem je volitev poslanca igrača. Oni se ne dado premotiti, ne prestrašiti, ne podkupiti nikomur; oni stojijo trdno kot skala in ostanejo mož beseda. Zatorej prerešetajte vse volilce cele občine ali fare in izberite si tiste za volilne može, ki so se uže pri prejšnjih volitvah držali kot poštenjaki in korenjaki, taki pa, ki so jo vam uže zvili in se skazali za figa-može, ali taki ki so druzih misli, pustite pri miru in ne jemljite jih za volilne može. Vsaj se tacih mož, ki imajo srce za sosesko in ki njene težave in potrebe poznajo, ne manjka v nobeni občini. Mej te pa v prvo vrsto spadajo večidel duho v ni k i, zatorej jo boste najbolje zadeli, ako tudi nje volite za volilne može. Kakor se voli več ali menj volilnih mož, naj stopinje vodil k večnemu miru, ki uže na zemlji miga otrokom božjim. „Posvetnim očem sem se zmerom nesrečna deva slepa, katerej je žalostna osoda vzela vse veselje. A toliko je razsvetljenje, mi podeljeno, da mi je vse drugače pri srci; — in radostna bi vskliknila kot je vskliknil oni, ki je v starih časih skusil zdravilno moč našega zveličarja: „Slep sem bil — sedaj pa zopet vidim." Jerica je pozabila napol lastne britkosti poslušavši Emilijino žalostno povest; ko je zadnja položivši roko Jerici na glavo, molila, naj bi tudi ta s pomočjo božjo potrpežljivo prenašala izkušnjo ter se zmerom bolj vkre-pila in zboljšala, čutila je svoje srce prešinjeno srčne ljubezni in trdnega zaupanja, ki nas prevzamete le redkoma razen o času sile in težave; gotov dokaz, da le po trpljenji dospemo do popolnosti. (Dalje prih.) se tudi ozir jemlje na to, da nijso volilni možje samo iz ene vasi, ampak iz več vasi cele občine ali soseske. Ko je vse to prerešetano in sklenjeno, potem se zapišejo vsacemu volilcu imena tistih mož, ki so se izbrali za volilne može. Tak listek se da vsacemu volilcu naše stranke. Nazadnje si volilci v roke sežejo in zaobljubijo, da pridejo vsi na dan, ko se bodo volili zaupni (volilni) možje, vsi od prvega do zadnjega ob pravem času in na odločeno mesto. Zato je pa tudi sveta dolžnost vsacega župana, da vsacemu volilcu gotove napove dan, uro in kraj volitve, da je nihče ne zamudi. Verjemite, prijatelji, da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden; pomislite , da so te volitve prva stopinja do zmage! Opominjajte in pokličite svoje sosede in pojdite vkup na volilno vojsko! Tem opominom dodajamo še prošnjo to-le: Kdor ima naš list, naj ga koj da brati družim, ki ga nemaj o, da spoznajo važnost volitve volilnih mož in potem spoznanji storijo svojo dolžnost. — — Kaj je pozneje treba vedeti in storiti, kedar pridejo volitve poslancev za kmetske občine, trge in mesta na vrsto — kar se bode godilo še le črez mesec dni — to povemo še le drugi pot. Izbiranje zaupnih mož, kateri dobijo nalogo voliti poslance, je zdaj pred vsem prva in poglavitna reč. (Iz »Novic") Vojna moč turške države. vi. Kedar hote magjarski in židovsko nemški časopisi povedati, kako strašna je vojna turške države, takrat se groze: „ Počakajte, kedar Sultan razvije prorokovo zastavo, takrat pride joj in projoj na Ruse!" Ti ljudje mislijo namreč, da Če Sultan zavihti črno prorokovo zastavu.*) bode po vsem orijentu začelo vreti in goreti, in da bodo brezštevilna divja krdela iz treh delov sveti prihrula v Carigrad, da uničijo Ruse do zadnjega kozaka. A kar naravnost povemo, da kedor tako misli, mohamedanskih razmer ne pozna ter si domišljeva stvari, katere istini prav nič podobne neso. Najprej je treba pomisliti, da bi taka neizurjena, slabo oborožena od vseh kotov in vetrov skupaj Zžrnečena. soderga redno turško vojsko prej zadrževala nego podpirala. Samo tedaj, ko bi Turčija zmagonosno poplavila sovražne rumunske in ruske dežele, bi jej taka sodrga v prilog hodila, da bi sovražnikove pokrajine plenila in pustošila. A potem gre tudi v poštev jemati, da je vse pretirano, kar se pripoveduje o množici mohamedanskih fanatikov, ki bi se zbrali pod Črno prorokovo zastavo. Kajti naprej je treba pomniti, da je ves mohamedanski svet ločen v dva velika razkola, v Sunite, katerim se mej drugim prištevajo Turki, in v Šiite, katerih glavni zastopniki so Perzijani. Mej Suniti in Šiiti je večja razlika in večje sovraštvo, nego na pr. mej katoliki in protestanti; mej tema dvema razkoloma zija propad, katerega nobedna prorokova zastava pokriti ne more, in če jo Sultan, verski glavar Sunitom, razvije, se ne bodo zbirali vsi mohamedanci okrog nje, ampak k večjemu nekoliko Sunitov. *) Ta zastava nij zoluua, kakor ae navadno misli in piše, auupak črna. Zdaj je pa treba vedeti, da so Suniti -tudi geografično ločeni, ker prebivajo v izhodni in zapadni Aziji, a mej nje so Siiti ■(Perziiani) zagozdeni. Da bi se Suniti iz zapadne in južne Kine, iz zadnje Indije in iz malajskega otočja zbirali pod prorokovo zastavo, na to niti misliti nij. V Kini domača vlada mohamedance tako trdo drži, da, ko bi tudi hoteli Sultanu na pomoč iti, bi jih ne pustila črez mejo. Mo-hamedanci v zadnji Indiji in na malajskem otočji nijso prav nič fanatični in nizozemska vlada jih ima popolnoma v svojih rokah. Ites, da poleg tega prebiva Se v sprednjej Indiji pod Angleži preko 40 milijonov moha-medancev in tem bi Angleži komaj branili Turkom iti na pomoč. A ti se k sreči komaj zavedajo, da je Sultan po imenu njih verski glavar, tako da se Turki tudi od ondot ne-majo nadejati bog vedi kako izdatne udeležbe. Najbrž bi iz Indije prišlo nekoliko stotin pomorščakov, ki so na angleških vojnih in kup-čijskih ladijah služili, a velike množice Indija Sultanu gotovo ne bode na pomoč poslala. Trava Turčija se tukaj ne more v račun jemati, ker ta je itak uže vse oborožila „kar leze in kar grede," veliko več vojakov ne more zbrati pod svojimi zastavami, nego jih uže ima. A kako je s6 severno Afriko? Tukaj je prebivalstvo res mohamedan-sko, a loči se v dve narodnosti, v Arabce in v Berbere, ki se ljuto mej sobo j sovražijo. V Egiptu so Berberi večji del koptiški kristijani in kar je mohamedancev, imajo od Turkov in Arabcev toliko prebiti, da jim svoje trpljenje ne pripušča misliti na to, kako bi Sultanu pomogli. Kedive ima dolžnost Sultanu poslati 15.000 pomožne vojne; dosedaj je poslal 0000, drugih 0000 mož je samo obljubil. S tem misli, da je uže bog vedi kaj storil in uže se čuje, da ne bode več vojakov pošiljal Turčiji, češ, da mora sueški kanal — čuvati. Egiptovsko, Turčiji na pomoč poslano divizijo vodi princ Hassan Paša, kateri je nekaterim nemškim listom velikanski vojskovodja pred Bogom! No, to je res, da je princ Hassan Paša v Berlinu študiral ter pri pruskih dragoncih za — lajtenanta avanziral. A potem so ga poklicali domov, kjer so ga takoj za vojnega ministra naredili in v vojno zoper Abesince poslali. Abesinci so Hassana najprej prav neusmiljeno natolkli in naposled celo vjeli. Tak vojskovodja ruskim generalom ne bode glave belil. V ostalih severoafrikanskih deželah so arabski nomadje skoro v večnem boji z on-dotnimi stalno naseljenimi mohamedanskimi prebivalci. — Samo Tunis in Tripolis bi utegnila nekoliko tisoč vojakov v Carigrad poslati. Tudi šerif marekanski ie Sultanu 4000 mož obljubil. Sploh pa je treba vedeti, da bi se mohamedanci v severnej Afriki pač dali fa-natizirati — zoper Francoze v Algiriji a ne zoper Ruse! Tem moham e dancem so samo Francozje — neverni psi, te sovražijo in Črte, a Rusov niti po imenu ne poznajo. Da bi mohamedanski Zamurci se zbirali okolo prorokove zastave, ta je prazna. Za-murski narodje so v verskih zadevah sploh mlačni in o črnej zastavi Mohamedovej se jim niti ne sanja ne! Drugače je z Azijo! Rusi imajo v Aziji mnogo mohamedancev pod soboj, ko bi se Turkom posrečilo te spraviti pod orožje zoper Ruse, bi utegnili ti velike sitnosti imeti, posebno v Kavkazu in v Krimu. A pomisliti je, da so se ti narodje uže kolikor toliko privadili ruske vlade. To se jasno vidi iz tega, da se krimski Tatari oglašajo za ruske prostovoljce, da ro Rusi v Kavkazu oborožili zoper Turke cela krdela mohamedanskih Oerkezov in da celo Samilovi Binovi služiio kot višji oficirji v ruskej vojski. Kar se tiče ostalih v Aziji pod rusko vlado bivaioČih mohamedanskih Tatarov, je pomniti, da se ti prvič za sultana in njegovo zastavo premalo zanimajo in drugič — da ruski „jarem" prilično voljno prenašajo, kar se najbolj iz tega vidi, da so Kirgtzi celo jedno krdelo konjice ruskei vojski na pomoč poslali Nikoli pa se ne more dosti poudarjati, da znajo Rusi izvrstno pridobivati si ljubezen in simpatije mej azijatskimi mohamedanci in sploh mej Azijati. Znani angleški popotnik W. H. Bellew pripoveduie, da mu bokarski romarji nijso mogli prehvaliti ruske vlade v Turkestanu rekoč, da so Rnsi sicer strogi, a vselej pravični vladarji, in zategadelj narodu bolj priljubljeni, nego domači despotični kani. „Es ist, heute eine von ethnologen liingst gevrtirdigte und auch von den politikern schon ziemlich allgemein zuge-standone thatsache. dass dieRussen ihren rivalen, den Englilndern, in der be-handlung ihrer asiatischen unter-thanenweitllberlegen sind: aber nicht nur bei ihren eigenen unterthanen, sondern auch bei den noch unabhiingigen nachbarn sind sie eben so beliebt wie die Brit ten in der regel verhasst. Das urtheil der Chinesen iiber beide nationen ist hiefdr nur eines aus vielen beispielen" — piše Ilelhvald. Iz ruske Azije se torej Turčija nema nadejati pomoči. To nam tudi zgodovina kaže. Tudi v prejšnjih rusko-turških vojnah so Turki Mohamedovo zastavo razvijali, a brez posebnega vspeha. Zbralo se je sicer vselej nekoliko fanatikov okrog nje, a ko so se zasvetili ruski bajoneti in ruski topovi, jim je prešlo vse versko navdušenje in zginil je ves niihov pogum kakor pomladanski sneg na solncu. In predno so jih mogle ruske čete prijeti, so zbežali s prorokovo zastavo vred in najprvi v bezanji so bili mohamednnski popje sami, tisti, ki so jih prej podžigal zoper Ruse. A tudi iz Kelata, Afganistana in iz vzhod-njega Turkestana se Turki nemajo nadejati pomoči. Kelat ima malo prebivalcev in še mei temi je mnogo &iitov; v Afganistanu preva-guje ravno sedaj ruski vpliv zoper Angleže in Kelatski vladar jim je ravno sedai • „sveto vojno" napovedal. In iz vzhodnjega Turkestana, ki bi sicer gotovo Turkom pomagal, se ravno sedaj poroča, da ga napadajo Kitajci, kateri si bodo to državo prej ali slej gotovo podvrgli. Iz tega se vidi, da so tisti telegrami, ki so zadnje čase na vsa usta svetu poročali, da bode kašgarski vladar Ruse napadel ter da je uže svojega poslanca v Carigrad poslal — kolikor toliko samo „pia desi-deria" Angležev in Magjarov, kajti kašgarski vladar ima sam črez glavo posla zoper Kitajce in bode vesel, če ga bodo Rusi v miru pustili. Od črne zastave prorokove tedaj nemajo Turki niti iz Azije, niti iz Evrope, niti iz Afrike nobene izdatne pomoči pričakovati in divja krdela, katera nekateri turko-ljubivši žurnalisti vidijo okrog Mohamedove zastave zbirati se, se bodo zbirala samo na nedolžnem papirju peštanskih in dunajskih židovskih novini A. K. (Dalje prih.) Politični razgled. \otr»n1«> «f V L j ubijan i 1. juniia f*riar»»t *ftoi« je v zarlnjej lejl obravnaval v drugem branji postavo o zidanji železnice iz Dunaja v Aspang in dotično vladno predloeo sprejel. Odbori za nagodbene postave imajo zopet s«'e, a tajne, ne javne, kakor ogerski. nnnfij*tca „N. Fr. Pr.u piše: „V denašniej krizi imajo Nemci in Ogri vse uzroke, složni biti ino tem paziti, da kakova slovanska po 1 iti k a v Avstriji ne prevlada." — Glejte no 1 politični listi vsi: „Pokrok," „Politik." „Narodni Listv." „Brousek." -Posel z Prachy." .,Oech." itd. so bili v vtorek konfiscirani, ker so prinesli zahvalno adreso, katero so češki deželni in državni poslanci poslali ruskemu slnvjanskemu blago tvori t elj nemo komitetu v Moskvi. Zarad tega tudi mi adrese ne moremo prinesti, da si dunajski listi ved polemizirajo proti njej. fttt «■ diplomacije glasilo v Briiselju „Nod" piše: Edini cilj Pusov ostane resno zboljšanje stanja kristijanov v Turčiji z obširniš im i in izdatnišimi garancijami, nego so jih prej diplomatični programi zahtevali. Da ta namen doseže, Rusiji nii treba angleških interesov dotikati se, temuč hoče britanske interese čuvati. Odgovor Rusije bode britanski kabinet celo pomiril. Iz Vft**i „ Akcije narodne banke 770 „ — „ Kredi:ne akcije »37 „ 30 London 126 „50 „ Napol. 10 „ 12 V j „ G. k. cekini 6 „ — „ .Srebro ill .50 „ Državne marke .... 62 - 10 ie« bolnim moč in zdravje brez lek in brez s noskov po izvrstni Eevalesciere (In Banj 30 let ii« Je olj botaui, ki bi )o a* bila oidn -ua U prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i • •"•>< nicmh bolečinah, in sicer tako, ia sem od dne do dne v v ftoiu., i* untov 20 gold., 'Ji fantov 3b gjui. v • iii 41.4. . .laiuneii v puaicuh in Kevalesciere-hocoiatee v prahu .i. ta* i 6ld. >0 ar., m .»a « fii. ... 4i .».fc &1| 1.0kr., v prahu &a 12C> taa IU §U ua^t D u ikii'y o> Uonp* ua Dalu«lj)ti *VakU-»fcjfcftBNtfM) 01. &, u.k.k«t v /#oL -.jtsiih pri dobrih • j-4. i -pi.oinjaa.L u-^ovcin, tUdI razpošilja du-. - - i.* nt a»ije , ■-. poštniL ciK**nioa.*i ali ^ iLj.i.. \ kjuliijMii Ig i ar, J. Svoboda, 1 fcai pri r/.nn.iii otm", v liekl pri lekarju J. P r o-» ua e., \ < »umu jjii itk»irju Bir n aaoherj u, t >l>4j*»u itk«iju Aljiuoviću, v Trutu pri • • Jj.koi 1 .-urn^alio, pri arogeristu P. Uucoa B .. , i 1 1 /i» čil. maja: p.wropa : Bonthillier iz Celovca. — Fancdl iz Karlovca. — Lautman iz Beljaka. Pri Slona: Hirsch iz Zagreba. — Blitz iz Dunaja. — Strucelj iz Ilirsko Bistrico. — VodniČar iz Gradca. — ,Sch\vingor iz Idrije. — Homer iz Dunaja. — Skočič iz Trsta. — Prinz iz Zagorja. — Basch iz Dunaja. Pri HsillAl: Krainer iz Kočevja. — Tegner iz Dunaja. Podtrebušiie in kilove bolezni zdravi popoliiOm neškudihva mast z:^ k,love :.Ii pretrgano od Jf«//«»«f. StuM-zenefifivf-jti v Mierisam tšvien). Mnoga spričevala in zahvalna pisma se prilagajo navodu. J{; z.| ottilju se v piokoi < kili po 3 gld. UO kr. a. v. po Mi. Stui'sviicfifn'i'-ju samem, ali pa po deželnej lekarni ^. Mlif» svhitsvt v Ljubij.tiii. (329—12) izdate.j in virednik Josip Jurčič. i..tLiii. 11. \itk .Narodue ti.1-k, rne."