Poštnin* plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO V,ir TRG O V I N A ★ I 1 X A N C K ★ I N I) i S T R I J A ★ O R K T ★ K ME T 1 J S TV O ^LETO VI. ST. 130 TRST, 12. SEPTEMBRA 1952 CENA LIR 20 Nikar novega mrtvega kota! Italija hoče za vsako ceno našo kožo. Ker fe danes že povsem lasno, da se je stari trostranski predlog zahodnih sil (ZDA, Anglije in Francije), po katerem naj bi se Svobodno tržaško ozemlje kratko malo priključilo k Italiji, preživel — med tem časom se je namre; dvignil pomen Jugoslavije na svetovni šahovnici — skuša zdaj rimska diplomacija doseči namen po c-vinkih. Mirovno pogodbo bi rada rabila s plebiscitom (ljudskim glasovanjem); pri tem računa na oporo neob-veščene svetovne javnosti, ker je na prvi pogled že sama ideja plebiscita prikupno demokratično sredstvo za reševanje važnih sporov. Samo naivneži bi se mogli odločiti za takšno rešitev. Najprej naseliš množice svojih ljudi na nekem ozemlju in 25 let strahuješ domače prebivalstvo — da ne govorimo o večstole,-nem gospostvu italijanskega meščanstva v Istri — poiem pa razpišeš ljudsko glasovanje, in sicer še pod geslom »Italija ali Jugoslavija«, neupošteva-joč avtonomistično razpoloženje Tržačanov. Toda kot gospodarski list nas ne zanima toliko politična stran vprašanja priključitve Trsta k Italiji. Hoteli bi še enkrat opozoriti odgovorne državnike na gospodarske posledice takšne rešitve. Se ko je imel Trst za svoje neposredno zaledje vso Julijsko krajino š skoro milijon prebivalcev, je pod Italijo gospodarsko hiral. Kako naj bi živeli pod Italijo s tesnim zaledjem današnjega Svobodnega ozemlja, v katerem živi dahes izven Trsta komaj o-kcli 100.000 ljudi. To bi bil pefleg Gorice nov gospodarsko mrtev kot ped Italijo, in sicer še z mnogo hujšimi posledicami! Naj nikogar ne vara današnje hrupno življenje v Trstu, ki se razvija pod injekcijami vseh zainteresiranih držav zlasti pa dosedanje ameriške pomoči in potrošnje zasedbenih sil. S prometnega in trgovinskega vidika ni bil Trst v svoji zgodovini še nikdar tako ogrožen, kakor bi bil spričo današnje politične in gospodarske mednarodne konstelacije dane?, ko bi ga priključili k Italiji. Y zadnjem času se tržaški iredentistični tisk (glej članek v »Giornale di Trieste«) vznemirja zaradi reške konkurence in nevarnosti, da bi se del avstrijskega tranzita usmeri! čez Reko. Toda dalje od ugotovitve, da Italija nima v svojih rokah več Reke, ne gre. Nima poguma, da bi se povzpel do logičnega zaključka, da je za zagotovitev gospodarske bodočnosti Trsta potreben sporazum z Jugoslavijo in Avstrijo. Vse kaže, da je zbližanie med Jugosalvijo in Avstrijo prehitelo italijansko diplomacijo prav zaradi tega, ker si ne m> re zamisliti, da so možne noiifične in gospodarske rešitve tudi izven ozkega okvira njenih naočnikov. Državniki, ki odločajo o usodi Trsta, naj dalje ne pozabijo, da so danes Gdinja, Gdansk, Sčečin, Hamburg, Bremen, Rotterdam in Anvers neprimerno bolj nevarni tekmeci Trsta, ka kor so bili pred drugo svetovno vojno. Morda pa mislite, da bi Trst la! ko živel od svoje industrije, ko še italijanska industrija v zadnjem času ne ve, kam s svojimi izdelki, in ko so njene ladjedelnice samo deloma zaposlene? Kje je iorej rešitev tržaškega vprašanja? Poglejte na zemljevid ozrite sč na tržaško preteklost! Rešitev je v !o jainem sporazumu med državami, ki s svojim prometom in s svojimi surovinami lahko hranijo tržaško luko io tržaško industrija. Osnova za takšen sporazum je dana V mirovni pogodbi, ki ni nastala slučajno. Ta daje Svo bodneip« tržaškemu ozemlju pros!e roke, da naveže gospodarske slike s svojimi sosedi in z drugimi državami njegovega, zaledja in svobodno uravnava svoje gospodarstvo ter na svojih ladjah prevaža svoje in tuje b!ago v čezmorske dežele. Italijanska diplomacij’! bi končno morala sprevideti, da ni trajne rešitve na tem sektorju v tem, da izkoriščajoč sedanjo konjunkturo, ki ustvarja nevarnost vojnih zapeRjajev, izsili Trst in tako zagotovi nekaj tisočem svojih ljudi uradniški kruh, ter dalje preži na svojem novem položaju na novo priložnost za naskok. Rimska diplomacija mora realistično presoditi ves položaj ter se končno sprijazniti z dvema dejstvoma: 1) da hočejo Tržačani živeti svoje lastno življenje, kakor jim je bilo zagotovljeno z mirovno pogodbo In 2) da so njeni vzhodni sosedje odločeni braniti svoje pravice dokončno sklenjeni in organizirani v lastni državi. 1,4 milijarde dolarjev posojil Mednarodne banke. V svojem poslovnem letu, ki se je zaključilo 3Q. junija 1952, je Mednarodna banka za obnovo podelila 19 posojil 16 državam v skupnem znesku 203,6 milijona dolarjev. Posojila so Prejele med evropskimi državami: Belgija, Finska, Islandija, Italija, Jugoslavija, Holandija in Turčija (skupaj 121,2 milijona dolarjev). Doslej je banka podelila vsega. 1,4 milijarde dolarjev posojil. Ali bo Mr. Sutler končno uspel? Prebitek v plačilni bilanci šterlinskega področja Po začasnih podatkih, ki jih je nedavno objavilo v Londonu britansko finančno ministrstvo, znaša primanjkljaj šterlinskega področja napram Evropski plačilni zvezi v avgustu 1 milijon 700.000 funtov šterlingov, oziroma 4,800.000 dolarjev, proti 98 milijonom 600.000 dolarjev v juliju 1952. Dne 31. avgusta so znašale zlate in dolarske rezerve šterlinskega področja 1 milijardo 672 milijonov dolarjev. Ce upoštevamo 45 milijonov dolarjev o-brambne pomoči, ki so jih države šter-linskega področja prejele avgusta od Združenih držav, in plačila Evropski plačilni zvezi y znesku 35,200.000 funtov šterlingov oziroma 98,600.000 dolarjev, kolikor znaša julijski primanjkljaj držav področja funta šterlinga do Evropske plačilne zveze, znaša primanjkljaj teh držav v avgustu 44 milijonov dolarjev. Ce pa odbijemo o-brambno pomoč in julijska plačila Evropski plačilni zvezi, potem dobimo prebitek 10 milijonov dolarjev. To je prvi prebitek v plačilni bilanci šter-linskega področja od aprila. Tudi če upoštevamo primanjkljaj 4 milijonov 800 tisoč dolarjev za Evropsko plačilno zvezo v avgustu, dobimo še vedno prebitek nad 5 milijonov dolarjev. Kot je zaradi raznih posebnih plačil v juliju, kakor n. pr. Danski in Nizozemski, je primanjkljaj šterlinskega področja z Evrop. plačilno zvezo nara-stel na 98,600.000 dolarjev; tako so bili v avgustu zopet drugi činitelji, ki so povzročili, da je v tem mesecu primanjkljaj padel na 4 milijone 800 tisoč dolarjev. Uradno mnenje je, da se ne sme polagati prevelika pažnja kratkoročnim spremembam, prav tako pa tudi ne potrjujejo, da se v okviru dolgoročnega stremljenja v drugi smeri za zmanjšanje primanjkljaja približuje tisti dan, ko bo britanska plačilna bilanca z Evropsko plačilno zvezo v ravnovesju. Poročilo za avgust nas navdaja z upanjem, da se bodo uresničila prizadevanja britanskega finančnega ministra R.A. Butlerja, ki skuša izravnati britansko plačilno bilanco do konca tega leta. Po mnenju visokih uradnikov britanskega finančnega ministra pa V. Britanija le še ni izven vseh nevarnosti.., Mesija in Eritreja združeni Na podlagi sklepa Organizacije združenih narodov je prišlo do združitve med Abesinijo in Eritreo. Tako je Abe-sinija končno prejela plačilo za svoj odpor proti fašistični Italiji, ki ga je vodil abesinski cesar Negus Halli Selasije. Doslej ni imela Abesinija dohoda na morje, ker je pristanišče Džibuti v francoskih rokah. Med glavnim mestom Abesinije Adis Abebo in Džlbutijem teče železnica. niši anglešlii gospodaislii sli z Hvropu Angleški minister za čezmorsko trgovino Erik Fair je v Stockholmu, kjer je bila podpisana nova angleško-šved-ska trgovinska pogodba, izjavR, da želi Anglija okrepiti trgovinske zveze z Evropo. Trenutno je sicer njena trgovinska bilanca neugodna; zato mota Anglija ovirati uvoz iz tujih držav. Toda kakor hitro se bo sedanji položaj zboljšal, bo pričela več uvažati iz evropskih držav. Vse kaže, da se angleška diplomacija res čedalje bolj zanima za Evropo. Prihodnje dni obišče Jugoslavijo sam angleški zunanji minister Eden, ki se bo v Beogradu dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Ko so v Radgoni, na jugoslovansko - avstrijski meji izročili nov most prometu, je govoril tudi šef angleškega glavnega stana; slovesnosti je prisostvoval tudi angleški poslanik v Beogradu. Eden odide iz Beograda na Dunaj. Anglija se očitno zanima za Zbli-žanje med Jugoslavijo in Avstrijo, kakor je delala za obrambni sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Politično zbliževanje bo imelo seveda ugodne posledice tudi za razvoj gospodarskih stikov. ' Manj denarja Predsednik grške vlade je obvestil ameriškega poslanika v Atenah, da bo Grčija skrajšala vojaško službo na dve leti. Tako bo prihranila 400 milijonov drahem. Ameriška pomoč Grčiji se je skrčila. Po letu 1948 je znašala nad 200 milijonov dolarjev na leto, letos pa ne bo dosegla niti 100 milijonov dolarjev. Živali trgovina med Anglijo in Jugoslavijo Iz zadnjih statističnih podatkov britanskega trgovinskega ministrstva o britanski zunanji trgovini v prvi polovici letošnjega leta, je razvidno, da se je britanski uvoz iz Jugoslavije potrojil. V prvi polovici 1952 je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 13,797.755 funtov šterlingov proti 4,621.739 funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Prav tako pa je proti lanskemu letu močno naraslel tudi britanski izvoz v Jugoslavijo, in sicer od 4,117.331 funtov šterlingov v prvi polovici lanskega leta na 6,977.886 funtov šterlingov v prvih šestih mesecih 1952. Poročilo trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-ju-goslovanske trgovine za posamezne vrste blaga v prvih sedmih mesecih 1952, Britanski izvoz v Jugoslavijo: januar-julij 1951: Januar-julij 1952 Funtov šterlingov funtov šterlingov Mlekarski proizvodi 470.962.— — Železo, jeklo in izdelki 361.184,— 258.280 — Rezila, železnine in orodje 194.128 — 305.394.— Stroji in pribor 1,417.088,— 758.230,— Bombažna preja in izdelki 498.559,— 638.476 — Volnena preja in izdelki 242.201.— 115.000,- Drugi tekstilni izdelki, izvzemši svilo 109.961,- 230.945 — Kemikalije, droge in barve 277.198,- - 552.780 — Motorna vozila in nadomestni deli Britanski izvoz iz Jugoslavije: 700.031 — 3,274.726 — Žito in. moka — 6,275.982.— Neželezne rude in staro železo — 12..229.— Les 4,317.185,— 5,431.463,— Neželezne kovine in izdelki 513.695,— 475.167.— Po združitvi z Eritrejo je Abesinija dobila izhod na morje v pristanišču Ma-saui. Sicer so Italijani pustili Eritreji nekaj dobrih cest, ki so jih zgradili tudi iz vojaških namenov, ker so iz Eritreje organizirali svoj pohod proti Abe-siniji. V trenutku ko je Stalin sklical 19. kongres sovjetske komunistične partije, ki se je doslej imenovala boljševiška, je objavil tudi načrt za gospodarsko petletko. Dejansko je peta petletka že v teku dve leti, ker se je IV. zaključila že leta 1950. Ob zaključku sedanje petletke, t.j. leta 1955, bi se po objavljenem načrtu morala dvigniti proizvodnja za 70% v primeri s položajem v letu 1950. Proizvodnja bi morala naraščati po 12% vsako leto. Po uspešni izvršitvi napovedanega načrta bi sovjetska proizvodnja dosegla povprečno polovico današnje .ameriške proizvodnje. Navajamo primerjavo sovjetske proizvodnje leta 1955 in ZDA v letu 1951: ZSSR 1955 ZDA 1951 Lilo železo (v; milijonih ton) 37,7........, 70,4 Jeklo (v milijdnih ton) 49,2 105 Mineralno olje (v milijonih ton) 76,34 338,25 Premog (v milijonih ton) 415,25 575,3 Električna energija (v milijardah kwh) 162,5 432,3 Motorna vozila (v tisočih) 486 ' 6.168 Čevlji (v milijonih parov) 305,4 471,1 Bombažne tkanine (v milijonih jardov) 7,53 10,03 Živina (v milijonih glav) 68,1 88,1 Prašiči (v milijonih glav) 35,5 63,9 PROMET ČEŠKOSLOVAŠKE SKOZI TRST V mesecu juniju je prispelo v Trst iz CSR 37.938 stotov blaga (v juniju 1951 56.179 in junija 1938 244.834 sto- j tov). Iz Trsta je odšlo v CSR junija 1952 8 012 (1951: 7.951 in 1938 205.914) stotov blaga. j Boj za jeklo in premog v Posarju (Od našega stalnega nemškega sotrudnika) Poleg tržaškega vprašanja je nemško-francoski spor za Posarje ema najresnejših zahrbtnih bolezni današnje povojne Evrope. Note v diplomatskih arhivih m razni drugi akti o tem vprašanju se kopičijo dan za dnem ne da bi prišlo do sporazuma. Priloženi stilistični črtež prikazuje uposarski obračun«, kakor ga postavljajo na zeleno mizo v Parizu in v Bonnu, v nemški prestolnici. Prava nacionalna plat vsega vprašanja stopa čedalje bolj ozadje. V resnici gre za jeklo, premog in kupno moč enega milijona prebivalcev. Pri nadaljevanju sedanje ga položaja, na čemer vztraja čvrsto Pariz kljub vsem anglo-ameriškim posredovanjem, se pokaže približno rav-novejše v proizvodnji jekla z Zahodno Nemčijo — ravnovesje med proizvodnjo Francije in Posarja na eni strani in proizvodnjo jekla Zah. Nemčije na drugi. Razdaljo med proizvodnjo premoga v Franciji in Zahodno Nemčijo zmanjšuje proizvodnja premoga v Posarju v precejšnji meri, t. j. približno za tretjino. Ako bi se Francija odpovedala povojnemu poroštvu, ki ga predstavlja Posarje, potem bi njena proizvodnja jekla dosegla le 60 odst. proizvodnje Zahodne Nemčije in Posarja skupaj. V zadevi premoga bi bil položaj za Pariz še sla’iši. Poleg tega bi v tem primeru Francija ne predstavljala v Schumanovem načrtu o nadzorstvu nad jeklom in premogom Posarja; tako bi imela v ustreznih predstavništvih manj članov kakor Nemška zvezna republika. Francozi trdijo, da neobhodno potrebujejo premog za svoje gospodarstvo. Z druge strani navajajo Nemci druge podatke v zagovor svoje teze. Ko se je Posarje leta 1935 vrnilo k Nemčiji, je bil s FrancTjo dosežen dogovor, po katerem naj bi Nemčija dobavljala po več let brezplačno Franciji po 2 milijona ton sarskega premoga kot del odkupne cene za posarske rudnike, že leto dni nato so se Francozi odpovedali polovici tega premoga, ker ga niso mogli potrošiti. Nasprotno, tako poudarjajo nemški diplomati, je posarski premog nujno potreben Nemčiji. Ako se Posarje dokončno priključi k francoskemu carinskemu področju, naraste francoski izkupiček deviz, ki bi jih Nemčija morala plačevati Franciji za uvoz premoga iz Posarja, poleg tega pa tudi za devize, ki bi jih Francija prejemala za izvoz posavskih surovin v druge države. Današnji položaj je naslednji: Na podlagi angleško-ameriško-filancoskega sporazuma iz leta 1948 izmenjajo Francozi vsako leto 900.600 ton posarskega premoga za 900.000 ton nemškega koksa iz Porurja. Koks iz Porurja potrebujejo iorenski plavži. V Nemčiji domnevajo, da se prav iz tega razloga v Parizu tako uporno obotavljajo, da bi jasno izjavili, kaj pravzaprav razumevajo pod iievropiziranjem Posarja«. V tem primeru bi namreč moralo Posarje dobiti lasTno valuto; Francija bi izgubila devize za izvoženi premog in bi morala poleg tega z devizami plačevati koks iz Porurja. Francozi se sklicujejo tudi na devize, ki jih prejemajo iz zunanje trgovine s Posarjem. Ko je Posairje po prvi svetovni vojni pripadalo k francoskemu carinskemu področju, je bilo kot klient Francije na šestem mestu. Posarje je kupovalo v Franciji več kakor ZDA. Za francosko kakor tudi za nemško gospodarstvo je velikega pomena iudi kupna moč 1 milijonta prebivalcev Posarja. -a- francua + POSARJE ZAH.NEMČIJA FRANCIJA ZAH. NEMČIJA + POSARJE V sredini črteža vidimo, koliko znaša proizvodnja jekla in premoga v Posarju po podatkih iz leta 1951. Ako pri štejemo to proizvodnjo k francoski, dobimo skupno proizvodnjo 69,3 milijona ion premoga in 12,4 milijona ton jekla. (Glej levi kot črteža!). V levem kotu spodaj je označena samo francoska proizvodnja. V desnem kotu je označena proizvodnja Zahodne Nemčije. Ako prištejemo proizvodnjo Posarja k Zah. Nemčiji, nastane položaj, kakor je prikazan v desnem kotu spodaj. (Zadeva s Posarjem seveda ni tako preprosta, kakor jo je kratko opisal naš nemški sotrudnik, ki pač čuti za svojo domovino. Treba je vsekakor tudi računali s precej močnim avtonomističnim gibanjem v Posarju. Prip. ur.). Hamburg čedalje močnejši Pomorska in industrijska zmogljivost Hamburga naglo narašča in. s tem se krepi konkurenčna sila starega tržaškega tekmeca. Hamburške oblasti sestavljajo zdaj investicijski načrt v okviru 130 milijonov nemških mark (1 nemška marka okoli 140 lir). Pospešena bo industria lizacija okraja Steinwerder, Okrepili bodo ladjedelsko industrijo, tovarne motorjev Blohrn und Voss ter VVumag. Odobrena je že bila zgraditev 66.000 ton novih dokov, ki bo stala 40 milijonov mark. Ako postavimo za osnovo (100) proizvodnjo v letu 1936, je proizvodnja v Hamburgu leta 1948 dosegla 55%, v vsej Zahodni Nemčiji pa 63; junija 1952: v Hamburgu 98, v vsej Zahodni Nemčiji pa 144. Po prvotnih načrtih, ki so bili plod povojnega razpoloženja, so zmagovalci določili, da bi nemška proizvodnja ne smela preseči proizvodnjo iz leta 1936. V resnici je danes že mnogo večja (144 junija 1952 v primeri s 100 v letu 1936). V juliju 1952 je promet skozi Hamburg nekoliko nazadoval in dosegel 1,2 milijona ton. Nazadoval je zlasti čezmorski promet; razmerje med čezmorskim in evropskim je prešlo od 2:1 v juniju na 3:2 v juliju. 99OfT shore” prinaša dolarje Koliko bo dala Amerika za oborožitev? Besedni zaklad svetovnega časnikarstva :e obogatel za novo okrajšavo ))off shore«. Tudi ta je ameriškega izvora kakor dolga vrsta drlugih. V dveh vojnah obogateli Američrmi delijo v dveh vojnah izmučeni in izstradani Evropi dolarje, da bi se gospodarsko opomogla in organizirala vojaško o-brambo. Po vsem. naravno je, da te dolarje, ki predstavljajo denarno, gospodarsko in politično ekspanzivno silo, spremlja tudi košček amerikanizma — ameriške kulture in z nio izrazoslovja. Angleški in francoski jezikoslovci se jezijo češ, da se te tujke vrivajo v njihove jezike in kvarijo njih čistoto, toda življenje gre mimo teh protestov in z dolarji brez odpora sprejema tudi razne »off shore«. Zakaj pa gre prazapruv? »Off she-re« pomeni proč od obale ali omtran obale, se Pravi onstran ameriške obale. Denar, ki ga ameriška vlada izplača za vojaška naročila v drugih državah, se pravi »onstran (ameriške) o-bale«, t.j. v glavnem v Evropi, predstavlja finansiranje, ki so ga ameriški izvedenci kratko označili »off sheme«. Države, ki so organizirane v Severni atlantski pogodbi, imenovani NATO (okrajšavo za angleško označbo North Atlantic Treaty Organisation) nimajo — razen Amerike seveda —■ dovolj denarja, da bi se ustrezno oborožile. Zato so ZDA, ki predstavljajo gonilno silo v. obrambni akciji, primorane, da finansirajo oboroževanje. V tem primeru ne gre za ameriško pomoč, ki jo prejemnice niso dolžne vrniti, ali bolj učeno povedano, za denar »d fond perdun — temveč za poravnavo z dolarji ameriških vojaških naročil (orožja municije, vojaške opreme, vozil itd.) v. tujih državah. Za ameriški denar morajo te države izdelati naročeno orožje, oziroma vojaško o-pemo. Z ameriškimi dolarji poravnano o-stane lahko državi, ki ga je izdelala Po ameriškem naročilu, ZDA pa ga lahko tudi zadržijo zase, oziroma izročijo zase, oziroma izročijo tretji državi, seveda proti plačilu ali vsaj proti obvezi, da ga bo država res plačala. Zakaj se torej tuje države tako zavzemajo za ameriška naročila noff shore«? ZDA plačujejo naročila v dolarjih. Države, ki izvedejo naročila, pridejo (ako do dolarjev, ki jih potem uporabljajo po svoji lastni volji. Navadno jih izkoristijo za kritje uvoza iz inozemstva. Američani pomagajo tujim državam iudi tako, da izplačajo del naročil že vnaprej, seveda po zaključku zadevne pogodbe. OD KOD AMERIŠKI DOLARJI ZDA jemljejo denar za financiranje vojaških naročil v Evropi iz dveh virov: iz proračuna ameriškega ministrstva za obrambo ali iz sklada za: vojaško pomoč inozemstvu. ZDA imajo v Evropi svojega posebnega predstavnika — g. Draperja, ki v imenu MSA (Mutual SecurTly Agency — Uprava za vzajemno pomoč) nadzira (izvajanje ameriških naročil." Po njegovi zadnji izjavi so ameriška vojaška naročila v Evropi za ZDA ali za druge države NATO dosegla do konca finančnega leta 1952 (do julija) 683,8 milijona dolarjev. Na pariškem sestanku NATO je Ml določen znesek 400 milijonov dolarjev, ki naj bi ga potrošile države NATO v finančnem letu 1952 do junija 1953 za oboroževanje; Američani bi prispevali 250 milijonov, ostali denar pa bi morali vzeti iz vojaških proračunov evropskih držav. Med razpravo o tem vprašanju v ameriškem parla- mentu so bile vojaške poirebe držav NATO cenjene k?r na milijardo dolarjev. V pogled« tega števila na še ni uradne jasnosti. KOLIKO BI RADE TUJE DRŽAVE? Nedavno je svetovno javnost presenetil govor francoskega ministra Pleve-na, ki je v ostrem ionu zahteval od Američanov več denarja iioff shore«. Ako Francija ne prejme od ZDA več denarja, ostane brez dela 7 francoskih tovarn letal in 5 tovarn drugega orožja. V podobnem položaju je mnogo drugih evropskih držav. Za finančno leto 1952-53 so ZDA priznale Franciji 175 milijonov uoff škorcu Sn končno povišale naročila nai 200 milijonov; toda glede roka izplačila niso prevzele nikakšnih obveznosti. Francozi so medtem zahtevali 625 milijonov dolarjev za bodoča tri finančna leta, začenši s 1. junijem 1952. Američani niso hoteli sprejeti te zahteve. Francoski proračun za obrambo v letu 1952 znaš?, že nad 1.400 milijard frankov. KAJ PA ANGLIJA? Glede višine vojaških naročil Angliji še ni podatkov. Gotovo je le, dia bo-doi ameriška naročila Angliji po obsegu med najvišjimi. TUDI JUGOSLAVIJA? Jugoslavija ni pristopila k Organizaciji severne atlantske pogodbe (NATO), vendar prejema ameriško vojaško pomoč. Po poročilu nekaterih ameriških poročevalskih agencij proučujejo v Wa-shingtonu možnost, da bi vojaška naročila uoff shore« razdelili tudi na Jugoslavijo. ROMANJE ITALIJANSKIH MINISTROV V V/ASHINGTON Italija je (e dni poslala v Washington kar dva gospodarska ministra — ministra za finance G. Pello in ministra za zunanjo trgovino U. La Malfa. Pel-la je seveda reševal Ifnančne zadeve, predvsem vprašanje nakazil uoff shore«, La Malfa na vprašanje možnosti povečanja italijanskega izvoza v ZDA. Italiji so prej zagotovili vojaška naročila v skupnem znesku okoli 130 milijonov dolarjev, in sicer 70 odst. tega zneska z;a municljo, ostalo pa predvsem za gradnjo 8 korvei in 10 priprav za izkrcanje. O uspehu obiska italijanskih ministrov ni bilo uradnih poročil; pač pa poročajo Usti iz Washingtona, da utegnejo ameriška naročila v Italiji doseči v finančnem letu 1952-53 170 milijonov dolarjev. 36,3 odst. FRANCOSKEGA PRORAČUNA ZA VOJAŠKE NAMENE Francoski tisk opozarja javnost na naraščanje vojaških stroškov Francije, ki ima poleg običajnih izdatkov za vzdrževanje vojske in oboroževanje velike izdatke za vojno v Indokini. Izdatki v novem proračunu dosežejo 3.703 milijard fr. (v lanskem proračunu 3,017 milijard). Za plače državnih nameščencev pojde 38,7 odst. (lami 41,8 odst), za vojsko 36,3 odst. (lani 28,4 odst); letošnji vojaški izdatki dosežejo 1.200 milijard. Ce dodamo stroškom za vojsko še izdatke za' odškodnino in pokojnino bivšim borcem ter za izplačilo vojne od škodnine, ki je bila povzročena v dosedanjih vojmah, gre 53 odst. francoskega proračuna v namene, ki so v zvezi z vojnimi dogodki. Umrl je Carlo Sforza V Rimu je nedavno umrl bivši zunanji minister grof Carlo Sforza v viso ki starosti. (Rojen je bil 1873 blizu Massa-Carrare). Italijanski listi poveličujejo njegove zasluge za Italijo, tuji pa ga prikazujejo kot zagovornika »evropske ideje«. Med njegovimi slabostmi omenja Maurice Vaussard (»Le Monde« - Pariz) veliko domišljavost. Slovencem in Jugoslovanom sploh ie grof Sforza predobro znan po svojih dveh delih: po rapallski pogodbi (leta 1920) in trostranski izjavi zahodnih sil o tržaškem vprašanju (leta 1948), ,S prvo je grof Sforza prisilil o-samljeno Jugoslavijo na diplomatsko kapitulacijo, ki je imela za posledico priključitev Julijske krajine z okoli 6Q0.0Q0 Jugoslovani k Italiji; z drugo je hotel doseči, da bi ZDA, Anglija in Francija izsilile od drugih podpisnic mirovne pogodbe priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji, Da je bil prav on pobudnik trostranske izjave, ki je povzročila toliko skrbi Tržačanom in sami zahodni diplomaciji, je sam poudaril v eni izmed njegovih zadnjih izjav. Bil je vsekakor zvit diplomat, nevaren zlasti Jugoslovanom, ker se je v svojih izjavah in knjigah delal njihovega prijatelja. V danih trenutkih je brezobzirno razgalil svoj aristokratski cinizem. Tako je med pogajanji za ra-pallsko pogodbo dejal Trumbiču; ki j~ izrazil svoje zaskrbljenje zaradi usode Jugoslovanov pod Italijo: »Nismo mi Italijani krivi, da so Jugoslovani vdrli čez naravne meje Italije«. Njegova smrt pomeni vsekakor veliko zgubo za italijansko diplomacijo Ni dvoma, da bi bil pokojni Sforza na mestu zunanjega ministra danes poka zal več spretnosti kakor De Gasperi ki neprestano vznemirja svet s tržaškim vprašanjem. Grof Sforza bi gotovo nikdar ne bil izjavil, da bi se da! rajši sežgati, kakor da bi popustil glede Trsta samo za korak. Stran 2 GOSPODARSTVO 12. septembra 1952 Anglija prednjači v izdelovanju zložljivih d se predvsem aluminijaste hiše lile Mednarodna trgovina . . n A n TD MA IVATT TRm T Obnesle so (JOHN KINGSLEY) Le malo držav je danes, ki lahko, trdijo, da so zadovoljno rešile stanovanjsko vprašanje. Velika Britanija je pri reševanju stanovanjskega vprašanja pripomogla veliko več kot katera koli druga država. Splošno vlada mnenje, da bo britanska industrija zložljivih montažnih hiš zaradi svoje odlične tehnike iskanja novih tržišč in proučevamja zahtev posameznih tržišč ter enostavne konstrukcije montažnih hiš, ohranila sedanji vodilni položaj na svetovnih tržiščih. Nedavno je britanski minister za delo Ec-cles, napovedal, da bo v desetih letih britanski izvoz montažnih hiš dosegel vrednost od 50 do 100 milijonov funtov letno. Po vojni je ta vrsta britanske industrije napravila ogromen napredek. Letos bodo izvozili približno 9.360 zložljivih hiš v vrednosti 7,200.000 funtov št. proti 7.720 zložljivim hišam v vrednosti 5,400.000 funtov leta 1951 in 3.043 zložljivim hišam v vrednosti skoro 2,800.000 funtov št. v letu 1950. Te suhoparne številke pa nam še ne povedo vsega: udobno stanovanje in socialna harmonija sta namreč dva pojma, ki sta med seboj neločljiva. Industrijo zložljivih hiš je v začetku letošnjega leta zadel hud udarec. Avstralska vlada je namreč glede na zmanjšanje svojega načrta o javnih delih, pri katerih so vedno potrebovali veliko število zložljivih hiš, uvedla na njihov uvoz 17,5 odst. carine. Z Avstralijo je izgubila britanska industrija eno svojih glavnih tržišč. Izguba avstralskega trga pa je imela tudi koristne posledice. Industrija je morala pričeti iskati nova tržišča, ki bodo manj občutljiva za gospodarske pretresljaje v posameznih državah. Te nove naloge se je britanska industrija lotila takoj in z znatnim uspehom. Danes izvaža svoje izdelke v države, ki segajo od Alaske do otočja Fi-dži, ter od Francije do Indije in Pakistana. Kako je to mogoče, da britanska orno O u Ali je jestvinčarjev preveč ? V zadnji številki »Gospodarstva« smo navedli podatke o tržaškem obrtništvu. Danes nekaj o jestvinčarjih, in sicer v zvezi z vprašanjem, ki ga je sprožil demokrščamki tisk glede omejevanja ustanavljanja novih trgovin. Ker se je rimska vlada lotila tega vprašania in namerava z zakonom o-mejiti nadaljnje ustanavljanje trgovin, naj bi po mnenju omenjenega tiska storili nekaj tudi u Trstu. Seveda natančno po italijanskem vzorcu. Trst je imel v. tem pogledu svoje tradicije še iz avstrijskih časov, ki so bile vsekakor zdrave. Trgovati ni mogel vsakdo, kakor ni mogel vsakdo postati obrtnik brez določene obrtniške prakse in brez potrebnih izpitov. Italijanska uprava je uvedla svobodo v tem pogledi. Le fašistična vladavina je postavila svojevrstne ovire, ki so bile po vojni zopet odpravljene. Ostale so še omejitve glede izvajanja obrtniškega poklica, ki so pa bile pred dobrim letom tudi odpravljene, tako da ni dane;, potrebno dokazati sposobnosti za izvrševanje obrtniškega poklica. Obrtna dovoljenja (obrtnice) za izvajanje trgovskega in obrtniškega poklica izdaja -z prvi instanci tržaška občina. Sedanja praksa ie pokazala, da pri dodeljevanju obrtnic za trgovski poklic odloča predvsem politični kriterij. Občinska upi-ava s’- prizadeva, da bi čimbolj povečala število italijanskih trgovin. Le z veliko težavo sl je tu Pa tam kakšen Slovenec priboril obrtnico. Naj omenimo n. pr., da je bila odbita prošnja Za cbrtnico Slovencem, ki so hoteli ustanoviti slovensko knjigarno in papirnico. Dokazov, da pri tem odločajo politični razlogi ne manjka. Medtem ko Slovencem odbijajo obrtnice, se izdajajo dovoljenja priseljencem brez vsake strokovne izobrazbe iv prakse. Dogaja se, da postanejo čevljarji trgovci z zelenjavo in podobno. V zadnjem času odbija občinska uprava obrtnice tudi slovenskim obrtnikom. V vprašanje glede poostritve določb za pridobitev obrtnic s strokovnega vidika se ne bomo spuščali. Predlogi italijanskih ministrov govorijo c. pr. o potrebi določene šolske kvalifikacije ali prakse v. določeni stroki. Naša želja je samo, da preneha diskriminaci- industrija lahko izvrši vsa naročila, ki prihajajo iz dežel s tako različnim podnebjem in s tako različno stanovanjsko ravnjo in stopnjo stavbne industrije? In to kljub hudi nemški, belgijski, finski, švedski in avstrijski konkurenci? Najboljši odgovor na to vprašanje najdemo, če si ogledamo eno največjih in najuspešnejših britanskih izvoznih podjetij hiš, tvrdko «Taylor Woodrow Building Export Co. Ltd». Ta družba izvozi velik del hiš, ki jih izdelajo podjetja skupine «Arcon». Ta skupina obsega družbe «Imperial Chemical Industries«, «Stewarts and Lloyds Taylor Woodrow», ((United Steel« in ((Williams and Austin« iz East Hama. In prav v tem leži tajnost velikih uspehov britanske industrije na vseh svetovnih tržiščih. Te družbe, od katerih vsaka se je specializirala v izdelovanju posameznih delov zložljivih hiš, dobavljajo skupim «Arcon» najmodernejše lesene izdelke, železnino, barve in razne izdelke iz gradbenega jekla. Te družbe imajo vse potrebne vire in dobro vedo, kako je treba zadovoljiti potrebe posameznih tržišč. Posebne zahteve raznih tržišč najprej ugotovijo z učinkovito metodo «Taylor Woodrows». Zanimivo je, da se mudita v tujini, kjer obiskujeta stara in iščeta nova tržišča, letno povprečno 2,5 visoka družbina funkcionarja. Ko izdelajo prototip zložljive hiše za določeno tržišče, določi vsaka družba, članica skupine «Arcon», proizvajalni postopek; učinkovit sistem «Belt» pa omogoča britanski industriji tako veliko in uspešno proizvodnjo montažnih hiš. Čeprav skupina «Arcon» letos z Avstralijo ni zaključila nobene kupčije, je njen izvoz v prvem polletju tega leta dosegel že 75 odst. lanskoletnega izvoza. V prvi polovici 1952 so izvozili 222 tisoč 968 kv. metrov raznih vrst hiš, proti 291.716 kv. metrov v lanskem letu, ko je na Avstralijo odpadla ena tretjina celotnega izvoza. Večina hiš skupine, «Arcon» je izdelanih iz kotnega jekla in jeklenih cevi enotnih mer, ki tvorijo ogrodje za sko-| ro vse vrste zložljivih hiš. Ce v deže-| lah, kamor so hiše namenjene, ni primernega gradbenega materiala, potem izvozijo tudi vse lesene, azbestne in pločevinaste dele, popolno streho, vse železne dele in električno opremo, torej popolno zložljivo hišo. Za poskušnjo je Kanada nedavno naročila pri tvrdki «Newsum Sons and Co. Ltd« 28 lesenih hiš. Izvoz lesenih zložljivih hiš zanima glede na ogromne možnosti izvoza te vrste hiš v Kanado, zaradi visoke cene zložljivih hiš kanadskega izdelka, posebno šest do devet britanskih tvrdk. Večina izvoženih hiš ima dve do tri spalnice, katerih stene so obložene z mavčno prevleko. Te hiše imajo zložljive aluminijaste strehe. Aluminijaste hiše so se posebno dobro obnesle tudi v tropski in subtropski klimi. Po vojni je družba «Almowhich» izvozila aluminijastih zložljivih hiš v vrednosti skoro 1 milijona funtov šterlingov. Te hiše so v glavnem dveh vrst: ena vrsta «bun-galow» (enonadstropna letoviščarska hišica) splošne oblike, je zelo hladna in izredno udobna. To vrsto izvažajo sedaj v glavnem v Francosko zahodno Afriko, Zlato obalo, Belgijski Kongo, Sudan in Kenijo. Zložljive hiše splošne vrste pa izvažajo v 19 držav, med drugimi v Avstralijo, Irak,' Malajo. Izrael, Bahamsko otočje, Tanganiko, Sudan, Afriko, Indijo in Pakistan. Postavljanje teh hiš je preprosto in njihovo vzdrževanje lahko. Posebno so se obnesle aluminijaste zložljive hiše splošne vrste. Družba pošlje z vsako pošiljko tudi enega svojih delavcev. Poleg družbe «Almowhich» izdeluje aluminijaste zložljive hiše še mnogo drugih tovarn, med njimi tudi veliki letalski tovarni «Hawker» in ((Bristol«. Izdelki britanske industrije zložljivih hiš so tudi že prestali svoj ognjeni krst. Na otokih Fidži je zložljiva bolnišnica odlično kljubovala silovitemu orkanu, ki je divjal s hitrostjo 210 km na uro. Med tem ko je bilo mnogo drugih hiš, zgrajenih po tradicionalnih načrtih, popolnoma uničenih, je bolnišnica orkan prestala brez vsake poškodbe. Neka druga tovarna («Boulton and Paul« iz Nor-wicha) je izdelala zložljive hiše za znan' stveno odpravo na južni tečaj. Isto podjetje je izvršilo tudi posebno naročilo za sina abesinskega cesarja, vojvodo Harrarskega. Poveljstvo ameriških oboroženih sil v Franciji pa je nedavno naročilo pri neki drugi britanski tvrdki lahka jeklena ogrodja za zložljive hiše v vrednosti pol milijona dolarjev. Tržaški lesni trg AVSTRIJA ODPRAVI MINIMALNE CENE? Na tržaškem lesnem trgu vlada še popolno mrtvilo. Cene so ostale neiz-premenjene. Jugoslovanski »tomban-te« stane fco Sežana neocarinjeno 24 do 24.500 lir. Avstrijci so v praksi pričeli prodajati izpod uradno določenih minimalnih cen. Verjetno bodo uradne cene odpravljene tudi za Trst in Italijo, kakor so bile za izvoz v Nemčijo. O tem je bilo že posvetovanje na Dunaju. ZA POSPEŠITEV IZVOZA AVSTRIJSKEGA LESA V NEMČIJO Avstrijska vlada je opustila nadzorstvo nad cenami rezanega lesa, ki je namenjen v Nemčijo, da bi tako pospešila izvoz. Izvozniki niso več dolžni prodajati po ui^adno določenih minimalnih cenah. Ukrep velja poskusno za dva meseca, verjetno pa bo podaljšan. Iz Nemčije poročajo, da si jugovzhodno evropske in severne države na vso moč prizadevajo, da bi pospešile izvoz lesa v Nemčijo. Od tod pritisk na cene, ki po vsej verjetnosti ne bo odnehal, dokler ne prione Anglija kupovati lesa v večjih množinah. Hrastovega in bukovega lesa v hlodih je na nemškem trgu toliko, da je bila prepoved o izvozu uhin,’80-620. Od teh cen so sindakalisti uživali do 1. septembra popust 40%, od 1. septembra dalje pa 60 %, AVTO POD JE TJ E S. T. A. R d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red ve I j a ve n o d 1 5. m a J a 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikili ob 13.— in ob 20. -• ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12 30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne,|prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno JUGOSLOVANSKI ZAKONI V CONI B Med 21. avgustom ;n 5 septembrom se je promet ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Citta dl Brindisi« iz Manfredonije prazna in odplula v Aleksandrijo natovorjena z lesom. »Altair« z Reke prazna in odplula v TelAviv z 202 t lesa. »Vineenzo« je priplula iz Fort Sudana s 345 t in odplula v Fort Said s 1.382 t blaga. »Antares« je prispela iz Smirne s 60 t in se vrnila s 132 t. »Resi« je pripeljala iz Smirne tovor lesa in odplula v Casablanco natovorjena. »Stadium« je pripeljala iz Rio Marine 1.241 t železne rude in se vrnila prazna. »Esperia« je prispela iz Bejruta z S2C t in se vrnila s 3.000 t. »Barletta« je priplula iz Carigrada s 48 t in se vrnila s 130 t. »Angeloi Paradi« je pripeljala iz Norfolka 9.861 t premoga in odplula prazna. »Loredan« je priplula iz Carigrada s 629 t blaga in se vrnila natovorjena. »Aurora« je pripeljala iz Baniasa 10.817 t mineralnega olja in odplula v Sidon prazna. »Ulisse« je pripeljala iz Akaja 3.600 t železne rude inodplula v Biserto prazna »Motia« je prispela iz Biserte s 3.0001 železne rude in odplula v Manfredoni-jo prazna. »Teresa Cosulich« je prispela iz Casablanche prazna in se vrnila natovorjena. »Maria Carla« je priplula iz Genove s 93 t in odplula na tovorjena. Priplule so: »Chioggia« iz Bejruta s 1.093 t, »Siculo« iz Ravenne prazna, »Indiana« iz Sidona z 8.304 t mineralnega olja, »Gloiia M.« iz Rio Marina s 532 t železne rude, »Rosario« iz Aleksandrije s 1.503 t pirita, »Mu-riella« iz Kostarike s 5.102 t gorilnega olja, »Risano« iz Karakija z 2.000 bal bombaža, »Anna Z.« iz S. Antioca z 2.555 črnega premoga, »Lamone« iz A-leksandrije z 2.200 t pirita, »Domeni-co Jevoli« iz Aleksandrije s. 477 t, »Irma« iz Aleksandrije s 476 t, »Rondine« iz Sidona s 7.987 t mineralnega olja, »Otranto« iz Carigrada s 330 t in Afri-ca« iz Tržiča prazna. Odplule so: »Sar-ga« v Fort Sudan s 1.075 t, »Campido-glio« v Smirno s 1.830 t, »Planeta« v Gibraltar prazna, »Patrizia« v Carigrad 3 190 t, »S. Antonio« v Smirno prazna, »Abbazia« v Hajfo s 136 t, »Montello« v New Orleans prazna, »Corallo« v S. Lorenzo prazna, »Teresa« v Cagliari z 200 t lesa, »Triton Maris« v Aleksandrijo s 740 t, »Mon-stella« v Hajfo prazna, »Silvano« v Straton prazna, »Salvatore« v Genovo prazna, »Sebastiano Caboto« v Buenos Aires z 840 t, »Ambra« v Kalkuto s 3.650 t, »Treviso« v Carigrad z 920 (, »Francesca« na Malto s 321 t lesa, »Nereide« v Vancouvre natovorjena, »Mila« v Cagliari z lesom, in »Antonio Zotti« v Tripolis prazna. AMERIŠKE LADJE »Albion Victory« je priplula iz New Orleansa prazna in odplula prazna. »Mankato Victory« je prispela Iz ZDA prazna in odplula v Pirej prazna. »Excellency« je prispela iz Filadelfije s 603 t in odplula v Iskenderum natovorjena. »Jesse Lykes« je priplula iz Galvestona s 542 t in odplula na Re- ko s preostalim blagom. »Marie Ha-mill« je pripeljala iz New Orleansa 9.025 t žita in odplula v ZDA prazna. »Expeditor« je priplula iz New Yorka s 442 t blaga in odplula v Hajfo s preostalim blagom. Exchester« je prispela iz Nev/ Yorka s 406 t in odplula v Z. D.A. natovorjena. »Compas« je odplula v ZDA prazna. GRŠKE LADJE »Frankis« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Carigrad s 765 t lesa. »Joanis Nomicos« je prispela iz Genove s 420 t in odplula v Benetke s preostalim blagom. »Astipalea« je priplula z Reke prazna. Odplule so: »Plotar-chis Blessas« v Pirej s 30 t, »Kozani« v Eleusis z 271 t in »Aristodemos« v Pirej natovorjena. ANGLEŠKE LADJE »British Commerce« je priplula iz Pireja prazna in odplula na Malto s 7.806 t motornega olja. »British Va-lour« je pripeljala iz Baniasa 10.572 t mineralnega olja in odplula na Malto z- nafto. »Bothnia« je prispela iz Liverpoola s 126' t in odplula v Benetke s preostalim blagom. »Domino« je priplula z Reke prazna, »London Ban-ker« pa odplula v Marsej prazna. PANAMSKE ladje soi odplule: »S. Rita« v Novorosisky prazna, »Dtmo-stenes« v Tripolis natovorjena, »San Roque« v Smirno prazna. BELGIJSKA »Irene Marie« je priplula iz Anversa prazna. FRANCOSKA »Magreb« je priplula iz Safia s 500 t in odplula v Bono prazna. TURSKA »Ardahan« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Carigrad) natovorjena. HOLANDSKA »Nero« je priplula iz Oporta s 40 t in odplula v Amsterdam natovorjena. IZRAELSKA »Komemiut« je priplula iz Hajfe s 39 t. ARGENTINSKA »Ria Benneia« je priplula iz Smirne prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 28. avgustom in 9. septembrom se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le: »Žužemberk« je pripeljala iz Raše 1.250 ton premoga in odplula na Reko prazna. »Učka« je prispela iz Hamburga z 28 t blaga in odplula na Reko s preostalim blagom. »Solin« je priplula iz Turčije čez Benetke s 15 t in odplula na Reko prazna. »Slovenija« je prispela iz New Yorka s 36 t in odplula na Reko. »Skopje« je pripeljala iz A-leksandrije čez Benetke 675 bal bom-naža in odplula v Aleksandrijo s 32 kub. m lesa, 1.250 t nitrata in 225 enot drugega blaga. »Vis« je priplula z Reke z 1 tono blaga in odplula v Carigrad s 524 kub. m lesa in 15 enot dru gega blaga. »Titograd« je pripeljala i? Aleksandrije čez Benetke 252 bal bombaža in, odplula v Pulj. »Zadar« je prispela iz Hamburga z 85 t in odplula na Reko s preostalim blagom. NEMČIJA NA II MESTU Glede proizvodnje tkanin iz umetnih vlaken so na prvem mestu ZDA na II Nemčija, na III Anglija, IV Japonska itd. V Nemčiji so proizvedli 1. 1951 187.000 ton takšnih tkanin. BRATJE NASCIMBEN PRODAJA POSTREŽBA BOSCH Prodaja, instalacije in popravila proizvodov BOSCH znamenite tvrdke Robert Bosch G.M.B.H, STUTTGART TRST ITI. COKONKO. St. :{» - Tel. »49-S5 Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. uvoz izvoz Nadomestni deli za avtomobile in notaču med našimi ljudmi »Naša vas ie zadnja« — tako govorijo Dražani a svoji vasici, na meji tr-j Žaške z istrsko cono in prav blizu jugoslovanske meje, pod Kozino. Glede bližnjih mej je že res, da je Draga zadnja na tej strani in tudi zadnja železniška postaja na Tržaškem. Sicer Pa ne. V turističnem pogledu pa bj bila ta vas lahko med prvimi, ako bi se Tržačani za njo zanimali. Iz Bazovice prideš v Drago po lepi, nad 3 km dolgi peti, ki se med borovci vije pohigo-nia navzdol. Kdor želi uživati krasote Prirode naj gre peš po tej poti, od koder bo občudoval okrog m okrog raz-| Položene daleč segajoče najlepše pokrajinske slike: kraško planoto s svo-: Umi vrhovi, razgibano, otrplemu orja- ško-valovitemu morju podobno zgornjo istrsko pokrajino z zelenimi vrhovi in globokimi dolinami, ponekod obdanimi 2 ogromnimi razbitimi sikala-mi in tam daleč na obžarila izgubljajoče se morje z obema zalivoma, milj-skim in koprskim. Draga leži pod Peskom med kraško Planoto ter draško in mihevsko Grižo, v nekaki kotlini. Ni pravzaprav kotlina, ali kako naj bi se drugače imenovala ta čisto majhna pokrajina s svojimi holmiči, dolinicami, in žlebi? Vsekakor je to. Za tesno in globoko dolino Glinščice ležeči dodatek Brega, s trtami, smokvami in drugimi breški-VH rastlinami, razen oljk. Za olike je tega tu previsoka, tudi grozdje ne dozori tako dobro kakor v Bregu in vino je nekoliko šibkejše, doseže največ V Dragi 9 stopinj. V draških vinogradih ga pridelajo komaj 30 hi, najboljši kmet 7 hi; popijejo ga doma. Drugi pridelki so: pšenica, ječmen, koruza, krompir, fižol, vse samo za domačo potrošnjo. Zaradi suše je letos vse slabo u-spelo, posebno pa fižol. Vseh prebivalcev je okoli 80; 16 domač jih kmetji in 2 najemnika, 1 Furlan in eden iz Buzeta. Živinoreja je v. Dragi precej dobro razvita: 60 glav goveje živine, med temi 40 krav in 9 volov. Mlečni pridelek doseže, da ali ne, komaj en hi na dan, ker ie premalo denarja za nakfap otrobov. Mleko prodajajo po 50 Ur liter mlekaricam, ki se vozijo z vlakom v Trst, klavno živino pa tržaškim mesarjem, ki priha-ajo z avtomobili v Drago, ker se živinski sejem v Bazovici, kakor pravijo Dražani, »noče ulovit«. Morda bi bilo bolje, ako bi se živinski sejem pomaknil bliže k me-■rtlu, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ima mesto najboljše zveze z vso tržaško pokrajino in drugič, bi si kmetje z denarjem Za prodano živino najugodneje nakupili svoje potrebščine v mestu. Teleta prodajajo Dražani po 450-500 Ur kg žive teže, večinoma pa »na c-ko« po 25-26.000 lir za tele, in po 60-70.000 Ur za jalovo kravo. Vola 800 kg žive teže so n. pr. prodali za 235.000 tir (po 294 Ur kg). Lep det svojih zemljišč imajo Dražani v coni B. Predvsem so tam njihovi pašniki in gozdovi. Živino smejo gnati tja na pašo 5-krat v. tednu: za sekanje .dreves ter za pobiranje listja za steljo dobivajo posebna dovoljenja. Pašnikov imajo premalo, sena skoraj zadosti, drv za domačo rabo dovolj, listja za steljo tudi. Ker imajo precej živine in stelje, jim tudi gnoj ne primanjkuje. Z vladno podporo so v Vasi napravljene d moderne, betonirane gnojnice. Hleva pa niso napravili nobenega, ker ni denarja. Prašičev za domačo potrošnjo je 15, približno 1 na kmetijo, konjev, ovac in koz nimajo. Tudi Draga ie brez zavarovalnice za govejo živino, nekdaj so imeli skupno z Gročano in z. vasicama Miheli in Nasircem, ki so zdaj v Jugoslaviji. Drugih zadrug in društev nimajo in niso imeli. Dokler se ne bodo začele ustanavljati redne zavarovalnice za govejo živino, bi bilo koristno, da bi se živinorejci v. Dragi — morda skupno z Gr očanci — pismeno obvezali, da bodo za vsako nesrečo prispevali skupno in sorazmerno. Vsaka posamezna nesreča na živini bi se tako imela za skupno nesrečo, ki bi se mnogo laže prebolela. Na ta način bi si tud) zbujali in krepili za sedanje čase prepotreben čut kmečke vzajemnosti, ki bo edina rešila našega kme- ta sicer neizogibnega propadanja. Novih trt so z vladno podporo nasadili okoli 1000, sadnega drevesa pa nobenega. Na delo i> Trst in sploh izven vasi zahaja le 5 m'ajših mož, kar nam dokazuje, da si ie tudi Draga ohranila značaj kmečke vasi. Otroci zahajajo zdaj v novo zgrajeno šolo na Pesku, medtem ko so nekdaj hodili na Krvavi potok, kjer je bila ljudska šola tudi za Drago, Gročano, Vrhpolje, Nasirc, Mihele, Kozino in Botač. Na mesto v cerkev sv. Elije, ki ie nekdaj spadala k Dragi in je zdaj v coni B, hodijo Dražani sedaj v. bazovsko cerkev, saj nimajo sploh več nobene druge vozne ceste, nego v Bazovico, skozi katero morajo celo na županstvo v Dolino, ako se nočejo peljati z. vlakom do Boršta. Zdaj trdijo Dražani, da ne živijo tako dobro kakor so živeli pod Avstrijo, pa tudi ne tako hudo kakor pod Italijo; vsekakor pa si ne želijo nikoli več Itailije, in še danes se z grozo spominjajo na črne srajce. Pred občinskimi volitvami so tudi v Dragi mnogo govorili o prepotrebnem vodovodu — saj morajo dovažati vodo z avtomobilom — po volitvah pa ie ta zadeva zaspala, in namesto, da bi ji preskrbel vodo, je vodovod sam — splaval po vodi. Vas je stara naselbina Mihaličev, Cačev, Rnpotcev in Polesov, na sredi vasi je »kolona« z letnico 1852 in slovenskim napisom v. prvotnem pravopisu. Na Postaji Draga, ki so jo poitalijančili v. SantTlia pa ne najdeš na stenah niti ene slovenske besedice. Vse objave, napisi in reklame so v italijanskem jeziku, kakor kie v. srcu Toskane! Kako drugače je v. tem pogledu v Coni B! Pa pustimo vroče civiHzatarje, naj se zabavajo po svoje. Saj pravijo Nemci, da ima vsaka živalica svojo zabavico. Pojdimo rajši pogledat, kako živijo Botačarji. iz Drage krenemo po stezi čez draško Grižo, kjer se pase govedo (tu srečamo Audi 7Spletnega pastirja in 88-letno pastirico, ženo 87-letnega kmeta) potem pa navzdol med mladimi borovci do železniške proge in po progi naprej. Paziti moramo, da ostanemo na desni stezi, ker je na levi strani tračnic že cona B. Ko tako prispemo do železniškega mosta, prekoračimo še pred tem progo. Meja se je namreč tukaj že oddaljila od mosta. Nato jo mahnemo po neverjetno strmi kozji stezi naravnost navzdol v. globino, kamor se je pred svetom, na desnem bregu bistre Glinščice, skril Botač, mala naselbina 5-kmetij. Zaradi petih kmečkih družin bi merrdu ne bilo vredno plezati po strminah te globoke soteske; toda njena divja lepota je tako zapeljiva., da se ji ne moreš protiviti. Planinski značaj s svojimi štrlečimi golimi pečinami in globokimi, navpičnimi prepadi pa 'ima le desna stena soteske. Levi breg je tudi dovolj strm in visok in proti Boljuncu, tam kjer čepi na vrhu romarska cerkev na Peči (na pečini), popolnoma gol. Levi breg od Botača proti vzhodu je ves zelen in tako lep, da se ga ne moreš dovolj nagledati. Botač je stisnjen med strmim tesnim bregom in Glinščico, Čez katero vodi leseni most v cono B, ki sega prav do tega mosta. Od mosta polagc ma navzgor se dviga naravnost proti jugu lepa rodovitna dolinica. Botaški kmetje imajo svojo zemljo večinoma na levem bregu Glinščice, torej v ceni B. Blok pred mostom je odprt samo štiri dni v tednu, kar je kmetom premalo; predvsem bi Pa želeli, da, bi se blok zjutraj bolj zgodaj odpiral,zvečer Pa pozneje zapiral. Goveje živine je v Botaču 15 glav. Čeprav ležijo vinogradi mnogo niže kakor v. Borštu, ne dajejo dovolj močnega vina ker so na o-sojnem. O drugih poPskih pridelkih velja isto kar o Dragi. Le meja jih tare, sicer pa bi bile botaške družine še precej zadovoljne s svojo usodo. Nekaj posebnega pa ima ta majhna vasica v. globoki soteski med Krasom ‘n malim Krasom: nikjer na Tržaškem se človek ne čuti tako na domači zemlji in med našimi ljudmi kakor v Botaču. -od- Stran 4 GOSPODARSTVA 12. septembra 1952 TRŽNI PREGLED Povpraševanje no kmetijskih pridelkih je v zadnjem času pcpustilo na italijanskih trgih. Pri kupcih se opaža obotavljanje. Glede blaga, ki je pomembno za mednarodni trg, navajajo poročila, da so se cene v glavnem u- stalile Ako postavimo za podlago 1 v lletu 1938, je kazalec cen na debelo dosegel 51,33 v juniju 1952 in 51,90 v avgustu; cene živil se skočile od junija do avgusta od 51,49 na 53,71, medtem ko so cene tkanin, goriva, lesa papirja in o-peke nekoliko popustile. V istem času so cene na drobno napredovale od 63,92 na 65,84; podraži! se je kruh, za katerega s 3 je kazalec povzpel od 52,36 na 36,48. Kazillec življenjskih stroškov se je dvignil od 53,92 v nu-secu juliju na 55, 72 v juliju 1952. Cena pšenice se je prilagodila uradni teni, ki je bila določena za odkup. Pridelovalci sami oddajajo večje ko l-Cine. Cena koruze je nekoliko popustila. Povpraševanje po pridelkih v stročju je bilo precejšnje. To velja tudi za olivno olje, katerega cena je nekoliko popustila. Ponudba živine je precejšnja in to gotovo zaradi suše. Cene krme še vedno naraščajo. Lažja je bila oddaja prašičev. V zadnjem tednu je bila vinska kupčija živahna. Cene so sialne. Sirarski izdelki so se nekoliko podražili, to zaradi tega, ker je pričela pojemati proizvodnja. Mleka namreč primanjkuje, ker je zelene krme vedno manj. ŽITARICE ROVIGO: Pšenica Polesine tina 7.250 do 7.300, dobra 7.150-7.200, navadna 7.050 do 7.150; koruza marano 6.100-6.200; rumena koruza 5.700-6.000; bela koruza 5.700-5.900; ameriška hibridna koruza 5.600-5.700; oves rdeč 5.500-5.600; rž 6.500 do- 6.600; neoluščen ječmen 7.000-7.100;; pšenična moka tipa 00 9.100-9.200, tipa 0 8.500-8.600, tipa 1 8.200-8.300; pšenični otrobi 5.700-5.800. MANTOVA: Neoluščeni, riž vialone nero 7.600-7.800; srednje kakovosti P.6 12.200-12.400, vialone nano 13.000-13.200. Oluščeni riž fin: vialone nero 13.400 do 13.800; superfin R.B. in Sesia 12.800 do 13.000; arborio 14.800-15.000. ŽIVINA REGGIO EMILIA: Klavna živina: voli I. 280-300, II. 260-280; krave I. 230 do 250, II. 190-210, slabše vrste 140-180; junci I. 270-290, II. 260-270; junice 270-290; teleta 50-70 kg 430-440, 70-90 kg 440 do 460, nad 90 kg 460-480. Živina za delo: voli 270-300; krave mlekarice 140-160-tisoč lir glava. Prašiči za rejo: 18-20 kg 330-350, 20-25 kg 320-340; suhi prašiči 30-80 kg 320-360; svinje za zakol 310 do 340; debele svinje 120-150 kg 350-360, nad 150 kg 360-375. ROVIGO: Kokoši (živa teža) 530-550; piščanci 580-600; purani 500-520; golobi 400-450 lir par; gosi 320-340; zajci 230 do 240, I l MLEČNI IZDELKI MILAN: Cajno maslo 925; fino lombardsko maslo 855; trdi sir proizv._ 1950 790-840, proizv. 1951 680-700, svež 450 do 470; sbrinz svež 460-480, postan 580 do 600; emental svež 545-570, postan 620 do 650; provolone svež 460-490, postan 540-570; gorgonzola svež 320-330, postan 460-480; italico svež 430-450, postan 480 do 500; taleggio svež 350-370, postan 470 do 500. KAVA TRST - Srednje cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista, fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto:: Rio N.Y.5 1.260; Rio N. Y. 2 1.280; San tos superior 1.380; Santos extra prime 1.410; Haiti naravna 1.385; Salvador 1.485; Kostarika 1.550; Gimma 1.340; Moka Hodeidah 1,380; Bali Ro-busta 1.160; Uganda prana in prečiščena 1.210. Srednje cene kave z vira proizvodnje fco hangar Trst v dolarjih za 50 kg: brazilska kava fob pristanišče vkrcanja: Rio N.Y.5 55,50; Rio N.Y.2 57; Santos superior 59,30; Santos extra prime 62,50. Kava iz centralne Amerike, cif Trst: Haiti naravna 60; Salvador 66.50; Kostarika 67.75. Arabska kava, cif Trst: Gimma 430 šilingov; Moka Hodeidah I 360 šilingov. Indonezijska kava, cif Trst: Bali Robusta 368 florintov. Afriška kava. cif Trst: Uganda prana in prečiščena 355 šilingov. KAKAO TRST — Zadnje kvotacije z vira proizvodnje so naslednje: Accra good fermented proti izročitvi v oktobru-decembru 272 šilingov za 50 kg cif Trst, proti izročitvi v novembru-janu-arju 267 šilingov; Bahia superior 35 dolarjev fob proti izročitvi v septem-bru-novembru; Trinidad Plantation nov pridelek odlične kakovosti 270 šilingov fob vir proizvodnje; Superior Summer Arriba, vkrcanje v New Yorku 44 dolarjev cf Trst; Superior Epoca Arriba, vkrcanje pri viru proizvodnje 42 dolarjev cif. Avstralski kakao stane: EA X 330 šilingov za cwt cif; B I 315 šilingov, B 2 295 šil. SLADKOR TRST — Iz Prage so prispele prve ponudbe češkoslovaškega sladkorja v kristalu letošnje proizvodnje. Cena znaša 126 dolarjev ali 45 funtov šter-lingov za tono netto fob Trst, proti izročitvi v oktobru. Angleški sladkor kvotlra 47-48 funtov šterlingov cif Trst proti izročitvi v septembru. Madžarski sladkor ne kvotlra več na tržaškem trgu. Sladkor pripravljen v tržaški prosti luki stane 142 dolarjev tona fco vagon. Sklenjenih je bilo malo kupčij. OLJA I FIRENZE: Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 450-460, do 1,50% kisline 440-450, do največ 2,50 kisi. 430-440; do največ 4% kisi. 420-430; dvakrat rafinirano A 470-480, B 420-430: semensko olje navadno 370-380; olje iz zemeljskih lešnikov 385-395 lir kg. VINA MILAN — Za stot fco milanska postaja: Piemonte črno 10-10,5 st. 400-420, 11-12 st. 500-530; Barbera 550-580; Oltrepo pavese 10-10,5 st. 400-420, 11- 12 st. 480-520; Mantovano črno 380-400; Valpolicella in Bardolino 540- 570; Reggiano 9-10 st. 390-420, 11-12 st. 450-470; toskansko navadno 380-400; Mar-che rosso 380-400; Barletta extra 13-14 st. 495-525, navadno 445-475; Sansevero belo 425-445; Squinzano 485-505; Lec-cese 465-485; piemontski moškat 7.100-7.300 lir stot. KOZE MILAN — Za kg surovih osoljenih kož fco prodajalec: teleta 3-6 kg 890-910; krave in voli z repom do 30 kg 320-330, nad 30 kg 330-340; junci do 30 kg 365-375; konji 230-240; mezgi_200-210; osli 150-160; ovni 700-750; jagnjeta 500-550 za kožo; koze 1.250-1.350; kozlički 450-480 lir za kožo. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 540-550; Buenos Aires america-nos 520-540; Montevideo americanos 530-550; Avana Packers osoljene 300-320; Bolivia 610-630; Bolivia osoljene 530-540; Capo 580-600; Capo osoljene 520-540; Addis Abeba 600-640; Bahia 500-520; Ceara 600-610; Rio Grande 490-510; Colombia 460-510; Colombia 460-470; ovni Papras 460-600. MEDNARODNA TRZISCA 29/V1I 26/V1I1 9/XI. Pšenica (stot. dol. za bušel) .... 223.7/s 22QVs 232.8A Koruza „ „ „ .... 178.'A 178.‘A 178 iU NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 36.60 36.50 36.62 121.50 121.50 121.50 Svinec „ „ „ 16,— 16 — 16.— Cink „ „ „ 16,— 14,— 14.— Aluminij „ „ ♦ 19.— 20,— 20.— Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) — . — Ž. srebro dol. za steklenico 195,— 188.— 188.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 281.— 286.- 286. - Cink „ „ 122,— 126,— 122.- Svinec ,, ,, „ ,, 13!.— 136,- 131.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) 129.— 125.— 86.99 „ „Ashmouni“ I. „ „ ) 74,— 73.17 71.96 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 199.30 201.20 200.60 V preteklem tednu ni bilo na mednarodnih trgih posebnih izprememb glede cen surovin. Poročila omenjajo sklicanje konference predstavnikov 30 kmetijskih držav za 25. september v Washingtcnu kot pomemben dogodek. Na konferenci bodo proučili vprašanje podeljevanja posebnih kreditov za pospešitev pridelovanja nekaterih kmetijskih pridelkov. ŽITARICE Objava manj ugodne napovedi glede letošnjega pridelka pšenice je povzročila na čikaški borzi skok cene pšenice, ki je 5. septembra notirala 231 1/4 (teden poprej 229 3/8) stotinke dolarja za bušel; prav tako je napredovala cena koruze od 176 1/2 na 177 1/2. Napredovala je tudi cena ovsa za 13/4 stotinke. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja se je ustalila. Proti takojšnji izročitvi je sladkor 5.IX. stal v New Yorku 3,99 (teden poprej 4,05), proti izročitvi v oktobru 4,03 (4,04). Kava je ostala v bistvu neizpremenje-na pri 54,27 proti takojšnji izročitvi in 53,67 proti izročitvi v decembru. Cene so čverste in ne kažejo težnje navzdol zaradi odločitve brazilske vlade, da cene zaščiti. Cena kakava je nazadovala od 31,68 na 29,75 proti takojšnji izročitvi. Poročajo, da bo v Nigeriji dobra letina. VLAKNA Cena bombaža je napredovala v New Yorku od 38,85 na 39,33 stotinke dolarja dne 5. septembra proti takojšnji izročitvi in od 38,77 na 39,26 proti izročitvi v decembru. Volna je v New Yorku nazadovala od 145,4 pred tednom na 141,2 dne 5. septembra proti izročitvi v oktobru in od 142,1 na 137.2 proti izročitvi v decembru. Padec cen v ZDA je verjetno posledica nazadovanja cen volne na prvih dražbah v Avstraliji. Na dražbi v 'Sydneju je cena padla za, 5%. Nekatere vrste so nazadovale kar za 71/3 do 10% Večje zanimanje Japonske za volno ni utegnilo zadržati nazadovanja cen -v Franciji (Roubaix) je cena nazadovala od 1.360 na 1.265 fr. za 100 kg. KAVČUK Cena kavčuka je: v New Yorku nazadovala od 29,65 na 29,20 stotinke dolarja za funt. V Londonu so cene dosegle najnižjo točko no izbruhu korejske vojne. Cena kavčuka je v Londonu znašala 22 7/8 penija za funt. Iz Londona poročajo, da so svetovne zaloge gumija (brez strateških zalog) dosegle 262.500 ton v državah proizvajalkah in 312.500 v državah potrošni-cah. V prvem polletju 1952 je znašal prebitek proizvodnje nad potrošnjo 110.000 ton. KOVINE Čeprav ni bila trgovina z neželeznimi kovinami na newyorški borzi po sebno živahna je bila cena svinca in cinka še vedno čvrsta, in sicer cena svinca 15,25 (15,20 teden poprej), cena cinka Saint Louis 13,50-14 (teden poprej enaka). Na prostih evropskih trgih so bile cene naslednje: svinec okoli 115 angleških funtov za dolgo tono, cink 100-103 funtov šterlingov, aluminij 28 1/2 stotinke dolarja za funt. To so bile cene ponudbe. Čilski baker je stal 35,50 za funt fas Antofagasta. Cene v Zahodni Nemčiji 6. septembra svinec: 162 nemških mark za 100 kg, cink 138, baker 340,5 in cin 1.188 nemških mark za 100 kg. Ameriška družba »Aluminium Company of America« je vložila pri vladi prošnjo za povišanje cene surovega aluminija za 2 stotinki pri funtu in cene aluminijastih polizdelkov in izdelkov za 10%. KOŽE Zanimanje za kože je na mednarodnem trgu v zadnjem času nekoliko popustilo. Urugvaj in Brazilija sta postavila na trg več blaga. Cene v ZDA so ostale v glavnem na starih postojankah. Ponudba novozelandskih in avstralskih kož je pičla. Na dražbi v Essenu (4. septembra) je ponudba postavila cene 3,5Q DM za telečje kože, t.j. 10-15% višje cene kakor so bile na prejšnji dražbi v Essenu. Toda kupcev ni bilo. Volovske kože so se prodajale po prejšnjih cenah. Kože iz pokrajine Nordrhein - Westfalen: telečje do 4,5 kg 3,60 - 3 76; volovske 15-19,5 kg po 2,10. JUTA Cena v Londonu 6.IX. za First cif Anvers — Rotterdam proti izročitvi v septembru in oktobru 73 funtov za t. MEDNARODNA KONFERENCA O BOMBAŽU Dne 17. septembra se prične v Londonu mednarodna konferenca o bombažu, katere se bodo udeležili predstavniki V. Britanije, Združenih držav, Indije, Japonske, Nizozemske, Francije, Italije, Nemčije in Belgije ter Švice in Švedske pa samo kot opazovalci. Cilj konference je, proučiti sredstva in načine za povečanje potrošnje bombažnega blaga na vsem svetu. Po otvoritvi konference in sprejemu, ki ga priredi britansko trgovinsko ministrstvo v Londonu, bodo predstavniki odpotovali v Buxton, v Berby-shire, kjer bo konferenca zasedala. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 26. VIII. 1952 8. IX. Min. Maks- Funt šterling 7.750 7.600 7 600 7.800 zo. Vlil. 1 a. Najjoleon 6.000 6.055 5.975 6.055 lužna železnica 1.488 1.480 1.460 1.489 Dolar 643.— 643.50 642.— 644 Splošne zavarov. 8.660 8.580 8.450 8.680 Francoski frank 153,— 155.- 152,— 155.— Assicuratrice 2.620 2.720 2.620 2.720 Švicarski frank 150,— 150.— 150,— 150.75 Riun. Adr. Sic. 4.800 4.755 4.650 4.800 Funt št. papir 1.590 1.610 1.585 1.620 Jerolimič 5.230 5.230 — — Avstrijski šiling 22.— 21.90 21.90 22.50 »Istra-Trst« 750 800 750 800 Zlato 798,- 798,— 798,- 801 — »Lošinj« 8.40077 8.400 — — Martinolie 2.150 2.150 — — BANKOVCI V CURIHU Premuda 8.400 8.400 — — dne S VIII. 1952 Tripkovič 8.600 8.600 — — ZDA (1 dol.) 4,281A Belgija (100 fr.) 8.23 Tržaški tramvaj 1.500 1.500 — — Anglija (L f: št.) 10,85 Holand. (100 fi., 108,— Openski tramvaj — — — — Francija (100 fr.) 1,03l/s Švedska (100 kr.) 67.- Terni 245 243 240 247 Italija (100 lir) 0,66% Izrael (1 f, št.) — 1LVA 320 332 314 332 Avstrija (100 šil.) 15,35 Španija (100 pez./ 8.62 Zdr. jadr, ladjedel. 72 y7 72 98 Čehoslov. (100 kr.) 70 Argent. (100 pez.) 20.50 Ampelea 800 800 — — Nemč 1 100 mark) 93.75 Egipt (1 f. št./ 9.30 Arrigoni 1.000 1.000 — — .7 &rm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FtLZI ŠT. IO ». - TELEFON ŠT. 54-58 PRIPRAVITE SE ZA TRGATEV! Trgatev je za našega kmetovalca, ki se peča povečini z vinogradništvom, najvažnejše in istočasno najprijetnejše opravilo zlasti kadar je grozdje lepo in zdravo. Zaradi tega moramo pač posvetiti temu važnemu opravilu vso potrebno skrb. Le če bomo trgatev opravili pravilno, bomo imeli od vinske letine kaj koristi, kajti drugače se lahko pripeti, da pokvarimo pridelek in naš celoletni tru in čakanje ostane ta potem brez pravega plačila. Za pravilno trgatev moramo predvsem pripraviti primerne prostore, ki-pelno in vinsko klet, ter jih temeljito osnažiti, očistiti in razkužiti. Klet in prostore sploh, kjer predelujemo grozdje in hranino vino, razkužimo najlepše, če jih prepleskamo ali pobelimo ter v njih zažgemo nekoliko žvepla tik pred trgatvijo. Nadalje moramo poskrbeti, da bomo imeli ob trgatvi na razpolago vso potrebno posodo in orodje za trganje grozdja, za prevoz istega in za kvaše-nje ali kipenje mošta ter za shrambo novega vina. Ta posoda in orodje morata biti iz zdravega, ustreznega lesa in ne sme puščati. Najboljšo tako posodo so naši vinogradniki dobivali vedno Zelena ta - nioi eadomeslek za seno Kakor se sliši glas od najrazličnejših strani našega ozemlja, so naši kmetovalci letos še najbolj prizadeti od pomanjkanja sena, in sicer vsled izredno hude in zgodnje suše ter deloma tudi vsled doslej močnega napada de-teljišč in njiv po gosenicah. Velika je skrb naših živinorejcev, kako bodo prehranili letošnjo zimo svojo živino do prihodnje pomladi in nove košnje. Na odprodajo živine ne smemo niti misliti pri današnjem nizkem številu na našem ozemlju. Kako pa potem priti do neobhodno potrebnega hlevskega gnoja za itak silno izčrpano zemljo? Odkod vzeti denarja za dokup potrebne krme? Saj imajo naši živinorejci in kmetovalci sploh komaj dovolj denarja za sprati preživljati svojo družino, zlasti letos, ko so bili njivski pridelki raznih, važnih kultur, kot so žito, krompir, fižol itd., skoraj nični! Zaradi tega je za naše živinorejce najboljša rešitev, da posnemajo svoje sovrstnike iz drugih dežel, ki so v kmetijstvu bolj napredne in si pridelujejo na njivah čimveč mogoče zelene krme v nadomestilo primanjkujočega sena. V ta namen je potrebno, da zasejejo čim prej in čim večjo površino svojih njiv in vinogradov z ustrezno zeleno krmo. Mnogi naši živinorejci so si umno že prihranili precej sena za zimske mesece, ko so zasejali svoje njive avgusta meseca s krmilno koruzo oziroma s čin-kvantinom za pridelek tečnega «pitni-ka». Za setev te izdatne zelene krme pa sedaj ni več časa, kajti koruza zahteva, poleg moče, tudi mnogo toplote. Jesenski mrazovi in slane pa koruznim rastlinam zelo škodujejo. Zaradi tega je treba! v tem času sejati take krmne rastline, di dobro uspevajo v jesenskem času in jim tudi hujša zima ne pride vedno do živega. V tem pogledu se še najboljše obnesejo mešanice krmnih rastlin z metuljnicami. Te mešanice pa morajo biti več ali manj' prikladne tudi našim podnebnim in talnim razmeram. Na njivah, ki so bolj izpostavljene zimskim vetrovom in mrazu je priporočljivo, na podlagi dolgoletnih izkušenj, sejati predvsem mešanico rži in kosmate ali dlakaste grašice, kateri lahko dodamo tudi nekaj inkarnatne detelje. Za površino enega hektarja (10.000 kv.m.) potrebujemo približno 100 kg rži, ravno toliko grašice in 12 do 15 kg inkarnatne detelje. Ako ni dobiti na trgu dlakaste grašice, tedaj jo dobro nadomešča tudi črna njivska grašica (veceia nera). Ce bo jesen vlažna in topla, nam taka mešanica more Važna kmečka dela v sredi septembra N® njivi in polju: Ne odlašaj več z izkopavanjem krompirja tudi pozne sorte, ker te pozneje pri tem delu lahko močno ovira deževje in krompir začne potem gniti že na njivi. Tudi koruzo moraš pobrati pravočasno, če ni najkasnejše sorte ,ki se pa pri nas itak ne izplača sejati. Kar imaš proste zemlje preorji jo nemudoma in zasej jo z ustrezno mešanico zelene krme ali pa z žitom, v kolikor se še to izplača sejati v naših krajih. Jesenske kulture — zelje, ohrovt, repa, korenje itd. moraš še enkrat dobro opleti in okopati. Tem rastlinam potrosi tudi čilskega ali apnenega solitra (50 kg na hektar), še pred okopavanjem, da se bodo močno razrastle in dale obilen pridelek. Soliter moraš trositi ob suhem, nekoliko vetrovnem vremenu, ker sicer to gnojilo ob rosnem vremenu lahko ožge rastlinske liste. Na vrtu: Sej čimveč motovilca in špinače, ki dajeta v božičnem času navadno dober izkupiček. V bolj zavetne lege pa sej še radič in solato rezivko ter presajaj solato endivijo. Za presajanje brokeli in zimske glavnate solate je tudi že skrajni čas. Polže moraš pridno zatirati s pripravkom «LIMANEX» ali pa s prahom živega apna. Gomoljnasto zeleno zalij z razredčeno gnojnico ali vsaj z apnenim solitrom, da bo hitreje rastla in se debčlila. V kleti: Pripravi vse potrebno za bližnjo trgatev. Preden začneš s trgatvijo razkuži vso klet in vso potrebno posodo z žveplenim plinom, da bo potekalo tudi kipenje mošta v lepšem redu. Ako je ob trgatvi precej gnilega grozdja ali nagnilih jagod, tedaj primešaj grozdju iz Črnega vrha oziroma iz Slovenije. Kakor izgleda pa letos te posode ne bo pravočasno na razpolago našim vinogradnikom, kajti tuja gospoda, ki vedri in oDlaei po naši zemlji nima zmi-sla za potrebe naših kmetovalcev in ni še izdala uvoznega dovoljenja za o-menjene potrebščine, čeprav so ustrezne prošnje bile predložene še ob priliki zadnjega Tržaškega sejma. Da bo trgatev lepše potekala in hitreje šla od rok, je potrebno pravočasno popraviti tudi poti za prevoz ali prenos grozdja iz vinograda v klet. Zagotoviti si moramo še ustrezno prevozno sredstvo in zadostno število dobrih trgačev in pomagačev za maščenje ter stiskanje grozdja in za podobna opravila. Grozdni tisk in drugi morebitni stroji morajo biti pravočasno pregledani, namazani in v najboljšem stanju za rabo ob trgatvi. Vsekakor je tudt potrebno, da si boljši vinogradnik preskrbi moštno mero «BABO», s katero bo lahko kontroliral sladkobo mošta in tako lahko določil najugodnejši čas za trgatev. V tem oziru delajo naši kmetovalci še vedno velik pogrešek, ker trgajo grozdje prezgodaj, ko še ni popolnoma dozorelo in vsled tega ne more dati najboljšega vina. dati že v začetku decembra dobro košnjo. V zavetne, lege in v vinograde pa lahko sejemo namesto rži ječmen ali pa oves, kar je pač bolj poceni ter navadno, njivsko grašico, namesto kosmate grašice. V takih legah imamo navadno z navedeno mešanico do božiča že prvo košnjo. Zlasti v vinograde in kadar moramo štediti na stroških za seme, lahko sejemo tudi samo inkarnat-no deteljo. V tem primeru potrebujemo na hektar okroglo 30 kg semena same inkarnatke. Setev te detelje pa moramo opraviti vsaj do polovice oktobra, kajti pozneje sejana inkarnatka nam da tudi spomladi le bolj ubogo košnjo. Zemlja za setev zelene krme mora biti dovolj globoko preorana in dobro pognojena z ustrezno mešanico umetnih gnojil, ako hočemo dobiti res izdaten pridelek zelene krme, to je vsaj 300 stotov krme na hektar. Pripomniti pa moramo še, da ima kmetovalec s setvijo navedene zelene krme poleg pridelka obilne in tečne zelene krme tudi znaten dobiček na dušiku, ki mu ga metuljnici grašica in inkarnatna detelja dovajata v zemljo iz zraka. Strokovnjaki računajo, da pride s tako mešanico približno 80 kg dušika na hektar, kar odgovarja vrednosti približno 4 stotov amonijevega sulfata. UVOZ PLEMENSKE GOVEJE ŽIVINE Področno kmetijsko nadzorništvo obvešča, da se sprejemajo naročila za nakup prvovrstne plemenske živine (z državnim prispevkom) do vključno 15. septembra t, 1. Uvoz bo izvršila med 20. in 39. septembrom posebna komisija. Zainteresiranim živinoreji cem bo razdeljena živina, upoštevajoč pač vrsto živine, ki jo je zaintere-siranec naročil. V ta namen mora prosilec navesti ali želi: 1. telice cel 9 do 12 mesecev stare; 2. junice (ne breje od 21 do 24 mesecev stare; 3. breje junice od 33 do 36 mesecev, breje krave na drugem teletu od 45 do 48 mesecev, 4. krave na 3 do 4 teletu. Ob naročitvi mora položiti vsoto, ki približno ustreza ceni franco Trst, in sicer: 1. za telice Lir 80.000 2. za ne breje junice Lir 130.000 3. -4. za breje junice in krave na 2,3 in 4 teletu Lir 160.000 Morebitne razlike bodo poravnane, ko bo uvožena živina že razdeljena. Naročila sprejema Področno kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega štev. 6/1 (soba št. 4), kjer tudi prejmeš tozadevna pojasnila. še pred kipenjem kalijevega ali pa natrijevega metaibilsufita (10 do 40 gramov na 100 kg grozdja). Belega mošta ne puščajmo dolgo kvasiti na tropinah in ga pretočimo v sode dokler je še sladak in topel. Tak mošt bo v sodih polagoma dokipel v okusno vino z lepo, svetloiumeno barvo. Mošt iz črnega grozdja pa pustimo v kipelni kadi po več dni (3 do 4) na tropinah ziobkanih jagod. Črno grozdje moramo zroibkati z rotakainikoni (diraspatrice) ali pa na pocinkani mreži, da ne dobi vino preveč trpkega o-kusa po pecljih. Zrobkane jagode — tropine moramo večkrat potlačiti v črni mošt, da se nam preveč ne ogrejejo in da dobi vino lepšo rdečo barvo. Ce tropin ne potlačimo dovolj pogo-stoma v mošt, se nam iste lahko preveč ogrejejo in skisajo, kar nam pokvari potem tudi vino v posodi. V shrambi: Shranjeni pridelki in prostor, v ka-rerem iste hranimo morajo biti večkrat zračeni, posebno v hladnih nočeh. Ako so se razpasli v shrambi mrčes in miši, moraš prve nemudoma zatirati z u-streznimi pripravki (ogljikov žveplec in tetraklorid, ceregama itd.), druge pa s pridno mačkoi ali pa z dobro pastjo. V hlevu: Goni živino na pašo čim delj mogoče in če le vreme dopušča. Hlev naj bo vedno čist in zračen. Kadar mora živina ostati v hlevu, moramo ji pok-ladati čim več zelene krme ker je treba s senom štediti za zimske mesece. Razkuži od časa do časa temeljito hlev proti raznim boleznim in mrčesu. Dobra razkužila so vodna raztopina modre galice (2 do 3%) ali pa navadne sode (5%). Tej raztopini primešaš še približno 1% raztopljivega DDT pripravka, s to mešano raztopino poškropi ves hlev s pomočjo navadne, trtne škropilnice. Odrasle prašiče krmi močno z odpadki krompirja, s peso, z deteljo in z drugo zelenjavo, kateri krmi moraš primešati nekoliko koruzne moke ali pa oljnatih tropin. Tako prašičem, kakor drugi živini ne pozabi primešati k krmi tudi klajnega apna| in drugih rudninskih soli. Kadar kupuješ močno krmo: otrobe, moko, odpadke testenin, suh kruh itd. pazi, da niso te tvarine pokvarjene, ker živini lahko več škodujejo kot koristijo. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna števiika lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna ISO din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav »Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« AVTORIZIRANI GRADBENIK MAHTELLANI (Mal«) MAKS ♦ Izvršuje vsa gradbena in obnovitvena dela, načrte in proračune ♦ Trst, Šalita Contoveilo 20 Telefon: 31 025 MIZARJIH ?esife smre- 9 kove, mace-KMEidVALCI ■ snoi/G in trdih PODJETNIKI 1 lesov, trame nudi in p ar ke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 2k SILVIO SERIH Import / Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Kroglični in valjčni ležaji Orodje Aparati za merjenje Tovorni prevozi AVTOPOUJETJE STAR Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO«ABA2!A - TRST ULICA MOUERI 7 — ROJAN KMEČKI KOLEDAR