V Trstu, sredo 31. marcija 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .V Mlinoiti J« inor". ,.K4tH«>«r I«k»t» v«ko mdo: cmi M tm leto j« 4 gM. 50 kr., U polu leta 2 gld. 30 kr., za 4«rt In. 1 gld. | Naročnin« naj s- pošilja upravniitvu (Veduta limiian* it. 1W5). - V,o drugo urednlitvu - Nofruikim.,« |.i«roa H kr. ■ /u uzu.bII«, kakor tudi ta po*laaice«p pljK'.ji' *a navadno tristopnft vrsto: 25 kr. i'e s« tiska 1 krat, 'J2, če | se n<> iprrjsmaj". — Koknpini brnz posnbm' vrednotiti n>' vračajo, _ Ponam^sns številki* »<• dobivaju pu lu kr v k lin f* ***** * j*«*, j* " U»ta 3 krat. Za vl.) Poslansko zbornice dela. Ko so vladali centralisti v državnem zboru, zmešali so javne zadeve tako, da jc nastalu prava babilonska zmešnjava, vsled katere jo propadel državni zbor z vlado vred. Kdor tega poprej ni videl, temu je moral odpreti oči zadnji prestolni govor, ki je tako lepo iu jasno narisal državno naše stanje ter navcl toliko neobhodno potrebnih del, da sc država uredi. Poslanska zbornica bc jc marljivo i krepko poprijela dela, ki zahteva Ileraklejcve moči i priznati moramo, da je pri vBeh težavah i zaprekah vspešno delala. Od 15. januarja do 18. mar-ciju, tednj dva meseca jo izvršila mnogo postav, katere spodaj navedemo. V vseh odsekih se jc opazovala velika marljivost in v njih se jc dokončalo mnogo del, ki pridejo še le pozneje v po-slanskej zbornici na vrsto. Hudgetni odsek je razen več družili predlogov glavniše točke državnega proračuna rešil, tudi drugi odseki, o železnicah, dav- kih, poverjenji, šolstvu, odernstvu, jako so se trudili. ZavUčali so sicer obravnave ustavaki, kolikor so mogli, vzlasti pri fkle-panji postave o zemljiškem davku, venJur je večina državnega zbora tunela pospeševati dela. Keseni so bili ti le vladni predlogi : Postava zastran posojil, da se revščina polnjvt; postava zastran naprave obrežnih nasipov na Soči; postava za*tran nabora voja-kov za lito 18H0; postava zastran Stubenberškega ddejkoinisa; postava o zemljiškem davku in reklamaoijskih obrokih; postava zastran boaniško-hreegovske »prave; postava zastran državnega posojila gališkemu deželni mu zastopstvu; postava zastran olajšav postranskih železnic; postava zastran zidanja arlherške železnice; postava zastran neizvršitve člena banknih pravil, ki zadeva nje grb; postava zastran odpravljanja posilnoga poverjenja; postava zastran pobiranja davkov v mesecih aprilu i maju in i/daje 20 milijonov zlate rente; postava zaBtran obdačeuju predplačilni«; in npnih zavodov in postava zastran olajšav predplačilnic in npnih zavodov glede kolka in pristojbin. Izmej predlogov, podanih od državnih poslancev, pa so bili rešeni ti-lc: Predlog Lienbacherjev zastran odprave državno-pravdniških organov; predlogi Karlona in Graniča zaHtran varstva zoper umetna napravljana vina; predlog VViesenburgov zastran davkov-ske prostosti pri novih zidanjih, prezidih in prividih; predlog Fiirnkranza in Doblerja zastran ukrenitve po povodnji poškodovanih mest Krems in Steiu; predlog Poblerjev zastran pomoči obubožanim tkalcem nad Manhardsbergom. Nafta mladina. Mladina! naš up, naša sreča ali nesreča, ti si naroda pri* hodnjest. Ni večjega zaklada od moralno izobražene mladine. Srečni so roditelji, kateri so v božjem strahu svoje sinove odgojili. Vse jih čisla uže zaradi otrok, po njih se zgledujejo. Kdo je zadovoljnimi od očeta ■/, svojo mladino. Ponosen je v nje sredi. Materi v radosti srce igra, ko zre na svoje hčerke, ki so pridne ter imajo blago srce i bister um. Kaj čem reči pa o onem očetu, o oni materi, ki se dan na dan liuduje, jezi nad lastnimi otroci in proklinja v njih pričo ? Gorje vam, taki roditelji; blagoslova, sreče ni v vaši hiši! Kako žalosten, tužen je stan onih roditeljev, ki zanemarjajo, razvajajo i pohujšujejo lastno deco, kako priliodnjest pričakujejo od njih! — Tužno! Toliko srečniši so pa človeški očetje i matere; sladki so njih večeri, sladko njih spanje in veselo njih jutro. V izgled so taki roditelji vsej soseski, rod za rodom česti njihov spomin Zgodovina nam pripoveduje o več očetih i materah, ki so služili v izgled drugim, i še danas jih posnema pametni svet. Roditeljem naj bo vedno prva skrb, svoje sinove i hčere v božjem strahu odgojevati. Sleherni oče, kateremu je Bog deco dal, naj pomisli, da so njegovi otroci tudi otroci božji, njemu v varstvo izročeni. Prisrčno naj odgojtije mlado še nedolžno srce, naj zanj skrbi, kakor vrtnar za nežno cvetko, katero je pomladno solnce v živenje probudilo. Pomisli naj vsak roditelj, da je odgovoren varuh svojih otrok. Oče, mati, vi ste prvi, ki cepite mladej duši prvo podlogo k dobremu ali slabemu. Kakor se vi vedete pred njimi, enako se bodo oni. Ne mislite, da malo dete ne sprejema zunanjih vtiskov, vi se motili; dete je podobno smoli, od vsega kar vidi ali čnjc, če tudi še ne umeje, vtisne se nekoliko v njegovo nežno dušo i pozneje vse to razcvete v pohožnost ali hudobijo. Vsi smo podvrženi slabostim, vsak ima svoje napake, večje ali manjše, tako tudi roditelji niso brez njih. Ali le to naj bi se dobro zapomnili in bilo bi jim v veliko srečo, v veliko korist, da ne smejo odkrivati, ne kazati svojih slabosti otrokom; zdržujte se prepira i kletvine kakor tudi vseh družili napak vpričo otrok. Otrok naj zre vedno v jasno očetovo oko. Jasen pogled i lepa beseda blažita srce. Zakaj so naši otroci v 10. letu bolj pokvarjeni, bolj pohuj-šani, nego so bili nekdaj v dvajsetih? Največ so tega krivi roditelji sami, ker jim je premalo ležeče na sreči i blagosti svojih otrok, ker so bili nže sauii zanemarjeni od svojih roditeljev. Slabo drevo slab sad rodi. Odgojujmo tedaj svoje sinove i hčere v pravem duhu. Da-jajmo jim lep izgled i naša mladina bo srečna i dobra; vsi je bomo veseli. Dopisi. Iz zgornje Intrc, dne 10. marcija. Potovajoč po tužnej Istri sem videl, da ljudstvu res poina-njknje živeža, ali kaj bi koristilo vse potrebe ubozega Istrana navajati, ker jim s tem tii nič pomagano. Druzega ne morem reči, nego priporočati to uboge trpine, naj jim pomaga, kdor le količkaj more; kdor ima veliko, naj (hi veliko, kdor ima malo, naj da malo, vsak majhen dar bode hvaležno sprejet in Bog darilcu stotero povrne. Ker uže o Istri govorim, povedati moram, da sem tu in tam videl marsiktere napake, izmej katerih hočem le eno navesti in sicer o poŠti. Ta je žali Bog v nekterih krajih v jako žalostnih rokah, neka posta po vsej Istri sluje, da je poštni urad ob uradnih urah skoraj vedno zaprt; ako prideš na pošto po pisma, dobiš odgovor: „Zaprto je, ni poštarice doma", in to se zgodi po večkrat na teden, še celo po večkrat na dan; če jo pa po na-ključbi doma dobiš, mora razen tebe in poštarice zraven biti še tretja osoba, ki vse pregleda in prebere, in zakaj to? Ker po-! starica ni zmožna nemškega jezika in tudi postnega opravilstva ne umeje ter menda še ve ne, da je pošta tajnost. Toraj opozo-rnjf-nio slavno c. kr. postno vodstvo v Trstu, naj blagovoljno poste izroča le takim, naj bodo moškega ali ženskega spola, ki so zmožni in vešči tako opravilo opravljati, d3 jim ne bode treba rabiti drugih osob, ki potem vse naše razmere zvedo, kar posebno trgov ccm prav malo ugaja. Mirko. 11. Podgrndftkf občine, dne 21. man ija. V nasej občini so se vršile volitve za novi olu'inski zbor dne 12., 13. in 14. marcija. Izbranih je bilo 30 teh le zbornikov: Bcnigar Miha, Božič Franjo, Bnbnič Anton, Bubnič Jurij, Buti-nar Jakop, Cesar Miha, Dodič Anton, Gombač Tomaž, Jagodnik Josip, Jaksetič Jakop, Joračie Miha, Konestabo Andrej, Krese-vič Anton, Ladič Anton, Ljubič Anton, Mršnik Tomaž, Peloza Šimc, Itenko Anton, Sajina Janez, Sajina Stelan, Stanič Anton, Stnpar Anton, Toinažič Jakop, Torjon Anton, Vaišel Franjo, Va-lenČič Jakop, Valenčič Josip, Vičič Andrej, Vouk Janez in Zad-kovič Anton. Volitev občinskega župana in ti svetovalcev se je vršila dne 10. t. m. v pričo našega vrlega, mnogoštovanega in narodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja dr, Petris-a. Kandidata za županstvo sta bila dva, zaradi tega je bila volitev obeh strank trda, ter ponavljana dvakrat, a pri ožjej volitvi je zmagal Jakop Valenčič iz Ilrnšice, mo/ razumen, značajen in energičen, kakoršnega potrebuje tuknjšna občina. 3. aprila t. 1. bode zboroval novi zbor prvikrat. S tem zborovanjem se zbndi v nasej občini novo živenje, pokopano inora biti taisto sramotno lahonstvo — „lahka pinarija" —, koja se je širokoiiBtno šopirila 20 let in se do danes še šopiri na naših slovenskih tleli, v nasej občinskej pisarnici. Ali ni to strašna sramota nam in vsemu slovenskemu ljudstvu, da v nasej občinski pisarnici, za naše krvavo zaslužene grošc ptuj, neučen Lulion, v nam neznanem „lahkem jeziku" pisari. Dragi zborniki! Ali bodete Vi to sramoto se nadalje plačevali in v občini trpeli? — Ali ne boste velikoveč soglasno zahtevali, da Vam Vaši služabniki, katere Vi s krvavo zasluženimi novci dobro in pošteno plačujete, pišejo le v istem jeziku, katerega Vas je naučila Vaša slovenska inati ? Vam, zborniki, je znano, da Vas je volilo slovensko ljudstvo za svoje zastopnike v občinski zbor, toraj vseh 8000 duš, kojih biva v tej čisto slovenski občini, pričakuje in ostro od Vas zahteva, da se mora pisati v občinskej pisarnici vseskozi le v slovenskem jeziku. Pred 18. meseci je bila služba tukajšnegu občinskega pisarja z 500 gld. letnega dohodka razpisana, za katero je prosilo 13 kompetentov, mej temi trije zelo zmožni slovenski prosilci. Toda na pritiskanje nekterih osob se je podelila imenovana služba sedanjemu pisarju, kateri je slovenskega jezika popolnoma nezmožen, pa tudi ni dokazal, je-li kako šolo kdaj obiskoval ali ne? Podelila se mil je služba, to se ve, provizorično in sicer do novega okčinskega zbora. Ker pa ta gospodič ni dokazal, da mu je mar za slovensko pisavo, tedaj strani ž njim, išče naj si službe na Laškem: v Kimu, Neapolju, Toskani, Padovi in drugih krajih laškega kraljestva. Slovenski naš kruh bode jedel v našej občini le taisti mož, kateri bode mogel dokazati, da je popolnem zmožen v besedi in pisavi slovenskega našega jezika. To zahtevamo vsi občinarji od novega zbora. Dne 3. aprila se jc moral kamen zavaliti na Jahonsko pisarijo" v občinskej našej pisarnici, ter vstati iz groba slovenska — „aleluja" — slovenska pisava. Nikdo naj se ne dii premotiti. Kdor ni z nami, ta jc zoper nas. Seraf. V Ljubljani, dne 21. marcija. Dragi! Vem, da se luidnješ na me, ker Ti moje molčanje nže predolgo traje, — da, prav imaš — a ni mi mogoče bilo prej ustreči Ti; vsak dan sem čakal, da se kaj veselega dogodi, o čem bi Ti mogel poročati — a zabadava je bilo čakanje, zamanj ves trud. Danes se Ti hočem pa vendar javiti in s tem dati dokaz, da Ljubljana še stoji, da še ni zaspala ali utonila v še vedno neizšusencm mahu. Zavrneš me, da nemam prav z otuže-nimi opazkami; v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, mora vendar biti živenje živahno in veselo, in mnogo mora biti veselega, da se od tu poroča. Močem poskusiti. V nedeljo 7. t. m. so napravila narodna društva „Čitalnica", „Sokol* in „dramatično društvo" v deželnem gledališči veliko akademijo, katere čisti dohodek je bil namenjen ubogim Istranom bratom. Propis tej osnovi je bil mnogobrojin, vsaka točka se je s priznanja vredno izvrstnostjo izvršila; posebno lepo, rekel bi, brilautno je izpeljana bila vaja .Sokolov", žela je od vseh strani najburuejšo pohvalo; enako jc lepa naša domača pesen „Popotnikova" (Nedved) od vrlih pevcev čitalniških, samospev od znanega in cenjenega našega Medena, izvršena, vzbudila splošno navdušenje mnogoštevilno zbranega občinstva. Cisti dohodek pak je bil le nekaj goldinarjev večji od onoga sežanske veselice — nekoliko nad 200 gold. — Bela Ljubljana-Sežana. Da bi le tako neopisljivo teško ne bilo žepa za kako občno koristno ali rnilo-darno stvar odpirati, vanj segati in obilo dati — to mora biti nekaj zelo zelo mučnega pri nas doma, pri naših imovincih. — Pa sem zopet zabredel v nekoristno toženje, raj še kaj veselega; dobro ! — Na prošle nedelje večer se je vršila v čitalniškej dvorani „beseda" z zanimivim propisom. Poslušalci, kterili je bilo mnogo, z radontjo so poslušali lepo petje, posebno izvrstno izpeljani in po burnej pohvali ponavljani zbor „Ave Marija" od Fiirstera. Prav tako točno in izvrstno so se vršile druge točke propisa; igra na goslih (g. Parma), glasoviru (g. Majer) in lepoglasnem harmoniumti (g. Ledenig-a) „Fantasic sur Faust" iznenadila in razveselila je zelo občinstvo. — Tudi mala igra h konci je bila dobro izvršena. — Da, plete se mi po glavi ime skladatelja „Ave Marije"; kaj pa Ti porečeš #) k prepira mej tem možakom in »Brenceljnom" oziroma „Slovenčevim* urednikom, kuj ne da, to je bil rohteč pretep, naposled so skoraj preklje letele; kaj uže pravi v llajnejevej pesni španjska kraljica: „Dozdeva se pa skoraj mi, Da jeden kakor drugi s.....* — Hode nže, kaj tacega?! Skoraj sem pozabil na nekaj, kar Te bo zanimivalo; začetkom prihodnjega meseca bode dopolnilna volitev v mestni zbor; izid je nže skoraj gotov — videli bomo, če ostane še zmerom vse pri starem ; če bodo še zgoraj in v sredi naši osrečevale!, izobraževalci i. t. d. odzdolaj pa narod „miiera plebs contribuens". Oe bodo še na dolgo in na široko posvetovali se, kaj bi bilo bolje, skrbeti za vodotoke, odtoke in druge potrebne reči, ali pa postaviti staremu Itadezkemu nov „star* spominek — ker doslej imamo še le jednega samega. Nii:. (Ured.) Z Dunaja, dne 21. marcijn. Naznanjeni koncert „Slovanskega pevskega društva" na korist naših stradajočih Istronov se je vršil v ponedeljek 15. t. m. Mislim, da nobenemu slovenskemu listu ni bolj spodobno obšir-niše o tej zabavi poročati, nego tebi, draga „Edinost", ki Bi bn-diteljica nesrečne Istre, ki se poteguješ in boriš uže leta za njene interese ter krepko upiraš nesramnim tirjatvam italijanske propagande. Se žalostijo smo čuli, kako se naši glad trpeči bratje pri delitvi v Trstu in po istrskih mestih darovanih denarjev prezirajo in da se najbolj le na italijanski narod ozir jemlje. Kes, daleč mora segati sovraštvo, če se celo v skrajni nesreči in bedi razloček mej narodosti dela iz Čisto političnih razlogov. Tako graje vredno postopanje pač ne odgovarja namenom onih blagodušnikov.*) Lahko si tedaj misliš, kako radovoljno je „Slovansko pevsko društvo" uslišalo prošnjo pazinskega odbora. Brez odloga je storilo potrebne korake, da se dobi primerna a ne draga dvorana ter društvo „Slovenija" jc celo prevzelo nalogo, da hoče skrbeti za brezplačno sviranje. Prav zaradi dobrega namena te zabave treba je bilo na to gledati, da se po nepotrebnem denar ne trati, ter kolikor mogoče velika svota odboru pošlje, da bi se stanje revežem olajšalo. In to se jc tudi posrečilo. „Slovenija" se ni varala, ko je stavila svoje nadeje v hlagodušnost poveljnika našega slovenskaga polka bar. Kutina. Gospod Prieger je Brčno rad ustregel njenej prošnji in si s tem činom prikupil srcem vseli tukaj bivajočih Slovencev. Srčna hvala vrlemu gospodu! Ce pa koncert ni bil obiskovan, kakor je bilo pričakovati, kriva je menda temu preveč iz mesta oddaljena dvorana, v kate-rej se jc zabava vršila. To se ve da gmotni vspeh nij bil odvisen od pičlega števila ljudi; kajti v slovanska društva zahajajo Slovani in vsak, ki je dobil povabilo, poslal je svotico po svojej moči, če ni mogel sam priti. Nemcev malokateri zajde v slov. društvo, naj se še tako natatijko naznanja po časopisih, kde? ke-daj ? zakaj ? Kar se tiče sporeda, izvršitve posameznih zborov in predavanj godbe našega polka, ne inorc si človek veče natanjčnosti ni domišljevati. „Slovansko pevsko društvo" je Bploh na glasu kakor eno izmej prvih tukajšnjih društev. Pod vodstvom nenmrlc-ga Tovačovskcga in sedanjega vodje gosp. Bucbte naželo Bi jc toliko slave, da sc sme smatrati po pravici v dolgej vrsti pevskih društev ko na drugem mestu stoječe; in to ni le menjenje Slovanov, nego pripoznavajo celo tuđi Nemci. Godba Knhnovccv je pa goto vo še tako v spominu Tržač nnotn, da ne potrebuje moje hvale Pesni so bile srečno izbrane; sicer niso bile nove, vendar živahno odobravanje in burni aplavzi so pričali, da je tudi staro blago še vedno lepo, da tudi Btaro še zmiroiu čara in navdušuje. Kolikokrat se je pel užo Ilajdrihov zbor: „Jadransko morje"! Ni bilo Bkoro veselice v zadnjem Času, pri katerej se ne bi pela bila ta krasna pesem. Dn je ohranila svojo staro moč, to je jasno dokazala zadnja zabava, dasi jo je pelo „slovansko pevsko društvo" užc lani dvakrat. Kako veličastno so doneli miloubrani akordi po prostorne) dvorani! praznična tihota je povekševala vtisek i na obrazih zbranega občinstva se je bralo, kako globoko mu v srcc segajo tužni glasi južnega Slovana nn obalih sinje Adrije. In ko so po-tihnoli zadnji akordi, zadonel je od vseh strani gromovit in dol-gotrajajoč aplavz, da so morali pevci zopet nastopili in pesem ponavljati. Foersterjeva: „Slava Slovencem", in Nedvedova: „Moja rožica", peli so se tndi izborno in burno ploskanje je bilo priča, da so severnim Slovanom slovenske pesmi jako priljubljene; saj pa tudi „slovansko pevsko društvo" sega zelo rado po njih. Jeukova: „Dunte vetri" je prav biser mej kompozicijami prvaka srbskih skladateljev; kako mojstersko izrazuje tužno stran značaja južnih Slovanov. Rnzumcva se samo ob sebi, da taku pesem, praviluo peta, ne more zgrešiti svojega vspelia. Prvi del koncerta se je sklenol sč Zajčevim kratkim a krepkim zborom „Davorija". Tudi ta pesem je vzbudila splošno navdušenje, posebno mej hrvatskimi dijaki, ki po pravici čislajo in cenijo slavnega kompoziterja, kakor vrli sinovi svojega očeta. Lepa lastnost je hvaležnost, žalibože, da je ni povsodi doma! Vršil se je potem drugi del zabave. Izvrstna godba Kulinov-ccv jc svirala več komadov, izmej katerih omenjam le, ker ini uže prostora primanjkuje, Komzakov : „Velke potpourri, ze slov. narodnich pisni". Veliko navdušenje jc vzbudila izmej teh posebno zadnja obče slovanska pesem: „Hej Slovani"! Kakor da bi mignol, ene misli, enega duha, zapelo jo je občinstvo, to se ve da, vsak v svojem narečji. V splošno zahtevan je sc jc morala tudi ta pesem ponoviti. *) I'ripovt'diijt> se, ilu je zndnjl l>«vitr v Trstu uUjini I-trnnoin prinesel 15,000 gld. in onoliko Tržftimimii. (Urtd.) Akopram seje sešlo občinstvo v tako majhnem številu, vendar nas je primeroma veliko slovanskih in posebno slovenskih odličnih narodnjakov počastilo. Došli so gg. državni poslanci: Orot Margheri, grof Pozza, vit. Schneid, dr. Poklnkar, dr. Vitezič, dr. Vošnjak, Nnbergoj, Pfeiler, Obreza. Biirnfeind, dalje dr. Sterger, dr. liabnik, sekcij-»ki svetovalec Potichly, Osiecki i. t. d. i. t d. Pri vrčku piva in prijetnem sviranji godbe je bilo občinstvo kaj dobre volje. Krasni spol, kateri je bil precej mnogobrojno zaBtopan, vzbujal je posebno pri mladih gospodih živo zanimanje. Staro se je zabavljalo mej sabo, mlado mej sabo, vsak pa po svoje. Bil je lep večer n še lepše, — jutro, ki mi še dolgo časa v spominu ostane! I......v. X Dunaja, dne 23. marcija. (fllasovi o luiniaterakej krili. — Konferenca ministrov t avtonomisti. — Ufttn-v»-ku levica. — Imenovanja barona Pnasinger-ja, vit. Kaline, i dvornega svetovali« Winklerja. — Zabava »slovanskega pevskega društva- na korist Istranom). Odkar se je nehalo zborovanje v državnem zboru, dajo si tukajšnje novine mnogo truda dokazati ministersko krizo. Stoprv 23 dnevna „VViener Allg. Zeitnng« je prinesla prva vest, da jc Taaffejevo ministerstvo v poslednjih izdihljajih, ker ono po svojem dosedanjem vedenji naprotiv državnozborskim strankam, ni več zmožno daljnemu vladanju. Tudi je neki mej ustavoverniini strankami doseglo sc tako čvrsto zjedinjenje, da združenih teh strank navala na ministerstvo Taaffejeva vlada ne more odbiti. Ali vsa proroška izmišljevanja, ki so prišla iz tega lista v druge, izkazala so se popolnoma bez temelja i nihče se bolj ne jezi na hedaBto židovsko prorokovanje, nego ti židje sami, ki so nadejali se, da jim bode res kedo veroval. Iz stališča avtonomistov bi res bilo želeti, da popuste ministerske stolice Strcmayr, Korb in Horst, vsaj bi nenaravnemu stališču tega ministerstva bilo slednjič konec. Da Taafle v bodoče menda ne misli več vladati nad strankami, ampak da bo oklene avtonomistov, kaže to, da je pred sklepom sam povabil eksekutivni odbor državnozborskih poslancev i tudi kolovodje konservativcev iz gosposke zbornice, da se posvetujo o daljnem Bkupnem delovanji, o razmerah ministerstva proti različnim strankam ter o finančnem stanji države. Tukajšnji listi so sicer trdili, da je eksekutivni odbor poslancev državnega zbora Taaffe-ja, Pražaka ter Ziemialkovskega, ki bo se vsi trije vdeležili konference, povabil na razgovor, „Pokrok", „Czasu, „Gazeta Narodowa", sploh češki i poljski merodajni listi, ki imajo gotovo izvirna poročila, postavili so tudi to židovsko trditev na laž. Pri glasovanji o izdanji 20 milijonov zlate rente, ter o daljnem pobiranji davkov je levica jednodušno nasprotovala. To glasovanje levice je merodajne kroge dirnolo; pomišljajo sc o posledicah, kakoršne morejo roditi Be iz tacega patrijotizma, ki celo davka pobirati ne dopušča. I res, še isti dan so sc zgodila imenovanja g. bar. Possin-gera za državnega namestnika za Nižje Avstrijsko (kjer bode lehko za svoje ustavoverstvo roval), g. vit. Kaline za Moravsko, a na njegovo mesto g. dvornega svetovalca, poslanca goriških Slovencev g. Winkler-ja za Kranjsko. Te spremembe so popolnoma v duhu avtonomistov i dober izraz nasprotovanja vlade levici. Dokaz za to je krik „ustavovercev* v svojih glasilih. Češki Moravci bodo gotovo zelo zadovoljni, da jc nemško-valnega moža Posstnger-ja nadomestil Slovanom pravičen mož, kakor je to gosp. vit. Kalina; Kranjska pak je gotovo lehko zadovoljna sš tedanjim svojim deželnim predsednikom, kajti gosp. Winkler ima nže davno zasluge za slovenski narod, on je slovenske krvi ter bode gotovo na vzvišenem svojem mesti dajal slovenskemu narodu pravice, kakor slovenskemu narodu pristujo. Njemu bode lehko rasdreti gnjezdo gadje zalege, kakor je to nemškntaritvo na Kranjskem, podpirano najbolj od slovenskega naroda se živečega tujstva. Poročil sem Vam uže, da je „slovansko pevsko društvo" sklenilo napraviti zabavo, katere čisti donesek je namenjem stra-dajočim Istranom. Danes temu poročilu pristavljam, da se je čisti znesek, 130 gld. takoj poslal na namenjeno mesto. L— v. Z Kranjskega, dne 24. marcija. Ali je prišel za Kranjsko dan otetve ? Kakor je izvoljeno izraelsko ljudstvo teško pričakovalo rešitelja, tako smo tudi mi zatirani kranjski Slovenci neizmerno hrepeneli po pravičnejši vladi v cesarski prestolnici in po možu, kateri bi na čelu vlade v naši domačiji poravnal krivice, katere so se nam v minolih hudih Časih storile. Naša dežela zdaj v svojem celotnem obrazu ni čisto nič podobna svojej naravnej sliki, kajti v vsem ima VBiljcno tujo podobo. V slovenski naši deželi imamo nemško-nemškutarski deželni zbor, kojega so prvi rodoljubi in razumniki našega naroda ilegalnim proglasili. Kupčijska in obrtniška zbornica ima v slovenski naši krajini nemšk obraz, bela slovenska Ljubljana ima nemški meBtni zbor. Vsi naši uradi, c. kr. okrajna glavarstva, sodnišča, davkarije uredujejo od prvega do zadnjega uradnika edino le v nemškem jeziku. Vse šole, gimnazije, realke in učiteljišča so nemška - in mnogo boljše organiziranih ljudskih Šol je do polovice ponemČenib, in ni davno temu Še, ko so hoteli kranjski nemškntarji z vladno pomočjo še ostalim ljudskim šolam kolikor toliko nemščine vsiliti. Ta poslednja ima sicer tudi v teh najnižjih Šolah prednost pred slovenščino. Po šolskih načrtih je namreč po tri - in črcterorazrednicah nemščini mnogo več ur odločenih, nego slovenščini. Učitelji, izgojeui v nemških uči-teljščih in nemškem duhu ter komandirani od nemškutarskih uad-zornikov, goje s posebno gorečostjo tudi le nemščino in zanemarjajo slovenščino. Vse je zavzeto, kamor koli 8e obrnem, le nemškega duba, kar seveda ni naravno, ampak pridobljeno po nemških šolah in z Bilo vcepljeno po bivšem nemškem birokratizmu. Pravijo, da smo dobili za svoje Žalostne rasmere rešitelja v osobi novega deželnega predsednika, g. Andreja \Vinkl4r-ja ! Kes, ime tega moža ima lep glas mej Slovenci. Zakaj bi se ludi ne veselili njegovega prihoda na tako važno mesto! On je rodom Slovenec, sin revnih kmetskih roditeljev. Svojega rodu, svojega jezika ni nikdar zakrival, nikdar se ga ne sramoval, kakor se je to pri izobraženih Slovencih, žal! uže tolikokrat pripetilo. Gosp. Winkler je marveč znčel, kakor hitro mu je bilo mogoče, svoj materinski jezik v cesarski službi rabili dejansko pri občevanji z slovenskimi svojimi rojaki in podložniki. Vsaj mu jc svet dajal javno hvalo, da jc bil on ko okrajni gl ivar tolminski edini glavar na Slovenskem, ki je slovenski uradoval. S tem in z drugim svojim postopanjem in svojim delovanjem v goriškem deželnem in državnem zboru pridobil si je bil veliko zaupanje pri zbujenem slovenskem narodu na Goriškem. Njegovo postopanje nasproti vladnim možem moralo jc biti pa gotovo tudi zelo previdno in taktno, da si je pridobil toliko zaupanja tudi od te velevažne strani. In mi Slovenci na Kranjskem se danes tega prisrčno veselimo, da je narod čislal moža, da je vlada zaupala možu, kateri je na ta dva načina mogel povspeti na tako visoko in važno mcBto. S kratka: AH smatramo novega deželnega kranjskega preži-denta odrešiteljem našim. Ako ga bode resna volja, o čemer tukaj nihče ne dvomi, spraviti to krouovino v naravno stanje, dati jej natornc pravice nazaj; najde gotovo obilo podpore, odkritosrčne udanosti in zanesljive zvestobe v vbcIi pravih rodoljubih te dežele. Ako sc bode novi deželni predsednik potrebe kranjske dežele le nekako tako predstavljal, kakor v delokrogu tolminskega okrajnega glavarstva, nko bode primerjal iste naše reve z ondotnimi razmerami — potem pridejo boljši časi. Pred vsem pa želimo, da stori koncc edino in povsodi gospodujoči nemščini, da uvede vsaj enakopravnost pri naših jezikih, ako uže ne bode mogel dajati prvemu domačemu jeziku prednosti, kakor bi sicer vreden bil. V tem smislu radostno pozdravljamo Bvojega rojaka na čelu kranjske deželne vlade ter mu želimo velik vspeh na korist zatiranemu našemu narodu! Kritični politični pregled. Domače dežele. Vlada predloži po velikej noči državnemu zboru predlog, naj sc brambena postava tako promenf, da dobe nekatere olajšave bogoslovci, ker duhovnikov povsod zelo pomanjkuje. Ustavaško poštenje sc je predzadnji vtorek v gosposkej zbornici zopet novo slavo nakopalo. Šlo je namreč za to, da gosposka zbornica potrdi ukrep poslanske zbornice i dovoli, da se sme izdati 20 milijonov zlate rente za pokritje letošnjega primanjkljaja. Stari Schmerling se pri tej priliki ni mogel zdržati, da ne bi povdarjal bil, da se teh 20 milijonov ne dovoli vladi, ampak državi, da tedaj ta dovolitev ni zaupnica ministerstvu. Tako povdarjanjc je jako sumljivo, pa malo rodoljubno, ker vsak dober državni poslanec dovoljuje vse, kar dovoljuje, le državi, nc pa ministerstvu; če pa ima Schmerling druge nazore, ker se mu jc take opazko potreba zdelo, potem nc more iineti dosti domoljubja. Državnozborski budgetui odsek je 2fi. t. m. izdal poročilo o finančnem zakonu i državnem proračunu za leto 1880. Po tem poročilu bode troškov 422,800,802 gld., dohodkov pa le 348,«09,040 gld., tedaj bo primanjkovalo 24,609,04(1 gld. Da se pokrije primanjkljaj, dovolilo se je uže 20 milijonov gld., ki sc pokriju s tem, da se izda za ta znesek zlate rente. Državni proračun sc zdaj k malu začne v zbornici poslancev obravnavati; pri teli obravnavali nnstano gotovo hudi boji mej centralisti i federalisti na enej, na drugej strani pa tudi mej tema strankama in vlado. Nadejamo se, da zmorejo fcdernlisti; vsekako pa se razmere bolj pojasnč. Vsled nove avstrijsko-ogerske nagodbe mora Avstrija za leto 1879 4,400,000 gld. Ogrom povrnoti. Bosniška vlada jc rabo latinskih i ćirilskih črk za cnnko-veljavno izrekla. Tuje dežele. Na Bulgarskem so sc roparji tako namnožili, da se jc moral v deželi obsedni stan proglasiti, Uumunski minister Bratianu je bil zadnjo dni na Dunaji i potem tudi v Bcrolinu. Da to popotovanje ni bilo brez političnih namenov, to je toliko gotovše, ker se je mnogo razgovarjal z ministri na Dunaji i v Bcrolinu. Nekateri trdijo, da dela na to, da se romunska povzdigne v kraljestvo, drugi zopet mene, d* išče zveze z Avstrijo i Nemčijo zoper Rusijo. Kumnniji bi najboljše bilo, da uredi notranje svoje reči; Rusija je gotovo ne bode ovirala o tem, še manj pa se je bati od nje sovražnega postopanja. Roška vlada pripravlja reforme, s katerimi misli pričeti na Poljskem; uvesti so imajo tu častna mirovna sodišča, na poljskih gimnazijah pa v poljskem jeziku učiti poljska zgodovina, jezik i slovstvo. General Skobclcv je bil imenovan za glavnega poveljnika tiste vojske, ki ima udariti na Turkmene in je uže odpotoval v Azijo. Dali bo mu 10,000 vojakov i 10 milijonov rubljev. S to močjo pač ne prido do Mrva. V Peterburgu se našli novo skrivno tiskarno. Petnajst de-lalcev so zaprli i mnogo pisanj zaplenoli. Turška vlada je napovedala bankerot, ker jc ceno srebrnega slabega denarja na polovico znižala; ona ga namreč daje inej ljudstvo v polnej vrednosti, jemlje pa le za polovico vrednosti. Vsled tega je zaBtala skoraj vsa trgovina, ljudstvo je v strašnih zadregah, po več krajih so zarad tega vstali upori. Za moralič-nim i političnim bankerotom je moral priti tudi finančni. Nn Francoskem zapirajo samostane; ptuji menihi i nune morajo francosko državo zapustiti. Angleški parlament je bil 24. t. m. zadnjikrat zbran. Precej potem ga je kraljica razpustila i nove volitve razpisala Angleška vlada rc nadeja, da pri volitvah gotovo zmore. V Turkestanu so se vsi avfganski vojaki pridružili Abdu-rahmantl, največjemu sovražniku Angležev. Ttirkestanski governer je pobeguol. Domače stvari. Novoimenovani deželni prvomestnik na Kranjskem, gospod Winkler, kakor naznanja sain v denainjem našem listu, odpovedal se jo deželnemu poslanstvu na Goriškem. Da ta odpoved britko zadene njegovi- volilce i sploh goriško deželo, to je gotovo. Vendar je bila ta odpoved potrebna zato, ker bo imel gospod VVinkler na Kranjskem toliko i tako važnega dela, da bi mu nikakor mogoče nc bilo, vspešno delati še v goriškem deželnem zboru. Volilci, ki so izbrali gospoda Winklerja v deželni zbor, gotovo dobodo mej svojo sredo zaupanja vrednega moža, ki jih bode v deželnem zboru dostojno zastopal, saj tacili mož na Goriškem ne manjka. Kranjski deželni zbor, kakor trdi dopis iz Ljubljane v „Tricster Zeitung", razpusti so takoj, ko izvrši proračun za leto 1880; družili reči pa ne bode obravnaval. — Nam se jc uže poprej poročalo o tej stvari, vendar bo poročilo ni popolnem ujemalo s tem, kar je poročila „TricBler Zeitnng". Omenjali tega nismo, ker sc nam ni zdelo, da jc temu ugoden čas; gotovo pa je, da sc razpusti kranjski deželni zbor, ker on ni glasilo kranjskega ljudstva, ampak v popolnem nasprotji mu je. Nemftirski kapital. Po Trstu sc raznaia glas, da ljubljansko finančno vodstvo vrača slovenstvu sovražnemu „Tagblattu" kolečnino, katero mora po postavi plačevati. Mi moramo zahtevati od gosp. finančnega vodje Kaltenoggerja, naj javno [tove, ali jc to resnica, ali nc. Pričakujemo toliko gotovše razjasnila, ker ne bomo i nc smemo molčati o tacili rečeh, ki zadevajo naše davkoplačevalce i podpirajo zatiranje našega naroda. Slovensko nemški slovnik, kateri jc imel najprej v delu gosp. Levstik, potem menda gosk. Pajk, prišel je zopet v roko gosp. Levstiku. Upamo, da bo delo odslej vspešno napredovalo. Dramatično društvo v Izubijani, katero sc jc v prejšnjih letih zučelo prav jako gibati ter je natisnolo i spravilo na oder mnogo iger, hotela jc v zadnjih časih zadušiti strašna nemčurska sila, katera je le z vladno pripomočjo mogla zatirati naš narod, ker sama ob sebi jc popolnem nezmožna, ničeva. Da je le priti-sek nekoliko odjenjal, otreslo jc to ukleno društvo spone ter Be pripravlja na novo vspešneje delo. Ker ima društvo svoje korenine v narodu, v krepkem narodu, zato ga nenaravna sila ni inogla uničiti, le za kratek čas gaje zavirala; gotovo sc prične k malti tako krepiti i razcvetati, da zatre ves ptuji plevel v domačem vrtu. — Bele Ljubljane lice jc zadnja leta nekoliko očrue-lo, dramatično društvo ga najlažje i najhitreje lahko omijo ter privabi izgubljene ovčice pod varno domačo streho. Nekaj pa moramo temu društvu prav gorko priporočati, i to jc: naj bode veliko pazljivšc, nego je doslej bilo, ko začne zopet izdajati Talijo. Umetnost zahteva, da bo igre izbrane, res dobre, da jc pravilen i lep jezik; temu pa, kar jc vendar neobhodno potrebno, ustrezalo sc je doslej premalo. Naj nam te opomnjc društvo ne jemlje v zlo; prišla je iz srca, zato sc nadejamo, da najde tudi pot v društvo. Železniške postaje načelnik na Brežini ne umeje ni besedice slovenskega jezika, a vendar ima vedno z Slovenci opravke; je li tedaj čudo, da Nahrcžiuci prav nič nc marajo zanj i to toliko manj, ker sc jc mej njimi glas raznesel, da jc on kriv, da so prestavili nabičžinskega uradnika, poštenega Slovenca Bcdcnkn na Tirolsko? Umrlega poprejšnjega načelnika Koprivo pa so Nahrcžiuci jako spoštovali i ljubili, ker ni Slovencev zaničeval, ampak občeval jc ž njimi prijazno v domačem jeziku. — čujemo, da jc na Brežini sedaj skoraj tako, kakor jo bilo nekdaj v Šenpc-trn; če je vse to res, naj si vzame nabrčžinska občina v izgled šenpetersko, da sc napako odpravijo. Ženo zakljal jc minoli teden v tržaškej okolici pri sv. Jakobu neki kotlar; vzrok je bila zakonska bolezen ljubommnost; govori se, da je prišel mož zvečer domu, ker pa ni našel doma niti svojo žene niti večerje pripravljene, šel je v krčmo večerjat, kder mu jc njegov prijatelj povedal, da njegova žena z nekim drugim moškim v nekej krčmi pije. Kotlar, uže tako razjarjen, vstane in gre pred naznanjeno mu krčmo in veli svojo ženo ven poklicati. Ko ona iz krčme pride, založi jej par zaušnic. Ko mu pa ona začne odgovarjati, potegne nož iz žepa in ga jej v vrat zahode; ona ranjena beži v vrt bližnjo krčme i tam se zgrudi na tla. Prenesli so jo v bližnjo lekarno, kder je umrla. Morilca je policija zasačila i zaprla. Nesrečneža sta bila še le en mesec poročena. Lep izgled zakonske ljubezni! Razne stvari. Pet cerkvenih pesni,j za moški zbor uglashil + Avgust Leban, uredil (predgovor dodavši) Janko Lcban, učitelj v Lokvi, natisnol in založil R. Milic v Ljubljani. Tako slove ravnokar izišlo glasbeno delo, katero, kakor njega urednik v predgovoru pravi, jc jako pohvalil hrvatski glasbenik Fr. S. Kuhač, prefesor na glasbenem zavodu v Zagrebu. Mi torej to delo živo priporočamo v obilo naročevanje, osobito našim učiteljem organistom srčno želeč, da sc posreči g. Janku Lcbanu s časom na svitlo spraviti vsa boljša dela talentiranega prerano umrlega njega bratu. Delo se dobiva pri R. Milicu, tisknrji v Ljubljani po <>0 kr. tisek, po pošti kr. Jezikoznanstvo. S Krasa došlo. Isvstik, ta zashžni slo-|skov v denarjih, da kii| i potem „Slovenija" venski jezikoslovec, jel jc pisati t v lokali (mestniki) moških sa- šuih potrebujejo njeni » lani. mostalnikov v ednini, in to ne le za ozkimi soglasmki, temin- tndi za vsemi drugimi. Meni sc vidi ta pisava čisto opravičena, kajti slišimo tako izreko tudi mej prostim ljudstvom na Krasi; n. pr. otrok sedi na atoli, oče so v hrami, itd. Tako pisavo in izreko nam je pu uže 1873. leta priporočal naš učitelj slovenščine, prerano umrli g. A. L, kateri je sam tudi tako pisal; primeri njegov pedagogični sestavek v štev. „Slov. Učitelja" I. letnik : „Kako naj sc otrok podučtije v svojem materinem jeziki ?" — Kakošno je Vaše menjenje, g. korektor o tem? *) Gradimir. *) Mi nemarno korektorja, i naša sodba o tem nema velike veljate; dR Jr i prav, to je gotovo, mislimo pa, da tudi M ni napek; ker ga ljudstva verinn govori ter tudi Srbom rabi, lato bi rajši ostali pri u. Ljudstvo samo je prvi slov-niiar, kar ono naredi ali prenaredi, to jc pravilno < zakonito. Mislimo, da je to malo vnžna stvar, o katerej ne bo treba pravde. (llrtd.) Hme&no p« prav dobro. „Slovenski Narod" od 16. t. m. je objavil to le amešno-veselo dogodho : Minolo saboto popoludne se jc nagloma po Ljubljani raznesel glas, da so nihilisti polu Moskve razrušili in v zrak vrgli. Povod tej novici jc dala graška „Tagespost". Imela jc z debelimi črkami tiskan telegram, ki tako le slove: „Moskva 19. marcija. Cel oddelek hiš jc razletel v zrak. Bilo je 26 mrtvih, 4 ranjeni, 16 pa se jih pogreša". Samo ob sebi se umeva, da je vse to gola laž ; ali si jo jo izmislila „Ta-gespost", ali jej pa je kedo natvczcl. Zarad tega sc jej je takoj iz Ljubljano brzojavilo: „Im Aoschlusse zu ihrem Samstags-Telegramm aus Moskau wird dasselbe noch dahin ergiinzt, dass dic Nihilisten den ganzen Wolga-8tromm in dic Lult gesprengt haben, in Folgc dessen iiber Uussland ein ungehenerer Regen nicdcrgcht und dic ganze russische Nation Ocfahr lauft zu eriaufen". ("Vašej sabotnej poslanici iz Moskve je šc pristaviti, da so nihilisti vso reko Volgo v zrak spršili; vsled tega je na Ruskem tak dež, da se jc bati vcsolnjega potopa). „Narod" dostavlja, da gra-ški list tega telegrama šc ni objavil, i meni, da ga tudi ne objavi, ker se boji — mistitikacijc. — Nam je ta dogodba oko i čelo zvedrila. Jeklena peresa. Dvajset tovarn dela jeklena peresa, in sicer: V Birmighamu na Angleškem 13, na Francoskem H, v A-meriki 2, na Nemškem 1 in v Avstriji 1. Vse tc tovarne porabijo na leto več jekla za napravo peres, nego tovarne za orožje. V Birmighamu porabijo tovarne vsak teden l.r> tisoč kilogramov jekla ter izdelajo vsak teden 15 milijonov peres. Vse druge tovorne skupaj napravijo 37 in polu milijona peres na teden. Koliko j udov je lia svetu. Po statističnih računih jc blizu 7 milijonov judov na zemlji. V Evropi jih živi nad 5 milijonov, v Ameriki 1'/« milijona, v Aziji 200,000 in v Afriki nad 80,000. Polovico judov v Evropi je na Ruskem, in sicer 2,021,000; Galiciju jih ima 575,000, Kumunsko 301,000, Turško 102,000, na Poznanskem jih živi 61,000, na Laškem 35,000, v llolandiji 70,000, na Angleškem 50,000, no Francoskem 40,000, na Span-Bkent in Portugalskem 4000, na Švedskem 1,800 i na Norveškem le 25 osob; na Nemškem živi skupaj 512,000, v Avstriji pa 1,375,000 judov. V Palestini jc le 25,000 judov, izinej katerih spada na Jeruzalem 13,500 duš. Prošnja! Društvo slovenskih vseučiliščnikov na Dnnaji jc sklenilo v predzadnjem zborovanji, da si napravi lastno knjižnico. Kedor količkaj pozna stanje slovenskega vseučiliščnika na Dnnaji, ve, kako težko mu je zadostovati nameram svojim, zahtevam vede. Težko jc to za onega ki ima v srednjoj meri sredstev za vsakdanje svoje potrebe, veliko težji za onega, ki ima pri tem boriti se za svoje življenje! Skoro popolnoma nemogoče jc pok ustrezati želji in zahte-vanju naroda, za katerega boljšo bodočnost ima skerbeti vsak slovenski vseučiliičnik do ver šiv« i svoje študije po svojej najboljšej moči! Težavno je dobiti tli nemško knjigo; a to težavo se še da premagati se silo! A kako sc izobraziti v domačem jeziku, kako tu nadaljevati to, kar sc jc naučil na gimnaziji ali realki: Sam si nc more kupiti slovenskih knjig (saj večkrat za vsakdanjo potrebo nema groša); na posodo jih dobiti tii — na Dnnaji — je tudi skoro nemogoče; v knjigarne kakor je vsenčiliščna in c. kr. dvorna more le zahajati v omejenem času, a v tem zahteva tam le one knjige, ki mu imajo služiti za izobraženjc v predmetih, ki si jih jc izvolil, da postane strokovnjakom in tu more — bez malo izjem — rabiti Ic nemško knjigo. Kako pa to v nemškem jeziku pridobljeno vodo ukoristiti v domačem jeziku, »ko sc nij vadil in poskušal v domačem jeziku, oko si nij priučil tehničkih izrazov i druzega v — slovenščini? Da bi slovensko knjigo dobil domov, jc to ali sploh nemogoče ali pa le pod težavnimi pogoji. Da je „Sloveniji" kot društvu knjižnico napraviti mogoče, dokaz so društva, ki uže imajo lastne knjižice a štejejo manj društvenikov, nego „Slovenija". „Slovenija" je po 1. društvenih pravil izobraževalno društvo, in knjižnica bi bila v tem oziru jedno najboljših sredstev. To 60 tedaj tehtni in prepričevalni razlogi za napravo knjižnice! Stalno na Dunaji bivajoč slovensk rodoljub prepustil jc za knjižnico „Slovenije" radovoljno prostora v svojem stanovanji. Na Dunaji bivajoči slovenski rodoljubi obljubili so uže podpirati „Slovenijo" podjetje s tem, da nam hote podariti knjig, da prosijo znance, do jih i oni pošljo ; obljubilo sc nam jc celo done- Da se te obljube izvrše, o tem nij dvojbe! Obračamo se sedaj Se do Vas, mili rodoljubi sama knjige, kak ir- [ ali priobčilo v „Slovenskej Taliji" ali pa nn o rt 7" „ 34 „ 36 B 100 komadov Remiji 3/8" laške mere * 56 „ 58 D 100 • n ' 3/1 V, n * 29 „ 30 rt 100 n Skuretc laške 8/12" * 54 „ 56 ii 1200 col r> i „ 10/14 . 58 „ 60 rt 1200 n Deske 3/4" „ 8/12 n 64 „ 66 n 1200 n jt n * 10/14 „ 70 „ 72 rt 1200 n Cene štajerskega lesd: 8/9 o f. 38 do 65 „ 68 . Deske po 1" 8/9 „ 8/12 * 10/14 3/4 8/12 „ 50 * 10/14 „ 53 Skuretc laške 8/12 „ 42 „ 10/14 „ 10/14 „ 44 Remiji 3/3 „ 37 .. Trarni po prav nizki ceni od 4/5 do 7/9 po 37 8/10 do 9/11 po 40 do 41 soldov kubični čevelj. Za bordonalc malo prašanja po 49 do 51 soldov kubik. Drva za kurjavo 13 do 14«/« sežnjev, ali po f. 3.50 f. 3.70 meter. Po teh cenah sc prodajajo v magazinu. 40 66 70 51 54 43 45 38 850" 1200" 1200 1200 1200 1200 1200 1200 do 38, od do Dunajska. Boren dne UO. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . . ......73 gld. 35 kr. Enotni državni dolg v srebru..........73 „ 80 „ Zlula renta.................88 rt 65 „ 1800. državni zajem..............129 „ 50 „ Delnice narodne batike.............838 „ „ Kreditne delnice................................297 „ 90 „ London 10 lir sterlin............ . 118 „ 70 „ Srebro.....................n » Napoleoni.........................^ » ^7 „ C. kr. cekini..................................5 • » 100 državnih ...................58 „ 35 „ Poslano/) Klovoiiftlii pisatelji. ki imajo gotove gledališke igre, bodi si izvirne ali poslovenjene, so uljudno prošeni, da Bvoje rokopise čim preje tem bolje pošljejo podpisanemu odboru. Dramatično društvo bo pripravne poizvode *) Za sestavke pod tem naslovom Je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postavil nalaga. „Slovensko, Talija" je na prodaj po knjigarnah v Ljubljani, pa sc lehko tudi naroči naravnost od dramatičnega društva v Ljubljani. Kdor si naravnost od društva naroČi vse prej navedene knjige, katerim jc v knjigotrŽtvu cena 18 gld. 55 kr. jih dobo za znižano ceno 14 gld- Će se od drostva v naj za 4 gld. knjig naroči ob jednem, društvo popusti 20°/o navadne cene, ki jc ustanovljena posameznemu vezku in na zavitku tiskana. Norodnim društvom, katera provajajo gledališke igre, je priporočati, da si od vsake igre, ki je hote igrati, omislijo celo garnituro, t. j., toliko knjižio, kolikor jih je igralcem treba o provajanji; cele tiskane igre učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, kakor same izpisane naloge, vrhu tega pa so še cenejše. !!Skoraj v dar!! Vsled likvidacije falirane velike fabrike o srebrar-Btvu Britania na prodaj je teh le 45 kosov prav dobrih Britania srebrnih reči za le 6 gold. 95 kr. to je le četrtina zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer: | 6 izvrstnih namiznih nožev, Britania srebro s pravimi angleškimi srebrnimi ostrinami. 6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa. 6 teških žlic iz Britania srebra. 6 žlic za kavo iz Britania srebra najboljše vrste. 1 velika teška žliea za mleko iz Britania srebra. 1 velika Žlica za juho iz Britania srebra. 6 podkladcev za nože iz Britania srebra. 6 fino ciziliranih pladenj za postrežbo. 3 kupice za jajca iz Britania srebra. 1 krušna pletenica, teška iz Britania srebra. 2 krasna miziia svečnika iz Britania srebra. 1 mizili zvonček z srebrnim glasom iz Britania srebra. 45* kosov. Vsi ti kosi bo zliti iz najboljšega Britania srebra, ki je edina na Bvetu znana kovina, ki ostane vedno bela, in se od pravega srebra se po 20 letnej rabi nc loči, za kar se daje poroštvo. Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo se zdaj po le G gld. 95 kr. Napis in edino naročišče za c. k. avstrijsko-ogerske dežele: Gener&l-Dopot der I. engl. Britania-Sllber-Fabriken: Blau & Kanu, Wieu, I. Elisabethstrasse Nr. 6. Pošiljatcv brez odloga proti poštnemu povzetji. (l) Lastnik, društvo „Edinost". — Udnlelj in odgovorni urednik: Ivan Tostl. Tilk avitrijakega Lloyda.