PODAR
izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno ¡Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Polštno-čekovni rač. 10 603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—. XU strani Din 250.—, Via strah Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
Talco se dela za miri
Vojna troblja se razlega že leto dni iter ¡kliče sinove dveh držav h ikrvavemu plesu. Ti dve državi sta Bolivija in Paragvaj: dve sosedni republiki v Južni Ameriki. Med njima je nastal spor radi ozemlja, ki leži med obema ter se imenuje Chaco. Je to pusto ozemlje, ki se prej ni nikdo brigal zanj; ko pa so tamkaj odkrili najdišča rude, je velekapi-tal zavohal obetajoči se mu dobiček in nahujskal dva prej v miru živeča soseda, da sta si skočila v lase. To lasanje je Zveza narodov kot hladni opazovalec mirno gledala ter je naposled na septemberskem zasedanju pozvala obe državi, naj pustita lasanje ter rešita svoje sporne zadeve v okviru Zveze narodov. Na tem zasedanju se je pa tudi ugotovilo, ¡kdo ima največji interes na vojnem sporu med Bolivijo in Paragvajem. To je namreč oboroževalna industrija raznih držav, ki po svojih zastopnikih v Ženevi vneto zagovarjajo idejo mira, iz svojih tovaren orožja pa prodajajo veliike množine vojnega materiala obema vojujočima se državama, (ki se brez orožja in streliva ne bi mogli vojevati, marveč bi morali ostvar-jati idejo miru.
Razorožitvena konferenca, ki je imela namen, da zabrani nadaljnje oboroževanje Evrope ter pripravi vsaj delno razorožitev držav, se je razgubila v dolgoveznih naučnih . azpravah o miru in v malenkostnih razgovorih o podrobnih vprašanjih. Tako se je dolgo časa razpravljalo o tem, katero orožje je ofenzivno (napadalno) in ¡katero defenzivno (brambeno), koliko centimetrov kalibra zadostuje, da defenzivno orožje postane napadalno itd. Medtem časom jpa se je Nemčija pridno oboroževala z ¡defenzivnim in ofenzivnim orožjem. Kako napreduje oboroževanje v posameznih državah, dokazuje prestolni govor nizozemske kraljice, ki ga je nedavno imela pri otvoritvi novega za-jeedanja holandskega parlamenta. Ta govor ugotavlja z resnobo in s skrbjo težnjo vojaškega oboroževanja, ki je povsod oživela. Nizozemska vlada stori vse, kar je v njenih močeh, da bi to težnjo omejila, vendar pa mora o njej voditi račune z ozirom na varnost lastne 'države. Isti dan se je poročalo iz Pariza, da se je vrhovni obrambni svet Francije pečal s podvigom francoske udarnosti in z odstranitvijo tehničnih nedostatkov, ki so jih pokazali zadnji vojaški manevri. Istega dne je sklenil italijanski ministrski svet izdati zakon o predmilitarični in pomilitarični vo-
jaški izobrazbi mladine, odnosno odraslih mož. Po tem zakonu se bodo dečki od 8. do 21. leta telesno in duševno vzgajali v militarističnem duhu; tisti pa, ki so odslužili vojaški rok, se bodo obvezno še 10 let vojaško vežbali naprej.
Kar se tiče oboroževalne industrije in njenega početja, je prav zanimive reči spravila na dan preiskava, ki se sedaj vrši pred senatom v Zedinjenih državah Severne Amerike. Preiskava je razkrila, kako postopajo razne tozadevne firme, kakšna vzajemnost vlada med njimi, čeprav so si drugače nasprotne, kako si delijo trg, to je države, katerim pošiljajo orožje, kako jih pri tem podpirajo vplivne osebe v dotični državi. To in marsikaj drugega je prišlo na dan v veliko nezadovoljnost prizadetih činiteljev in držav. Predsednik družbe »Federal Laboratories«, ki vzdržuje veliko municijsko fabriko, je pred senatom, ¡ko so ga spravili v škripce, izpovedal, da je bila fabrika pripravljena pošiljati muniicijo na Japonsko in že stavila tozadevne ponudbe. Interesi
Zedinjenih držav so protivni interesom Japonske, municijska fabrika pa je pripravljena dobaviti orožje, ¡ki bi se moglo v gotovih okoliščinah porabiti tudi proti Zedinjenim državam. V teku razprav se je tudi razkrilo, da je brat predsednika navedene družbe protestantovski pridigar in misijonar Pavel Young, ki je v službi verske ločine »Goreči evangelij«, svoj misijonarski poklic v državi Ekvador v Južni Ameriki porabil za to, da je za družbo prodajal kot agent orožje in municijo. Pred senatnim odborom se je prebralo pismo, ki ga je ta »goreči« protestantovski misijonar pisal bratu Ivanu Youngu kot družbenemu predsedniku in v katerem poroča, da gre kupčija s plinskimi granatami prav dobro. »Gorečnost« je v resnici prodajal ta protestantovski misijonar, toda ne evangeljsko, marveč — municijsko.
Take so torej razmere- Ženeva pro-poveduje veliko idejo miru. Razorožitvena konferenca dela, boljše rečeno, bi morala delati za razorožitev držav in narodov. Oboroževalna industrija pa proizvaja vedno več orožja in streliva ter z njim zalaga svet. Ali se tako dela za mir?!
gar^ki presfolid«
Dne 27. septembra dopoldne sta odpotovala Nj. Vel. kralj in ¡kraljica v bolgarsko prestolico Sofijo, da vrneta obisk bolgarskemu kraljevskemu paru. Kraljevo dvojico je spremljal zunanji minister Bogoljub Jevtič, maršal dvora general Dimitrijevič, prvi adjutant divizijski general Milan Ječ-menič, minister dvora Milan Antič in še par generalov in polkovnikov. V spremstvu kraljice je bila dvorna dama gdč. Milka Gruiičeva.
Dvorni vlak je pripeljal v Sofijo nekoliko pred 16. uro in se je ustavil 1a-ko, da je bil vagon z Nj. Vel. kraljico Marijo in kraljem Aleksandrom prav pred častno četo bolgarskih vojaških gojencev. Ni še dobro stal, ko so prvi izstopili maršal dvora general Dimitrijevič, prvi adjutant general Ječme-nič in minister dvora Antič. Godba la peronu se je tedaj oglasila s častnim maršem. Prav pred vagonom, v katerem sta bila kralj Aleksander in kraljica Marija, je slal bolgarski kraljevski par s svojim spremstvom. Kralj Aleksander je izstopil iz vagona ves radosten radi prisrčnega in veličast-
nega sprejema. Bolgarski kralj Boris je našemu kralju stisnil roko in ga objel. Enako sta se objeli in poljubili obe kraljici.
Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se podala proti častni četi vojaških gojencev in godba je zaigrala jugoslovansko himno. Z bolgarskim kraljem ob levici se je približal naš kralj bolgarskim ministrom in dostojanstvenikom. Vsi so mu bili predstavljeni. Naš kralj je stisnil vsakemu roko in spregovoril po nekaj besed. Sledil je odhod v dvorsko čakalnico, ¡kjer je sprejel našo kraljevo dvojico predsednik sofijske občine, ki jima je ponudil po slovans'kem običaju ¡kruha in soli.
Na trgu pred postajo je čakala zbrana tisoč- in tisočglava ljudska množica, iki je pozdravljala visoka gosta z viharjem navdušenja.
Oba kralja sta stopila v odprt avtomobil, kraljici sta se peljali v zaprtem.
Bolgarska prestolnica je sprejela Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem. Nepregledne množice ljudi so se zsrnile po sofijskih ulicah
ter prirejale prekipevajoče pozdrave jugoslovanski kraljevski dvojici, ki se je vozila v mesto v spremstvu Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane.
Zvečer omenjenega dne se je odpeljala kraljeva dvojica v dvorec kralja Borisa v Vrani, kjer je bila večerja in so se razgovarjali visoki gostje v najožjem krogu o prisrčnosti sprejema.
Dne 28. septembra so se sestali predsednik bolgarske vlade Georgijev, zunanji minister Batulov in jugoslovanski zunanji minister Jevtič. Na tem sestanku so govorili o razvoju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, kakor tudi o odnošajih obeh teh držav nasproti ostalim balkanskim državam.
Za časa bivanja našega kralja in kraljice v Sofiji se je vršilo več političnih razgovorov ter posvetovanj med kraljema ter ministri obeh držav, ko-jih prijateljsko razmerje je poglobil iokratni obisk. Dne 30. septembra dopoldne sta odpotovala kralj in kraljica s svojim spremstvom nazaj v Beograd.
Od jugoslovanske vladarske dvojice 3e je poslovil prisrčno bolgarski kralj
1PH	Ml	ISVI	ETi	L&
KATOLIŠKE				
Bivši žid — novomašnik. Nedavno je nadškof nadškofije Milwaukee v Zedi-njenih državah Severne Amerike posvetil za duhovnika g. patra Klyberja, ki je obhajal nato prvo sv. mašo v Nevv-Jorku. Pater Klyber je bil rojen v New-Jorku leta 1890, in sicer od strogovernih židovskih staršev. Vzgojen je bil v neki židovski sirotišnici. Ko so leta 1917 Ze-dinjene države stopile v svetovno vojno, se je Klyber javil za službo pri vojaški mornarici. Eden njegovih tovarišev med mornarji ga je leta 1919 povabil, naj preživi dovoljeni mu dopust z njim v njegovi domači hiši. Ta hiša je bila katoliška in vsi člani rodbine so bili globoko verni. Mišljenje, ravnanje in življenje teh ljudi je napravilo na Žida Klyberja globok vtis. Mati njegovega tovariša mu je dala nekaj poučnih katoliških knjig, ki jih je Klyber bral z velikim zanimanjem. Ko se je z dopusta vrnil v služibo, se je obrnil na mornariškega duhovnika, ki mu je dal potrebni ✓erski poiik ter ga je meseca februarja ieta 1920 krstil. Njegova rodbina tega koraka.ni odobrila, marveč ga je odločno obsodila. To pa Klyberja ni zmedlo niti ga ni moglo ovirati na izbrani poti, >u ga je vodila v katoliško duhovstvo. Zapustil je mornarico ter stopil v semenišče patrov redemptoristov v Krik-wodu. Njegovi židovski sorodniki so porabili vsa sredstva, da bi ga spravili iz semenišča. Klyber pa je ostal stanoviten ter tako dosegel cilj svojih srčnih želja: postal je katoliški duhovnik. Ko je obhajal novo sv. mašo, so se je udeležili tudi mnogi židovski sorodniki, ki so mu prej nasprotovali, sedaj pa se z njegovim korakom sprijaznili.
Verna katolikinja-letalka. Znana le-talka gospa V. Vruce, kije letela iz Londona v glavno mesto Japonske Tokio in
Za čiščenje krvi
in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno
„Planinka"
čaj Bahovec
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA Mr. BAKOVEC
Ljubljana
871
Reg. br. 76 od 5. II 32
Boris s svojim spremstvom ter ogromne množice ljudstva. Meščanstvo, ki se je v gostih špalirjih razvrstilo po ulicah in trgih od dvora do železniške postaje, je pozdravljalo viharno našo kraljevsko dvojico. Kralj Aleksander je bil izredno razpoložen in je želel uradništvu jugoslovanskega poslaništ-v Sofiji ob slovesu, naj bi njihovo delo za zbližanje Bolgarije in Jugoslavije rodilo še nove uspehe.
od tam v Ameriko, je bila vzgojena v nekem katoliškem samostanu v Londonu. Med svojim nevarnosti-polnim letom je zaupala v Boga in njegovo pomoč. V Zadnji Indiji se je morala v džungli spustiti na tla. Bilo je to v soboto zvečer. Da bi drugi dan mogla zadostiti svoji katoliški dolžnosti, je zletela s svojim letalom v mesto Lakone v francoski Indo-Kini, kjer je prisostvovala daritvi sv. maše. O božjem varstvu, ki ga je bila deležna, je govorila z gi-njenimi besedami. Rekla je: »Dobri stari pater Faber je moje letalo blagoslovil.
©selbirae vesti.
Dva »Slovenčeva« urednika preminula v enem tednu. Dne 25. septembra je umrl v Ljubljani v Šlajmerjevem sanatoriju 451etni Lojze Vrtovec, bivši urednik pri »Slovencu«, bivši predsednik Pokojninskega zavoda in višji uradnik Zadružne gospodarske banke. Rajni je bil v slovenski javnosti priznan socijalen ter gospodarski delavec, neustrašeno katoliškega prepričanja in rodom iz Vel. Žabelj pri Ajdovščini na Goriškem. — Dne 28. sept. je umrl istotako v Šlajmerjevem sanatoriju v Ljubljani g. Lojze Golobič, urednik »Slovenčeve« kulturne rubrike. Rajni je bil iz Bele Krajine in rojen leta 1902. Po končanih modroslovnih naukih ni dobil profesorske službe in je vstopil v uredništvo »Slovenca«. Zaslužnima kulturnima delavcema ohranimo časten ter hvaležen spomin!
Izpit za jetniške paznike. Pri okrožnem sodišču v Mariboru so napravili izpit za jetniške paznike s prav dobrim uspehom: Črepinko Franc, Preložnik Anton in Vrbnjak Janko.
Prepričana sem, da so me njegov blagoslov in njegove molitve rešile, ko sem 4 ure blodila nad oblaki. Nisem se upa« la spustiti na zemljo, ker sem se bala, da bi z letalom trčila na vrh kakšne gjre, dočim me je veter gnal proti morju. Naenkrat pa kakor po čudežu, ko sem še imela bencina komaj za 5 minut, se je veter spremenil, in ko sem pogledala doli, sem zagledala mesto Hanoi. Po božji pomoči in lastni spretnosti sem prišla nad mesto Hanoi, pa ne nad morje.« Letalka tudi govori z velikim spoštovanjem o jezuitih v znanem kitajskem mestu Šangaju, ki so ji dali potrebna pojasnila o vremenu, predno je zletela preko morja. »Neki stari dobri jezuitski pater«, tako je pozneje pripovedovala, »je na dan mojega starta (odhoda) vstal ob 4. uri zjutraj, da je iz-vrL'11 opazovanja v ozračju in na nebesnem svodu, ter mi dal potrebna pojasnila in navodila.«
Papežev kočijaž — stoletnik. Papežev kočijaž Rinaldo Jasschini je nedavno praznoval svoj 100. rojstni dan. Službo papeževega kočijaža je vršil 55 let ter služil 5 papežem. Leta 1870 je bil sprejet kot kočijaž papeža Pija IX. Papeža Leona XIII. je vozil 25 let (1878—1903), Pija X. pa 11 let (1903—1914). Papež Benedikt XV., ki je vladal cerkev med svetovno vojno (1914—1922), mu je poveril vrhovno nadzorstvo nad papeškimi hlevi. Pod sedanjim papežem, ki vlada sv. cerkev od leta 1922, se je leta 1925 izvršila sprememba: mesto kočije je stopil avto, ki se v njem vozi papež. Jasschini pa je ohranil naslov: »papežev kočijaž«.
Dom duhovnih vaj pzi Sv. Jožefu nad Csijem. Tridnevni tečaj oddeljenih duhovnih vaj se začne za dekleta v soboto dne 20. oktobra ob 6. uri zvečer. Priglasite se pravočasno! Prijavi pridenite znamko za odgovor! Vzdrževalnina za ves čas je 75 Din.
Mesreče.
Huda nesreča z gasilskim avtomobilom. Dne 30. septembra je bila na Veliki Pirešici pri Celju otvoritev gasilskega doma. Iz Celja se je udeležilo otvoritvene slovesnosti gasilsko odposlanstvo s podstarešino jugoslovanske gasilske zveze g. Jernejem Vengustom, višjim poštnim kontrolorjem iz Celja. Celjani so se vračali krog pol 8. ure zvečer na gasilskem avtomobilu. Med Levcem in železniškim prelazom v Medlogu so srečali gasilci motocikli-sta s prikolico, ki je vozil sem ter tja. Šofer gasilcev ga je hotel prehiteti, a baš tedaj je tudi motociklist krenil v isto smer. Da bi preprečil šofer trčenje, je z vso silo zavrl in je avto zao-krenilo proti Petrovčam. Radi prenagle zavore se je razbila karoserija in vsi, ki so bili v avtomobilu, so odleteli v loku na cesto. G. Jernej Vengust je priletel tako nesrečno, da je obležal pri priči mrtev. Antonu Korbarju, kleparskemu mojstru, je počila lobanja. Hudo sta bila poškodovana Franc Kar-bevc, trgovčev sin, in slikarski moj-» ster B. Schlosser. Lažje poškodbe so dobili še trije in med temi tudi Ven-gnstov sin.
Kolesarka si zlomila nogo. Na str-* mini pri Sv. Trojici v Slov. goricah jo" 'odpovedala 271ctni tkalki Antoniji Bu-
Zdaj ni sploh nobenega truda več!
Tako slišimo večkratgospo-dinje,ki perejo po Schicht-ovi metodi. Saj pa tudj ni nič čudnega: čez no3 razkroji Ženska hvala ne« snago, a zjutraj se perilo z lahkoto opere s Schicht-ovim terpentinovim milom.

To je vse delo, če perefe po
SCHICHT0VI
METOD!
sr.o. b-l-t
čovnik iz Maribora zavora na ikolesu. Kolesarka je padla s tako silo v jarek, da si je popolnoma zlomila levo nogo pod kolenom.
Ogenj povzročil veliko škodo. Na Kostanju pri Sv. Tomažu je postalo pet viničarij žrtev plamenov. Ogenj se je pojavil najprej na viničariji, ki je last tomaške župnije. Nato je preskočil na vini čar sko poslopje posestnice in go-stilničarke Ane Caf, vpepelil je dve viničariji posestnice Ane Krajnc ter klet posestnika Matija Munde. Požar je napravil skupno 32.000 Din škode.
Domačija zgorela. V Srednji vasi v Tuhinjski dolini je pogorela iz neznanega vzroka domačija posestnika Mihaela Poljanšeka, po domače pri Kozinar-ju. Lesena hiša stoji čisto na samem in precej daleč od ceste. Pokrita je bila s slamo in k hiši je bil prislonjen hlev ter škedenj. Pogorelec z družino si je komaj rešil golo življenje, vse drugo raz-ven krave je zgorelo z opremo vred do tal.
Smrtna nesreča pri požaru. Na Studencu pri Dolu na Dolenjskem je uničil ogenj veliko gospodarsko poslopje posestnici Ivani Krušnikovi in znaša škoda 100.000 Din. Požarni zid se je zrušil pri gašenju in pokopal pod seboj posestnikovega sina Alojzija Pir-nata iz Krtine, ki je takoj po nesreči izdahnil.
Razne novice.
Neprevidne ravnanje z orožjem. —
Hčerka mariborskega mlekarnarja g. Bernharda je polnila na lovu pri Ho-čah svojo puško. Pri tem poslu se je sprožil naboj in zadel poleg stoječega gonjača Stanka Pšeničnika tako nesrečno v nogo, da so mu jo morali v mariborski bolnici odrezati.
Sinko zanetil ogenj. Petletni Vilko, sinko posestnika Pavla Auerja v Racah, je vzel iz štedilnika žerjavico in jo odnesel v shrambo poleg kuhinje. Žerjavico je djal v kup slame in zakuril ogenj, ki je uničil očetovo domačijo ter znaša škoda 50.000 Din.
Prispevek za regulacijo Savinje. Letošnji prispevki za regulacijo Savinje in njenih pritokov znašajo 2,300.000 D. Ministrstvo za zgradbe je izdalo ljubljanski banski upravi pooblastilo, da takoj razpiše ofertalno licitacijo.
Otroci so spremljani od sreče. Letošnjo poletje so izpustili iz Betnavskega ribnika na Teznu pri Mariboru vodo, da so polovili ribe. Na <lnu ribnika v blatu sta našla dva 121etna dečka iz Jezdarske ulice v Mariboru 15kaliber-sko topovsko granato in 15kalibrsko mino. Oboje sta spravila na dom in sta tamkaj očistila obe z razstreljivimi snovmi napolnjeni granati. Dne 26. septembra sta dečka naložila mino in granato na ročni voziček in sta pripeljala oboje na dvorišče gasilnega doma na Koroški cesti in sta ponudila pripeljano v nakup. Res čudež, da nista izstrelka eksplodirala pri gotovo neprevidnem ravnanju. Granato in mino je prevzelo vojaštvo, da ju takoj uniči.
Ustreljena po neprevidnosti Na njivi posestnika Kralja v Lesah pri Preval jah sta kopala na večer neki mož
in njegova žena krompir. Domači sin je hodil okrog s puško, videl v polte-mi neko premikanje na njivi, sprožil in zadel smrtno s šibrami žensko.
Izdelovalnico krivih kovancev po 10, 20 in 50 Din so odkrili v Mostah pri Ljubljani. Zaprli so nekega čevljarskega pomočnika in dva njegova sotrudnika.
Misijonski koledar 1935. Letnik XVI. je izšel v Grobljah pri Domžalah. Cena 10 Din. — Misijonski koledar ima prednosti vseh dosedanjih in jih celo prekaša. Naslovna slika je štiribarvna. Notranjost krasi 90 slik in vinjet. Vsaka stran nudi očem novo lepoto in zanimivost. Vsebina je poučna, a obenem mikavna in zabavna. Deloma je opremljena z zemljevidi. Naroča se v Misijonski tiskarni Dom-žale-Groblje.
Nova knjiga za duhovnike in voditelje Marijinih družb. Srečko Gregorec, Per Mariam ad Jesum. 45 Din. Knjiga obsega do 60 govorov o Marijini družbi in za Marijino družbo. Govori so v celoti nakazani, da ni treba ničesar drugega, kaki samo to v roke vzeti. Gospode duhovnike vabimo, da si knjigo čim pr;- naročijo potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana Wi-drova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to
knjigo, katere cena ,e samo 5 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Stvarni pouk v prvem razredu, Strokovnja-. ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri usi v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Križ na Donački gori. V spomin 19001etnica odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Ku« pujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjižice po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shajšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajo na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborilo toli važno delovanje črevesa.
Nekaj časa prodaja Trgovski dom Stermec-ki v Celju dobro ign trpežno flanelo za perilo po 7 Din in za obleko po 9 Din.
BBBBBBBBBeBBBBBB
Žeillc kal prodati?
Imamo tedensko gotovo 100.000 či-tateljev, med temi je Vaš kupec!
Pošljite mali oglas, da ga najdete!
^eBBe^aesaBBHHaB
Obžalovanja vredni slučaji.
Dva kaznjenca pobegnila iz bolnice.
281etni Ferdo Vogrinec iz ljutomerske okolice je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev ječe in je zaprt v mariborski kaznilnici. Radi trahoma so ga morali oddati v splošno bolnico, iz katere je pobegnil v bolniški obleki. — Franc Pi-bernik, po domače Škrinjarjev, po poklicu natakar in čevljarski pomočnik, je bil radi tatvine obsojen na triletno ječo. Iz novomeških zaporov so ga morali radi bolezni oddati v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, iz katere mu je uspel pobeg.
Prostovoljno v smrt. V gozdu nad Te-harji pri Sv. Ani je našlo neko dekle truplo 251etnega Antona Kresnika iz Teharij. Dne 20. septembra je zginil od doma in se ni več vrnil. Očetu je vzel samokres in si je končal s kroglo mlado življenje radi predolge brezposelnosti.
Samomor. Pod brzovlak med Ponikvo in Poljčanami se je vrgel 221etni tovarniški delavec Jožef Mejavšek. Progovni obhodnik je našel nesrečneža z odrezano glavo, truplo je ležalo na tiru. Samomorilec je po ugotovitvi sodne komisije položil glavo na tračnico in so mu jo odrezala kolesa brzovlaka.
Dvakratni vlomilski obisk v eni noči.
Neznani tatovi so vlomili v gostilno F. Reicher pri Sv. Barbari v Halozah, razbili vse predale in omare, kjer so iskali plena. Odnesli so drobiža za 300 Din, srebrno verižico ter za okrog 200 Din tobaka in cigaret. — Vlomilci so napravili obisk tudi pri trgovcu in gostilničarju Kosu v Turnišu pri Ptuju. Vlomili so v trgovino in izpraznili predal, v katerem je bilo 50 Din drobiža; napolnili so tudi velik nahrbtnik raznega blaga, vendar so tega pustili pred trgovino, ker jih je prepodil trgovec s kolesi Per-nek iz Sv. Vida, ki je slučajno privozil mimo Kosa, ko so lopovi bili pri svojem delu.
Japonsko mesto Osaka, katerega je uničil tajfun (vihar).
Do nezavesti pobit na cesti. Mihael Visniški iz Cvetlina na Hrvaškem pod Ptujem se je vračal v noči na svoj dom. Pri Mali Varnici so ga napadli neznanci in so ga pobili do nezavesti. Še naslednje jutro se ni zavedel, ko so ga prepeljali v bolnico v Ptuj.
Ustrelil se je dne 29. septembra na travniku na Teharju pri Celju 231etni zobotehnik Cvetko Kovač iz Celja. Vzrok samomora je še nepojasnjen.
Iz jetnišnice pobegli vlomilec zopet prijet. Kakor smo poročali, sta pobegnila dne 10. septebmra iz jetnišnice ljubljanskega okrožnega sodišča dva nevarna vlomilca: Anton Anžur in Jože Centa. Anžurja so zasačili orožniki na njegovem domu zvečer, ko je pil kavo pod kostanjem. Hotel je pobegniti, a je bil na pobegu od orožnika
PremonOvnik Gresford pri Wrexhamu srečilo vsled eksplozije
na Angleškem, kjer je smrtno pone-plinov 260 rudarjev.
smrtno zaboden z bajonetom. Anžur-jevega tovariša Jožefa Cento je izsledila dne 27. septembra ljubljanska policija v grmovju na Gradu v Ljubljini. Stražniki so aretirali Cento in njegovo tovarišico. Centa se je obesil v zaporu.
še ne pojasnjen umor. V Seču pri Črmošnjicah na Dolenjskem je živel na svojem posestvu 581etni Franc Žab-kar, zastopnik zavarovalnice »Dunav«. Dne 26. septembra se je vrnil zvečer utrujen z lova in je legel k počitku v svojo sobico v pritličju. Krog 23. ure je počilo v gospodarjevi sobi in so bili prvotno vsi prepričani, da oče naganja s strelom prežarje izpred hiše. Šele nekoliko pozneje so domači pogledali v očetovo sobico in ga našli ustreljenega na postelji. Sodna komisija je ugotovila, da je morilec v podstrešni sobi vzel Žabkarjevo lovsko puško, kalibra 16 mm, se z njo podal v njegovo sobico in iz neposredne bližine oddal strel proti Žabkarju. Zadel ga je prav v obraz. Morilec je pretaknil tudi podstrešno sobo, razmetal več oblek in eno vzel s seboj. Ko je izvršil umor, je pustil puško in obleko na pragu pred hišo, nato pa izginil. Žabkarju so šibre razmesa-rile obraz. Kosi mesa, jezik, zobje, brki, vse je odletelo po sobi. Nekaj je obležalo na mizi, drugo pa po tleh ali pa na pečici. Po ugotovitvah okoliščin so orožniki aretirali kot nujno osumljenega pokojnikovega sina 261etnega Franceta, ki ni mogel dokazati, kje je bil med 21. in 23. uro. Dognali so, da se j» France v nedeljo popoldne spri z očetom, ki ga je hotel celo udariti z greb-ljico, pa je udarec prestregla 221etna hči Marija. Med prepirom je oče spodil sina od hiše. Zadnje dni se je Fran-ce potikal okrog sorodnikov. Aretiranega so oddali v preiskovalni zapoi okrožnega sodišča v Novem mestu.
Priznanje morilca lastnega očeta. —■ Zgoraj poročamo, kako so oddali orožniki v preiskovalni zapor novomeškega okrožnega sodišča Franca Žabkar-ja pod sumom, da je ustrelil lastnega
očeta, 581etnega posestnika Franca ižabkarja iz vasi Seč pri Črmošnjicah. Orožnikom je Franca priznal in rekel: »Res je, jaz sem ustrelil očeta!« Franc je po priznanju izvršitev zločina natančno opisal z izgovorom, da se je maščeval nad očetom, iki je bil v jezi nasilnež nad domačimi.
$!0¥€ii§fta ffratina.
25 le!! Trije naši domači prekmurski du-novniki obhajajo letos 251etnice mašniškega posvečenja. Če se spominjamo 251etnic učiteljev in drugih stanov, se tem bolj moramo spominjati obletnic naših duhovnikov, katerih delo je sicer večkrat za javnost skrito, a ie vendar težavno. Čudimo se, da je domači tisk šel mimo teh obletnic. Jubilanti so gg.: Faflik Franc, župnik pri Sv. Benediktu (Kan-čovci); Ficzko Karel, župnik v Markovcih, in Horvat Štefan, katehet v Soboti. G. Faflik, bivši banski svetnik, župnikuje v gorati župniji že 18 let. Bil je odlikovan z redom svete Save V. vrste. G. Ficzko pa je v Markovcih 10 let, zelo priljubljen pri svojih farnikih. G. Horvatu Štefanu pa bo cJktobra tudi 10 let, ko je prišel v Soboto za kateheta. Nekaj časa je biil na gimnaziji, od leta 1925 pa je na ljudski šoli. Vsem trem gospodom tudi mi iskreno čestitamo ob 251etnici njihovega napornega dela in želimo, da bi čili in zdravil obhajali tudi 501etnice! Bog Vas živi! = Desetletnico mašniškega posvečenja pa so obhajali v Lendavi g. dekan Jerič in njegovi sošolci. — Naj omenimo tudi, da je letos 20 let, ko sta bila posvečena še dva domačina, namreč g. Berden Andrej, župnik v Martjancih, in g. Lejko Štefan, kaplan v Dobrovniku. — 301etnico maš-ništva pa praznuje g. Rantaša Anton, župni upravi telj v Polani. — Na mnoga leta i
črenscvci. Senzaci ja je. bila za našo vas, ko je avto nekega agenta zavozil v Grabo pri Ko-cetovi trgovini in smo ga s koli, verigami in drugimi pripravami' dvigali iz jarka. Smešno j3 bilo, ko smo pripregli konja na zadnji strani, da bi potegnil avto iz jarika, pa konj se je bal avto, avto pa menda konja. Po težkem 'dviganju smo le spravili avto na cesto, in je
takoj nadaljeval svojo pot. = Nočni gost v koruzi, o katerem smo zadnjič poročali, je bil moški v ženski obleki, ki je baje čakal, da bi z nekim neprijateljem obračunal. — Naročniki težko čakajo četrtek v vsakem tednu, ko dobijo »Slovenskega gospodarja«, ki se jim zelo dopade.
črensovci. Ker se širijo pretirane stvari o griži po naši Krajini, priobčite, g. urednik, še naslednje: Griža se je pojavila v vasi Melin-ci, kakor smo Vam že poročali. Ker ljudje ne verjamejo, da bi bila to nalezljiva bolezen, ne pazijo in se okužijo. In tako je šlo od vasi do vasi. Zdaj je razširjena griža že v beltinski, črensovski', lendavski fari in v sredo so pripeljali bolnike tudi že iz Štajerske, torej jim nič ni pomagala straža pri brodovih. Ker v bolnici v Soboti ni bilo več prostora, so spremenili lepo šolo v Odrancih v bolnišnico. Pripravili so prostor za 60 oseib, pa prostori, oziroma postelje še primanjkujejo. Trije zdravniki, dve civilni sestri, dve redovnici, desin-fektorji, perice in drugi, vsi imajo dovolj d3-
la z bolniki. Kuhajo jim čaj, prežgano juho n kaka drugo malenkost. Bolniki dobivajo injekcije. Nekateri so že ozdraveli in zapustili bolnico. Smrtnih slučajev je tu razmeroma malo. Danes je umrla Kohekova iz G. Bistrice v najlepših ženskih letih. Podležejo navadna samo tisti, ki so že preje bolehali in pa otroci.: Upamo, da bo kmalu konec te hude bolezni, ker zdravniki in orožniki se trudijo, da takoj vsakega nanovo oibolelega spravijo v bolnico.i Dokler so bili bolniki v domači osknbi, jih je več umiralo. Tudi telesno močnih, ker se pač niso držali dij«te in niso rabili zdravila. Tudi zdravi dobijo zdravilo. Če se v kaki vasi pojavi kak slučaj griže, morajo priti vsi ljudje tri dni zaporedoma k zdravniku, ki pride v vas in da vsakemu v žlički neko neprijetno tekočino. Ljudje so sami zbijali šale, ko prihajali z žličkami po svoje poricije.
Polana. V Veliki Polani je umrl nagle smrti v najlepši moški dobi obrtnik Kelenc. Pokojni je ibil v torek zvečer še zdrav in je delal, ponoči mu je postalo slabo in je izdihnil. Menda ga
Francoski
:abni šef M. Gamelin se bo udeleževal čehoslovaških maja sliki vidimo slovesen sprejem visokega gosta.
Lovska latinščina.
Če pripoveduje ame-rikanski lovec kak doživljaj z lova, ta povest daleč prekaša vse evropske. Tako n. pr. !je osrečil amerikanski lovec poslušalce z naslednjim: »Vam je go-iovo znano, da je fazan dober, če je oble-žan najman 8 dni. Nekega dne sem lovil sam v spremstvu zamorca, ki je nosil ži-(vila. Podila sva se po zelo pustih pokrajinah, kjer je bilo tako zelo malo divjačine, Jda nisem mogel tekom
dni ustreliti niti 1 ;škrjančka. Kar sva 'imela seboj, sva pojedla in glad naju je začel privijati. Naenkrat imi je sfrčal mimo nosa večji ptič. Pomori! sem vanj ter ga ustre-
Januš Goleč:
12
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Dalje.
Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, j-e delo potapljačev.
Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor- in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči.
Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Rogznaj
koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno po« nesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih.
Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Ko-nečno se je še odtrgala cev, pc kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni > c-stal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje.
S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači.
Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40%, 60% mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev.
Strast za hitrim ©bogatenjem tako prevzame, potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati 7. največjim trudom.
je zadela srčna kap. Bil je znan daleč naokoli. Naj počiva v miru!
Trgatev. Vesela jesen je odmevala prejšnje dni po naših prjkmurskih goricah. Vreme je bilo krasno in zato je vsak hitel, da čim prej pospravi svoj pridelek. Grozdje je bilo v nekaterih krajih prav lepo in tudi premalo ga ni bilo. Vina bo leto« več kot lansko leto 'n tudi boljše bo. Mošt že prodajamo po 2—4 Din 1 liter.
Tumišče. Dne 14. oktobra bo pri nas otvoritev sirotišnice za deico »Deteta Marijike«. Sirotišnica bo pri šolskih sestrah. Želimo Is,' da bi bila ti sirotišnici naklonjena boljša usoda, kot je bila delavski kuhinji v Soboti. V
Vzgoja mladine je velevažna naloga, ki jo morajo vršiti starši. Ker starši vsega ne morejo storiti, ¡kar spada v področje izobrazbe in vzgoje (saj nimajo ne časa ne zmožnosti in dostikrat tudi ne smisla)- jim šola kot nadomestna ustanova olajša to nalogo. V šoli dobivajo otroci pouk in vzgojo od učitelja, ki v šolski sobi nadomešča starše. Ta uloga pojasnuje in dokazuje važnost učiteljskega poklica. Oblikovanje mladih duš je sploh ena najvažnejših nalog, ki obstojajo na tem svetu. Iz tega sledi, da se mora učitelj zavedati te naloge ter imeti lastnosti, ki ga usposabljajo za dobro vršenje svojega poklica.
O važnosti in častitosti učiteljskega poklica je spregovoril pomenljive besede papež Pij XI., ko je pretekli mesec sprejel v gradu Castelgandolfo — v albanskih gorah blizu Rima — 400 italijanskih ljudskošolskih učiteljev, ki so člani Katoliške akcije. V svojem nagovoru je papež to-le poudaril: »Naš Gospod in Zveličar je sprejel, dokler je bival na zemlji, samo dva naslova: moj-
to sirotišnico za deco je bila sprejeta že ena stara sirota nekje iz Medjimurja,
Goriško Prekmurje. Naša zahvalna nedelja bo lepa. Imeli smo nadpolovično dobro letino. Jesen je lepa, kakor recimo leta 1921. Bili so št rje sušni časi in trije deževni. Pa je na našem kamnu le prirastlo mnogo živeža. Manj je bilo sena in rži. Pridelki pri nas leto^ takoj gnijejo. Vse spravlja* rano. Sadje, grozdje, zelje, s polja vse, je že doma. Repa se dobro debeli. Sejemo. Naši ljudje obdelajo njive kakor vrtove. Priraste pa komaj potro-jeno seme. Dače pa so odmerjene skoraj po prvovrstni zemlji. Za prodajo bomo imeli le kaj živega. Sadjevec in vince sami popijemo in še je privažamo s Preka.
ffffgffiaa—¡T"TWifB'lffipi -il.i m i AV^JB
ster in učenik. Kolika čast za vsakega učitelja, da posveča svoje življenje isti nalogi, ki ji je na zemlji služil včlove-čeni Sin božji! Učitelji so pravi in najvplivnejši vladarji nad dušami: v tem je veličina, pa tudi ogromna odgovornost njihovega poklica. Posebno velika, sveta in dalekosežna je naloga tistih učiteljev, ki so obenem dejavni člani Katoliške akcije: takšni se udeležujejo duhovskega apostolstva cerkve ter izvršujejo s poukom ne samo poklicno dolžnost, marveč tudi vzvišeno duhov-sko misijo.« Resne in znamenite besede! i
*
Maribor—Vinagora. Že leto dni je tlela iskrica hrepenenja po romarskem izletu na Vi-nagoro v hrvatskem Zagorju med fanti mariborske Katoliške akcije. Ta iskrica hrepenenja je prišla do uresničenja v nedeljo dne 23. septembra. Mariborsko avtobusno podjetje je nam dalo veliki avtobus s 33 sedeži, ki so vsi bili napolnjeni. Ob četrt na sedem smo se odpeljali iz mariborskega Glavnega trga. Ko smo se pripeljali na obronke Fortmiljana, se nam je nasmehljalo solnce. Desiniški grad, imenovan »Vingrad«, nekdanji dom Veronike Desi-niške, se nam je p^okazal v krasnem čaru obseva solnca. Sprejem na Vinagori je bil slovesen do prisrčen. Domači g. župnik Vukina
nas je pozdravil s krasnim nagovorom, kate^ remu so sledili drugi pozdravi. Zahvalil se j« v našem imenu g. dr. Alekšič, kateri je spremljal naše romanje. Ob 11. uri je bila sv. maša in pridiga, ki jo je imel g. dr. Alekšič, maše-val pa nam je domači g. župnik. Peli so Zagrebčani, ki so se ta dan malo pred nami pripeljali z avtobusom. Ob pol treh popoldne pa smo se zopet zbrali pred oltarjem Marijinim, kjer so bile večernice. Vzeli smo slovo od Marije Vinagorske s trdno željo, da jo zopet obiščemo.
Št. Janž na Dravskem polju. Šentjanžki pevci zaslužijo zares vso pohvalo. V lepem spominu nam je ostal njihov la.nski cerkveni koncert, ki so ga priredili v domači cerkvi, še bolj pa je nas prevzel pevski koncert v Hočah letos meseca avgusta, ko so sodelovali obenem s cirkovškim in hočkim zborom pri veliki pevski prireditvi na prostem. Zadnjo nedeljo pa so nas zopet privabili v Št. Janž, kjer so nam na popoldanskem koncertu podali bogat spored pesmi za moški in mešan' zbor. Višek zanimanja Tri odobravanja pa ;'e žela spevoigra »Srce in denar«. Če bi pevski zbor imel še malo prožnejše tenorje, bi bil glasovno kar najbolj ubran; posebno zvonkim sopranom gre vse priznanje. Kdor količkaj pozorneje sledi pevskemu življenju naših št.-janžkih pevcev, jih z užitkom posluša in s pravim veseljem opazuje medsebojno harmonijo in razgibanost zbora ter živahno delavnost njegovega pevovodje. Po začrtni poti naprej in kvišku!
Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 14. oktobra, ob treh popoldne v Društvenem domu izredno lepo igro v 4 dejanjih »Vaški lopov«. Po igri pa se vrši v Društvenem domu vinska trgatev. Sodelujeta pevski in tamburaški zbor. Ker je čisti dobiček namenjen dozidavi Društvenega doma, prosimo, da nas poselite v najobilnej--šem številu!
Mozirje. Skoro vsem je še zdaj vedno pred očmi »Slehernik«, katerega je pretečeni mesec z velikim uspehom vprizorila Katoliška akcija v Mozirju s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora, »Slehernik« je bil podan trikrat vsakokrat zvečer na prostem pred vrati župnijske cerkve. Bila je to prava senzacija za
Drugi in počasnejši način iskanja dijaman-tov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante.
Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila.
Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno.
Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja
in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanqu sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta.
Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja.
Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka.
Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden.
Pod takimi okoliščinami ie navezan iskalec
lil. Bil je fazan. Nisem se ga dotaknil, dokler se ni obležal en teden.« — »Pa«, so mu zaklicali poslušalci, »ali niste umrli od samega gladu?« — »Ka-iko?« je odgovoril lovec. »Pozabil sem vam povedati: med obleža-vanjem fazana sem pojedel -- zamorskega spremljevalca . . .«
Pokrajina družinskih rodovnikov je Kitaska.
Na Kitajskem poseda vsaka rodbina rodovnik, ki sega 3000 let nazaj. Znane so na Ki-> tajskem rodbine, ki so bile stare ob času Kri« stusovega rojstva 500-« 2000 let. Take rodbino so: Liu, Wang, Sihma in razne druge, ki obstojajo še danes.
haš kraj. Tržani, kakor tudi ljudje iz bližnje in daljne okolice, so vsakokrat do kraja napolnili obširen, za to nalašč napravljen prostor. Točno izvajanje igre, velik razsvetljen križ nad cerkvenimi vrati, različnobarvnarazsvetljava na odru, mogočen »glas božji« iz cerkve, glasba in petje v cerkvi, zvonjenje v zvoniku, krasna scenerija in obleka itd., vse to je vzbujalo med gledalci veliko zanimanje, občudovanje in priznanje. Vsakemu človeku je igra posegla v dno duše. Vsa čast našim igralcem in igralkam in vsem sodelovalcem, ki so se neustrašeno prijeli težkega in ovir-polnega dela, ki ga je zahtevala ta prireditev. Ves teden so trajale priprave. Igralci in igralke so podali svoje vloge vsesplošno prav dobro. Posebno pohvalo je žel Slehernik (Pla-tovšek Vilko) s svojim izvrstnim, povsem ig-ralsko-umetniškim nastopom. Strah in grozo je povzročila Smrt (Mrevlje Linko) s svojo masko in odločno mrtvaškim glasom. Za veselo razpoloženje je poskrbel posvetni Prijatelj (Cesar Fr.), ki nikakor ni hotel z njim na drugi svet. Pomembna in odlična v igri je bila Vera (Remše Nata) :n Krepost (Remše Silva). Hvala Bogu, ki nam je dal ob vprizorit-vah tako lepe in mirne večere, da se je lahko vse tako nemoteno vršilo. Čisti dobiček se Je porabil za potrebe domače župnijske cerkve. Krasna umetna slikarija v cerkvi se bo osna-ži<la in stene deloma na novo poslikale, tako da bo hiša božja zopet lepa in snažna kot nova. Katoliška mladina, le tako naprej po potu izobrazbe in poštenega razvedrila.
Sadjarska podružnica v Št. Petru pri Mariboru je priredila že lansko jesen hvalevredno in dobro izpadlo razstavo sadja pri Unionu v Mariboru. Z lansko razstavo je zanimala za izborno pozno sadje iz mariborske okolice inozemski trg. Šentpeterska podružnica pod spretnim vodstvom g. Mihaela Ko-vačiča je dala tudi letos pobudo za kmetijsko razstavo v Mariboru, ki je bila pri Unionu na vpogled dne 29.,
30. sektembra in 1. oktobra. Res lepo prirejena razstava je obsegala 11 oddelkov: sadjarstvo: vinogradništvo z vinsko poskušnjo, poljedelstvo, trav-ništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, kmetijske stroje in podučni oddelek.
Največ zanimanja je vzbujal sadjarski oddelek, katerega so priredile sadjarske in kmetijske podružnice iz mariborske okolice in iz Slovenskih goric. Šentpeterska podružnica je postavila na razstavo 500 zabojev najlepšega sadja in ima na prodaj 25 vagonov najboljših namiznih jabolk. Šentpeter-čani so tudi letos pokazali v polni me-
ri, da so strokovnjaki v sadjarstvu in znajo zanimati za svoje izborno blago domači in inozemski trg.
Na razstavi je bil dalje zelo posrečeno urejen podučni oddelek — delo vinarske, sadjarske in gozdraske mariborske šole.
Perutninarska razstava je pokazala stanje reje štajerske kokoši.
Mariborska kmetijska razstava je bi' la res dobro prirejena, podučna in jo pokazala, da se zna naš kmet-sadjar samostojno postaviti s svojim sadnim pridelkom!
*
Zgornja Polskava. Umrla je Alba Fideršek, stara komaj 16 let. Ko so se oglasili zvonovi dne 20. septembra, ob pol štirih popoldne, so se marsikateremu zasolzele oči. Prav mnogi bi jo radi bili spremljali na zadnji- poti, pa ni bilo mogoče, ker so se njeni zemeljski preostanki položili k večnem upočitku v Mariboru. Draga Albina, mi smo te v duhu spremljali vprav tako, kakor če bi bila pri nas! Za teboj ne žalujejo samo starši in sorodniki, marveč cela okolica, ker si bila ja-ko priljubljena. Počivaj v miru!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Zavratna boie-zen je pretrgala nit življenja pridni mladenki Zemljič Antoniji iz Črmljenšaka. Rajna To-nika je bila ugledna Marijina družbenka ter pridna delavka. Vsak, kdor jo je poznal, jo je moral vzljubiti. Pokopana je na Ptuju, ker je umrla v bolnici. Počivaj v miru, drago srce! — Zadnjo nedeljo v septembru smo obhajali god farnega patrona in blagoslovitev novih orgel, katere nam je mojstrsko zgradil naš g. organist. Delo je pravi umotvor. G. organist si je s tem postavil nevenljiv spomenik. Bog živi g. organista!
Lastosncrci pri Gornji Radgoni. Dne 20. sept. smo spremili k večnemu počitku Mart. Roš-karja, bivšega kmeta na Cafokovem gruntu.
Leta 1885 se je oženil z Katarino Črešnjar, hčerko Jurija Črešnarja. Svojo kmetijo je dal že pred leti svojemu sinu Antonu, sam pa si je pridržal nekaj posestva, da bi v miru is in vsakdanjih skrbeh tako živel, da bi ne bil nikomur v breme. Ni mu bilo usojeno, da bi bil obhajal zlato poroko, ker mu je žena umrla pred tremi leti. Bil je še zdrav in krepek, pa ga je zadela nepričakovano huda nezgoda, neprevidno je ravnal z dinamitno patrono, ki je eksplodirala in mu zlomila nogo nad kolenom in prišla je smrt. Pokojnik je bil znana osebnost, spoštovan kot napreden gospodar; v njegovi hiši si našel gospodarske liste, podpiral je le slovenski tisk. Bil je dosmrten ui Mohorjeve družbe, od mladih let stalen naročnik »Slovenskega gospodarja« in »Slovenca«. Vnet je tudi bil za procvit slovenskega zadružništva ter je kot ustanovitelj in odbornik gornjeradgonske Posojilnice sodeloval do smrti. Svoje verske dolžnosti- je vršil vestno. Vsa župnija se je poslovila pri odprtem grobu od moža, ki ga je domači župnik postavil navzočim za zgled v delavnosti, domoljubnosti in vernosti.
Vitanje. Tudi pri nas, kakor po celi Sloveniji, občutimo močno sedanjo gospodarska krizo. Raznovrsten les, ki je glavni vir dohodka našega Pohorja, ima smešno nizko ceno, tako da se kmetu, ki ga proda, komaj vožnja poplača. Toda za davek mora biti. S prodajo lesa pa mora lastnik lesa kriti tudi razne druge potrebščine, to je v prvi vrsti zavarovalni-
Japonci na Balkanu.
V zadnjem času je prišla iz Indije v Kairo v Egiptu večja skupina japonskih trgovcev. Tu bodo osnovali središče za svojo trgovino, predvsem za Balkan. Zlasti hočejo uvažati v balkanske države razne tekstilne izdelke. V zadnjem času so se japonski izdelki po kakovosti zelo popravili, cena je pa še vedno taka, da lahko konkurira vsem našim domačim izdelkom.
Največji strešni vrt.
Ameriško velemesto Njujork poseda največji strešni vrt na svetu. Za napravo tega vrta so rabili 1500 ton vrtne zemlje in 100 ton kamenja. Vrt
na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček.
Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrah-ljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dija-manti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bžteje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine.
Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka.
Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah.
Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja.
Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt.
Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše na
r-, obleko, obutev itd., treba pa je skrbeti tudi za prehrano svojcev in poslov, če jih ima. To vse stane denar in ravno tega primanjkuje vobče povsod. Res bridke čase doživljamo. Pa hvala Bogu bo letos na em Pohorju šd precej dobra letina. Seno in otavo smo večinama že pospravili, le vreme je večkrat nagajalo, dosegli smo pa bogat pridelek. Tudi ostali poljski pridelki, kakor rano žito, koruza i trt., nas zadovoljujejo. Le krompirja bo manj kol dru„.<. leta. Vsled neprestanih nalivov v mesecu avgustu je pričel močno gniti v zemlji; trpi pa tudi zelo na drugih škodljivcih, kakor so miši in črvi majskega hrošča, ki mu prizadevajo občutno "c od o, tako da bo letina pri krompirju bolj slaba. Izvanredno dobro je pa letos obrodilo sadje pri nas, zlasti hruške in jabolka. Domače pijače torej ne bo primanjkovalo. Dragega vina si itak ne moremo pri-v Sčiti, vsaj stane po naših gostilnah 12 do 14 Din liter in je vrh tega ponekod kislica, da se je Bog usmili. — Ker je pri lesu zaslužek zelo pičel in je večina lesnih delavcev brez dela, si pomagajo naši kočarji in oferji kakor druga leta tudi letos z nabiranjem raznih gozdnih sadežev, v prvi vrsti gob, katere rastejo v večjih množinah po planinskem svetu našega Pohorja. Kupčija s suhimi gobami je letos pri nas močno razvita ter donaša lepe de-narce našemu po krizi hudo prizadetemu prebivalstvu. Išče in kupuje se pa samo lepo 'n belo posušeno blago in se drugače blago le težko spravi v denar. Ker plačujejo letos vele-trgovci v Ljubljani prav lepo blago od 25 do 30 Din za 1 kg, postavljeno v Ljubljano, se plačujejo pri nas suhe gobe od 20 do 25 Din za 1 kg. — Slednjič vam še sporočani, da je te dni smrtno ponesrečil 671etni posestnik Pavel Špegel iz občine Brezen. Ko je gnal svojo živino na napajališče, mu je nenadoma na cesti spodrsnilo. Padel je v cestni jarek ter si pri padcu zlomil hrbtenico. Novi vitanjski reševalni avto ga je sicer prepeljal v celjisko bolnišnico, a je podlegel kmalu nato težki poškodbi. Mrtvo truplo ponesrečenca so pripeljali iz Celja na lastnikov dom ter ga pokopali na vitanjskem pokopališču. Naj v miru počiva!
Št. Janž pri Velenju. V spomin 19001etnice presv. Evharistije se je vršila pri nas že dru-
ga evharistična tridnevnica in sicer od 21. do 23. septembr a ob priliki celodnevnega češče-nja. Vodil jo je domači g. župnik s pomočjo šintjoškega g. župnika Miloša Čarf. Zjutraj je bila vsakokrat ali zborna maša s petjem, ali pa maša s skupnimi molitvami in ljudskim petjem, nagovor in skupno obhajilo deklet, otrok, žen, mož in fantov. Ob 10. uri je bila slovesina sv. maša, soboto in nedeljo tudi s pridigo. Soboto popoldne je bila kvaterna molitvena ura, nedeljo pa nagovori pri sprejemu v tretji red in pri polaganju redovn h obljub. Vsak večer so bile večernice in spove-dovanje, obhajil je bilo približno 1000. Procesij za svetoletne odpustke je bilo 17 in so se jih udeležiili večinoma vsi župljani, zlasti še zadnje, ki je bila najlepša in je tudi zaključila vso lepo in uspešno tridnevnico. Vršila se je nedeljo zvečer po slovesnih večernicah z Najsvetejšim in lučkami. Bila je tako dolga, da v Št. Janžu tudi na Telovo ali ob mi-sijonu ni bilo take. Posebno hvalevredna je
Na letališču v Varšavi se je dvignilo
bila dolga vrsta moških. In vsak z lučko v roki. Vse je bilo razsvetljeno: cerkev, stolp, okna hiš in kapele, mimo katerih je šla procesija; še grobovi. Petje evharisitičnih pesmi se je menjavalo z glasno molitvijo; tudi ljudsko petje med mašami je bilo mogočno, zlasti pa ob sklepu pri litanijah, zahvalni in blago-slovni pesmi ter ob molitvi angelskega po-zdravljenja, ko je dobila pesem ob splošnem navdušenju svoj višek ter zaorila kakor orkan. Vsa tridnevnica je pokazala, kako časti in ljubi verni Šentjanža» svojega velikega Boga v mali hostiji; prišli so tudi taki, ki jih že leta in leta ni bilo. Bil je evharistični kongres v malem. (Evharističnega kongresa v Mariboru se je udeležilo 25 župljanov.) Vsa župnija je sebe in vso domovino posvetila Kristusu Kralju. Prava katoliška akcija, ki je s pomočjo presv. Evharistije zajela domala vse duše. Po tej poti naprej in navzgor!
Št. Janž pri Velenju. Z romarji ljubljanskega »Varstva« je v dnevih 8. in 9. septembra-
dne 23. septembra v zrak 17 balonov.
izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo.
Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre Skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo.
Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni.
Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer Be zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se na-tepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, za-pije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar e vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, |e presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljadje.
Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno Škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter
mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni.
Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah «ploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec.
Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter po-žigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opusto-šeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dija-mantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec.
ima vodopad, ki se izliva iz višine 4 m v 40 m dolgi potok.
50 ton dijamantov na celem svetu.
Teža vseh dijamantov na svetu znaša 50 ton. Gre za dijaman-te, ki so brušeni1, jih' nosijo ženske krog yratu in v prstanih, so shranjeni po zakladnicah indijskih" knezov, po blagajnah raznih bank in po skrinjncah bogatih zasebnikov. 50 ton dijamantov predstavlja le--po vrednost 3 bilijone Din. Dijamantna industrija zaposluje pol milijona ljudi po dijamantnih jamah, 10 tisoč veletrgovcev z dijamanti in nad 100 tisoč draguljarjev.
(romanje je bilo preloženo) poromalo tuli predstojništvo tukajšnje dekliške Mar. družbe s svojim duhovnim voditeljem v slovenski Lurd, da se pokloni Brezmadežni in izprosi pri skupni Materi v nevarnih časih varstva Njej posvečenim otrokom ter obišče svoje po Zagrebu raztresene sosestre in druga dekleta naše župnije. Lepo je bilo v Rajhenburgu in veselo svidenje v daljnem mestu. Prisiljene iti po svetu, jih kakor mora tlači bridko dn-motožje. Velemesto je kakor moloh, ki upro-pašča dekleta telesno in duševno; tudi naših se je že nekaj izgubilo. Zato velja dekletom svarilo: Ce količkaj morete, ostanite doma! Dom je kakor zdravje, ki ga cenimo šele, ko ga izgubimo. Ce pa mislite, da že morate v Zagreb, oskrbi te si poprej službo v pisarni »Naš dom«, Bakačeva ulica 4. Ne hodite na slepo, ker dobrih služb je le težko dobiti. Ve pa, ki že imate dobre službe, svoje najboljše službe pri najboljši Gospej Mariji nikdar ne spremenite, da bo ostala stalna vez z domom in župnijo!
Mozirje. V nedeljo dne 10. septembra je bila žalna obletnica, odkar je za večno zapustil skrbni oče in vzoren gospodar Brinovčevo po domače Iludobreznikovo družino na Brezju nad Mozirjem. Obenem se je to nedeljo popoldne na tem prijaznem in lepem hribu vršila ganljiva slovesnost, ko se je posvetila družina presv. Srcu Jez. V ta namen si je dala nekaj korakov od hiše postaviti lepo kapelico s ki pom Srca Jez. Kip je blagoslovil najprej v hiši domači g. župnik, ki je imel tudi krasen nagovor. Cerkveni pevci so nato zapeli pesem »Božje srce«. Po tej posvetitvi se je razvil lep sprevod številne množice ljudi s kipom iz hi še proti kapeli. G. župnik in pevci so peli li tanije Srca Jez., nato se je kip postavil v kapelo. Navzoči so bili ganjeni pri tej prisrčni slovesnosti. Kapelico je lepo poslikal slikar g. Dežman Ivan v Mozirju, krasen kip Srca Jez 120 cm pa je izdelal akad. kipar Cesar Ivan v Mozirju. Bil je to dan, dan slovesnosti, ki ga sličnega mozirska fara že dolgo ni dožive la. Želeli bi, da hi že enkrat prišel čas, ko bo mo obhajali blagoslovitev kapele v središču trga, katera zgraditev se že obeta par let.
Iz zagrebške torbe. Trgatev je začela, ponekod pa že tudi davno končala. Samo ne v Za-
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice« urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru, »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
grebu, ker tu niti začela ni, niti končala ne bo. Saj veste, kakšne so tiste trgatve pri polnem litru iai pri pečeni goslci, ali pri ocvrti piški, ki so v jeseni »trgatev«, pozimi »Miklavžev večer« ali »maškerada«, pomladi in po leti pa je vsak večer lahko kak jubilej. To vse nima niti začetka niti konca. Meščan si poskuša ohraniti le »likof«, drugo ostane deželi. Pravijo, da bo vino dobro. To se bo pa še le videlo. Tudi dovolj ga bo, tako da ga bodo Zagorci še nosili po 3 Din liter čez celo Sleme, šest ur daleč v Zagreb, da bo za sol. — V nedeljo so se spet dali nogometaši v Zagrebu. Spet so se vdarili Ljubljanci in Zagrebčani. Pa so rekli Ljubljanci, da niso imeli sreče, Zagrebčani pa so vriskali: Zmagali smo.
—In denar so začeli delati v Zagrebu. Toda grda smola je to. Vse je bilo pripravljeno, da bi bili prvi jurčki gotovi, pa so ostali sam' jurji brez jurčkov. Niti enega še niso izdelali. Žalostno sedaj menijo: Denar je pa res hudičeva stvar! — V nedeljo smo šli malo pogle dat, kaj je s Svetim Rokom. Res nam je težko, sedaj, ko nimamo nič svoje službe božje Nekaj sto ljudi je prišlo, da vsaj vidijo, kaj i.n kako. Kakor Judje na razvalina jeruzalemskega templja. Pa smo zvedeli, da še prihodnjo nedeljo ne bo nič. Da bo v nedeljo dne 7. oktobra vsaj nekaj gotovega, in to predstava narodne igre »Naša kri« v Jeronimski dvorani popoldne ob štirih. Tam se bomo spet videli in se tudi kaj pogovorili. Tako bomo že v kratkem spet dočakali, da bo naše javno življenje prišlo v pravi tir.
,S*ov. Gospodar" slane:
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
Oh, te Mihe!
Dandanes učenjaški izrazi ne izzivajo več občudovanja tistih, iki jih izgovarjajo, marveč služijo le za to, da po-slušavca naredijo še bolj neumnega. Če ti teče kri iz nosa, se temu pravi epis taksis; če te boli glava, moraš reči, da imaš cephalalgijo; če je,odpovedal želodec in te boli po domače trebuh, potem moraš reči, da bolehaš za colibacilloso. To so mala zadoščenja za naše častihlepje, ki niso prav nič nevarna. Toda druga so. Tako se je zgodilo, da se je visok gospod z leskečim imenom po prekrokani noči vračal v avtomobilu domov v svoj grad in je povozil mater štirih otrok. Mater je pustil mrtvo na cesti, sam pa je pobegnil po zajčevo in so ga orožniki dobili šele drugi dan, ko je ravno barval svoj krvoločni avto. Pred policijo se je ta junaški sin junaške družine opravičil, da je takrat, ko je povozil revno ženo, imel »mentalne ikonfuzije«, ki so bile posledice »etilitične intoksikacije«. Ali veste, kaj je to: etilitična intoksikaci-ja? Posledica plinskega napada v svetovni vojni? Ne, slovar za tujke nam pove, da je to čisto normalna posledica celonočnega krokanja. Toda, iker je do-tični gospod trpel le na »mentalnih konfuzijah« ¡kot posledici »etilične intoksikacije« in se ga »ni samo nasekal« in bil »pijan kot čik«, solze štirih otročičkov, ki so prišli ob svojo mater, niso tehtale toliko v tehtnici pravice.
Srečo ie imel.
Neki budimpeštanski natakar z imenom Lajos Lukacs je imel pred kratkim izredno srečo. Lukacs je vršil svoje delo v neki kavarni, v kateri se shajajo sami umetniki, časnikarji in pisatelji. Mož je bil v'ael lepše dni, kajti pred leti je št v. iral umetnostno zgodovino in jezike, a je postal žrtev gospodarske krize. Nekega dne je prišel v
Lepe fisteing
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Horosfta c. 5
Čekov, račun štev. 10.602
Telefon interurb.št.2113
Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo.
Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti.
N-ko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem t»lesu, ¡kakor bi me obdelavale tisočnoge ži-valice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žer-
javica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo.
Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, ¡kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso.
Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, iko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši ikovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količakj mehkejše ter manj odporno.
¡Dalje sledi.
kavarno gospod, ki mu je namignil brez besede, naj mu da neki inozemski list. Lukacs je i,_enil, da mož ne zna madžarski in ga je nagovoril najprvo italijanski, potem francoski, nemški in angleški. Gosta je presenetila čista njegova izgovorjava, povabil ga je k svoji mizi in se spustil ž njim v pogovor, med katerim mu je Lukacs razodel svoje križe in težave. Kmalupotem se je gost poslovil, a je obljubil, da bo Lukacs še slišal o njem. In res, nekoliko dni pozneje je natakar prejel pismo, ki mu je sporočalo, da je imenovan za profesorja jezikov na neki madžarski gimnaziji. Pismo pa je nosilo podpis madžarskega prosvetnega ministra Homana, tistega gosta, s katerim se je bil Lu-
Posictfnfe mil.
Politične novice.
V Avstriji baje pripravljajo prevrat komunisti, ki so zopet dobro oboroženi. Trdijo, a 60 se komunisti zatekli med pomožne čete, kjer se lahko vojaško vežbajo in kjer so ustanovili- številne in močne celice nezadovoljne-žev. Po Dunaju krožijo tudi govorice, da ho-
Romunska vlada odstopila. Dne 1. oktobra je nenadoma podala ostavka celokupna Ta-tarescova vlada. Kralj je sprejel ostavko in je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Tatarescu. Za ostavko romunske vlade navajajo dva vzroka: Velike poneverbe v ministrstvu za trgovino in industrijo, ali pa dejstvo, da hoče imeti' kralj pred otvoritvijo parlamenta druge in krepkejše osebnosti v vladi.
Španski vladi je prerokovana v najkrajšem času kriza. Novo vlado bi naj sestavil radikal Lerroux v sporazumu z voditeljem kmet-sko-katoliake stranke.
Domače novice.
Huda nesreča ugledne gospe. Znani ribniški kamnolom v Josipdolu na Pohorju je zvezan s postajo Brezno s cestno železnico. Zadnjo nedeljo se je peljalo več oseb v vozičku za kamenje na postajo Brezno. Na ovinku je odpovedala zavora na vozičku in voziček je padel s potniki vred v prepad. Med potniki •je bila 711etna gospa Ana Lenarčič, mati lastnika kamnoloma. Pri padcu je počila gospe; (lobanja in so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Smrtna nesreča otroka. V Rušah je skočil petletni Uroš, sinko posestnika Jožefa Koše-nine, na trugo, ki se je prevrnila in zmeč-jkala otroku lobanjo.
Železniška nesreča. Dne 1. oktobra nekoliko pred 12. uro se je vračala na enovprežnem .¡vozu iz Maribora po Tržaški cesti v Prepolje na Dravskem polju 321etna posestnica Ivana Lončarič. Pri železniškem prevozu zatvornice niso bile zaprte in kmetica je pognala konja preko. Ko je bila vprega na tiru, je pribrzel osebni vlak. Lokomotiva je zadela ob zadnji del voza in ga odtrgala od sprednjega, da je toil konj prost. Kmetico je vrgel sunek v loku preko tira v jarek, kjer se je le lažje poškodovala. Konju se tudi ni nič zgodilo, le
ivoz je razbit.
i
Obešenega je našel lovski čuvaj Fr. Jarc v gostem grmovju tik nad Dravo za tovarno za dušik v Rušah 741etnega vpokojenega železničarja Franca Bukmeister. Omenjeni )e
živel pri svoji hčerki v Rušah in so ga pogrešali od 12. sept.
Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo v noči se je zgodila med Žalcem in Št. Petrom v Savinjski dolini, kjer zavije cesta v Vrbje, huda avtomobilska nesreča. Krog 11. ure v noči so se vozili člani ljubljanske del. godbe »Zarja« iz Maribora. Na omenjenem križišču cest je menil šofer, da pelje cesta skozi Vrbje v Ljubljano. Ko je pa sprevidel, da se je bi1, zmotil, je vozil nazaj na pravo cesto, zapeljal v jarek, z zadnjim delom avtomobila je izruval jablano s koreninami vred. Iz zadnjega dela voza so popadali na tla godci. Trije so bili težko poškodovani, trije pa lažje. Avtomobil je precej poškodovan in je pokvarjenih precej godbenih inštrumentov.
Smrtna železniška nesreča. Dne 1. oktobra je zagrabil v Litiji pri prehodu preko železniškega tira vlak Ivana Volčiča, gostilničarja ter posestnika iz Vač. Brzovlak je odvrgel nesrečneža mrtvega.
Dva požara. V nedeljo zjutraj je upepelil podtaknjen ogenj v Sp. Hotiču pri Litiji Ko-čevarjev hlev, v katerem je bilo 30.000 kg sena in 5000 kg slame. — V nedeljo zvečer je začel goreti samostoječ kozolec posestnika Avguština Vrhovca iz Gradca pri Litiji. Gasilci so oteli del kozolca.
Angleško vojno brodovje obiskalo Split. —
Dne 1. oktobra je prispelo v splitsko pristanišče 34 ladij ang'«škega sredozemskega bro-dovja s 30.000 moimi posadke, ki so bile doslej v raznih naših pristaniščih. Pri vhodu v pristanišče so z admiralske ladje »Queen Elisabeth« oddali 21 topovskih strelov, obenem pa so na častnem jamboru razobesi" jugoslovanska zastavo. Jugoslovanska baterija na kopnem je odgovorila ,z 21 topovskimi streli in razobesila angleško zastavo. Angleško brodovje »stane v splitskem pristanišču do dne 7. oktobra, ko zapusti jugoslovanske vode. Poveljuje mu admiral Fischer z dvema pod-admiraloma.
Novice iz drugih držav.
Beg odličnih katoličanov iz Nemčije. — Iz
Nemčije je pobegnil v svojo domovino v IIo-landijo pater Frederik Muckermann. Omenjenega so hoteli zapreti narodni socijalisti, dasi se je trudil, da bi premostil prepad med nemškimi katoličani' in hitlerjanci. Iz Nemčije sta še pobegnila pater Trasolt, voditelj katoliških mladinskih društev, ki se je rešil na Norveško, in msgr. Wolker, predsednik katoliških mladinskih društev vse Nemčije, ki se nahaja sedaj v Švici. Pokrajinski namestniki Nižje Bavarske- Palatinata, Višje Frankonije in Frankonije so za nedoločen čas prepovedali vsako udejstvovanje katoliških mladinskih društev.
Upokojitve v nemški mornarici. Nemška vlada je nepričakovano vpokojila 3 admirale in 11 višjih častnikov, ker so se skušali odtegniti prisegi zvestobe Hitlerju.
Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorogovim milom aLi pa z Zlatorogovim terpentinovim milom; volnene in svilene stvari pa z Zlatorogovimi luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorogovih izdelkov izredno čistil-- moč. Dobrote Zlatorogovih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« Zahtevajte pni svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorogovo milo!	847
čejo monarhisti že meseca oktobra proglasiti nadvojvodo Otona za avstrijskega vlidarja.
Dopisi in prireditve.
Dobrovce pri Mariboru. Lepa in redka slovesnost se bo vršila v nedeljo dne 7. oktobra v Dobrovcah: blagoslovili bodo novo cerkev v čast preblaženi Mariji. Leta 1924 so dobri ia verni možje sklenili, pozidati na najlepšem prostoru v vasi Dobrovce cerkev, da bi v njo postavili kip Marijin, kraljico in varhinjo pravičnih, ki je že mnoga leta bivala v mal» kapelici tik sedanje lepo zgrajene cerkvice. Marija je dobila novo veličastno bivališče in dobri' ljudje v vasi in širši okolici z veseljem gledajo uresničeno jim željo!
»Družabni klub« Sv. Jurij ob Taboru. Prihodnjo nedeljo dne 7. oktobra ponovimo pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija »Slehernika«. Obisk pri sobotni in nedeljski vprizoritvi je jasno pokazal, kako se odlično občinstvo zanima za duhovno-versko prireditev in kak:» jo zna ceniti. Obširen prostor pri cerkvi je b.l nabito poln, tako da so se nekater' celo povrnili domov. Mogli smo videti tu ljudi, ki so prišli od blizu in od daleč, peš, na vozovih, kolesih in avtobusu. Vsem javljamo, da bomo igro ob 7. uri zvečer ponovili ¡n vsakogar vljudno vabimo. Vrši- se tudi v slabem vremenu, seveda v dvorani cerkvenega doma.
Sv. Rupert nad Laškim. Noč ima svojo moč, je znana prislovica. Kdor je ne veruje na ušesa, jo mora preskusiti na svoji grešni koži. Tako se je zgodilo tudi našemu junaku v Sv. Rupertu. Pravzaprav pa je bil tiste dni siromak, kajti več dni je moral pri daljnem sosedu, pri Oblaku, v potu svojega kosmatega obraza pomagati vrteti mlatilni' stroj. A prišla je sobota in ob večeru je naš fant veselo zavriskal, ali bolje: zahrzal; zdaj pa gremo domov! Bila pa je že precejšnja tema, ko jo sicer trudni, a še vedno muhasti delavec v spremstvu domačega sina korakal proti' domu v skriti Slatini; a pustiti sta morala navadno cesto na levo in jo mahnila na desno skozi Malobrezo. Ker je bila ta pot precej daljša, pa je naš muhasti fant imel bogve kakšne nočne misli', se je naenkrat brez slovesa loči!, rekli bi pravilno: iztrgal iz rok svojega spremljevalca, jo udaril nazaj na navadno pot proti Slatini. Siromak pa ni vedel, da je na cesto zgrmel velikanski plaz, ki je visoko zagrnil celo pot. Naš fant beži v črni temi naprej, naenkrat se zaleti v meter visoko mehko prst, hoče nazaj, ne more, bilo je prepozno, poskuša naprej, rita z nogami na vse mogoče kriplje, se ugreza vedno bolj globoko v smolasto blato. Konečno je popolnoma zadelan v neusmiljeno ječo. Žalostno zakriči' na pomoč: ihaha, kdo mi pomagat zna? Naš nesrečni ponočnjak je bil namreč Slatinšekov konj, ki se je iztrgal Oblakovemu fantu, da bi hitreje prišel domov. Dobre pol noči so rabili nato korajžni možje v velikem številu, da so konjička izkopali! O ti nesrežii plaz, ki je delal več tednov take zgage ljudem in živalim! Sedaj je banska uprava posegla vmes in po dolgem čakanju in mnogem poizvedovanju imamo spet cesto odprto v Laško.
Vinsko posodo različne velikosti prodaja Gnil-šek, Maribor, Razlagova ulica 25.	087
........................... i»............ ................. ■„«
Ali si le obnovil
naročnino?
i'iWOXM»»»»»«—»»»WOWHU it^lMIWWWW
Dom.
Ničesar človek tako ne pogreša, kakor toplega, mirnega kotička, kamor se po konča-hem utrujajočem delu zateče in najde varno, mehko zavetje. Če nima doma, kam naj gre? Še tako lepo in udobno prijateljevo stanovanje ti ne more nuditi tistega občutja, ki ga imaš, ko te objame tvoj lastni dom s svojim ugodjem.
Kako dobro je pri srcu kmetu, ko ogleduje svojo hišo, svoje vrtove in njive! Zavest, da je to njegova last, spomini, ki ga vežejo na domačijo, vse to ga priklepa s silovito močjo na dom. Poleg tega pa ga veže ljubezen z domačimi. Skrbna žena vodi vse gibanje v hiši, otroci so mu v veselje, posli so delavni in zvesti. Vse te vezi, ki ga utesnjujejo, so mu vsekakor sladke.
A ni vsakomur dan takšen dom. V mnogoterih hišah vlada beda. Borna zemlja ne more napasti toliko lačndh ust, davki težijo in da je mizerija še večja, vstane odnekod nesreča ter se naseli v hišo. Vsesa se vanjo in je ne zapusti več.
Junaška žena — gospodinja, na katero pada težka skrb slehernega dneva, omahuje. l-Cje naj dobi opore? Pogled v bodočnost ji ni prav nič solnčen. Le trdna navezanost na družino, za katero gara, ji je v tolažbo in pa upanje, da bo bolje, da mora biti drugače. Neštetokrat je v družinah mati edini steber, ob katerem sloni vse. Kolikokrat išče močni mož vprav pri ženi opore in tolažbe! Saj je ona tisti angel, ki tudi v najtežjih momentih bedi nad domom.
Osrednje bitje, gonilna sila družinskega življenja je mati, ki nosi na svojih ramah skalo skrbi. Biti gospodinja, žena in še mati, združuje nadčloveško energijo, ki jo je zmožna le ženska z globoko in hrabro notranjostjo, z neupogljivo voljo in veliko ljubeznijo. Kmečka in proletarska žena ubijata svoje življenje za življenje svojih družin. Oni sta vitalna siia naših domov, ki ne gledata na izgubo lastne energije, temveč samo žrtvujeta in dajeta.
Vsakdo mora spoznati, da je to danes nujno. V trenutku, ko bo ta sila popustila, se bo zrušilo še tisto bore domačnosti, ki jo nudi1 proletarcu njegov ozki dom. Žena je tisti ma-gn> ., ki privlači ali odbija moža. Ona zmore navezati na dom svojo deco, svojo družino, ali pa jo tudi pahniti čez prag.
Žene, zavedajte se svojega poslanstva! Težko breme je na vaših ramah. Ve očuvajte domove vašim dragim! Priklenite jih ne z razkošjem in bogastvom, saj tega nimate, pač pa b tem, da napravite domoye prikupne, tako vabljive, da se jim možje ne bodo mogli odrekati! V malenkostih, s katerimi olepšate stanovanje, je vaša modrost in vaš uspeh. Potrpljenje in trpljenje sta vaši poglavitni lastnosti, s katerima zmorete vse. V vas samih mora najti družina pravi dom; v mrzlih stenah ga zaman išče. Luč mora biti v vas, da zmorete še tako temačne domove osvetliti in jih napraviti vabljive. Vaiša iskrenost in toplota morata ogrevati vse člane vaše družine in vaši domovi bodo kljub težkim časom lepi.
Vrt v oktobru.	<
Precej, pozornosti je treba posvetiti vrtu ta mesec. Zelenjad je dozorela in bo godna za uporabo, ali pa za zimsko shranitev. Vendar ne smemo s spravljanjem v prezimovališča
prezgodaj začeti, ker se nam zelenjava lahko pokvari iti težko prenese dolgo zimo.
Peteršilj, zeleno in drobnjak presadimo v lončke ali zabojčke. Endivijo, ki je ne mislimo prezamiti, povežemo. A izvršiti moramo to ob suhem vremenu, ker nam sicer začne gniti. Endiviijo prezimimo v suhi kleti v nekoliko vlažni prsti ali pesku. Isto storimo z zeljem, ohrovtom in s karfijolo. Če hočemo, da se nam ta zelenjad dobro ohrani, ne sme biti preveč dozorela za spravljanje. Razvije se itak še v shrambi. Važno pa je tudi, da spravljamo zelenjad ob suhem, najbolje v vetrovnem vremenu. Tudi ni priporočljivo, da jo takoj prenesemo z vrta v klet, temveč jo pustimo nekaj časa na prostem, da se osuši. Zlasti endiivija se dobro ohrani, če jo izkop-ljemo s kepo prsti vred in jo pustimo osušiti, čeprav nekoliko oveme. Nato jo prestavimo v klet, kjer se zopet osveži.
V drugi polovici oktobra napravimo tudi potaknjence od vrtnic, vzpenjavk, divje trte in še drugega okrasnega grmičja. Gomolje dalij in gladijol vzamemo iz zemlje in jih spravimo na varno. Predno se začne mraz, odvežemo visoke vrtnice, jih zavijemo v slamo, položimo k tlom in lahno pokrijemo z gnojem ali z iglastimi vejami.
Zelenjad, ki jo spravljamo, preje očistimo zunanjih nagnitih in osahlih listov. To storimo tudi pozneje vedno, kadar prezimovališče prezračimo. Zlasti je to potrebno pri endiviji. Zalivati čez zimo m potrebno.
Najboljša shramba za zimsko zelenjad je suha podzemeljska klet, kjer je enakomerna temperatura 4—5° in se tudi lahko zrači. Zelo ugodno prežami zelenjad tudi v toplih gredah, katere pa morajo biti na suhem kraju. Ko postane mrzlo, položimo na okna slamnice in na nje še deske. Ob solnčnem in suhem vremenu je dobro zelenjad osnažiti in prezračiti grede.
Priporočljivo je tudi, prezimiti zelenjavo v zemlji1. Izkopljemo podolgasto, 30—40 cm globoko jamo. Vanjo naložimo zelenjad z rušami vred tesno drugo poleg druge. To pokrijemo z deskami an nanjo položimo še slamo, a to šele takrat, ko začne zmrzovati. Prezimovanje v zemlji se obnese le tedaj, če so jame suhe, da v nje ne zateka voda.
Nekatere rastline so toliko odporne proti mrazu, da jih brez skrbi pustimo na prostem. To so: motovileč, zimska špinača in v toplejših legah tudi rožasti kapus.
Ko je vrt izpraznjen, grede dobro pognoji-mo, jih globoko prekopi jemo, in pustimo črez zimo neporavnane.
Kuhinja.
Gobova juha. Popari krožnik očiščenih, na lističe razrezanih svežih gob. V ponvi razbeli pol žlice masti in zarumeni drobno sesekljane čebule. Na to stresi gobe ter jih praži, dokler ne oddajo vode. Potem jih potresi z žlico mok". Ko zarumeni, dodaj 3—4 na kocke zre-zane krompirje. Nazadnje zalij z 1—2 1 vode, prideni ščepec popra, sesekljanega peteršilja in po okusu okisaj.
Koštrun v omaki. Vzemi koštrunovo stegno, ga nadrgni s soljo in stolčenim česnom ter pretekni s slanino. V kozo daj na razbeljeno mast sesekljane čebule, korenček, peteršilje-vo korenino, zeleno, vejico šatraja, majarona in paradižnik. Na to položi koštruna in ga nekaj časa du«i. Po potrebi prilivaj juhe ali vode. Ko je meso mehko, pust*, da ee sok osu-
ši in ga nato potresi z žlico moke, jo zaru-f meni in zalij. Ko dobro prevre, pretlači omako, ki naj zopet vre. Predno daš na mizo, do-i daj par žlic kisle smetane.
Kruhovi cmoki. Zreži na kocke 6—8 žemeljj ali primerno belega kruha, ki ga polij z vročo mastjo, na kateri si zarumenila žlico drobno zrezane čebule in nekaj peteršilja. Prideni še pol litra zavretega mleka. Premešaj ter puetii nekaj časa stati. V kozarcu mrzlega mleka raztepi 2 jajci, prideni 3 žlice moke, dobro premešaj in napravi cmoke. Kuhaj jih v slani vodi 15—20 minut. Kuhane prerezi na polovico ter jih na krožniku zabeli z drobtinami, ki sijih zarumenila na masti.
Jabolčni pečenjak. Raztepi v posodi poi litra mleka, 2 jajci, nekaj zrnc soli, 2 "ičici sladkorja in četrt litra moke. Razgrej v kozi 2 žlici masti in stresi nanjo mešanje. Povrhu potresi 2—3 nastrgani jabolki. Po jabolkah potresi cimeta in par žlic sladkorja. Peici v, neiprevroči pečici. Pečenega zreži in postavi: na mizo.
Praktični nasveti.
Pranje flanelastega perila. S flanelastim perilom je treba pazljivo ravnati, ker sicer izgubi s pranjem prijetno mehkobo in lepo svežo barvo. Peremo ga v mlačni vodi, kateri pa ne smemo pridati nikakih pralnih praškov. Tudi milo mora biti mehko. Izplahnujemo v mlačni vodi do čistega. Sušenje na solncu barvastemu perilu škc ', ker mu odvzame barvo. Dobro je, če dodamo vodi nekoliko salmi-jakovega cveta in nato še izplaknemo. To poživi barvo.	• ••
Pranje letnih oblek. Predno shranimo letne obleke čez zimo, jih moramo oprati. Če pustimo umazane, se nesnaga vsesa v blago, poleg tega pa dobi vsa ostala obleka neprijeten vonj po umazaniji. Pač pa jih ne smemo po-škrobiti, ker se sicer lomijo.
Mastne ovratnike in rokave pri moških o5i« lekah očistimo takole: Krtačo namočimo v razredčenem salmijaku, ki mu primešamo enako količino špirita in drgnemo mastno mesto. Nato pa okrtačimo obleko z mlačno vodo, še bolje z deževnico, ki je mehkejša, in zlikamo.
Sadne madeže odpravimo iz belega perila, če jih odmočimo z mlekom in potem izperemo s špiritom. Sveže potresemo s soljo in nato zdrgnemo z limonovim sokom. Iz svile jih odstranimo z razredčenim špiritom. Sveže madeže od sadjevca potresemo s soljo in nato kuhamo, dokler ne izginejo. Barvasto blago namočimo v kislem mleku in ga izperemo v mlačni vodi.
Rjaste madeže očistimo z vročim limonovim sokom in izplaknemo nato z mlačno vodo.
Neguj roke! Marsikatera delavna žena bn rekla: To ni zame! Roke naj negujejo tiste, ki nimajo drugega posla. A vendar je to potrebno vsaki ženski, ki ima opravka s pranjem in pomivanjem. Če pride z mokrimi rokami na zrak, koža zelo rada razpoka. To povzroča bolečine in neprijetnost, da se nabere v razpokah nesnaga. Predno se ti to primeri, maži roke z glicerinom ali z limonovim sokom ta-, koj, ko postane mrzlo. Če pa so ti roke ž« razpokale, jih zvečer namaži z limonovim sor kom. Natakni na roke stare rokavice in na* kapaj še povrhu soka in nato obveži. V nekaj dneh razpokline izginejo. — Morda te motijo rdeče roke? Zavij si jih zvečer v krpo, na-i mazano s svežim rumenjakom. Bele roke postanejo tudi, če jih vsak drugi večer namažeš z glicerinom. To ti ne vzame dosti časa, pa vendar se iznebiš velike nevšečnosti.
Cttate&iem w pouk Im
Sl€¥ili€ govorilo.
Delo enega moškega en dan zamore nadomestiti peščica premoga, to je 350 gramov. Vodopad, ki požene v 1 sekundi 4 kubične metre vode 100 m globoko, opravi isto delo, kakor bi ga zmoglo 103.000 delovnih moči.
V	Švici je bila leta 1924 izrabljena le 1 šestinka tamošnje vodne sile, kar znači 650.000 kilowatov. Ta sila je gnala železnice na deželi ter cestne po mestih, stroje po tovarnah, poljedelske iStroje, oskrbovala je razsvetljavo in pomagala pri raznih opravilih v gospodinjstvu. Če bi hoteli isto delo opraviti Švicarji s pomočjo človeških rok, bi moral imeti vsak 17 sužnjev, ki bi morali neprestano garati v treh »šihtih«. ¡Če bi se zbrali vsi Švicarji in bi gonili ¿kupno en stroj za proizvajanje električne sile, bi vrgel ta trud 25.000 KVV, torej znatno manj, nego zmore vodna sila.
Znamenito staroegipčansko Keopso-!vo piramido je gradilo skozi 20 let 100 tisoč sužnjev. 500 delavcev, 12 dvigal-nih naprav in 40 KW bi jo danes postavilo v 9 mesecih.
V	Združenih ameriških državah so vračunali, ako bi se bili posluževali za žetev 1928—29 pri obdelovanju zemlje lopat, bi bilo potrebno 6 milijonov delavcev, če bi rabili pluge: 1 milijon plugov, katere bi vlekli voli in 500.000 delavnih moči za uravnavo plugov. Isto delo je bilo opravljeno leta 1929 s pomočjo modernih traktorjev v 120dnev-nem delovnem času od 4000 delavcev.
Za delo, za kojcga opravek je bilo potrebnih leta 1840 v poljedelstvu 3000 ur, ga opravijo danes s pomočjo strojev v luri. Tako izpodriva stroj človeško in živalsko pomoč iz poljedelstva.
Stroj za izdelovanje električnih žarnic izdela v eni uri toliko, kakor poprej 550 delavcev v istem času.
V	razdobju 1910 do 1929 je napredovala človeška delovna moč za 23%, uporaba vodne sile za 91% in olja za 350% (v proizvodnji.
V	razdobju 1899 do 1929 je porasla inštalirana sila za 327.5%, število delavstva pa samo za 87%. Iz teh številk je razvidno, kako hitro izpodrivajo človeško moč naravne sile.
Čim več se danes proizvaja, tem bolj pada število delavstva.
V	Ameriki so pridelali sirovega železa leta 1879 3,070.875 ton in so rabili za to delo 41.695 delavcev. Leta 1929, ko so pomagali pri istem opravku najbolj moderni stroji, 42,613.983 ton.
Ena najmlajših industrij je avto-in-dustrija, ki je takorekoč požirala brezposelne iz drugih industrij, je dosegla V razdobju 1925—26 v Združenih ameriških državah največ 8 milijonov avtomobilov na leto. Število delavstva pa se je zmanjšalo leta 1925 napram letu 1924 za 70.000, leta 1926 napram 1. 1925 za 69.000. In zakaj? Za proizvodnjo 1 avtomobila so rabili leta 1904 1291 ur ea moške roke. Radi uvedbe strojev v
avto-industriji je padla zgorajna številka v letu 1919 na 303, leta 1929 na 92 ur za moške roke. Od leta 1929 do danes pa za mnogo več.
Delo človeške roke se izpodriva z neverjetno naglico iz industrijskih podjetij in ni nobenega upanja, da bi dobilo zaposlitev kod dfugod.
V ameriškem mestu Milwaukee je tvornica A. V. Smith-Corporation za izdelovanje avtomobilskih okvirjev. Ta tvornica izdela dnevno 10.000 avto-ok-virjev in 75 km cevi pod nadzorstvom samo enega moža. Stroji sami prirezu-jejo, upogibajo, stiskajo, zbijajo, lakirajo itd. povsem samostoj.no. V omenjeni tvornici je 208 delavcev, kateri so zaposleni le z zunanjimi opravili. Če bi se ne bila vrinila v načrt za tvornico neka napaka, bi zadostovalo mesto ¿08 delavcev le 50.
*
Višinsko temperatur«.
Raziskovalci stratosfere ne zamudijo nobene priložnosti za raziskovanje svojega področja. Belgijski profesor Pic-card jim je dal zagon, ki kar noče odnehati. Zadnje čase raziskujejo temperaturo v stratosferi s takozvanimi radijskimi sondami, to je balonskimi plašči z oddajnimi aparati. Pred kratkim so spustili takšno sondo v stratosfero. Naprava se je dvigala z brzino 260 m v sekundi in je dosegla višino 21.000 m, to je najvišjo dosedanjo višino, s kakršno se more ponašati takšna naprava. V najkrajšem času bodo spustili novo sondo v stratosfero z Nanse-nove zemlje. Raziskovalci jo bodo opremili s pripravami, ki ji bodo omogočile dvig do 30 ali celo do 32 km višine. Če pojde sonda tako visoko, bo lahko sporočila potom oddajnega aparata, kakšen zrak je tam gori in iz kakšnih sestavin je atmosfera v tej višini. Po domnevah, ki jih imajo strokovnjaki na razpolago, se namreč da Sklepati, da vlada v višini 30 do 32 km jako visoka temperatura.
*
Ženina Mt iznatditelt.
Prvi ženski iznajditelj v starodavnih časih bi naj bila neka Semiramis, kateri pripisujejo iznajdbo stroja za žetev. Bil je to voz, opremljen s srpi.
Nebesni obok bi naj bila prvič narisala roka neke Hypathias. Imenovana je tudi za mornarje iznašla napravo za merjenje višine nebesnih teles.
Kristina Shaw iz Škotske je bila prva ženska, ki je znala na stroj presti lan. Bilo je to pred 200 leti. Ne povsem 100 let pozneje, leta 1790, je iznašla žena generala Greena stroj za žetev bombaža. Iznajdba ji je vrgla le malo denarja in je morala tudi ta iznajditelji-ca okusiti bridko usodo skoro vseh izumiteljev.
Soproga bristolskega ladjegraditelja je iznašla bakrene žreblje, ki so posebno prikladni za zbijanje ladij. S to iznajdbo je pripomogla svojemu možu k znatnemu premoženju.
Prvi amerikanski patent je bil priznan leta 1809 gospej Mariji Kies za tkalni stol.
Od leta 1790 do 1890 so našteli 3000 patentov, s katerimi se lahko ponaša ženski spol. Od leta 1884 do izbruha svetovne vojne je naraslo število ženskih patentov v Združenih ameriških državah na 8000.
Lida Wilson, Angležinja, si je pustila patentirati turbino na plin in nekatere izboljšave pri brezžičnem brzo-javu.
Roza Walton poseda patent na zboljšanje gramofonskih plošč.
Nadaljne najnovejše ženske iznajdbe se nanašajo na kolesa lokomotiv, na čiščenje kovinastih predmetov, na godala, električne naprave in na razne novosti v gospodinjstvu.
Čudno je, ravno ženska je bila, ki je znašla privezo za moške mustače in je dosegla s to iznajdbo izreden uspeh in dobiček.
Neki angleški časopis omenja, da je bilo leta 1914 prijavljenih na angleškem patentnem uradu 50 ženskih patentov. Med temi iznajdbami so te-le posebno značilne: obrambna obleka za letalce, prenosna ogrevalna naprava za bolniško postelj, razne obveze za ranjence in še več drugih med vojno uspešno preizkušenih novosti.
Posebno pozornost je vzbujala ženska iznajdba, katera je bila objavljena v Ameriki in se nanaša na izredno naglo potapljanje podmornic.
V novejšem času prihajajo iz Amerike poročila, da se peča tamošnji ženski svet z iznajdbami, ki se nanašajo na sirovine.
*
Moskovska »Izvestja« pišejo: Pred 14 leti, to je leta 1920, je povila soproga V. Timošenka, delovodje čistilnice sladkorja v Čerkasih, sina. Mati je bolehala in oče je moral poiskati dojiljo, neko Spirjagino. Sklenil je z njo pogodbo za 10 mesecev. A dojilja je po 6 mesecih zapustila službo in se omožila. Timošenko ni vedel, kam z dojenčkom, in je tožil dojiljo pri okrajnem sodišču. Sodnik je zavrnil tožbo. Timošenko se je obrnil na vzklicno sodišče v Voro-nežu in dokazoval, da mora dojilja spoštovati sklenjeno pogodbo. Več mesecev je zaman čakal na odgovor in naposled vzel drugo dojiljo. Leta so tekla. Timošenkooče je pozabil na pravdo. Timošenko-sin je shodil, bil žogo z dragimi dečki, spretno kradel poleti lubenice sosedom, napravil maturo, sklenil, da bo postal letalec in zdaj sam dokaj spretno gradi brezmotorne eno-krovnike. Minilo je 14 let in pismonoša je nenadoma prinesel državljanu odlok oblastnega sodišJa v Voronežu. Sodišče je priznalo na temelju predložene službene pogodbe, da mora državljanka Spirjegina dojiti Timošenka-sina še š'iri mesece pod pretnjo globe v korist delovne borze.
*
Pctiki slrohovnlakl.
V Njujorku se je vršil pred kratikim kongres najbolj finih nosov in jezikov v novem svetu. V kongresnem hotelu so se zbrali zastopniki najprijetnejših poklicev: poskuševalci čaja. kave, vin, preizkuševalci tobaka in parfumov. Kavo predvsem vohajo. Strokovnjaki, ki posedajo najbolj fini voh za kavo, niso Evropejci ali Turčini, ampak ljudje iz Brazilije in Guatemale. Največji ameriške tvrdke imajo svoje posebne poskuševalce za čaj. Služba teh strokovnjakov je, da eno skodelico čaja za drugo povohajo, poskusijo in jo ocenijo tudi po barvi. Takale preizkušnje so odgovornosti poln poklic, ker ti možje so obenem določevalci cen in gre za milijonske svote. Najtežjo službo vrši preizkuševalec raznih čajnih vrst na njujorški carinarnici, ker mora doio-čiti za vsako vrsto posebno carinsko tarifo.
¡¡iIC
Še danes je razširjeno mnenje, * «« migljajo stalnice, premieniee pa ne. To je naziranje, ki so ga opazovanja že davno zavrgla. Kadar stalnice močno migljajo, migljajo gotovo tudi planeti, samo da je njih migljanje dosti mirnejše in ga prosto oko vselej ne opazi. Včasi zvezde ob obzorju naravnost poskakujejo, migljanje planetov pa se kaže samo v spremembah svetlobne noči. Od kod ta pojav? V bistvu je soroden nemiru solnčnih žarkov, ki se odbijajo z razgibane vode na strop ali steno. Gibanje zračnih plasti, njih med sebojno mešanje in pri tem nastajajoče različne lomne prilike so vzrok zvezdnega migljanja, ki se kaže v drhtečih gibih, v spremembah barve. Ta pojav ni brez pomena za naše življenje. Kadar zvezde močno migljajo, je to znJk, da so višje zračne plasti zelo nemirne, temu nemiru pa sledijo vremenski preobrati. Natančno opazovanje zvezdnega migljanja bi nam v tem pogledu torej lahko koristilo za napovedovanje vremena.
	
	
S	
	
	
«	
ss M	
Ü ins	
eg	
S	
H8I	
hm	
OSk	
	
	
5 m< ¡£3	
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. Kdor inserirá fako. da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Kmečko dekle sprejmem v službo. Muhleisen Elica, Metava št. 27, Sv. Peter pri Mariboru.	081
Pošten ofer z 4 delovnimi močmi se sprejme.
Zenkovič, Razvanje, Pivola 6, p. Iloče. 1003
Hiša na prodaj, v gotovini 59.000 Din. Rojko, Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 11. 1014
Prodam posestvo v Berstjeh 17, četrt ure od P£uia. .^a okr. cesti1. Elektrika tik hiše. 1012
Moške obleke
vseh kvalitet in fazon Vam pocenii nudi TRGOVSKI-DOM
". «¡¡HA- «-OBLEK Celfe st. 24
Din 250.— obleke li<z ševjota
Din 325.— obleke iz meltona
Din 550.— obleke iz kamgama
Din 375.— športne obleke
Din 250.— zimska suknja kratka
Din 415.— zimska suknja dolga
Din 290.— »Hubertus« plašči
Din 90.—, 104.— 110.— fantovske obleke.
Zahtevajte cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno. Obleke po meri se izde-delajo v dveh dneh.
Dekle priduo in pošteno išče službo.
1015
Pridno, pošteno in zvesto služkinjo, vajeno v kuhinji in hišnem delu; išče Karlo Ivirbisch, usnjarna, Sv. .Trojica v Slov. goricah. 1007
Prodam posestvo 25 oralov, četrt ure Od glavne ceste. Kačič Alojz in Marija, Zg. Gaste-raj 26, p. Sv. Jurij v Slov. goricah. 0000
Prodam majhno posestvo.
našega lista.
Naslov v upravi 1010
Dve večji hribovski posestvi v srednji višini z mlinom in žago, in nova vila v dolini se ugodno prodajo. Dopisi na upravo lista pod »Letovišče«.	974
Žago polnojarmenico (Gatter), krožno (cirku-lar) in stroj za rezanje remelnov v dobrem
stanju proda vsled opustitve: Franc Majdič, mlin. Vir, p. Dob pri Domžalah.	981
Prodam posestvo 33 oralov z gostilno. Naslov v upravi lista.	980
Seno kupuje vsako množino, neprešano in pre-šano, po najvišji ceni najstarejša domača tvrdka Anton Birgmayer, Maribor, Meljaki dvor. Skladišča: Maribor, Pesnica in Slov. Bistrica. Nakupovalci se sprejmejo. 1004
Predam poceni čevljarski Singer šivalni stroj. Partinje št. 72, p. Sv. Jurij v Slov. gor. 100G
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 973
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaško odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje:' Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
Klobuke in copate (počne) lastnega izdelka' kupite najceneje pri Francu Bernik, Maribor, Trg Svobode 8. Popravljam klobuke od 20 do 35 Din.	958
Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. 903
Posestvo se proda v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja in 14 oralov posestva (eventualno se odda" tudi manj oralov pri hiši). Razven tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi. Pojasnila daje: Al. Brenčič, trgovec in posestnik, Ptuj. 972
Suhe gobe, jajca, maslo, fižol, deteljično se-, me, pšenico, vinski kamen se kupuje v tr-i govinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Zamenjava bučnic in sončnic za olje. Najugodnejši nakup oblačilnega blaga in vseh potrebščin za jesen in zimo. 9G7,
Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	832
Furniri: oreh, črešnja, hrast, bukev itd. itd« Furniri za vezat: 2, 3, 4 mm. Vse vrste in dimenzije vezanih plošč ima vsak čas na prodaj: Štraschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška 8, telefon 2051. 978
I
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Velllca izbira Ihla^a
za moške in ženske obleke in plašče, barhen-ta, flanela, platna, konjskih koc itd. ter posteljnih odej lastnega izdelka dobite najce-cenejše pri	1008
M. OatSeh, Maribor, eiavnl frg l
Obiskovalcem Maribora
924
se priporoča za nakup zimskega blaga, priznano najcenejša manufakturna trgovina
Mirho Feldin, Maribor, « aiehsondrona cesto 13
jfablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, do-- bavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska ulica.	864
Pozor!
Pozor!
Klobuke
dobite najcenejše pri tvrdki
Bogataj & Jane
Maribor, Gosposka ulica 3.
Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si na-)'	še izložbe in cene.	999
Naznanilo.
Naznanjam, da sem prevzel
trgovino z mešanim blagom na Sp. Bregu pri Ptuju
v hiši gospe Pogačnik.	1005
Kupoval in zamenjaval bom vse deželne pridelke za blago.
Priporočam se cenj. občinstvu za obilen obisk:
Ivan Hlupič.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopolnii
Bar- zalogo krst
mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istil) ¿akor tudi vse potrebščine po znižani ceni pr
Alojzij Munda
mizarstvo v Mariboru
nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. J
Centri!!!: Pluribor
v lastni novi palači no oglu	nasproti pošte, prei iužnošta-
Gosposhe-Siovenshe ulice.	^	fersfia hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
Z A V, A R M 1 E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P M I
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELIC palača Ljudske posojilnice. ©L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
|
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
5e tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda.
Spotinicstajersho liudsha posojilnico v Maribora.
J
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: JanuS Goleč, novinar S Mariboru. «
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.