Izdaja Okrajni odbor SEDI) Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Ddgo* vomi urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-146 • List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morejo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. Predvolilni intervju Trgovina, gostinstvo in obrt v Trbovljah — n štev. 40 TRBOVLJE, & SEPTEMBRA 1957 Leto X. Franc Lesičar je v dosedanjem občinskem ljudskem odboru v Trbovljah zastopal volivce s področja »Doma in vrta«, hkrati pa je bil tudi predsednik sveta za gospodarstvo. Q Vaš svet se je prav gotovo ukvarjal razen z večjimi tudi s številnimi manjšimi gospodarskimi vprašanji Trbovelj? Vi>a. Na 17 sejah, kolikor- jih *je bilo v zadnjih dveh letih, smo precej govorili o problemih trgovine, gostinstva in obrti; svet je budno spremljal razvoj vseh manjših podjetij, ki so se često bojevala z raznimi težavami, reševal vprašanje druž- ^ dffl po svetu Diplomatska dejavnost se je ta nekaj časa preselila v New York, kjer zaseda Generalna skupščina OZN. Spričo izrednega zanimanja vse svetovne javnosti za delo skupščine, je povsem jasno, da je bil že začetek zasedanja v znamenju slovesnih izjav delegatov mnogih držav, ki so zagotovili, da bodo skušali kar najbolj učinkovito rešiti mnoge probleme, zlasti pa pripeljati razorožit-vene razgovore iz slepe ulice. Tako naj bi bilo, pa je že sedaj Videti, da se je zataknilo PRI VPRAŠANJU MADŽARSKE saj je ravno pred dnevi Generalna skupščina OZN z veliko večino glasov sklenila, ponovno obravnavati položaj v tej deželi. Naša delegacija je menila, da se bo s postavitvijo te zadeve na dnevni red zasedanja skupščine začela neumestna propaganda, ki ima močan prizvok hladne vojne. Čudno pri vsem je to, da pa se zahodne države niso zavzele za drugo, še bol) pereče probleme svetovnega miru, kot so Alžir, Ciper in Oman. Prav tako je Generalna skupščina odklonila indijski predlog, po katerem naj bi obravnavali sprejetje Kitajske v organizacijo združenih narodov. PRESENEČENJE Te dni nas je presenetila tudi odločitev avstrijske vlade, da odstopa od načrta za usposobitev ljubeljskega cestnega predora na meji med obema državama. Zdi se, da glavni vzrok odpovedi ni v pomanjkanju finančnih sredstev, kot to zagotavlja avstrijska vlada, marveč, da tiči za tem še kaj drugega. ODKLONILNI ODGOVOR GRŠKE VLADE V prejšnji številki smo pisali, da je romunski ministrski predsednik predlagal sestanek vseh balkanskih držav. Obenem smo omenili tudi pritrdilni odgovor naše vlade. Med tem časom so v sestanek privolile tudi vlade Bolgarije in Albanije, predlog pa je zavrnila Turčija in Cjrčija. Grška vlada sodi, da je treba najprej urediti nekatera sporna vpraša/nja in šele zatem sesti za zeleno mizo. IZREDNEGA ZASEDANJA NE BO Laburistična vlada »v senci « je zahtevala, naj bi angleška vlada sklicala izredno zasedanje parlamenta, ki naj bi obravnaval nekatere trenutne finančne in gospodarske zadeve. Ministrski predsednik Macmillan pa je po posvetu s svojimi ministri zavrnil to zahtdvo laburistov, češ da položaj ni takšen, da bi bilo treba sklicati izredno zasedanje. UDAREC RASIZMU V odgovor na rasistične izgrede v mestu Little Rock v ZDA, s katerim so devetim črnskim dijakom prepovedali oziroma preprečili obisk gimnazije, je predsednik ZDA Zisenhotuer prvič po državljanski vojni odločil uporabiti »ilo za izpolnjevanje federalnih zakonov, ki se nanašajo na odpravo rasng segregacije v tolah, Eisenhower je namreč nkazal, da bo nacionalna garda države Arkansas odslej pod federalnim poveljstvom. Veliko zanimanje za bližnje volitve Nedavno so na širšem posvetovanju okrajnih političnih aktivistov, ki se ga je udeležil tudi sekretar Glavnega odbora SZDL tov. Franc Kimo-vec-Ziga, razpravljali o bližnjih volitvah v ljudske odbore. Soglasno so ugotovili, da med volivci že dolgo ni bilo takega zanimanja za volitve kakor to pot, gre obenem sklicati drugič in tretjič, toda nasedli kakemu demagogu, ki mu ni pri srcu napredek občine, temveč osebni interes, toda takšni pojavi so bili tako redki, da jih skoraj ni vredno omenjati. Zbori (volivcev so bili po večini dobro obiskani. Res je, izpoljnjene. Tu bo treba seveda veliko političnega dela, in če bodo volivci imeli zagotovilo, da bodo na zboru volivcev razpravljali o vseh važnih vprašanjih, ki jih teže, se bodo prav gotovo odzvali vabilu in dali mnogo korist- da so bili tudi taki kraji, kjer nih predlogov za nadaljnji naje bilo treba zbor volivcev aktivistov so govorili tudi tovariš Viktor Kovač, tovariš Janez Jesenšek in naposled tudi tov. Franc Kimovec-Žiga, ki so dali mnogo koristnih napotkov za še boljše politične priprave za bližnje volitve v ljudske odbore. —no / ' f \ f " bene prehrane v naših menzah, preskrbe z mlekom itd. ^ Kakšni so konkretni uspehi tega dela v trgovini? Zadnje čase čedalje bolj ugotavljamo boljšo postrežbo, lepšo in večjo izbiro raznovrstnega blaga, ki je bila pred časom še velik problem, še vedno pa imajo trgovska podjetja občutne težave s prostori- Manjka zlasti skladišč. Mleko dobivamo zdaj Iz bližnje okolice in ne več iz oddaljenega Ptuja, ki je močno dvigal stroške prevoza. 41 Trboveljsko gostinstvo je bilo še pred nekaj leti dokaj borno. Kaj £-danes? Občinski ljudski odbor je na eni svojih sej sprejel pomemben sklep o opustitvi vseh tistih krčem, ki niso ustrezale namenu, dovoljenja za odprtje novih gostišč pa je dal le tistim, ki so imeli obrate urejene res po vseh higdemsko-tehničnih predpisih. Tako se sedaj Trbovlje ponašajo s skoro samimi sodobnimi gostinskimi lokali. % In obrt? Tudi ta se je v zadnjem obdobju precej razširila. Z ustanovitvijo »Metalije« se je zlasti izboljšala usiužnostna obrt kovinske stroke, svet za gospodarstvo pa je izdal obrtna dovoljenja tudi za nekatere druge, nove stroke. Se naprej pa ostaja odprti vprašanje optičarske, steklarske, vulkanizerske im še nekaterih drugih delavnic, za katere n,j moč dobiti potrebnega strokovnega kadra. -Jak tudi za nadaljnji napredek komune. Volivci se namreč dobro zavedajo, da bo od bodočega ljudskega odbora odvisno, ali se bo občina še hitreje in uspešneje razvijala v smeri napredka. Zaradi tega je precejšnje število starih odbornikov dobilo nezaupnico, ker v teku svoje mandatne dobe niso opravičili zaupanja volivcev in ga — razumljivo — tudi v prihodnje ne zaslužijo. Razveseljivo je, da volivci izbirajo kandidate predvsem med zavednimi člani Socialistične zveze, ki niso samo gospodarsko razgledani, ampak tudi politično pravilno usmerjeni. Tu in tam so morda tudi ne toliko zaradi slabega zanimanja volivcev za bližnje volitve, kakor zaradi slabih političnih priprav. Politični aktivisti v teh krajih so mislili, da za obveščanje volivcev zadostujejo lepaki in da ni potrebno še posebej z njimi raz-goivarjati in jim pojasniti pomen bližnjih volitev. Marsikje predek okraja in občine. Sodeč po zborih volivcev, ki so že bili, je mogoče sklepati, da bo to pot kandidiralo v ljudske odbore več žena in mladine kakor pri prejšnjih volitvah, toda še vedno premalo. Morda bi v tem pogledu dosegli večji uspeh, če bi bili nekateri politični aktivisti v svoji notranjosti sami prepri- STANOVANJSKA IZGRADNJA V ZAGORJU V petih letih nad 250 stanovanj NI dvoma, da bo stanovanjska stiska v Zagorju v prihodnjih letih znatno manjša. Ze čarni, da ženske in mladina drugo leto bo dograjeno več pa se volivci niso udeležili lahko mnogo prispevajo k še desetin stanovanj, v katere se —Vwy" e-i — I 1/t — -ta #1.! ril 0K1 V« v ■ v , 1 1 - i 1 'i . - ..,, • _ • Y; — — C1 zbora volivcev zaradi slabih izkušenj, ker so bili namreč prejšnji zbori samo formalni in ni nihče upošteval njihovih dobrih in koristnih predlogov. Nemalo je tudi primerov, kjer se volivci niso zanimali za zbore volivcev zaradi obljub iz prejšnjih let, ki niso bile SKZ VIDEM-KRŠKO Pot iz stiske Splošna obrtna kovinarska zadruga v Vidmu. — Krškem je v zadnjih mesecih toliko napredovala, da so ji postale pred dvema letoma postavljene delavnice na .Vidmu preveč pretesne. Ta stiska, ki je moreče padla na ves 130-članski kolektiv, pa bo, kakor vse kaže, kmalu ukročena. Pravkar so dobili potrjen Investicijski program in glavni načrt za novo delovno dvorano, katere železno konstrukcijo v podjetju zdaj že pripravljajo. ni ravno malo. Dobro pa so poskrbeli tudi za naraSčaj. Trenutno imajo kar dvajset vajencev. In načrti? Podjetje razmišlja, da bi kdaj kasneje ustanovilo poseben obrat, ki bi se izključno ukvarjal s proizvodnjo ali pa le uslužnosmo dejavnostjo za kmetijstvo. —jak vodovodna zapora — izdelek kovinarske zadruge Med najpomembnejša izdelke kovinarske zadruge sodijo ladijska oprema, razni proizvodi za železarne in stavbna oprema, vsi ti predmeti so skrbno izdelani, zato je povpraševanje po njih vedno dovoljšno. V delavnicah bi zaradi čedalje večjih naročil lahko zaposlili — če bi imeli dovolj prostora — še več delovne sile, ki je v videmsko-krški občini Pretresljiva smrt pod kolesi tovornjaka v Trbovljah Mladež trboveljske šole na Vodah je Imela, 18, septembra, svoj športni dan. Solniki so jih popeljali ven, v naravo, na Klek, ln druge okoliške kraje. Okrog 11. ure 45 minut se je več skupin vračalo s Kleka in drugih krajev domov. Na Rudarski cesti, med sodiščem in bolnišnico, pa je nenadoma prišlo d8 pretresljive nesreče. Ob zaključku redakcije še nismo mogli zvedeti, kako se je sploh nesreča pripetila. Zvedeli smo samo to, da je osemletna učenka Milena Traven hotela čez cesto, ko se je znašla pod kolesi tovornega avtomobila iz Za-go-ja. Deklico so prenesli v bolnišnico, kjer pa je takoj podlegla hudim poškodbam. - Trbovlje je presunil ta žalosten dogodek — nam vsem pa je v resen opomin (čeprav ne vemo, kako je prišlo do nesreče) — da moramo na cesti venomer misliti na osebno varnost. (v) uspešnejšemu delu ljudskih odborov. Vzrok pa je seveda tudi v tem, da je zlasti pri ljudeh na podeželju še precej zakoreninjena stara miselnost, da ženske in mladi ljudje niso sposobni odločati o važnih gospodarskih in dirugih vprašanjih. V naših industrijskih podjetjih se je taka miselnost že skoraj preživela, ker so mladi ljudje dn ženske v delavskih svetih dokazali, da so sposobni enakopravno odločati o vseh življenjskih vprašanjih, pa čeprav gospodarskih. Zaradi tega je precej trdno upanje, da bo kandidiralo M občinske zbore proizvajalcev mnogo več delavk in mladih delavcev. To pa nas seveda ne opravičuje, da si ne bi še naprej prizadevali, da bodo ženske in mladina kandidirali tudi v občinske odbore. Pred nami je namreč še precej zborov voldrvu cev, na katerih bomo volivcem lahko predstavili tudi gospodarsko in politično razgledane ženske in mlade ljudi. Na posvetovanju političnih bodo vselili najnujnejši prosilci, ki se sedaj, ali stiskajo v docela, neprimernih prostorih ali pa »ploh nimajo lastnega stanovanja. To zadnje velja zlasti za mladoporočence, ki gostujejo pri svojih starših, kar verjetno bi najbolje za harmonijo mladih zakoncev. Na zborih volivcev so občan’ menda največ govorili o stanovanjski izgradnji. Tu pa tam se je nekaterim stanovalcem storila krivica, kar je seve velikokrat povzročilo hudo kri. Ven- Freske na stropu brežiškega gradu, v katerem so nedavno odprli lepo urejeno razstavo Hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1. 1857. Razstava je razdeljena po posameznih obdobjih, obiskovalci Pa lahko vidijo mnogo dokumentov, orožja in drugih predmetov, ki govore o boju našega kmečkega življa. Razstavo priporočamo zlasti šolski mladini. dar so občani tudi tokrat razumeli, da je bilo v Zagorju v zadnjih letih zgrajeno nič koliko stanovanj, da pa jih še ne bo kmalu dovolj .Prav zato so ljudje obsodili tiste zasebne lastnike, ki se na razne načine branijo sostanovalcev, čeprav imajo prostor. Posebno stanovalci starih hiš so na zborih volivcev ugotavljali, da njihove hiše propadajo, ker ni sredstev za popravila. To pa je tudi eden izmed glavnih vzrokov, da v teh hišah hišni sveti ne delajo, enostavno zato, ker nimajo sredstev za tekoča popravila. Takih hiš pa v Zagorju je ker’ petdeset. Torej ne luiže drugega kot iz stanovanjskega sklada, ki se Je ustanovil pri občinskem ljudskem; odboru, vzeti nekoliko več sredstev za popravila starih hiš. Stanovanjski sklad pri občinskem ljudskem odboru bo dosegel že letos okrog 75 milijonov din. Prihodnja leta pa verjetno približno 100 milijonov din. S temi sredstvi bo moč v prihodnje v Zagorju graditi vedno več stanovanj, tako da lahko upamo, da bodo imeli v nekaj letih tudi najnujnejši prosilci svoja lastna stanovanja. (v) Ustvarjajmo pogoje za zdravo rast naših otrok To Je geslo Tedna otroka, ki gg praznujemo v*ako leto prvi teden v oktobra. Razumljivo je, da v enem samem tednu, posvečenem otroku, ne moramo mnogo storiti, lahko pa v tem tednu temeljiteje 'pogledamo razmere, v katerih raste in se razvija naš mladi rod, ocenimo stanje, napredek to pomanjkljivosti ter si postavimo naloge za naprej. V tem je tudi smisel praznovanja Tedna otroka. Ne da bi s© tega vsak čas zavedali, je vse naše življenje posvečeno otroku. Vsaka normalna družina daje otrokom, kar V Trbovljah bodo lepo proslavili 40-obletnico revolucije VBEME Okoli 27. septembra padavine * nenavadno močno ohladitvijo, •beg možen do nižin. V nadaljnjem poteku razjasnitev, sprva nevarnost slane, pozneje tople. **• Okoli I. oktobra kratkotrajna Padavine, nato zopet nekaj •bhih. Jasnili dni. Docela razumljivo je, da bodo zasavski revirji kar najbolj dostojno proslavili 40-letnico oktobrske revolucije. Saj je bila oktobrska revolucija pravzaprav zasavskim rudarjem kažipot v njihovem boju proti kapitalističnim zatiralcem. Posebno temeljito se na proslavo revolucije pripravljajo v Trbovljah, kjer je le dokončno Izdelan program prireditev. V vseh trboveljskih podjetjih bodo v prvi polovici prihodnjega meseca predavanja o pomenu oktobrskih dogodkov, posebne sestanke pa bodo imele tudi osnovne organizacije ZK, na katerih bodo članom spregovorili politični funkcionarji. Pa tudi šole ne bodo zaostajale. V trboveljskih šolah bodo posvetili uro, dve,spominom oktobra v Rusiji, no trboveljskih kinematografih pa bodo predvajali sovjetske filme o Leninu, oktobrski revoluciji in povojni is-g rad nji Sovjetske zveze. Osrednja prireditev bo 21. oktobra v gledališki dvorani, v Delavskem domu. Na slavnostni akademiji bodo sodelovali: godba na pihala, recitaoijski zbori, pevski zbori in skupine TVD »Partizan«, govor o pomenu revolucije pa bo imel predsednik občinskega sindikalnega sveta. Tudi lz drugih krajev prihajajo poročila o pripravah za proslavo oktobra. V Hrastniku bo osrednja akademija v telovadnem domu, glasbena šola in nižja gimnazija Pa pripravljata glasbeni večer. Na Dolu bo podobna akademija, pa tudi prosvetna društva v okoliških vaseh bodo pripravila nekoliko skromnejše prireditve. V Radečah bo Ljudska univerza priredba več predavanj o vlogi oktobrske revolucije doma in okoliških vaseh, v Zidanem mostu ln Radečah pa bodo akademije, na katerih bodo Izvajale program ondotne skupine »Svobod«. (v) Piše: MIMA ZUPANČIČ največ more, s pomočjo družbe ga v teku nebogljenih otroških let neguje, šola, uči, vodi in usptosabiija za samostojno življenje. V otrocih dobi človeško življenje svoj višji življenjski smoter. Vsaka družina želi imeti zdrave in srečne otroke, prav tako pa je to najvišji cilj vsake družbe, tembolj pa socialistične. Pri nas ®mo za otroke že doslej precej storili- Pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad« ne leže, vseh pogojev za otrokov pravilen telesni razvoj in duševni pa še nismo ustvarili, zato je poleg prikazovanja uspehov namen članka opozoriti predvsem na pomanjkljivosti. Za zdrav otrokov razvoj je prvenstvene važnosti domača nega, oskrba in vzgoja. Zato se skrb za otroka pravzaprav prične s skrbjo za celotno družino. Skrb za družino pri nas obstaja. Izražena je v zanesljivosti to stalnosti zaposlitve in zaslužka, v razširjenju industrije, v dvigu proizvodnje, v pospeševanju kmetijstva, v gradnji stanovanj in v vsem, kar zbolj-šuje življenjske pogoje delovnemu človeku- Skrb zg družino je izražena tudi v na*i nenehni borbi za mir, kajti mir je osnovni pogoj zg »rečno življenje družino in otrok. Na otrokov razvoj vpliva poleg družine še mnogo čini tel jev. Tl so lahko organizirani alf pa slučajni. Prizadevamo st, da bi bilo člmveč organiziranih, ker vpliv teh lahko določimo, drugi vplivi pa so lahko prav tako dobri kot slabi. Med najvažnejše otroške ustanove sodi šola. Ta je otrokom drugi dom. Sola je dobro organizirana, ima določen učni in vzgojni načrt, v njej preživijo otroci precejšnji det svojega življenja. Zaradi njene važnosti pri oblikovanju človeka se vsaka dražba trudi prilagoditi šolo svojim potrebam. Pri nas se v zadnjem času mnogo govori o šolski reformi, k, naj bi šolo prilagodila potrebam današnjega časa in našim družbenim ciljem. Naša šola mora potožiti temelje za vzgojo človeka, ki bo pravilno vrednotil delo. v enaki meri umsko In fizično, vzgojiti mora svobodnega, ustvarjalnega človeka, ki bo še naprej razvijal proizvodnjo in jo znal upravljati Za te funkcije naše šole še nimajo vseh Kadar je naša mladež prosta, je najraje v naravi pogojev, niti materialnih niti kadrovskih. V Tednu otroka bi lahko sklenili, da se bomo močneje zavzeli za razširitev šolskega prostora, da bi mogli v šolah ure-i d iti delavnice za politehnično vzgojo. Doslej imajo skromne delavnice le v petih šolah našega okraja. Ljudska tehnika prireja v*ako leto tečaje, kjer se učitelji usposabljajo za politični pouk, ureditev delavnic pa Je stvar šolskih vodstev, predvsem pa občin in okraja. K novi šoli sodi dobro urejen šolski vrt, ki navaja otroka k organiziranemu in smotrnemu kmetijskemu delu. prav tako pa tudi šolska kuhinja. Šolska kuhinja omogoča pouk predvidenega novega predmeta na osemletkah — »domače gospodarstvo« — obenem pa pripravlja otrokom malico, kar je velikega zdravstvenega pomena- Šolske kuhinje delajo v večini šol že sedaj, saj se hrani v njih preko 13.000 otrok, a pogoji, v kakršnih delujejo, so le redkokje dobri. Pri novih gradnjah so šolske kuhinja in delavnice že z načrtom predvidene, v starih šolskih poslopjih Pa je glede na važno funkcijo šolskih kuhinj in delava nic treba misliti prt adaptacijah. V zvezi s šolstvom sem poudarila predvsem delavnice, šolske vrtove in šolska kuhinje, ker so to stvari, katerih ureditev je odvisna predvsem od občin, od šolskih vodstev, šolskih odborov društev prijateljev mladine, Rdečega križa. Ljudske tehnike in drugih organizacij ln niti ne zahtevajo mnogo sredstev — osjala stvari, ki še sodijo k sodobni šoli, kot novi učni načrti, nove metode dela. učila, vzgoja kadra in podobno pa so stvari, ki niso odvisne samo od lokalnih čini tel j e v, bomo pa pri njih sodelovali. Ker smo že pri šolskih otrocih, Je prav, da pogledamo še, kako je z izvenšolskimi ustanovami: pionirskimi knjižnicami im čitalnicami mladinskimi odri, lutkovnimi giedališči. pionirskimi tehničnimi delavnicami in sploh prostori, kjer bi se mladina v izvenšolskem 6asu organizirano li| pod vodstvom izživljala. Teh ustanov n 14 Nadaljevanje na 5. stiaa% Predvolilni zapiski V Trbovljah: >aje in prah še vedno na dnevnem redu krat udeležilo rekordno število občanov. Podobno je bilo tudi v večjih gorskih vaseh. Odborniki so volivcem po-V »»»Miku in tudi “Z,1^ v Trbovljah so na zborih volivcev spet razpravljala o škodi, ki jo povzročata prah nn saje iz trboveljske cementarne in elektrarne. Pri tem velja poudariti, da tu ne gre samo z& škodo, ki jo utrpijo privat- občinskega ljudskega odbora v zadnjih letih, volivci pa so pozorno poslušali tudi dosedanji razvoj komunalnega sistema. Zal so bile razprave na mnogih volivcev razmeroma ni gozdovi oz. njihovi Lastniki, mlačne. Tudi predlogov ni bilo ampak morda bolj za posle- toliko kot prejšnje mesece, dice, ki jih občutijo stanovalci Volivci so kritizirali zlasti sla-v bližini obeh podjetij. Zaradi bo oskrbovanje z električnim tega je napačno, da se vedno tokom. Volivci v Toplicah ne govoru. samo o škode, ki jo bo morejo razumeti, da jim od-treba povrniti kmetom, med- klopijo tok ravno v večernih tem ko se za prizadete delav- ursih, ko bi ga najbolj potresite družine rado pozablja. Ne bovali. Slednjič so občani go-mislim, da bi bilo treba tem vorild še o trgovini in praljudem plačati škodo, ker se skrbi s kmetijskimi pridelki, to tudi ne da in tega nihče potrebi popravil nekaterih poti ne zahteva. Gre bolj za to, da in drugem, se tudi tem ljudem omogoča človeka dostojno življenje, kajti to. ki ga živijo sedaj, je pusto zadušljivo in nezdravo. Slučajnim popotnikom se upira, če morajo samo enkrat po cesti z železniške postaje v Trbovlje, medtem ko številni delovni ljudje že leta in leta „uul^ Živijo V pusti in zadušljivi Si- zanimanjem spremljajo priprave na volitve. Izbrane kandidate so- Po zborih volivcev v radeški občini Tudi v radeški občini so pretekli teden opravili zadnje zbore volivcev pred bližnjimi volitvami v ljudske odbore. Razveseljivo je, da je bila udeležba teh zborov — razen v nekaterih vaseh — zelo dobra, kar kaže, da volivci z SADJARJI! PREGLEJTE SVOJE SADOVNJAKE ZDAJ, KO ZORI SADJE, CE NISO MORDA OKUŽENI Z AMERIŠKIM KAPARJEM AGRONOM IN NOVINAR O Cetohnji Cetini Vsj vemo, da je ameriški kapar trenutno najhujši škodljivec sadnega drevja. O tem *o sadjarje v krajih, kjer se je ta škodljivec močno razširil, prepričali posušeni sadovnjaki. S škropljenjem sadnega drevja se nam je sicer poerečilo, da smo nadaljnje širjenje ameriškega kaparja močno zavrti. Gostinstvo je premalo razvito Na posvetovanju predstavnikov zbornic, ki je bilo sklicano na pobudo okrajnega odbora SZDL, so med drugim ugotovili tudi to, da gostinska mreža še ni dovolj razvita. Se vedno imamo kraje, ki so zanimivi zaradi svojih naravnih lepot, a so vendar brez gostišč. Zanimivo je, da so v teh krajih pred vojno gostišča obstajala, a so jih pred e Leti Iz različnih vzrokov opustili. To so na pr- vini, ki jim ne dovoli ne sonca ne zraka in ne veselja. Gospodinje ne smejo odpirati oken, zunaj sušiti perila, pridelovati povrtnino m še marsikaj, kar je drugod povsem normalna stvar. Na koncu koncev pa nam ta prah in saje uničujeta tudi prirodo. Hnbi na obeh straneh Save, ki bi bili sicer zeleni in lepi, kakor 60 pač zasavske planine, se vedno bolj spreminjajo v puste in so/ev skale, nič kaj prijetne za oči. Zaradi tega tudi rti nič čudhega, če marsikdo, ki samo potuje mimo Trbovelj, ocenjuje to sicer lepo mesto in celo prekrasne zasavske planine po tej sivini, ki jo slučajno ujame pogled mimo drvečega vlaka. Pomislimo na človeka ln ne samo na škodo, ki jo utrpijo posestniki gozdov, pa bomo mogli najti rešitev za ta problem! Tako nekako so mislili ljudje na zborih volivcev, čeprav so to povedali zelo preprosto in po svoje. —no Kmetovalci ne zaostajajo Minula nedelja je bila zlasti razgibana v zasavskih vaseh. Sirom po okraju so se zbirali kmetovelci-zadružniki in na zborih volivcev govorili o bližnjlRi vololtiviah v zbore proizvajalcev kmetijskih skupili. Kmetje so izbirali za kandidate kmetijskih skupin bodočih zborov proizvajalcev res najbodjj predane zadružnike, torej kmetovalce, ki jim je rast kmetijskih zadrug pri srcu. Na OZZ so nam povedali, da se kmetje močno za- volivci kritično pretehtali, in Je videti, da so se ljudje res odločili za najboljše. Posebno dobro so opravili zbore volivcev v centru Radeč. Tu je bila dvorana hotela »Jadran« sko-ro premajhna za vse došle. Volivci v mestu so največ razpravljali o komunalni dejavnosti, o gradnji prepotrebnega vodovoda in drugih komunalnih objektov, o delu kmetijske zadruge ln nove mlekarne, o povezavi gospodarskih člniteljev s političnimi, o organizaciji družbenega upravljanja, o dejavnosti društev itd. Prav tako razveseljivo je, da je bilo na teh zborih volivcev veliko mladih ljudi, med katerimi so številni konkretno obravnavali navedena vprašanja In s tem zbudili zanimanje pri starejših volivcih, ki so glasno odobravali stališče mladine. Vsekakor je to vredno pohvale. Zanimivi pa so bili tudi zbori volivcev po vaseh. Kmečki proizvajalci so zelo previdno Izbirali svoje kandidate, upoštevajoč pri tem njihovo dejavnost v preteklih letih. V razpravah, ki smo Jih slišali na vaseh, je prišlo ra dnevni red mnogo težav in vprašanj, ki so sicer manjšega pomena, so pa vendar pomembni in pogosto ovirajo napredek v marsikateri vasi. To so na primer vprašanja neurejenih poti, vaških vodnjakov, nepravilno odmerjanje davčnih dajatev ln podobno. Mnogo so govorili nadalje o skupni mreži ln o načrtih za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Značilno za vse te razprave je, da volivci niso samo kritizirali, temveč tudj sami prinesli vrsto pametnih predlogov za čimprejšnjo ureditev najnujnejših vprašanj, na drugi strani pa smo slišali mnogo pohval na račun doseženega napredka v zadnjih letih. Senovško mladina pred volitvami Oni dan so se segli tudi mladinoi-komunieti, zaposlmi na senovškem rudniku. Kajpak: edina točita dnevnega reda je bila mladina in vo-nimajo za delovanje zborov Ta^.0 spenili, da bodo proizvajalcev, mnogim pa se nvadim ljudem, zaposlenim v zdi, da so jim v zborih pro- rudniku, v času pred votit-izvajalceiv odredili premalo vaTnl podrobno pojasnjevali odbomiških mest. Povsem pa V°™er\ MufUJh volitev m pa se strinjajo, dia naj volijo od- ^ -j1*1 ^a^a v mladinski bomike kmetijskih skupin organizaciji po kongresu. Med zborov proizvajalcev le za- drugim so ugotovili, da je v diružniki podjetju zaposlenih kar 187 —— , , . .. mladincev, ki imajo pogoje, da V wh zborih volivcev so elanl LMS. z ome_ kmetje predlagala vrsto ukre- njenimj ml8d4nol ^ ačeM .. _ pov za izboljšanje delovanja vrsto sestankov in poswtovanj. : odprla svojih zadrug m se pomemU so 9ilenjli tadi ša o drugih tekočin nalogah, pre<0aj?atf“ vodstvu rudnika, naj bi se ustanovila mladin-Zbori volivcev V Zagorju ska odkiopna številka, razen tega pa bodo poživili še klub Tudi v Zagorju so zakiju- mladih proizvajalcev, ki do-čiili zbore volivcev. Razve se- slej še ni pričel z rednim deljivo je bilo, da se jih je to- lom. Vendar — vsi sadjirjl še ne škropijo sadnega drevja, zlasti ne v krajih, kjer doslej še niso ugotovili močnejših okužb. V teh krajih se sadjarji tolažijo, češ: »Saj pri nas kaparja ni, torej tudi škropiti ni treba!« Toda izkušnje nas uče, da kaparja vedno znova odkrivamo tudi v okoliših, ki šmo jih doslej šteli za neokužene. In naj. laže je ameriškega kaparja od-, kriti zdajle jeseni, ko sadje dozoreva. Zal kmetijskih strokovnjakov ni toliko, da bi lahko zdajle v jeseni pregledali vse sadovnjake Ui ugotavljali okužbe po kaparju, Zato naj pomagajo pri lem važnem delu vsi sadjarji sami, ln sicer tako, da sedaj, ko spravljajo sadje, skrbno pregledujejo zlasti jabolčne plodove. Ce bodo med njimi našli take, ki imajo na kož, rdeče pike, naj jih temeljito pregledajo. Rdeče pike so namreč lahko bodisi od pikov os ali drugih žuželk, lahko pa tudi od ameriškega kaparja. če z nohtom popraskamo po tak} rdeči piki in se pri tem odlušči sredi nje temna pikica — obstaja verjetnost, da je plod, In e tem tudi drevo, okuženo z ameriškim kaparjem. V takih primerih takoj prinesite pokazat plodove bodisi občinskim, bodisi zadružnim kmetijskim strokovnjakom, ki bodo dokočno ugotovili, če gre dejansko za okužbo po ameriškem kaparju in bodo ukrenili vse potrebno. T. B. Letošnjo pomlad so posevki, še posebno pa vinogradi in sadno drevje, zelo lepo kazali. Vse je kazalo, da se bo ponovila letina iz 1955. leta, ki je bila rekordna. Kmetovalci so se upravičeno veselili. Toda presenetili so nas mraz, pozeba in toča. Upi so se mnogokje razbežali. Prišla je jesen. NOVINAR — Kakšna je letina? Na vprašanje sta odgovorila upravnik kmetijske proizvajalne poslovne zveze Brežice tov. Rebernik in inženir agronomije tovariš Pleterski. POLJEDELSTVO — Zlta, še posebno ječmen, so lepo obrodila. Povprečen hektarski donos pri pšenici je 14 centov. Za uspeh se imamo zahvaliti povečani skrbi kmetovalcev za zatiranje plevela, bolj- šemu gnojenju, urejeni semenski službi In ne nazadnje tesnejšemu sodelovanju med strokovnjaki na terenu ln zadružniki. Tudi koruza lepo kaže, slabše pa Je ■ krompirjem. Tu sta na znižanje pridelka precej vplivala suša in koloradski hrošč, medtem ko mu je letos na srečo prizanesla vsaj krompirjeva plesen. TEKMOVALCI SO SE ODREZALI! — Občinske komisije so ugotavljale pridelke pri udeležencih zveznega tekmovanja za boljši hektarski donos v kmetijstvu in ugotovile presenetljive rezultate. Vse tekmovalne komisije so dosegle norme 250 centov krompirja na hektar. Po zadnjih računih so najboljše skupine KZ Krško, KZ Brežice in KZ Dobova. Pridelki še niso Izračunani, a pričakujejo okoli 300 centov na hektar. Nekaj tekmovalcev pa Je pridelale celo 500 centov krompirja na hektar. SADNA LETINA, ki je sprva kazale dobro, je precej pod povprečjem. Dobro so obrodile le marelice ln breskve. Samo na področja KZ Plšece ln Bizeljsko je bilo odkupljenih 100 ton marelic. V povprečju je dalo vsako drevo 100 kg sadežev. Marelice so bile zelo kvalitetne, zato ae skoraj vse izvoziti v tujino. Jabolka Imajo le tam, kjer ni bilo pozebe, slabo pa so obrodile tudi hruške. Letina orehov Je zelo nizka. VINOGRADNIŠTVO — Zaradi pomlad andske pozebe ln poznejše toče se Je visoko obetajoči pridelek vinogradov spremenil v eno najslabših letin. -Jak na delih pri urejevanja cestišča v Trbovljah. Fotograf je spretno izrabil trenutek. mer kraji Sromlje, Perice, Buč-ka til še drugi. To seveda nikakor ni v prid razvoja turizma, ki bi lahko bil donosna gospodarska veja v jpš&m okraju- Ko govorimo o goStinskem omrežju, nimamo v mislih številnih točilnic alkohola, ki jih je najbrž res preveč, temveč tista prava gostišča, kjer se človek lahko odpočije, okrepča in razvedri. Za uspešen razvoj so predvsem potrebna taka gostišča, ki pa jih je — kot rečeno — premalo. Menim, da bi morali tudi dobiček, ki ga ustvarijo naša gostišča, v večji meni uporabiti za ureditev lokalov, za nakup inventarja, hladilnikov itd. Občinski ljudski odbori bi leto ali dve res dobili manj sredstev iz gostinstva, toda to bi turistično gostinstvo lahko čez nekaj let bogato nadomestilo. Po mojem mnenju bi morali tudi pri odmeri davkov zasebnim gostilničarjem upoštevati razna popravila, nakup inventarja in podobno. V tem pogledu bi jih morati celo stimulirati, da bi bolj skrbeti za ureditev lokalov. Kmetje - zadružniki iz Trbovelj in Čemšenika na ekskurziji Kakor že več let doslej. 1* kmetijska zadruga v Trbovljah tudi letos organizirala za svoje člane poučno ekskurzijo. Letos so se pridružili tudi člani KZ Dobovec in KZ Cemčenik. Skupno se je odpravilo na not okrog M kmetov — zadružnikov — ln kar je posebno posnemanja vredno, je bila med njimi polovica kmečkih gospodinj, ki sicer ' nikoli niso utegnile ali Imele možnosti, da bi se odtrgale od domačega dela in si ogledale svet. Udeleženci strokovne ekskurzije iz Trbovelj ln Čemšenika Gradnja vodovodov v zagorski občini S SAMOINICIATIVO PREBIVALCEV IN S POMOČJO OBČINE BO V PRIHODNJIH LETIH PRITEKLA VODA V MALONE VSE VASI ZAGORSKE OBČINE Občina Zagorje je bila le pred nekaj leti skoroda brez vode. To ni bil primer le v okoliških vaseh, marveč tudi v središču mesta, saj so morali v Toplicah In drugod uživati nezdravo pitno vodo. Potem se Je občinski ljudski odbor resno lotil gradnje novega vodovoda. Zgraditev vodovoda Semsnlk — Zagorje v dolžini 7.S kilometrov, za zajetjem ln dvema rezervoarjema, je enkrat za vselej odpravila pomanjkanje vode, KMEČKA MLADINA, ODPRTA TI JE POT DO ZNANJA Premagane ovire na poti k napredku 1. oktobra t- 1. se bodo prvič vrata znanja željni kmečki mladini na Kmetijski zadružni ‘ šoli v Sevnt-ci.' Brez znanje ni napredka in zaostalost je največja ovira za napredek — je ugotavljala podeželska mladina na svojih sestankih. Kmetijsko gospodarsko šolstvo ni moglo v celoti zado- voljiti potrebe po izobraževanju, zato nas je razveselila pobuda okrajnega ljudskega odbora ln OZZ Trbovlje za ustanovitev redne strokovne šole. S tem je naše Zasavje dobilo nov objekt, ki bo bistvene važnosti pri vzgoji in izobrazbi dorašča-joče kmečke mladine. v kratkem — tako zatrjujejo na občini — pa bo dovolj vode tudi v više ležečih krajih središča Zagorja. Kaj pa na vaslt Prvi pobudniki za izgradnjo vodovoda so bili v Cemšeniku, ki so Imeli kajpada tudi dobre pogoje za gradnje. Zdaj je v gradnji tudi vodovod v Sentgotardu, v Kandršah ln Sp. Izlakah. Pa tudi v Prhovcu so te začeli s pripravljalnimi deli. Aktivno se na gradnjo vodovodov pripravljajo tudi v Tirni -Selcah, Konjšict. Veliki Preski In na Mamolju Seveda so bili pobudniki vaščani sami. pričakujejo po, da Jim bo občinski ljudski odbor priskočil na pomoč. Prej ko slel bodo morali začeti graditi nov vodovod tudi v središču Izlak, ki Ima zdaj le eno pipo Iz majhnega primitivnega vodovoda. Mrzle vode nima niti Počitniški dom In se zdaj oskrbuje s termalno vodo. Vodo bodo potrebovali tudi v Mlekarni, ki se naglo širi In veterinarska ambulanta, potem Se šola in okrog 50 kmečkih družin. (v) Ekskurzija sl Je najprej ogledala v Ljubljani Mlekarsko razstavo, ki je bila zares vredna ogleda ln Je le škoda, da Je bilo zanjo premalo propagande za obisk. Iz Ljubljane so se kmetie zadružniki odpeljali preko Postojne na Reko. kjer so mnogi prvič videli morje ln naše velike ladje — »Jugoslavijo« In druge. Obvozili so vse obmorske kraje do Crlkve-nice, kjer so jim v kolonijah trboveljske Strojne tovarne, »Mehanike« ln drugih trboveljskih podjetll oskrbeli prijazen sprejem, ter poceni večerjo ln prenočišče. Drugo Jutro Je avtobus z udeleženci ekskurzije nadaljeval na vse zgodaj pot naprej ob morju do Senja, nato pa preko Plltvič-klh Jezer do Zagreba. V Zagrebu so sl hdeleženri ekskurzij, najprej ogledali vzorno ekonomijo Agronomske fakultete, potem pa so se odpeljali na velesejem. Zvečer pa so se povrnili spet domov. Udeleženci so bili zelo zadovoljni In hvaležni vsem. ki so omogočili izvedbo te ekskurzije, zlasti vsem sodelujočim kmetijskim zadrugam, dalje upravi rudnika Trbovlje, ki Je dala na razpolago udoben avtobus, kakor tud| upravi Strojne tovarne v Trbovljah in drugim trboveljskim podjetjem, ki so dala na razpolago prenočišča v svojih obmorskih počitniških domovih za člane kmetijskih zadrug. Večini udeležencev Je bila ta vožnja prvi pogled v svet pre ko domačih hribov ln jim bo zato ostala v tolik oboli neizbrisnem spominu. Vsekakor Je prav. da naše kmetijsk, zadruge organizirajo tovrstne ekskurzije, ki so kmetom v pouk ln oddih. T. B. Mladi zadružniki na Bizeljskem imajo svoj sadovnjak S pomočjo zadruge so pred časom pričeli urejati mladi zadružniki svoj sadovnjak. Dela so z zanimanjem spremljali in hkrati poslušali, kaj so Jim o sadjarstvu govorili starejši Izkušeni gospodarji. Odločili so se tudi, da bodo na šolskem vrtu napravili toplo gredo in vzorni travniški nasad. Starejši jim bodo skušali prirediti nekaj zanimivih predavanj in jih popeljati na ogled kakega vellkčga kmetijskega posestva. Ko so odhajali letošnji rekruti k vojakom, so jim mladinci priredili lep poslovilni večer. Mnogo so sl Imeli povedati, starejši, ki so Že odslužili pa so jim dali kepico nasvetov. Na koncu so sl obljubili, da sl bodo pisati, domači pa so zatrditi, da bodo mladim vojakom poslati kakšen paket ati nekaj denarja, da bedo imeli za tobak. Prejšnja leta so v šoti zamenjali stare oglodane klopi z novimi, ki ustrezajo modernim zahtevam. Letos pa so razrede na novo prebelili, prepleskali okna in pod ometom napeljali novo električno napeljavo. bop GOSPODARSKI KOMENTAR Obračan po ekonomskih enotah realna osnova za premiranje N * S K0MENT1B Dogodki v Little Rocku Predsednik ZDA Dwlght Eisenhewer Je preteklo sredo poslal ameriškemu narodu posebno poslanico v zvezi s položajem v Little Roeku, glavnem mestu države Arkansas, kjer Je zadnje tedne prišlo do hudih rasističnih izgredov preti črncem. V svoji izjavi Je Eisenhower sporočil, da je ukrenil vse potrebno za zagotovitev reda v tej ameriški drlavl in za uveljavljanje odlokov sveznih sodišč o ukinitvi rasnega razlikovanja v šolstvu. »Drhali ni moč dovoliti, da bi gasila odloke sodišč,« Je dejal predsednik ZDA ter ugotovil, da so »nekateri zapeljane!, ki so Jih agitatorji pripeljali v Little Rock, vztrajno nasprotovali zakonu,« Elsen-hower je pozval Američane, naj pred svetom ponovno ustvarijo lik Amerike kot »ene in nedeljive dežele, v kateri vsi uživajo svobodo In pravico.« Medtem, ko je to govoril, so v Little Rock prišli oddelki redne vojske, ki bodo poskrbeli za red. Little Rock (Liti Rok) ali Mala ska-la, kakor bi rekli po naše, ima kakih 100.000 prebivalcev in je glavno mesto južne države Arkansas, ki meri 137.518 kvadratnih kilometrov in ima nekaj nad 2 milijona prebivalcev. Ta Mala skala pa je postala v zadnjih tednih velik kamen spotike me'<' $ ■ ' *;•- v; Počasi se spreminja podoba cestišča v spodnjem delu Trbovelj. Cela zdaj nekoliko bolj napredujejo in upamo, da bo nova cesta dograjena še pred poznimi jesenskimi meseci. mladih ljudi pa nameravajo pritegniti v zbor proizvajalcev. Na vprašanje, kaj misli tovariš predsednik o dosedanjih predlogih glede kandidatov, kakšne ljudi so predlagali, kakšno je bilo njihovo dosedanje delo in kakšna je njihova razgledanost, je tovariš Šterban dejal: — Večina predlaganih kandidatov so izkušeni, razgledani ljudje, v katere imajo volivci Polno zaupanje, zlasti v tiste, ki so jih že do sedaij zastopali v občinskem ljudskem odboru Pa tudi novopredlagani, med njirpi žene, so kandidati, ki so v svojem dosedanjem delu v javnem, kulturnem, prosvetnem in gospodarskem življenju zavzemali vidnejša mesta ter so se s svojim delovanjem afirmirali, da jim volivci zaupajo, zaradi česar so jih tudi predlagali. Reči moram, da po vseh organizacijah skrbe za pravilen izbor kandidatov in da bodo v nov občinski ljudski odbor ln v zbor proizvajalcev res prišli ljudje, ki bodo svojim nalogam kos. Tovariš predsednik je na kratko očrtal dosedanje uspehe občinskega ljudskega odbora in se dotaknil tudi perspektiv senovške občine. Tako je med ostalim dejal: — Šenovška občina predstavlja v Spodnjem Posavju pomembno gospodarsko in industrijsko celoto, ki ima precej lepih pogojev za razvoj in napredek ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu. V naši industrijsko močni občini je na razmeroma nizki stopnji še obrtništvo, predvsem obrti družbenega sektorja, čeprav so dani vsi pogoji za razvoj obrtne dejavnosti. Pomanjkanje raznih obrti se občuti vsak dan in je bilo prav, da so o tem vprašanju spregovorili tudi komunisti na svoji konferenci. Tako se že dalj časa razpravlja o potrebi ustanovitve raznih uslužnostnih obrti, in sicer predvsem mizarske, kovinarske, kovaške In inštalaterske obrti. Naloga komunistov in vseh občanov bo, da pomagajo pri ustanavljanju in razvoju obrtne dejavnosti na Senovem in v Brestanici. V načrtu je začetek gradnje obrtnih lokalov ca serijsko izdelovanje obutve in konfekcije, prav tako se namerava osnovati manjša tekstilna industrija in eventualno zgraditi tovarna likerjev in čpkolade, ki je trenutno v Šote Iškem. V kmetijstvu tudi še nismo na zadovoljivi višini in bo naša naloga, da povečamo donos naših kmetij, zlasti še, ker je poleg industrije kmetijstvo naše najvažnejše gospodarsko področje. Pomembna naloga čaka tukaj kmetijsko zadrugo, ki se je do sedaj že kar dobro' uveljavljala in teži za tem, da dvignemo naše poljedelstvo in živinorejo na dostojno raven. Zlasti živinoreja ima precejšnje možnosti, prav tako sadjarstvo ■ in vinogradništvo. — Govori se, da je premoga še za toliko in toliko let Res pa je, da so zaloge premoga v senovško-brestaniškj dolini še premalo raziskane. O tem vprašanju so govorili tudi na nedavni seji delavskega sveta senovškega rudnika in sklenili, da bodo vprašanju raziskav posvetiti več skrbi in so tudi že določili v ta namen potrebna sredstva. Predvsem gre tu za raziskave na področju Kopriv- nice in v Srebotnem. Z vrtanjem in raziskovalnimi deli bodo začeli po skrbno pripravljenih nl-črtih. Ne glede na rezultate, ki lih bodo dale te raziskave, pa le umestno, da iščemo še druge razvojne možnosti. Tu velja omeniti, da že razmišljajo o možnostih ustanovitve cementne ln opek ar-ske industrije Trde namreč, da Je surovin v ta namen dovolj na razpolago. To vprašanje bo treba kajpak še temeljito proučiti. Gostinstvo ln turizem stojita y občini sedal še precej na slabih nogah. Res pa je, da ima tudi tu. rižem prj nas vse pogoje za razvoj. Gostinstvo le zastopano z nekaj obrati. Zadnje čase so začeli temu vprašanju posvečati večjo pozornost Tako so uredili restavracijo na Senovem v kulturno gostišče, prav tako grade na vrhu Bohorja po zaslugi planincev lepo planinsko kočo. ki bo že v bližnji prihodnosti odigrala važno turistično vlogo. Seveda bo treba tudi tu v bodoče ne samo investicij. ampak bo potrebno množično sodelovanje yseh, da okrepimo turizem, pri čemer je seveda nujna tudi gradnja kopalnega bazena. Premajhna, zastarela in odslužena šolska poslopja marsikje ovirajo reden potek prosvetne dejavnosti v občini. Tako so pri večini šol potrebne adaptacije, nujna je nadalje gradnja nove šole predvsem na Gorici in na Jablanici. Na Jablanici bodo z zidanjem nove šole že letos pričeti. Izboljšala pa se je v občini zdravstvena služba. V Bresta- nici so spomladi odprli novo ambulanto. Predvidena je nadalje pomožna ambulanta v Koprivnici, da ne bo treba hoditi ljudem po več ur do zdravnika. Seveda pa so še vedno potrebni novi zdravstveni prostori: tako bo treba na Senovem zgraditi zdravstveni dom. Ureditev kraja, — SenovčanI so bili med prvimi, ki so napravili gospodarski načrt za daljšo dobo let in za urbanistično ureditev Senovega in Brestanice. Z urejevanjem smo že začeli, pri čemer pomagajo posamezna podjetja in občinski organi. Tu je še mnogo nerešenih vprašanj: slaba cesta, pomanjkanje parka, otroških igrišč dn še marsikaj, kar bo pripomoglo, da olepšamo naj kraj. Veliko vprašanje bo rešeno, ko bo urejen vodovod, kjer dela že lepo napredujejo. Ce bo šlo po sreči, bo do kraja letošnjega leta senovski del gradnje skončan, nato pa bo treba nadaljevati dela proti Brestanici. Društva in organizacije. — Omeniti je še treba, da društvena dejavnost na Senovem ni med zadnjimi, četudi se redkokdaj omenja. TVD »Partizan« se zadnje čase zelo trudi, da dvigne teiesno-vzgojno dejavnost na nredvoino raven. Iniciativi tega društva in • pripravljenosti delovnega kolektiva rudnika gre zahvala da so ustvarjeni že prvi pogoji za zgraditev prepotrebnega kopalnega bazena na Senovem — Tudi v kulturno prosvetni dejavnosti se opaža napredek. Tako so ustanoviti v Koprivnici in pri Antonu prosvetno društvo. — v občini je preko 3» organizacij z blizu 4000 člani. Razen teh se je precej okrepila SZDL z lepim porastom novih članov. Socialistična zveza se je organizacijsko zelo utrdila, pri čemer so zlasti pomagali člahi ZK. Lepe uspehe v delu so pokazali v občini tudi planinci, strelci.) gasilci in še drugi, katerih dejavnost Je precej razgibana, občinska organizacija ZB-pa je celo Dtva v okraju Tudi Društvo prijateljev mladine je s svojo delavnostjo dvignilo svoj ugled. Po zaslugi društva, bodo že letošnjo jesen dobili na Senovem želeni otroški vrtec. Ce pogledamo delo naših sindikalnih in drugih množičnih organizacij ln vrsto ostalih društev, ki so nekatera bolj, druga manj aktivna, moramo poudariti tudi to, da so komunisti v svojem delu v zadnjem času lepo napredovali. Le-ti so pomnožili svoje vrste s številnimi mladimi delavci. Ti so prišli v organizacijo ZK. v organe delavskega in družbenega upravljanja in se lepo uveli avlla-Jo. Člani ZK so sklenili, da bo treba posvetiti še večjo skrb njihovi mladinski organizaciji. Sestanek CMD v Vidmu-Krškem Nedavno je bil v hotelu »Sremič« v Vidmu-Kirškem sestanek CMD za področje Spodnjega Posavja* Na dnevnem redu je bilo predav&nje 0 družbenem upravljanju, ki ga je imel tov. Zadravec, duhovnik iz Pišec. Razpravljali so tudi o zadnjih spominskih proslavah na Vel. Trnu in v Brestanici teir o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik društvene centrale iz Ljubljane, ki je med drugim poročal o vtisih z obiska v Makedoniji. Izrazil je navdušenje nad napredkom, ki ga je v zadnjih letih dosegla Ljudska republika Makedonija. Na koncu sestanka so se udeleženci domeniti, da bodo v novembru kar naj lepše proslavili dan republike. | Za grofa Ludvika I. se je leta 1442 pokrajina Wiirttemberg razdelila na zgornjo in spodnjo polovico. V gornjem, jugozahodnem delu province s sedežem v Ura-chu je vladal Ludovik, po njegovi smrti pa sin Eberhard, v spodnji severozahodni pokrajini s sedežem v Stuttgartu pa je vladal Ludvikov brat grof Ulrich V. Ulrich V. je precej storil za olepšavo svoje prestolnice. Pod njegovovo oblastjo so zgradili precej stavb v renesančnem stilu. Njegov dvomi arhitekt Aberling Joerg je sezidal veliko knežjo cerkev, ki še danes krasi mesto, v esslinškem predmestju pa St. Leonhardovo cerkev ln dominikanski samostan s poznogotsko katedralo. Ko je prišel na oblast sin Eberharda, se je leta 1462 na zahtevo wurttenberških knezov dežela znova združila pod skupno oblastjo. Cesar Maksimiljan je leta 1495 povišal grofa Eberharda v vojvodo, In mesto Stuttgard je pdstalo prestolnica novega vojvodstva. Eberhard je dokončal razna gradbena dela Ulricha V. in pbvečal mestni teritorij z novim vnanjim obzidjem, ki je zajelo vsa tedanja predmestja. Zaradi nepriljubljenosti je bil Ulrich leta 1519 s pomočjo švabske zveze izgnan iz dežele. Tedaj je WUrtemberg prišel pod avstrijsko oblast. Toda Ulrich je v teku let zbral nekaj pristašev in se leta 1534 z zmago pri Lauffenu vrnil v Stuttgart. Za njim je vladalo še nekaj nepomembnih vojvod, od katerih ni ostalo v zgodovini Wurttemberga nič, razen njihovih imen. Pomembnejši vojvoda je bil spet Friderik I., ki je vladal od 1593 do 1608. leta. Začel še je ukvarjati z zunanjo trgovino, praV tako je dal zgraditi tudi nekaj novih dvomih poslopij in se tudi sicer trudil, da bi mesto dobilo čimlepši videz. Tedaj je Stuttgart imel že nad 9.000 prebivalcev. Po tridesetletni vojni od leta 1618 do 1648 se je število prebivalcev zmanjšalo za polovico. Prav tako je napravila Wtirtttem- Tone Zagorc: MED NEMCI beržanom neprecenljivo škodo vojna vihra francoskega kralja Ludovika XIV. od leta 1688 do 1693, od katere se je balo težko opomoči. Med tem časom je prišel na oblast Eberhard Ludovik. Za zgled si je vzel francoski dvor ter si zgradil novo rezidenco v današnjem Ludvvigsburgu, štirinajst kilometrov ven iz mestnega središča. Njegov naslednik Karel Aleksander se je vrnil v Stuttgart, toda vojvoda Karel Evgen je vladal ponovno v Ludvvigsburgu. V zahodnem delu mesta, vrh gozdnatega pobočja, so leta 1763 zgradili grad So-litude, v katerem je pozneje našla svoje prostore poznana »Karlova šola«. Toda že leta 1785 je Karel Evgen sezidal nov grad Hohenheim, južno od Stuttgarta, v katerega je preselil tudi Karlovo šolo. Leta 1780 je to akademijo obiskoval Friedrich Schiller, v kateri je nastalo njegovo pesniško delo »Die Rauber« (Roparji). V Stuttgartu se je rodil leta 1780 tudi znani nemški filozof Hegel, leta 1792 pesnik Gustav Schvvab Ln leta 1802 priljubljeni wur-ttemberski pesnik Wilhelm Hauff, ki je umrl, star komaj petindvajset let. Vojvoda Friedrich II. je bil leta 1803 proglašen za nadvojvodo, leta 1805 pa ga je Napoleon Imenoval za kralja Friedricha I., ker se je VViirttemberška v tretji koalicijski vojni borila na strani Francije. Tako je Stuttgart postal glavno mesto kraljevine Wurttemberg. V oktobru leta 1813 se je Friedrich odpovedal Napoleonu in se leta 1815 pridružil Nemški zvezi. Pod kraljem Wilhelmom I. je bila leta 1819 izdana ustava, vsekakor najvišji zakon vsakega naroda. V tem času se je mesto Stuttgart začelo bliskovito večati. Leta 1853 je mesto že štelo okrog 50.000 prebivalcev. Nekako v istem času so v mestu nastale tudi Kdnigsstrasse, Friedrichsstra-sse, Schlossstrasse in Neckrastrasse, ki so še danes najpomembnejše ulice v mestu. Tedaj so porušili tudi mestno obzidje. V letih 1825/29 je dal kralj Wilhelm zgraditi Rosenstein, nedaleč od tod pa v letih 1842/53 grad Wilhelmo, okrog katerega je danes lep park z rastlinjakom in živalskim vrtom. Večina tega parka in poslopij je bila med zadnjo vojno uničena. Oktobra leta 1845 je peljala prva wiir-ttemberška železnica iz Cannstatta v Ess-lingen. Ko so zgradili postajno poslopje, predora Rosenstein in Pragtunnel ter v Canstattu most preko Neckarja, so leta 1846 speljati železniško progo do Ludwigs-burga. V tistem letu so na Schlossplatzu zgradili kraljev dvorec, na Neckarstrasse pa palačo državnega muzeja za upodabljajočo umetnost. Pod kraljem Karlom se je mesto neprestano večalo. Leta 1868 je peljala iz Stuttgarta v Cannstatt prva cestna železnica s konjsko vprego. Za vladavine Wilhelma II. je bilo v letih 1907/12 zgrajeno državno gledališče, nekoliko kasneje pa poslopje za umetniško galerijo. Tudi industrija se je naglo večala. Ob koncu 19. stoletja se je v mestu pojavil Bosch s svojo tovarno in takrat je Stuttgart štel že okrog 180.000 prebivalcev. Med prvo svetovno vojno je padlo 1186 ljudi iz Stuttgarta. Tudi nekaj bomb je že oplašilo meščane, a niso napravile poseb- ne škode. 29. novembra 1918 se je kralj Wilhelm II.* odpovedal prestolu. Wurttem-b®rg, je postalo spet samostojna država. Po ustavi, izdani 25. novembra 1919. leta je Stuttgart spet postal glavno mesto Wiirttemberga. Zdaj je šlo v Stuttgartu naprej vse s silovitim tempom. Temelji so bili dobri in denarja hi manjkalo. Leta 1922 sta bili v mestu zgrajeni dve veličastni stavbi, in sicer poslopje glavnega kolodvora ter časopisna palača »Stuttgarter Tagblatta«. Kar zadeva hitrost porasta prebivalstva, je Stuttgart sodil med prva mesta v državi. Leta 1939 je mesto štelo 450.000 prebivalcev, med drugo svetovno vojno pa že preko pol milijona. XXX drugo svetovno vojno so anglo-ameriški bombniki skoraj popolnoma uničili vse znamenitosti starega mesta. Prav tako so bila tudi močno razdejana predmestja Cannstatt, Feurebach in tiirkheim. Velik bombni napad, ki jal od 25. do 29. julija 1944. leta, štejejo ljudje za največjo katastrofo v zgodovini Stuttgarta. Tedaj je bilo 53 zračnih napadov, pri katerih je sodelovalo okrog 5.000 bombnikov, ki so zmetali na mesto 12.000 razstrelilnih dn 900.000 vžigalnih bomb Število mrtvih je bilo ob teh napadih 4.371, ranjenih 8.908 in 85 pogrešanih Od 150.000 stanovanj je bilo 52.000 popolnoma uničenih. Ob koncu vojne je bilo v mestu samo še 266.000 prebivalcev. 21. maja 1945. leta so mesto zasedli Francozi, toda že 8. julija tistega leta je Unter-je tra-štejejo mesto prišlo pod ameriško oblast in je postalo sedež deželne vlade Baden—Wur-ttemberg. Na podlagi ljudskega glasovanja 15. decembra 1951. leta je bila iz ameriških in francoskih zasedbenih con ustanovljena nova dežela Baden-Wurttemberg z glavnim mestom Stuttgart. Kakor vidite, ima mesto za seboj burno zgodovino. Čim bližja nam je, tem bolj je bila grozotna. Podobna usoda je doletela večino velikih nemških mest med drugo svetovno vojno, zato se nemški narod složno bori proti vsaki oborožitvi in vsaki vojni. Po njihovih bridkih Izkušnjah lahko sklepamo, da so njihove želje iskrene. Zdaj vas hočem popeljati še k nekaterim znamenitostim tega mesta, ki si jih vsak tujec najprej ogleda. Za meščana je seveda najvažnejše novo občinsko poslopje, ki je zraslo na ruševinah velikih poslovnih poslopij okrog mestne tržnice. Vendar so se arhitekti potrudili, da so dali novi zgradbi iz bleščečega rjavkastega marmora njen prvotni videz. 68 metrov visok stolp je tej palači še posebno v okras. Mnogo bolj poznan kot občinsko poslopje pa je Stuttgartski razgledni stolp, ki je visok 215 metrov. Zgrajen je iz žeie-zobetona in marmora. V višini 150 metrov visi kot čebelni panj štirinadstropna restavracija, v kateri srečate vse mogoče ljudi iz vseh delov sveta, najmanj pa Nemcev. Zato je v tej restavraciji vsaka stvar tudi primemo draga. Nad to štirinadstropno restavracijo je razgledna ploščad. Medtem ko je bilo spodaj popolnoma mirno, brez vsake sapice, sem se moral na razgledni ploščadi temeljito prijeti za ograjo, tako silno je pihal veter od vsepovsod. Do razkošno opremljenih prostorov restavracije je obiskovalcem na razpolago d«-rje dvigal, ali pa preko tisoč stopnic, po katerih pa se menda malokdo napoti proti vrhu. (Nadaljevanje prihodnjič) Težko Je odjeknila novica, da je po težki in mučni bolezni umrl tov. Jurij Fridl iz Brežic. Pokojni je bil star komaj 51 let in ga je težka življenjska pot prehitro izčrpala. — Bil je vedno zaveden in marljiv delavec in zelo priljubljen v širokem krogu prijateljev in znancev. Med zadnjo vojno ga je okupator odredil na delo iz Ptuja v okolico Mokric, vendar mu Jurij Fridl kot globoko zaveden Slovenec ni hotel hlapčevati in je leta 1943 odšel v partizane. Kot mnogo ostalih je prehodil težko pot borca za svobodo Slovencev in je bil kot dober tovariš zelo priljubljen. Pereč šolski problem v Sotelski dolini Do konca vojne je bila Sotelska dolina v gospodarskem in kulturnem pogledu precej zaostal okoliš. Gmotne razmere marsikateremu sicer nadarjenemu otroku niso dovoljevale, da bi se povzpel nad raven splošne izobrazbe, ki jo je dajala sicer gosto razširjena mreža osnovnega šolstva. Redki pa so bil tudi v tej dolini obiskovalci tedanje brežiške meščanske šole, predhodnice sedanje gimnazije. Kljub temu pa je dala tudi Sotelska dolina že v dobi pred prvo svetovno vojno naši domovini vrsto izobražencev, ki so Jo v kulturnem svetu častno zastopali. Med njimi so pisci strokovnih in leposlovnih knjig ter drugi kulturni delavci, ki opravljajo še danes odgovorno službo na položajih s potrebno akademsko izobrazbo. Po večini so si vsi v najtežjih gmotnih razmerah in v velikem pomanjkanju sredstev z vzorno vztrajnostjo priborili v kulturni družbi sedanji ugledni položaj. Zlasti prednjačita v tem pogledu okoliša Kapela in Bistrica ob Sotli. Nova doba pa je stanje tudi tu temeljito spremenila. Razen popolne gimnazije v Brežicah sta v Sotelski dolini tudi nižja gimnazija v Dobovi in v Bistrici ob Sotli. Vsaka od teh ima obširen šolski okoliš ter obiskujejo do- Umor v Dol. Leskovcu Po vrnitvi iz vojske leta 1945 se je takoj vključil v izgradnjo porušene domovine. Zaposlen je bil pri Nabavno-prodajni zadrugi, Potrošniški zadrugi in sedaj pri Ljudski potrošnji v Brežicah. Kdo ga nj poznal? Skoraj noč in dan je bil na nogah pri servisu bencinske črpalke, vedno v službi pri nesebičnem delu našega razvoja in prometa. — Posebno ga bodo pogrešali številni vozniki motornih vozil iz vseh krajev, ki jim je bil vedno na razpolago, in podjetje, kjer je bil dober sodelavec. Huda srčna bolezen, posledica iz borbe proti okupatorju, in naporna služba sta prezgodaj pretrgali nit njegovega življenja. Izredno lep pogreb, številni venci in globoka žalost, poslovilni govori in pretresljive ža-lostinke godbe so samo skromna oddolžitev — njegov spomin bo pa ostal vedno med nami. (ek) POTEM KO JE JAKOB RADEJ IZ KLADIJ PRI BLANCI UMORIL MARIJO GRACER, MATER DVEH OTROK, JE V RAJNEM, med Železniškima postajama BLANCA IN BRESTANICA, SKOČIL POD VLAK. Pred dnevi je prebivalce Dol. Leskovca zelo razburil nenavaden dogodek. V vasi Je živela Marija Gracar, vdova z dvema otrokoma, h kateri Je večkrat zahajal Jakob Radej, poljedelski delavec, doma iz KladiJ pri Blanci. Podoba Je bila, da je Marija Gracer dokaj časa resno mislila na zakon z Jakobom Radejem. Ko pa Je le-ta začel popivati in Je spoznala, da ni upanja, da bi se Jakob odvadil alkohola, ni več mislila na možitev. To Je Gracerjeva tudi odkrito povedala Radeju, ta pa ji je nekoč, ko Je bil spet pijan, razbil pohištvo in ji grozil z umorom. Pred nekaj dnevi se je spet oglasil v njenem stanovanju, vinjen seve, ko je Gracerjeva družina že počivala. Usedel se je na rob njene postelje in jo začel nadlegovati z ženitvijo. Ker Gracerjeva tudi tokrat ni hotela privoliti, je Radej potegnil nož In ji z nožem zadal dve smrtni rani v prst. Gracerjeva je nato kmalu izdihnila, Radej pa se je napotil domov, se poslovil od domačih, se spotoma oglasil prt nekem znancu, nato pri Rajnem, med železniškima postajama Blanca in Brestanica, skočil pod lokomotivo potniškega vlaka, ki ga je razmesarila. bovško gimnazijo tudi otroci iz Kapel, drugo pa otroci z Bizeljskega in iz raznih drugih krajev. Učenci dobovske gimnazije iz Kapel so vozači, za katere obratuje dnevno dvakrat poseben avtobus na progi Brežice—Bizeljsko. Letos jih je po številu toliko, da postavljajo upravo avtobusnega podjetja že pred težko rešljivo nalogo, ki bi jo lahko imenovali »prevozni problem*. Drugače je z učenci z Bizeljskega, ki obiskujejo nižjo gimnazijo v Bistrici ob Sotli. Vsak Izmed njih prehodi dnevno dvakrat progo 6 do 8 km, torej skupno 12 do 16 km neprostovoljnega sprehoda po bregovltem svetu, ki je še nekako znosen ob lepem vremenu, težaven pa zlasti pozimi. Iz ožjega okoliša Bizeljsko Jih je 9, iz Orešjega 16, skupaj 25 otrok, ki nimajo v tej smeri preko dneva nobene avtobusne zveze. Ker je okoliš Bizeljsko—Bistrica uprav-no-politično razdeljena na občini Brežice—Kozje, ki sta v različnih okrajih, tudi avtobusni podjetji v Brežicah in v Celju nimata interesa za ureditev prometne zveze Bizeljsko—Bistrica v takem času, da bi se je lahko posluževali učenci bistriške gimnazije. Tako nastaja med Bizeljskim in Bistrico mrtva relacij a 6 kilometrov z nezadostno prometno zvezo, kar pač najbolj občutijo dijaki z Bizeljskega, ki obiskujejo gimnazijo v Bistrici. Potrebo obstoja nižje gimnazije v Bistrici pa zopet utemeljuje to, da ima obsežen šolski okoliš od Polja in Podsrede do Bizeljskega. Zato je to edini zavod te vrste na celotni progi od Brežic do Šmarja, to je' kakšnih 56 kilometrov, ln sme upravičeno pričakovati razumevanje tistih činiteljev, ki bi lahko ustvarili naši mladini boljše pogoje za njeno šolanje. V imenu prizadete mladine naslavljamo na prevozna podjetja prošnje, naii se ne ozirajo na upravno-politično mejo na gorskem sedlu med Bistrico in Bizeljskem, ker je to le meja dveh komun, ne more pa biti umetna pregrada za pot v boljšo in lepšo bodočnost naši mladini, ki v novi Jugoslaviji teži po napredku in Izobrazbi. K. Smrtna nesreča in samomor 21. septembra se je pri Krmelju smrtno ponesrečil Franc Kovač. Omenjeni se je vozil na karoseriji tovornjaka, na nekem ovinku pa treščil na tla, in bil v hipu mrtev. V Vel. Podlogu pa se je obesil 72-letni Janez škrobec. ŠOLSTVO V HRASTNIKU Na območju občine Hrastnik smo imeli leta 1952 štiri osnovne šole s 785 učenci, letos pa je v občini pet šol z 933 učenci. Učni uspehi so se v zadnjem šolskem letu znatno izboljšali, in to kar za 15.4 odstotkov. Učiteljev je bilo 1950. leta 16, letos pa jih je 23. Leta 1964 je bila dograjena na rudniku nova osnovna šola na Logu, ki je sprejela 373 učencev in je znatno razbre- Zagorje SMREČICA** NA NOVEM POSLOPJU ObLO. — Nadzidava starega poštnega poslopja v Zagorju naglo napreduje. Z dograditvijo In ureditvijo te stavbe, v katero se bo vselil občinski ljudski odbor, bo Zagorje precej pridobilo na svoji zunanjosti, saj bo to poslopje kar lepo harmoniralo z novim Delavskim domom v kraju. — V soboto so delavci podjetja »Beton«, ki opravljajo dela na stavbi, skončali zgornjo betonsko ploščo. — Kakor smo še zvedeli, bo v Zagorje v kratkem prispela tudi nova avtomatična telefonska centrala. ZBOR KMETIJCEV — VOLIVCEV. — Preteklo nedeljo zjutraj Je bil v prostorih osnovne šole v Zagorju predvolilni sestanek kmetijskih proizvajalcev z območja občine Zagorje. Na njem so razpravljali o pripravah na volitve v občinski zbor proizvajalcev. Kmečke proizvajalce na področju zagorske občine bosta v zboru proizvajalcev zastopala dva odbornika. (ma) Brežiško kmetijstvo 4000 KG PŠENICE NA HEKTAR! ® Žetev in ml-ačev sta končani- V kmetijski zadrugi v Brežicah so nam z veseljem povedali, da je bil letošnji hektarski donos žit mnogo boljši od lanskega. V povprečju »e Je gibal okoli 2.500 kg pšenice na hektar, na nekaterih področjih pa ee je dvignil tudi na 3000 kilogramov. Naj lepši uspeh je dosegel Jože Voglič iz TrnJa 4, • ki mu je zraslo na hektar 4000 kg pšenice. ® Nad 30 mladih zadružnikov je bilo na poučnem izletu po Primorski. Na svoji poti so si ogledali Postojnsko jamo, v Šempetru breskov nasad, v Krombergu nov vinograd In hlev, kmetijsko šolo in posestvo v Ložah pri Vipavi, v Cmem kalu ribezove nasade l'n vinograde! v Kopru pa vinsko klet in zavod z® vrtnarstvo. ® Ker je brežiška kmetijska zadruga razmeroma dobro mehanizirana, lahko zadovoljivo opravlja razne usluge svojim članom, katerih večina se teh rada poslužuje. Na jesen in na pomlad je nekaterih strojev pravzaprav še premalo. Letos Je KZ zmlatile zadružnikom preko 25 vagonov pšenice- O Silosov manjka tudi v brežiški občini. Zato je vsekakor nov silos, za 48 kub likov mase, kj ga je pred kratkim KZ Brežice predala svojemu namenu, spet pomemben kmetijski dogodek. ® Kakor so nam povedali na brežiški kmetijski zadrugi, je leitos precejšnji zastoj v odkupu sadja, kii je močno pozebi o ali pa bilo uničeno od toče, med tem ko je ponudba krompirja in ostalih poljskih pridelkov zadovoljiva. V mesecu avgustu so zadružnik} prodalj za preko pet milijonov dinarjev živine, lesa, povrtnln, industrijskih ra»tlin in sadja. ® V hranilno-kreditnem odseku KZ Je trenutno pet milijonov vlog in dva in pol milijona posojil, na obračunskih knjižicah za produkcijski material p® pol milijona dinarjev. Ta denar vračajo kmetovalci v obliki pridelkov. # Kmetijska zadruga je že naročila za letošnjo jesen jn prihodnjo pomlad 45 vagonov umetnih gnojil. menila prenatrpano šolo v centru kraja. Vprašanje iobkah prostorov pa v Hrastniku še vedno ni rešeno- Tako so morali v letošnjem šolskem letu pričeti s poukom na tri izmene. Nujno potrebna b0 zgraditev še ene šole, in sicer v Spodnjem' Hrastniku. V spodnjem delu hrastnijjke doline tudi ni otroškega vrtca, ker so morali porušiti zadevno stavbo zaradi rekonstrukcije steklarne. Da se razbremene matere, ki so v službi, bo treba poiskali nove prostore za otroški vrtec. Nov gasilski dom v Mihalovcu Gasilci lz Mihalovca so doslej že Imeli manjše lastne prostore, ki pa so čedalje manj ustrezali potrebam. Zato so letos v avgustu začeli dotedanji pritlični dom nadzidavati še za eno nadstropje. Dela, pri katerih so aktivno in brezplačno pomagali vsi člani ter mnogo ostalih vaščanov, so hitro napredovala. Zadnjo ncdlejo je bila že slavnostna otvoritev novega doma. K prireditvi so se zbrali številni predstavniki oblasti in sosednih gasilskih društev. V občini sta dve nižji gimnaziji, dn sicer ena v Hrastniku, druga pa na Dolu. Tudi tu narašča število učencev. Leta 1952 je bilo na o-beh gimnazijah 284 dijakov, ob koncu zadnjega šolskega leta pa jih je bilo že 516. Tudi na nižjih gimnazijah se je izboljšal učni uspeh od 58 na 72 odstotkov- Učnih moči na teh šolah je bilo 1952. -leta 15, sedaj pa jih je 20, kar pa je glede na porast Števila učencev še vedno malo. Naloga bodočega občinskega ljudskega odbora in zbora proizvajalcev bo, da poskrbita za ustrezno število šolskih prostorov. R. V. {fe/tch Pooblaščen sem uradno izjaviti, da v Zagorju še nimajo televizije in da torei ni res, da so prvi Zagorjani zadnjič že gledali prvi prenos s televizijskega platna. Res pa je. da so gospod župnik v zagorskem larovžu poskušali z ogledalom, nastavljenim na oknu, napravili televizijski poskus, ko so odpirali šolo. Bojda je poskus odlično uspel, ker jim je »televizijsko ogledalo« posredovalo vse, kar so hoteli videti. Vendar ga jaz vsekakor ne priporočam, ker nova iznajdba če ni uradno registrirana. Sploh je bito te dni v Zagorju marsikaj novega. V Zdrav-svetem domu sem komaj prepričal bolne, da ne bodo ozdraveli, če bodo v straniščih jemali stikala, plovce z rezervoarjev in celo svetilke. Morda so nekateri sodili, da zadostuje že sam dotik s temi predmeti, pa se povrne zdravje. Jaz pravim odločno: ne! Za to so nastavljeni zdravniki, kajne? — Potem sem šel v tovarno »Savo«, kjer sem pomagal raznašati razglas, kamor so se morali vsi delavci podpisati, da se »STRINJAJO« s tem, da smeta direktor in knjigovodja na kongres tekstilcev v Nemčijo. Ker Je končno manjkal samo še en podpis, sem sc ovekovečil z velikim podpisom, »da bo še bolj držalo«. — Od tam sem se napotil na ustanovni občni zbor »zastonjkarjev«. Čudovito, vam rečem! Prisotni so seznanjali ljudi, kako Je v Zagorju prijetno prihajati na razne prireditve, ne da bi plačali. Vendar vam tega ne upam razložiti, ker to Je za zdaj še uradna tajnost, pa tudi pravila še niso povsem izdelana. — Se v Ki-sovce in na Loke sem jo mahnil. Prepričal sem se, da žive tod veliki šaljivci, kajti že pri poslovalnici »Izbire« na Lokah sem nad tablo videl kos lepenke, kjer je pisalo: danes zastonj. Jutri za denar. Ločani! Sodelujte z menoj, jaz vedno plačam dobre »vice«. Se v zagorskem Avtoprevozu sem se zglasil in pobaral direktorja, zakaj je tako trdosrčen z dijaki, ki se z njihovim avtobusom prevažajo v Trbovlje. Dijaki so namreč morali plačati voznino že od 16. septembra, šola pa se Je pričela šele 23. septembra. Dijaki niso vedeli, da Je prestavljen začetek, direktor pa pravi, da to rviemu nič mar. preveč pobrane voznine pa ne bo povrnil. Se to Je pribil? če bomo zaradi tega v časniku, bom sploh odpravil mesečne vozovnice. Glej, glej, kakšna diktatura, sem mislil, kaj pa če delovni kolektiv ne bo privolil v tako samovoljo? V Trbovljah se venomer rad sučem okrog okraja. Ta del mesta mi Je zelo pri srcu, to pa zato, ker so ga resnično okusno uredili. Samo, nič kaj mi ni všeč, da v novih hišah »kitijo« balkone s perilom, ko imajo pod nosom' čedne drogove, ki samevajo. Morda pa jih bodo uporabili za vinsko trto, saj ni nikjer rečeno, da tod ne bi uspevala. človek ipostiane lačen, če mora ves dan pešačiti, zato sem stopil v poslovalnico Pekarne in Slaščičarne. Kupil sem »štručko«, kot pravijo v Trbovljah. Zadovoljno sem ugriznil, pa že v istem hipu izpljuni 1, ker so mi zdravniki prepovedali uživati rejene črvičke. Sploh se mi zdi, da vzgajajo v tej poslovalnici nelojalno konkurenco obema mesarskima podjetij ima v Trbovljah. Sicer pa so odrekli domovinsko pravico črvom v kruhu že večkrat tudi v bolnišnici in Strojni tovarni. Pravilno! Kruh je kruh, meso, meso! V Kapelah so mi kmetje tarnali, da kapelska kmetijska zadruga zadnje čase močno draži razno blago. Najbolj pa Jih boli to, da pri odkupu živine ne gre vse tako, kot bi moralo. Pravijo, da Je tehtalec »zelo uren« prt tehtanju, seve v svojo korist. Nikar tako. prijatelj tehtalec, zakaj bi izkoriščal svojo tehtalno sposobnost, ko na te utegne enkrat zapeljati... — Gostilna pri Zorčiču v Kapelah bojda dobro uspeva. Birt Ima navado, da kupi vino pri vinogradniku že v jeseni, potem pa ga pusti v njegovi kleti tja do poletja, ko cena ihalce poskoči. Sicer zelo lepo, kat pa če se bo enkrat zglasil tudi tržni Inšpektor, ki ima čudovit nos! Adi-jo, zaslužek, kajne? Se to bi rad povedal: kdor koli bi rad kad povedal, na.1 vzame pero v roko in to napiše. Moj sedež je še vedno v Trbovljah, na Trgu revolucije. Lepe pozdrave! BIZELJSKO Te dni so v Zadružnem domu na Bizeljskem dokončali preure-dltvena dela v poslovnem traktu. Poslovati je začela zadružna hranilnica, ki jo upravlja hranilno kreditni odsek pri KZ. Ze prej je Zadruga dajala od ceno, pa zaradi zastarelosti In izrabljenosti nikoli ni opravljala svoje naloge, bodo uredili novo. Tokrat bo to hladilnica, ki jo bo hladila tekoča voda. Majhen tehnični napredek! Ko bo hladilnica zgotovljena, bodo lahko odprti odkupno postajo za mleko. VESELJA IMAJO VELIKO Ze nekajkrat je ob raznih proslavah na Bizeljskem nastopila domača vaška godba. Kdor Jih je slišal igrati, skoraj ne bi verjel, da se mladi fantje učijo kar sami. Zelo radi bi dobili nekoga, ki bi znal več kot oni in bi jim, kot kapelnik, pomagal naprej. Saj Igrajo zelo radi. Svoj čas Je na Bizeljskem tudi že obstajal pevski zbor. Danes lahko prepevajo samo na gasilskih veselicah in v gostilni, ker ... Manjka jim pevovodje. Kulturna dejavnost se prične tu v pozni jeseni in pozimi doseže svoj višek ob premieri te ali one veseloigre ali celo resnega dela. Dramska skupina prosvetnega društva šteje mnogo članov. Največ je seveda mladincev, starejši pa Jim pomagajo. Letos še niso imeli občnega zbora, zato vam še ne moremo sporočiti, kaj bodo to zimo Igrali. Igrali pa bodo gotovo. Dobro obiskana je vaška knjižnica, ki ima sicer samo 350 knjig. Posavska srečanja V okviru pionirskega odreda »Ivan Cankar« na osemletki v Zagorju, obstaja mimo drugih krožkov tudi baletna sekcija, ki jo zelo uspešno vodi tov. Mery Jurca. Pred zaključkom lanskega šolskega leta je skupina uspešno nastopila v Zagorju, na željo občinstva pa bo ponovno nastopila z razširjenim programom v Tednu otroka v Zagorju in v Trbovljah v dvorani »Svobode II.« AHAC NA ZBORU VOLIVCEV Usedel se je čisto v kot, položil na črvivo gostilniško mizo oguljeno tobačnico in vžigalnik in mimo obsedel. Nekaj desetin parov oči je začudeno ošinilo njegovo sključeno postavo kot prikazen z onega sveta. Čutil je na sebi začudene, zvedave poglede, in imelo ga je, da bi vstal dn se izmuznil skozi vrata. Ni bilo več časa, predvolilni sestanek se je že pričel. Ahac je bil prvič na zboru volivcev! Tiste prve mesece po vojni so ga na mitingu raztrgali, kot pravimo. Očitali so mu nekakšno pajdašem je z Nemci in duhovnikom, za katerega ljudje niso našli kaj prida hvale. Sicer ni bilo ničesar otipljivega ali jasnega, in takrat je poskušal dvakrat, trikrat seči ljudem v besedo in razložiti, vendar mu niso pustili Kasneje je na podobnem mitingu ponovno iskal besedo, ljudje pa ga niti pogledali niso. Pisal je celo pismo, v katerem je obrazložil, da se mu dela krivica. Dolgo je čakal na odgovor. Potem Je nehal upati, in odtistihdob se je zaprl sam vase, in nihče ga ni več videl na kakršnem koli zborovanju ali sestanku. Ko so Zoiralž članstvo OF, so namenoma prezrli njegovo stanovanje, in šele po upokojitvi, ko se je vrnil z večletnega obiska pri sestri na kmetih, je postal član SZDL. Članarino pa je puščal kar pri sosedi. Ahac je postal samsvoj človek. Ostajal je v svoji majhni sobici in ljudje so ga videvali le ob oknu, ko je zamišljeno spuščal v zrak oblake cigaretnega dima. xxx Tudi tokrat ni nameraval obiskati ^plilnega sestanka, čeprav mu je nekaj dni zaporedoma obtičal pogled na velikem bledorumenem lepaku, kii je vabil ljudi na zbore volivcev. Toda tega večera mu je zmanjkalo tobaka. Odpravil se je v dolino, kupil v trafiki zavojček »Drava« in se spet namenil proti domu. Na razpotju ga je srečal sostanovalec in mu mimogrede dejal, naj gre z njim na predvolilni sestanek. Ahac je zamahnil z roko in nekaj zamrmral. Potem se je ustavil. Nekaj v njem se je zganilo in ga boleče stisnilo. Razločno je čutil v sebi prigovarjajoč glas. Ahac, star sd, čemu bi šel v grob z neporavnanimi računi, danes lahko popraviš krivico, ki so ti jo storili. Tista dva Nemca sta ti prinašala le konser-ve za drag denar, ki si jih pošiljal oddaljenemu sorodniku v nemško taborišče. In duhovnik, h kateremu si zahajal, ti je le pisal pisma v nemškem jeziku, ker so Nemci v drugačnem jeziku zavračali. $ x x Ahac sedi kot prikovan in ljudje so se pravkar oddahnili od poročila o delu občinskega ljudskega odbora. Začenja se pomenek. Ljudje prinašajo desetine problemov, hvalijo in kritizirajo. Delovni predsednik mora večkrat opominjati. Ahacu je vse to tuje in kar ne upa si dvigniti glavo. Zdaj so ljudje pozabili nanj, na vrsti so komunalna ln druga vprašanja. Nato vstane njegov sosed na levi in predlaga, naj bi bil kandidat za občinskega odbornika tovariš T. Za hip ljudje onemijo, nato pa predlaga nekdo v nasprotnem krogu drugega. Spet je kot v panju. Predlogov je bilo vse več. Ahacu pa je obtičal v grlu kandidat, ki ga je predlagal njegov sosed na levi. Dobro ga je poznal; včasih sta delala skupaj. Potem je on napredoval in še zdaj, ko je na odgovornem mestu, ni prav nič drug človek. Nehote, malone ne da bi hotel, je vstal. V prej tako glasni sobi je nastala nemudoma mrtva tišina. Da bi Ahac govoril? Čutil je, da ga je strahovito polomil in živčno je segel po tobačnici, tako nerodno, da mu je zdrsnila z mize. Grlo mu je bilo suho kot goba, toda zbral je vso svojo voljo dn slednjič je slišal svoj lasten glas, samo strašansko tuj. Govoril je o prvem kandidatu ln preprosto, po domače povedal, da je poštep, dober človek. Nato je za hipec obstal in v nekaj minutah Izbruhal vse, kar ga je tiščalo polnih dvanajst let. Ljudje so poslušali, pritrjevali in ko je sedel, je bil miren, toda bled kot kreda. Sele dolgo potem se v sobi ni nihče zganil. Vsak je po svoje podoživljal pravkajšnje besede Ahacove, njemu pa se je zdelo, da je pretrgal nit, ki ga je rezala celo desetletje. Čutil je, da se je opral, če je lahko to Imenoval pranje, čutil je, da je spet med ljudmi in segel je pod mizo po padlo tobačnico in si z mirno roko prižgal cigareto. Delovni predsednik je vstal. Toplo se je zahvalil Ahacu, ker je prišel na zbor volivcev, ker je branil prvo predlaganega kandidata in končno pribil, da verjame njegovemu pripovedovanju ... Pol ure kasneje se je soba spraznila. Ahac pa je nekoliko posedel, naročil dva deti in obsedel v družbi mož. Jutri, pojutrišnjem, bo kot tisoči drugih prišel na volišče in oddal svoj glas... (v) polovice zneska vlog, ki Jih je sprejela, tudi posojila. Sedaj bodo vsi elani zadruge dobili posebne obračunske knjižice, ki jih je izdala Zadružna zveza. Ce za zadrugi prodane pridelke pe bodo dvignili denarja, Jim bodo vpisali v dobro. V pomladanskih dneh, ko po navadi zmanjka denarja, posebno če je bil lanski pridelek bolj piškav, bo zadružnikom priSla presneto prav druga ugodnost. Lahko' si bodo najeli posojilo, s katerim bodo potem kupili umetna gnojila ln galico, ki jo za dober pridelek nujno potrebujejo. Marsikdaj so prišli gospodarji v zadrego, kako M kupiti galico, ker je bil njihov žep prazen. Za posojilo bo gospodar jamčil s pridelkom. V kleti Zadružnega doma pa dela še trajajo. Zidarji prebijajo zidovje in zidajo, zunaj pa so izkopali dovoz. Namesto stare hladilnice, ki jih je stala milijonsko Ali poznate moža na sliki? Mnogi, da, še več pa vaa Je, ki boste zmajali i glavo. To je prijazni Martin Cvetko iz Kostanjevice, ki je bil vodja gradbišča na mostu čez Savo v Vidmu—Krškem, zdaj pa se Je preselil na prav tako postarani sevniškl most. Pod njegovo »komando« Je deset mož. To Je prava mostarska skupina, ki obstaja Ze deset let. V tem času so vrli mo-starji postavili že štiri nove mostove, še večkrat pa popravljali mostišča v Cerkljah, Kostanjevici, Sevnici, i Straži, Soteski, Šmihelu itd. Itd. Tudi most v Vidmu—Krškem Je sedaj za nekaj časa zaceljen. Za dela na njem so porabili čez sto kubikov lesa. Cvetko je zvest svojemu poklicu že vse od leta 1921. Včasih je šlo delo — po njegovem mnenju — hitreje izpod rok kot danes, ko je promet mnogokrat večji. Hujših nesreč pa ni bilo takrat in jih ni tudi sedaj. Največja, katere se spominja, je Mia leta 1932 v Kršidem. Neki delavec jo nerodno padel v Savo In sl zlomil nogo. Sel je po cesti proti Leskov« cu. Udarci njegovih moč.no okovanih čevljev so topo odmevali daleč naokrog. Z Zdol ZBOR VOLIVCEV. — Kljub pravočasnemu obvestilu po lepakih ln šolskih otrokih so volivci le s težavo prišli skupaj. Iz svoje srede so volivci Izbrali ljudi, ki bodo zastopali koristi vasi. V načrtu je nadaljnja elektrifikacija vasi Ravne Pleterje in Anovec ln skončanje ceste Videm-Zdole, ki je v polnem razmahu in v zaključni fazi. ZDRAVSTVENO PREDAVANJE. — Glede na širjenje nevarne bolezni, otroške paralize, je imel 22. t. m. na Zdolah zadevno predavanje dr. Miran Krištofič is Krškega, ki ga je ponazoril $ skl-optičnlml slikami. Ljudje so se zelo zanimali za predavanje, saj se Jih je zbralo v šoli kar 114. Po predavanju, ki je bilo zelo zanimivo In Izčrpno, so matere že zvedele za dan cepljenja otrok. Prav gotovo ne bo matere, ki ne bi prinesla otroka k cepljenju. JUBILEJ PIONIRSKE ORGANIZACIJE. — Otroci osnovne šole na Zdolah se pridno pripravljajo na 15. obletnico ustanovitve pionirske organizacije. Pionirji bodo sodelovali v občinskem tekmovalnem načrtu. V okviru tega praz- Kmetifska razstava ntka bodo izlet na Sv. v oktobru organizirali ir. goro pr veda le za ljubitelje i organisti Litiji - itsl v Kumrovcu 6. oktobra bodo v Kumrovcu odprli veliko kmetijsko razstavo obsoteiske doline. Na tej prireditvi bosta mimo hrvaških kmečkih zadrug sodelovali tudi KZ Bizeljsko In Kapele ter kmetijska poslovna proizvajalna zveza is Brežic, iri Litiji — šele gora. Poživili bodo krožke ln skrbeli za higienski kotiček. — Posebna točka tekmovalnega načrta bo sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, ki bo letos 29. novembra. Za vse cicibane bodo preskrbeli rdeče rutice, da bo sprejem čim bolj slovesen. — Čič— Lepa udeležba na zboru volivcev v Cerkljah V Cerkljah ob Krki se je udeležilo zbora volivcev 116 ljudi, kar m bil primer v prejšnjih letih, ko so biti zbori volivcev zelo slabo obiskani. Tudi na zborih volivcev v okoliški vaseh je bila kar dobra udeležba. To priča o vse večjem zanimanju volivcev za probleme občine ln kaipak tudi za problematiko svojega kraja. Brežižku kronika • Zadnjo nedeljo je bilo na sejmišču v Brežicah tekmovanje plonlrjev-gaellcev Iz brežiške občine v teku s vedrovko, praktični vaji in teku s cevjo čez zapreke. Najboljšim *o podelili diplome. • Na kmetijskem posestvu brežiške KZ nameravajo na novo urediti rastlinjak, tretjino ekonomije, ki ima 30 hektarjev obdelovalne zemlje, pa spremeniti v vrtnarijo. • Jutri bo v Brežicah okrajno gasilsko tekmovanje članic. Za najboljše Je pripravila okrajna gasilska zveza lepe praktične nagrade. Ko smo prišli bliže, smo spoznali petnajstletnega Ajstcrje-vega Milana z Gorjancev, ki sedaj živi v Vidmu—Krticam, da bo postal kolar. Se rajši bi bil sicer mesar, toda za to ga doma oče in mati nista hotela dati v uk. Pravijo, da Je to grd, neprijeten poklic, njega je pa le vedno in ga menda še danes najbolj veseli. Bil bi najbrž dober mesar. Zdaj pa hoče postati odličen kolar! Tako nam je povedal. V Krškem je tega dne opravil sprejemni Izpit za vajensko šolo, ker njegova osnovnošolska Izobrazba ni bila popolna. T* reč ga je močno skrbela in pre« cej časa ee je pridno pripravljal na preizkušnjo. Zdaj jk vesel. Jutri pojde * Šolo šivljenjg! —Ja* I Zdravstveni komentar Poživili bomo zdravstveno prosveto po občinah Prihodnji teden bodo posveto-'jnja v zvez) z organizacijo toravstveno-prosvetnega dela po *seh občinah našega okraja. Po-Dudo za to Je dal ret erat za »nravstveno vzgojo pri Okrajnem higienskem zavodu v Trbovljah, katerem je prošnja na vse ob-™*e- naj s pomočjo svojih tajništev za zdravstvo povabijo predstavnike množičnih organizacij, Šolstva ln zdravstva, da bi skuhaj * referentom za zdravstveno *»goJo v skladill svoje načrte ln se Pogovorili o dosedanjem in bo-nočem delu na področju zdrav-»tvene vzgoje. Letošnji Teden otroka, ki bo od *”■ septembra do 6. oktobra, hoče-“10 podaljšati na vse leto, zato so načrtu zdravstvena predavanja, *i bodo spremljana s filmi in dla-Jnjttlvl za šolsko mladino. Za izvedbo priprav na te zdravstvene Prireditve nameravamo v vsaki ob-v|nl zadolžiti nekoga, ki bo pove-•eval delo po občinah > referen- tom za zdravstveno vzgojo, kjer bo lahko dobil na razpolago ves zdravstveno-prosvetni material. Da bi naše podeželje vzdramili v zdravstvenem pogledu, bo treba izvesti vrsto zdravstvenih predavanj ln kino predstav, posebno v tistih krajih, kjer se pojavljajo razne nalezljive bolezni, ki ogrožajo ljudi. Za izvedbo vseh predvidenih nalog je potrebno tesno sodelovanje množičnih organizacij z zdravstvom, ki bo v tem primeru nudilo samo strokovno pomoč, medtem ko bo ureditev vodnih naprav ln sanitarij pepuščena komisijam za male a sanacije in drugim organizacijam. Pričakujemo, da bodo občine razumele potrebo, da bi ljudi zdravstveno izobraževali, ker le na ta način bo mogoče doseči večji napredek v zdravstvu, in da bodo pripravile posvetovanja z referentom za zdravstveno vzgojo. - Franc Tihole Nesreče v Zagorju Na rudniku v Zagorju so se »Sodile-.sledeče -nezgode; l. Alojz Jferl, roj. ms — pri razkladanju lesa je padel in si poškodoval fnbet. — 2. Anton Šinkovec, roj. Jasa — pri premikanju vozička ga •e Pritisnilo na nogo nad kolenom. — 3. Ivan Rudolf, roj. 1919 ' Pritisnilo ga je na kazalec leve !la Mars, roj. 1924 — stropnik v ™»1 mu je padel na prst desne toke. — g. Edi Lebar, roj. 1918 — premoga mu je padel na hr-oet. — 7. Franc Lebar, roj. 1925 — usekal se je v levo nogo. — 8. An-‘”n Vodla-n, roj. 1928 — zbodel se •e z žebljem v desno stopalo. — ?■ Jože Borlšek, roj. 1913 — kos-netona mu je padel np levi bok. *" 1«. Karel Močflnlkar, roj. 1928 Udaril se je na desno nogo. — u- Ivan Drnovšek, roj. 1917 — ga- šeno apno mu Je obžrlo roko. — 12. Ludovik Groboljšek, roj. 1932 — usekal se je v stopalo desne noge. — u. Ana Kalšek (ZD Zagorje), roj, 1899 — na poti domov je padla In dobila poškodbe na stopalo leve noge. — 14. Joža Pavlin (Keramika, Izlake), roj. 1938 — na poti v službo ai je zvinila desno nogo. — is. Karel Sopotnik, roj. i9is —. padel je med leš ln se poškodoval po glavi In hrbtu. — is. Anton Urankar, roj. 1931 — na poti v službo je padel in se udaril na levo rasno. — it. Alojz Vozel, roj. 1934— les mu je padel na levo roko. — 18. Ivan Praznik, roj. 192« — kos Jalovine mn je padel na levo roko. — 19. Vito Juvan, roj. 1917 — ko te je umaknil vlaku, je stopil v jarek ln sl zvinil nogo. — 20. Franc Novak, roj. 1904 — kos jalovine mu je padel na levo stopalo. Razpis Center za pospeševanje gospodinjstva v občini Trbovlje razpisuje v tekoči sezoni sledeče tečaje: 1. Začetni trimesečni splošno gospodinjski tečaj za dekleta do 20 let; 2. trimesečni večerni gospodinjski tečaj za gospodinje; 3. trimesečni šiviljsko-prikrojevalni tečaj (začetni in nadaljevalni). Priglasitve sprejema gospodinjski center pri Vol-kerju do 15- oktobra letos. Prav tako obveščamo žene in dekleta, da popravljamo ženske nogavice: sprejemajo se v gospodinjskem centru vsak dan dopoldne. t ,**••••* »#•«•»«•• «•••#•••• ••««••«•■ •#••#«••• •••••«e#e ••••«■••• •»•«••«•• •••«♦»##' j RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge Šentjanž na DoL razpisuje mesto ! I ! j ••••» •#••#•••• •*••••••• ••«»•*»•• -••.#»«•> «••••«-•• *•*.•*«•• »•»*•»-•« ••••*••< KNJIGOVODJA zadruge in ŠOFERJA Pogoji za knjigovodja: potrebna strokovna izobrazba »' nekaj let samostojne prakse v knjigovodstvu, po možnosti v zadružnem sektorju. Pogoji za šoferja: potrebna najmanj dveletna praksa vožnje e tovornim avtomobilom. Zaželen mebaniiid poklic." Plača ln dopolnilna plača po tarifnem pravilniku Doma. Prošnjo, nasloviti na nal naslov z življenjepisom. RAZPIS gradbenih del za kanalizacijo mesta Videra-Krško Po členu 10 pravilnika o Izvajanju gradbenih objektov in del (Ur. 1. FLRJ, št. 13-57) razpieuje občinski ljudski odbor Videm-Krško prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških del za mestno kanalizacijo v Vid-mu-Krškem. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 12,657.196 dinarjev. Rok za Izvršitev del je 1. mej 1958. Licitacija bo 26. oktobra 1957 ob 9. uri v sejni sobi na Občinskem ljudskem odboru Videm-Krško. Varščino 0.5% predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje čTo pričetka licitacije. Celoten elaborat za sestavo ponudbe je na razpolago 15, oktobra 1857 na Občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, soba štev. 13 od 8. do 10. ure. Ponudbe bomo sprejemali n* dan licitacije dne 28. oktobra 1957 do 9. ure v prostorih Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati v občinskih taksnih znamkah predpisano občinsko takso v znesku 20.486 din. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VEDEM-KRSKO Trboveljski upokojenci so letovali Na prošnjo Društva upoko-‘ jenoev v Trbovljah je uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik v sporazumu s sindikalno organizacijo odobrila upokojencem nekaj dni letovanja v svojih počitniških domovih ob -morju. V Omišlju na otoku Krku je letos letovalo 81 upokojencev pod enakimi pogoji kakor aktivni člani podjetja. Lepo vreme in dobra hrana, kakor tudi vsa oskrba so dvignili razpoloženj^ vseh upokojencev, da so bili zelo zadovoljni, najbolj pa tisti, ki se prvikrat uživali lepote našega Jadrana, zlasti še, ker kot aktivni delavci nekoč niso imeli prilike letovati, ker jim tedanja družba take ugodnosti ni nudila. Na povratku domov so si upokojenci mimogrede ogledali tudi lepote Postojnske jame. Upokojenci si žele še več takih izletov in upajo, da bodo uprave naših podjetij oziroma Sindikatov tudi prihodnje leto omogočile kratkotrajno letovanje v svojih počitniških domovih. V imenu upokojencev se odbor društva upokojencev po tej poti jepo zahvaljuje upravi rudnika in ostalim v podjetju ter sindikatom, ki so upoštevali želje upokojencev in omogačili tp lepo letovanje- KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH bo predvajal do ponedeljka ameriški barv. zabavni film »CAJ ZA DVA«; naslednji teden od i. do 4. oktobra nemško barvno filmsko opereto »CIGAN BARON«. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« bo predvajal do ponedeljka mehiški film »UMIRAM SREČNA«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 28. sept. do 1. okt. kavbojski film »BORBA ZA POSEST«; od 4. do 7. okt. predvaja film »ZDAJ SMO PA TAM«. KINO BREŽICE: 28. sept. Italijanski barvni film »KASTA DIVA«; 29. in 30. sept. ameriški barvni film »ROB ROV«; od 1. do 3. okt. poljski film »SENCE«; 4. okt laponski film »ATOMSKA BOMBA NAD HIROSIMO«; 5. okt francoski barvni tlim »LUCRE-ZIA BORGIA«. KINO SEVNICA: 28. ln 29. sept francoski film »STOPNIŠČE ZA SLUŽINČAD«. KINO BRESTANICA: 28. ln 3». sept. ameriški barvni film »NORI PODVIG«; 2. ln 3. okt angleška komedija »JAZ IN GOSPOD MINISTER«; S. ln 8. okt ameriški kriminalni barvni film »DVORIŠČNO OKNO«. KINO »SVOBODA« VIDEM - KRŠKO: 28. ln 29. sept. ameriški film »TUJEC JE KLICAL«; 2. ln 3. okt. mehiški film »MLADI JUAREZ«; 5. in 6. okt kitajski film »PREHOD PREKO JANG-CE«. Ustvarjajmo pogoje za zdravo rast naših otrok (Nadaljevanje s 1. strani) mamo. Za Športno dejavnost je vsaj za šoJo preskrbljeno, vsaj v centrih, za razvijanje ostalih " strokovnih šol, zlasti duševnih, pa n; Petainov. Za temi je toliko večja potreba v delavskih centrih, kjer ne moremo otroka niti primemo zaposliti. Na vasi je sodelovanje otrok in mladine pri kmečkem delu. zlasti če to ni pretirano, zelo vzgojno. V mestih in centrih pa se -otroci često podijo ure in ure po prašnih cestah in umazanih dvoriščih brez pravega haska, ker Jim doma ne morejo dati primernega dela in razvedrila. Kdor je že obiskal pionirsko knjižnico v Ljubljeni — podobne so tud; drugod — ve, kakšne neprecenljive vrednosti je lahko taka ustanova za otrokov razvoj ln razvedrilo. Pri nas se, kolikor mi je znano, o ustanovitvi pionirske knjižnice pogovarjajo v Trbovljah in v Sevnici, potreba po tej ustanovi pa je povsod. Najnuj-neje pa bi morali to ustanovo planirat; v letošnem Tednu otroka vsi občinski centri. O vsak; prej omenjeni ustanovi bi lahko obširno pisali- vendar ob tej priliki to ni možno; družbeni delavci, ici delajo n® področju otroške in mladinske zaščite, pa poznajo vrednost teh ustanov, zato naj bodo v borbi zanje vztrajnejši in odgovornejši. V nove občinske ljudske odbore kandidara mnogo ljudi, ki se zanimajo za te probleme, prav tako v zbore proizvajalcev, zato je upati, da bomo tudi na tem področju hitreje napredovali. Med nujne ustanove za otroke sodijo tudi stavbe in prostor za počitniška letovanja. Iz našega okraja je že doslej letovalo vsako leito mnogo otrok, letos sko-ro 1-800. Družba daje za to vrsto otroške zaščite precej sredstev. Organizacija letovanj ni lahka stvar. Vsako leto znova iščemo po raznih linijah primerne stavbe Dbmorju ali v višinskih legah, kamor bi poslal) zdravstveno šibke otroke. Najemnine so drage zraven pa še negotovost. Večina okrajev ima ob morju že svoje lastne stavbe za otroška letovanja- Mislim, da bi to zmogel tudi naš okraj. Zopet konkretna naloga ob Tednu otroka. Naštevanje potreb ne bi bilo konca, vendar ljudje, ki delamo na področju otroške zaščite, dobro razumemo, da vsega tega n* moremo zahtevati. O čemer danes govorimo, niti ni zahteva, to je le prikaz potreb — v kolikšni meri in kdaj se bodo uresničile je pa odvisno od gospodarske zmogljivosti, vendar, priznajmo, tudi od razumevanja in dobre volje. Se nagel pogled k najmlajšim, k predšolskim otrokom. Ali jih slišite, kako kričijo po otroških vrtcih in igriščih? Zanje smo doslej resnično premalo storili. Ce bi imela prostor, bi naštela, kaj imamo in kaj nam še manjka, a ga nimam, zato prepuščam presojo staršem, ki, vem, da pogrešajo te ustanove. Na veselje moramo povedati da se tudi tem otrokom obetajo boljši časi. Rudnik Trbovlje ima že načrt za dva nova vrtca, prav tako misli vrtec zidat] občina Senovo, občina Videm-Krško in Steklarna v, Hrastniku. V hrastni-ška občini so sklenili predlagati vsem gradite)em stanovanjskih hiš, da bi v njih predvidel) tudi prostore za otroke. Njim bodo sledile še druge občine in podjetja. V tem je velik napredek in izražena velika ljubezen do otrok in razumevanje. V zadnjem 6a»u vedno več govore tudi o igriščih. Ce lahko verjamemo, bodo do spomladi odprli novo igrišče v Trbovljah pri novem Delavskem domu in še drugod. Se lansko leto se mi je zdelo, da v otroški zaščiti ne napredujemo z našim ostalim razvojem, letos pa se mi zdi. da se je le nekaj premaknilo, vsaj v zavesti ljudi. To je. zelo važno, temu bo prav gotovo sledila tudi akcija. Kjer že imajo urejenih nekaj ustanov za predšolske otroke, težijo še za novimi, ker se veselijo ob otroškem veselju — začetek pa je težak. Naloga, premaknit; voz iz začetnih tečajev, pripada »vetom za varstvo družine, društvom prijateljev mladine, ženskim in podobnim društvom. Včasih se mi zdi, da - nam bolj kot sredstev manjka iniciative in organizatorjev. Na tem področju se da marsikaj storit; s prostovoljnim delom ln * 1 malo sredstev, za to pa je treba toliko več dobre volje ln dobre organizacije- V okrajnem centru v Trbovljah se močno čuti odsotnost društev prijateljev mladine, pa tudi ponekod drugod. Treba jih bo poživiti — naloge kličejo! Ob Tednu otroka se lahko veselimo na-* predka v mreži zdravstvenih ustanov. Zlasti velika pridobitev je otroški dispanzer v Trbovljah in v Brežicah, ustanovil Pa se bo v kratkem tudi v Vidmu-Kr*-kem. Precejšnja pomanjkljivost pa je v zdravstvenih pregledih šolskih otrok. Tl n;So povsod temeljiti ln sistematični- Postopoma bomo morali priti v vsaki občini do posebnega šolskega zdravnika. K temu moramo težiti. Toliko ustanov in oblik dela je še, ki pomagajo otrokom v njihovem razredu — kot pa že rečeno, vsega v besedah ob Tednu otroka m mogoče povedati, prati pa b; bilo. da bi vsi ljudski odbori, podjetja-, ustanove, organizacije in društva ofo tem tednu pretresli vse probleme na svojem območju in da bi storili čim več v korist naših otrok. V MALI OGLASI PRODAM NOVO STANOVANJSKO HIŠO ob glavni cesti Globoko — Pišece, primemo ra gostilno. Zamenjam tudi za enakovredno v Brežicah. Informacije pri Podgoršku, »Krka«. Brežice. PRODAM HIŠO nad tovarne čokolade, vseljivo takoj za 280.000 dinarjev, in nedograjeno hišo na Vidmu pri Krškem za 200.000 din. Marija Bogatil. Soteljsko 12. pošta Brestanica. NAJDENA je bila manjša vsota denarja. Dobi se v pisarni okrajne obrtne zbornice v Trbovljah. Društvo upokojencev Zagorje se toplo zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, sindikalnim podružnicam in privatnikom za darovan* ®n«ake, e katerimi »mo obdarili upokojence ob Dnevu upokojencev. Odbor v Šport v preteklem tednu PRVA TEKMA V ZVEZNI LIGI V VELIKEM ROKOMETU Zamujeno priložnost oooooooooooooooooogooooooc REŠITEV NAGRADNEGA Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata Iz 38. številke« Zasavskega tednika« se glasi (vodoravno ln navpično): 1. OVES, 2. VODA, 3. EDEN, 4. SANI. Žreb je prisodil prvo nagrado Francu KOLMANU, učencu VI, razreda osn. šole v Podkraju, Savna peč 12, pošta Hrastnik; drugo nagrado pa Dejanu AVSECU, dijaku I. razr. gimnazije, Grič 5, pošta Videm-Krško. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem magičnega kvadrata, ki jim žreb ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave Iskrena hvala. Uredništvo. NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT 1 Besede (vodoravno in navpično): 1. mlevskl Izdelek, 2. moško ime, S. sestavni del človeškega in živalskega telesa, 4. moško ime (hrvatsko). Črke: AA, E, KK, M, NN, OOOO, S, ITT. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 6. oktobra opoldne. Za nagrado imamo pripravljeni 2 lepi mladinski knjigi (po odločitvi žreba). Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave 1 Uredništvo. Lokomotiva : Rudar ie:8 SD »Rudar« je v nedeljo odigral svojo prvo tekmo v zvezni ligi, in sicer v Zagrebu proti domači »Lokomotivi«. Favoriti so bili na vsak način domačini, saj so ti tehnično zelo dobra ekipa z večletno prakso in veliko tekmovalno rutino. Toda novinec v tem tekmovanju, SD »Rudar«, je kljub izgubljeni tekmi pokazal, da je enakovreden nasprotnik. Da je to res, poglejmo malo dogodke na igrišču »Lokomotive«, Tekma se je pričela z veliko nervozo in posledica tega — netočno podajanje in slabi meti na gol. Igralci »Rudarja« so namreč prispeli na tekmo z avtobusom, kar Jih je zaradi slabega prevoza precej utrudilo. »Lokomotiva« je v prvem delu Igre pokazala vse, kar zna, ln napadalci so s tehnično dovršeno Igro dosegli nekaj zelo lepih golov, kljub dobri Rudarjevi obrambi. — V drugem delu pa je bilo drugače. »Rudar« je najprej znižal rezultat, potem pa bi lahko dosegel tudi zmago ali vsaj neodločen izid, saj je tudi napad zaigral dosti bolje. Dosegli so 6 golov, petkrat pa se je žoga odbila od prečke, nekaj zelo ugodnih priložnosti pa so Rudarjeve! zamudili zaradi netočnega streljanja. V zadnjih sekundah bi naši spet lahko dosegli izenačenje, toda žogo. ki je bila nepravilno usmerjena, je vratar lahko ujel. Tako je »Lokomotivi« z odlično tehnično igro v prvem polčasu uspelo premagati borbene Rudar-jevce, ki so zlasti v drugem polčasu pokazali zelo dobro igro. Najboljši Je bil Turk. Gole so dosegli: First 2, Plev- Košarka Proletarec — prvak n. lige nad moštvom 2KK zagorskega prvo mesto druge republiške je bil: ' ‘ Z zmago »Celje« je moštvo »Proleterca« osvojilo v tekmovanju drui lige. Tekma, ki je bila v nedeljo v Zagorju, se je končala 54:49 (33:28). Pri domačih sta bila najuspešnejša Dolanc (22 košev) in Strojan (17), pri gostih pa Cepin (25). Tekmo sta dobro sodila Čretnik in Pogačnik. — Pred tekmo je bila majhna slovesnost ko so igralcu Francu Drnovšku, ki odhaja v JLA, poklonili majhno darilo. Moštvo zagorskega »Proletarca« se je tako kvalificiralo za zaključno tekmovanje za vstop v republiško ligo. Kakor smo zvedeli, bo moštvo »Proletarca« do kvalifikacijskih tekem pripravljal igralec 2KK »Llubljana« Brane Čretnik. — Zagorskim košarkarjem želimo v zaključnem tekmovanju kar največ uspeha I (mi) čak 2, Skrinar 2, Turk 2, Jeiov-nik 1. V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo doma z »Železničarjem« iz Niša. Vsekakor bo to zelo zanimiva tekma, saj nastopa v ekipi gostov kar 6 državnih reprezentantov. Lansko leto je »Železničar« dosegel 4. mesto v zvezni ligi, letos pa je resen kandidat za prvo mesto. Po letošnjih uspehih sodeč so tl Igralci najboljša rokometna ekipa v državi. Nogomet Rudar : Svoboda (Varaždin) 0:8 Na stadionu SD »Rudarja« v Trbovljah smo Imeli v nedeljo priliko videti zanimivo nogometno tekmo, ki pa se je na žalost končala brez gola. Neodločen rezultat ln samo i točka za »Rudarja« ni uspeh, saj so imeti naši napadalci več lepih priložnosti. V prvih minutah (ko se je Majcnov strel odbil od stative) je bila obramba gostov zelo nezanesljiva, zato smo upravičeno pričakovali uspeh. Tod gostje so zlasti v obrambi s pravilno taktično igro onemogočili »Rudarjev« napad, tako da kljub premoči (saj je bil vratar Ahlin zelo malo zaposlen) niso dosegli nobenega gola. Igra je bila zelo hitra in ostra. Pri »Rudarju« se je Izkazala obrambna trojica, medtem ko napadalci niso uspeli razbiti nasprotnikove obrambe ln so se vsi napadi končali že pri 16 m. — Sodnik Je svojo nalogo rešil zadovoljivo. Gledalcev Je bilo okrog tisoč. V predtekmi se je končala Igra »Rudarja II« s »Partizanom« s Senovega s 5:l. BREŽICE : ROGATEC 4:8 (2:2) V drugem kolu Jeseniškega prvenstva so nogometaši Brežic gostovali v Rogatcu ln premagali domačo enajsterico s 4:3 (2:2). — Gosti se niso znašli na Izredno slabem ln kratkem igrišču, domači igralci so pa v preostrem tempu preradt zamenjavali Igralce z žogo. Strelci so bili za Brežice Spa-sovsky 2, Nešlč in Stamenkovič, za domače pa vodja napada m desna zveza. Najboljši igralci med Brežlčani so bili na terenu vratar Suljaglč, SUskovič in Nešlč. V nedeljo bo v Brežicah gostoval stari znanec »Kovinar« iz Štor ln številni gledalci upravičeno pričakujejo lep nogomet. ek) ŠPORTNE NOVICE Celjsko - zasavska nogometna liga Proleterec : Rudar (H) 0:5 Prvenstveno srečanje v celjsko- zasavski nogometni ligi med zagorskim »Proletarcem« in »Rudarjem« iz Hrastnika se je na zagorskih tleh končalo neodločeno. Obe moštvi sta kar tekmovali, kdo bo zamudil več priložnosti za dosego gola. Moštvo gostov bi skoro doseglo zmago, če ne bi v eni Izmed nevarnih akcij posredoval domač branilec Slavko Pra-znak in v zadnjem trenutku odstranil nevarnost. Videti Je, da se domače moštvo ne bo najbolje uveljavilo ln da bo obstalo nekje na sredi prvenstvene lestvice, zlasti še, ker ne zmaguje na domačem terenu. Igralci bi se morali zavedati, da Je vsaka osvojena točka dragocena. (mi) Sestanek v gospodinjskem centru v Trbovljah Čeprav nisem bila priča celotnemu sestanku abonentov, ki se hranijo v gospodinj skem centru v Trbovljah, vseeno lahko rečem, da se vodstvo centra trudi dajati za nizko ceno čimveč kalorično in količinsko zadovoljive hrane. Na sestanku so tovarišice iz uprave povprašale abonente, ki so v glavnem mladi fantje—delavci, kako so zadovoljni s hrano in za njihove predloge za v bodoče. Povedali so, katerih jedi «1 še žele, kuharica pa je pojasnila, kaj se za to ceno da skuhati in kaj ne. Doslej so v centru kuhali samo kosila, zdaj pa bodo začeli pripravljat; tudi večerje po primerni ceni- Jedilnik bodo sestavljali na željo abonentov. Prav bi bilo, da bi vsa podjetja, pri katerih center kupuje živila in zelenjavo kakor tudi podjetja, katerih največ ljudi se hrani tu, šla gospodinjskemu centru na roko, kajti jasno je, da delavec, posebno mlad, tudi v podjetju ne more ustvarjat; dobička, če je podhranjen m podvržen bolezni. Abonentka I PORGESAN ČRNA ROKA RISB IN PISB: IVAN flPITALER Dne 11. septembra t. 1. e* je Izgubil MARTIN SUMlC, roj. 1*51. leta, doma lz Lomnega pri Krškem. Odšel Je proti Vej, Trnu In Nemški vaal, od tam dalje ne ve nobeden več *» njega. Njegov osebni popis: črne lase, široke brke. visok 160 cm, ' III Je Rigo opazil, da se Ras-tnlk Pripravlja na strel, se Je 1,0 odločil. Skrbno Je pome-* h »Prožil. Je počil strel, ee Je Ras-Okušal obrniti. Po dru-r*1*1 'trelu Je samo le zahropel *® zgrudil. Bert Je bil Se vedno presenečen, ko Je v kočo stopil Rigo. — Zdelo se mi Je, da te kna ■tari le vedno v škripcih, pa •em mu posvetil. Oba sta se nasmehnila. — Stari Je bil preklemansko prebrisan. S tega hriba je prinesel celo Nado, češ, uhill so jo Nemci. Ce bi sam ne videl, Sa so Nemci odšli, bi se mu ukana rotovo posrečila. — Ne verjamem, Bert, da Je bil ta človek sam. — Sinoči sem videl Prt njem še enega, — Je rekel Bert — gotovo se bodo skušali vrniti. Pripravili Jim bon. o lep sprejem. Zasedli bomo vse dohode, ki drže do te koče. Sedaj pa P 'diva iz tega kota. Gotovo tl ni preveč pri aren. Toda borci, ki jih je pripeljal Rigo, so zaman čakali oelo noč. Članov »črne roke« nd bilo. Bert se Je spomnil ln prižgal v koči svečo. Mogoče so slišali strele, pa so se umaknili. Rigo se je odločil. — Počakajmo še eno noči Pozno popoldne drugega dne Jih Je stražar, ki Je stražil na skrajnem konca Jase, vendarle oparil. Previdno so se pomikali po majhni, obraičeni stezi — Pa partizansko obleko nosijo, svinje — se je jezil Rigo, ko jih Je zagledal tudi on. Bert Je naglo razporedil bor-ee po bližnjih obronkih. oblečen v črni suknjič, rjavkaste hlače, rjav klobuk s črnim trakom, visoki čevlji, siv telovnik, zelena srajca. Pobližje podatke o pogrelancu, prosim, poslati na naslovi Marija Sumlč, Senovo 80 pri Brestanici. PORGESAN Neznano kam je odšel JOŽEF URfllC, roj. S. I. 1*23 v PIŠ« cah, umsko bolan, visok 100—183 cm, podolgovatega obrata temnih las, oblečen v sive hlače, poletno rjavo srajco, bos, pokrivalo včasih Ima al| pa tudi ne. Govori zelo malo in rad ponavlja postavljena mu vprašanja, rad se Igra s otrok pobira vse stare papirje. Svoj priimek včasih pravilno pove, drugič ne, Ce Je kdo Imenovanega kje videL naj to, prosim, takoj sporoči pismeno na naslov: Mihael Dušit, Pišoče 108, ali pa na pošto Pileče telefoetčno proti nagradi. FLORENTINA XIX. nad. i Pet minut kasneje je Ralf že sedel ob telefonu. Ko je dobil zahtevano zvezo, se je v zaporu začelo veliko iskanje tube, ki je bila last nekega Van Demonda, ki je poskušal priti preko demarkacijske linije. Lov za škatljieo, v kateri so skriti mikrofilmi s spiski članov Pokreta odpora v Belgiji, največje tajne organizacije. Mimo spiskov, so v mikrofilmih še spiski imen skrivališč orožja, streliva, naslovi in načrti organizacije ter najvažnejše, detajlni plan za Dan X— t j. dan, ko se bo začela invazija ... Vso noč so iskali to tubo od zobne kreme. Močna teta vojakov in veliko število agentov je iskalo tubo, katere vsebina je bila mnogo bolj važna kot pa zmaga v kakšni bitki. LOV NA TUBO »Kaj! Tuba za zobno kremo? In zaradi tega se me drznete buditi sredi noči! Človek ste znoreli?« se je jezil komandir zapora v Dolu. »Počakajte nekoliko, da vam najprej pojasnim zadevo«, odgovarja Ralf nestrpno. »Ta tuba je bolj važna, kot karkoli v tem hipu. gospod major!« »Toda, prosim vas!« odgovarja major še vedno hripavo in jezno. »Kaj vam je šinilo v glavo, kakšna tuba? Kdo bi mislil na take malenkosti v teh prokletih časih.« ' Ralf spozna, da se ne splača jeziti, in poskuša mirno pojasniti komandirju zapora važnost te tube. Na kratko mu obrazloži, kaj naj bi bilo v tej tubi. in kdo je človek, ki so ga zaprli zaradi ilegalnega prehoda čez mejo. Zdaj zve major, da je bil ta ilegalec ujet in prepeljan v njegov zapor, od koder so ga poslali v Bruselj, ker bi moral odsedeti šest mesecev kazni zaradi nedovoljenega poskusa prehoda preko meje. Ko so ga pripeljali v zapor v Dol, so mu odvzeli vse stvari. Med njimi je bila tudi tuba za zobno kremo, a v njej so bili skriti mikrofilmi. »Čudno, zelo čudno!« godrnja major v telefonsko slušalko. »Seveda storili bomo vse potrebno, da se tuba najde, če bo to sploh še mogoče. Nič skrbi gospod son-derfuhrer! Takoj bom izdal potrebna povelja in vas obvestil o uspehih.« Komandir vojaškega zapora v Dolu je zares še iste noči ukazal iskat; tubo. Tako jo je celokupno osebje vojaškega zapora začelo iskati. Po dveh urah so našli pri jetnikih, stražarjih, strežnemu osebju in drugod skupno 117 tub. Zal med njimi ni bilo niti ene z zahtevano vsebino. Nihče ni našel tube za zobno kremo, last jetnika Van Demonda. Podoba je bila. kot da se je vdrla v zemljo. Toda z njo so zmanjkali tudi vsi podatki o največji belgijski organizaciji odpora. Ob 9.30 se je Sonderftihrerju Ralfu zglasil komandir zapora v Dolu. Ralf je besnel in klel. Torej, tube ni! Kaj sedaj? Ralf noče biti poražen. Na vsak način mora zvedeti podatke o tej organizaciji, organizaciji, ki je tako močna in tako nevarna za nemške koristi. Ta organizacija razpolaga z precejšnjim; zalogami orožja in streliva, tajnimi radijskimi postajami in tisočerimi člani. To organizacijo vodijo izkušeni generalštsbn; oficirji. Evo. zato je za Ralfa tako neprecenljivo važno, da odkrije niti te preklete organizacije. Takrat, ko se bodo zavezniki izkrcali, bo prepozno, prepozno ko se bo za hrbtom nemške fronte kot vihar razbesnel boj z uporniki. Zaradi tega je važno, da Ab-wehr že sedaj odkrije niti te organizacije, kajti le na ta način bo moč onemogočiti sleherni upor. Invazija pa ni več stvar bodočnosti, marveč sedanjosti, tega hipa ... Zategadelj mora Abwehr pokreniti ustrezno akcijo. Je že res: Ralf ima v rokah dva močna aduta: to sta Prosper in Florentina. njegova dva nova in dragocena agenta. Obadva uživata neomejeno zaupanje polkovnika Zorana in majorja Thera. Toda, ali nj to premalo? Ali bo Ralf lahko s pomočjo teh dveh dosegel zaželen uspeh? Da organizacijo paralizira pravi čas? To je vprašanje, ki skrbi Abwehr. Kaj torej storiti? Naj bi počakali nekoliko časa in pripravili novo operacijo, novo akcijo? Nadaljevanje sledi ♦»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦««»«♦»«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Demonstracija Zračenje v jedilnem vozu br-zovlaika na progi Pariz — Niz-za se je nekaj pokvarilo. To pa je nekega upokojenega ravnatelja srednje šole talko razjarilo, da je začel protestirati, seve, na nenavaden način — slekel se je do golega! Sefa jedilnega voza to nikakor ni spravilo iz ravnotežja. Ponudil je ravnatelju nekoliko strani čas- nika »France Soira«, da bi skril svojo goloto vsaj pred policijo, ki nima rada podobnih demonstracij. Temperamentni ljubimec Neapuljska policija je aretirala nekega starca, ki je v nekem bifeju pretepal svojo 45-letno prijateljico in ji pri tem obljubljal, da jo bo umoril. Ugotovili so, da šteje ljubosumni starec komaj 104 leta. TATVINA, KAKRŠNE V ITALIJI NE POMNUO PO VOJNI 32 milijonov lir Crnl avtomobil »Bance de Roma« v Milanu je pravkar zapuščal Edisonov trg, ko se je na Wagnerjevem trgu, pred podružnico »Bance de Roma«, ustavil zeleno p leska n Fiat 1100 SO GANGSTERJI UKRADLI V NAJBOLJ ŽIVAHNEM DELU MILANA. — KRAJA, O KATERI GOVORI VSA ITALIJA. — PRVA SLED: S-OFER UKRADENEGA AVTOMOBILA JE IZ KARTOTEKE KRIMINALCEV IZBRAL PRVO FOTOGRAFIJO št. 103. Trafikantka, ki je stala pred vratii svoje trafike, je videla v zelenem Fiatu pet ljudi. Nobeden ni izstopil, le tisti na prvem sedežu je odprl vrata avtomobila in stopil z nogo na pločnik. je črni avtomobil pripeljal iz glavne banke v podružnico. V tem hipu se je začelo! Zeleni Fiat se je povsem približal črnemu avtomobilu. Iz zelenega Fiata je prvi izskočil šef gangsterske tolpe, visok človek širo- Tale se je v šoli dobro odrezala, sicer ji ne bi prišlo na um, da bi si na jesenskem soncu še enkrat ogrela svoje noge. Kajpak: v šolo pa takšna vendarle ne bo smela. Sončna ura, razstavljena v Chicagu. Uro je treba postaviti samo na sonce. En sončen dan je dovolj, da ura teče cel mesec. To čudo napravijo selenske celice, ki spremene luč v električni tok, ki se zbira v akumulatorski bateriji. V tem hipu je privozil pred -vv .. . V -dg bančno poslttio avtomobil ban- Rodil se je - 400 let prepozno Dne 12. maja se Je pri Mantovi na dirki Mille Miglia ubil znani španski dirkač Alfonso de Portago. Vest o športni smrti tega po vsem svetu znanega snoba, ki je bil star komaj 28 let in si je kot »sin milijonskega premoženja« (to je bil v ostalem njegov poklic) privoščil vse. kar se mu je poljubilo, je šla daleč naokrog in so Jo razni razlagalci opisovali pač po svoje. Samosvoje Je ta dogodek obdelal eden nemških tehnikov, ki meni uvodoma, da se smrt ne da izzivati. Kdor se spusti v igro z njo, zmerom izgubi. Potem pa modruje takole: »Ta mladi mož se Je rodil 400 let prepozno. Pred štirimi stoletji bi bil umrl prav tako nenaravne smrti kakor ono nedeljo — toda smrt bi g« bila doletela najbrž na eni križarskih vojn, na eni turneji v daljne dežele; po vse) priliki ni ga bila prebodla sulica kakšnega Saracena ali pa bi bil omahnil v nirvano v dvoboju s kakšnim tekmecem za naklonjenost najimenitnejše dulcineje. Takrat bi bili tako smrt imeli za pametno in stanu primerno — enako kakor bi bili navdušeno pozdravljali njegovo kratko življenje. Toda ta marki In grof je umrl v 20. stoletju ln je zapustil ženo in dva otroka. toda nobene družine. Kajti mož ni bil za družino .. . Počel Je, kar se mu je zdelo najbolj tvegano. Njegov največjl nasprotnik »stari lev« Manuel Fangio Je dejal, ko Je zvedel za njegov konec, da je grozen, pa ne nepričakovan. Argentinec ni šel na Mille Miglio, ker se mu je zdela premalo vama. On je spoštoval smrt, ki jo Je de Portago stalno izzival, dokler rokavice slednjič ni sprejela. Podobne brzostrelke je imela tudi ostala četverica. Medtem ko je vodja tolpe stopil k prednjim vratom bančnega avtomobila in segel po blagajno, dva sta stala ob strani, je četrti vrgel v oči šoferju in spremljevalcu pest peska, peti pa je sedel ob volanu vžganega avtomobila. Celotna akcija je trajala vsega skupaj trideset sekund, plen je znašal 32 milijonov lir. Do nedavnega se je milanska policija zaman prizadevala najti kakršno koli sled za izginulima gangsterji. Šofer bančnega avtomobila pa si je kljub krinki zapomnil obraz enega izmed banditov. Več dni je pregledoval kartoteko milanske policije in med tisočerimi fotografijami končno našel tisto, ki je močno podobna gangsterju štev. 2. Zasledovanje je zdaj krenilo v drugo smer, in policija je prepričana, da bo ujela zlikovce Neuspel rop Pri nekem vdoru v ameriško banko, je trojica zlikovcev odnesla nad 40.000 dolarjev. Zal se plena niso dolgo veselili. Nobeden namreč ni vedel, da jih je avtomatsko fotografirala skrita kamera. Kmalu zatem je milijone Američanov videlo obraze tatov v televizijskih sprejemnikih. To pa je enega izmed gangsterjev tako presunilo, da ni zdržal psihološkega pritiska in se je sam priglasil policiji. Kmalu zatem so ujeli tudi ostala dva.., Američani so tudi pognali v zrak svoj izstrelek. Precej ozka je tale jopica, vendar nikjer ne tišči. Jopica s pasom Je spet modema. Dior Jo pod boki rahlo stisne. kih ramen, v usnjenem plašču. Na glavi je imel francosko čepico, preko ust je imel pritrjeno rutico, na očeh pa temna očala. V desni roki je držal brzostrelko ameriške izdelave. Pošteni tat! Tovarna orodja v Omahi (ZDA) dobiva vsakega prvega v mesecu 50 centov kot odplačilo za neko draigo orodje, hi je bilo pred meseci Ukradeno. Orodje je vredno 127 dolarjev. Če bo odplačilo redno prihajalo, bo orodje izplačano v 37 letih. Lastnik tovarne pa pravi: Ta zgolj »zafrkava« naše knjigovodstvo. Politični mozaik IŽAJ SOLE, SPOMENIKI, SPOMENIKI! Nad milijon španskih otrok ne more obiskovati šole, ker ni dovolj prostorov. To je nedavno dejal španski generalni direktor osnovnih šol v ministrstvu prosvete. Direktor sodi, da bi morali zgraditi najmanj 25.000 šol, in niti ne bi bilo še dovolj. Vendar — ni denarja. Zakaj ga ni, si generalni direktor ni upal povedati. Pač pa nemara misli na fantastični mavzolej, ki ga je dal zgraditi Franco, za koga drugega — zase! Stroški gradnje pa ne zaostajajo mnogo za stroški, ki so jih včasih dajali Faraoni za gradnje svojih piramid. IBN SAUD IN ZAHODNA NEMČIJA Odkar je šla po zlu nacistična Nemčija in njen prvak — Hitler, nemški policaji še niso imeli toliko dela kot te dni, ko j* prispel v znano nemško kopališče Baden— Baden arabski kralj IBN SAUD. Hotel, v katerem biva Ibn Saud, straži nad 200 policajev, neki novinar, ki je hotel v hotelske prostore, pa je moral kar sedemkrat pokazati legitimacijo. Ibn Sauda spremlja 65 ljudi.- Iz Saudske Arabije so prišli preko Italije, v dveh specialnih transportnih letalih. Od Stuttgarta, kjer je poslednjo letališče na poti do Baden—Badena, so se kralj in spremstvo prepeljali v 25 črnih saudskih Cadilaccih. Pravijo pa, da je posebno vozilo hitelo v Essen, ki je v Baden—Baden pripeljalo nadvse dragocen servis za kavo.., CEZ deset let ... Angleški feldmaršai Montgomery je precej črnogled glede medcelinskih izstrelkov. Zadnjič je v Nottinghenu dejal, da te vrste orožje šele grade in da bo poteklo š« najmanj .deset let, preden ga bodo povsem izpopolnili i» preden ga bodo imeli atlantski zavezniki v zadostnih količinah. Hudobni jeziki pa so v Londonu pristavili: ravno toliko časa pa bo potrebno za prvi razorožitveni sporazum-Vsekakor pa je prej res, da se bodo generali velesil bolj zavzeli za balistiko kakor za — razorožitev. IZ ZAPISKOV NAŠIH KRIMINALNIH ORGANOV čveb na opankah f Ura na mizi je kazala, da se bliža poldne. Preiskovalni sodnik se je pripravljal, da odide iz pisarne. Pred odhodom je telefoniral ženi domov, da bo prišel pravočasno h kosilu. Preden je odložil slušalko, pa je nekdo potrkal na vrata. — Prosto! — je zaklical in ugibal, kdo neki utegne trkati. Vrata so se počasi odpirala, kakor da nekdo želi, da pride neopazno v sobo. Vstopil je mlad kmet z blatnimi opankami na nogah. Njegove oči so gledale zbegano in njegova brada je vidno trepetala. Nekaj trenutkov je neodločeno stal pri vratih, v rokah mečkal od dežja razmočeno kapo, nato pa tiho dejal: — Prišel sem, da vam sporočim ... moja žena., se je obesil® na podstrešju ... Casa za odlaganje ni bilo. Preiskovalni sodnik je še enkrat poklical po telefonu ženo in j| dejal, d® ne more priti domov in da naj južina brez njega. Medtem je prišel v pisarno tudi šofer in sporočil, da je avto pripravljen. Po enourni vožnji *o prispel; do poti, k-: se Je odcepljala od glavne ceste. Od tu dalje so morali iti peš, ker je bila razmehčana vaška pot tudi za vprego neuporabna. Hodili so molče in se kdaj pa kdaj ustavili, da si * čevljev otresejo jesensko blato, ki se je lepilo na obutev kakor smola in ot»Ckočalo hojo. Ko so prispeli do hiše, kjer *e je zgodila nesreča, se je zbralo že polno ljudi. Vsakdo izmed njih je poskušal domače tolažiti zaradi nesreče, k| Jih Je zadela. Tašča s črno ruto na glavi je jokala na gias. Tu in tam se Ji je pridružila kakšna soseda in zajokala, da na ta način izrazi sožalje prizadet; družini, kakor je to v vasi v navadi. Prihod preiskovalnega sodnika Je za trenutek pretrgal jok. Prisotni so mu * roko pokazali, kje lahko pride na podstrešje. Odšel je po lestvici, ki le škripala pod njegovo težo na podstrešje. Ko je bil tamkaj, je z električno žepno svetilko posvetil na truplo samomorilke, k; je viselo j na vrvi na nekem tramu. Bila je to kak- l..............----- Snih dvajset let stara žena v običajni kmečki obleki. Razpleten; lasje so se ji usipali po ramenih. Nič sumljivega ni bilo opaziti. V enem kotu podstrešja je visela obrana koruza v storžih, ves ostali de! podstrešja pa je bil posut z ovsom. Ko je sodnik pregledal in preiskal kraj nesreče in si zapisal stvari, ki so ga zanimale, se je po lestvi spet vrnil v spodnje prostore hiše. Tamkaj je začel govoriti z domačini. Izpraševal jih je o vsem, kar je bilo v zvezi s samomorilko. Predvsem o njenem življenju pred poroko in o odnašaj ih v zakonu. Poskušal je, da s tem izpraševanjem .najde vzrok njenega samomora, kajti mlada žena ni zapustila nobenega sledu o tem. kat jo je napotilo. da napravi tako usoden korak. Govoril Je tudi z bližnjimi sosedi. Vsi so vedeli povedati o pokojnici samo najlepše in vsem je bil njen korak nerazumljiv. 2e je bij prepričan, da bo našel sled. kai Je mlado ženo pognalo v smrt. Ko pa le spet navezal pogovor z domačimi in s sosedi. se mu Je porušila sodba, ki sl lo 1e ustvaril. V življenju samomorilke ni bilo niti najmanjše pege. Tudi domneva, da je nesrečnica storila ta korak v duševni zmedenosti, je postala nezanesljiva. In vendar — nekaj Je le moralo biti! Brez vzroka si ni dala zan ke okrog vratu. Vse ugibanje pa je bilo zaman. Na koncu se ie sprijaznil z mislijo, da ni mogoče nič več napraviti. Se preden je hotel oditi 1n izdati dovoljenje, da sedal lahko snamejo mrtvo truplo z vrvi. Je stopil v kuhinjo, kjer so ženske pripravljale pojedino za vse tiste, ki se bodo udeležili pogreba. Sedel Je na klon poleg peči. Vse svoje misli je naprezal, da prodre v skrivnost mlade samomorilke. In ko mu je med takim razmišljanjem dogorevala cigareta med prsti, so se mu oči ustavile na čevljih žensik. Opazil 1e na nekaterih opankah ovsena zrna. Na obutvi sosed. ki so bile v kuhinji, teh zrn ni bilo. Radoveden Je odšel v sobo, kjer so sedeli tast, tašča in mož žene. ki je napravila samomor. Sedel je na majhen trinožni stolček in se z glavo poslonil na roke. Pogled mu Je begal z enega para opank na drugega. Ugotovil Jp da so opanke domačih polne ovsa — ln preiskovalnemu sodniku se le naenkrat posvetilo; morda Je tu tista rdeča niti Odločil se ie, da ponovno odide na podstrešje, da si tamkaj ogleda obutev obešanke, ker se je ni natanko spominjal. Obstal je Pni misli, da išče vzročno zvezo v ovsu. Kakšno — za zdaj še ni vedel. Se enkrat je podoživljal ves ta dogodek, od trenutka, ko le mladi kmet vstopil v njegovo pisarno, pa vse do te sekunde — in zdelo se m.u je. da j® v svoji preiskavi na nekaj pozabil.. • * Premišljal le in tuhtal ln se končno vprašal: — Ali še za temi zrni ovsa, ki so se prilepili na mokre opanke, ne skriva m°r-da vsa skrivnost te zagonetne smrti? Bila je to ena izmed tistih intuitivnih misli, ki se v človeku pogosto pojavljajo, akoravno čestokrat brez osnove, vendar vredna, da jo preiz.kusi. Zaželel sl je, da ponovno pregleda truplo, ki Je viselo na podstrešju. Zanimali so ga predvsem čevlji mlade žene. Domačinom samomorilke očitno ni bilo pogodu, da se prelzkovainl sodnik spet povrača na podstrešje in si še enkrat ogleda mrtvfr ien°> . ■ , Nekaj minjut pozneje se Je sodnik spet vzpenjal po lestvi. Tokrat Je bil njegov obraz zelo r*Fen. Tudi domgčt so šli za njim. kakor da slutijo, kaj bo sodnik dejal: — Mlada žena je bila umorjena! Poveat o njenem samomoru je samo zvit poskus, na umazan način prikriti umazano hudodel- stvo. —- Razmišljal Je. kako je bila umorjena mlada žena. — Nikakor ne na podstrešju. Najverjetneje se je to zgodilo spodaj v hiši. nato oa Je bilo truplo odneseno na podstrešie in obešeno na viv, da se tako ustvari videz samomora. — Na njenih opankah ni našel niti enega samega zrna ovsa! Toda ni kdo. in če bi še tako pazil, ne bi mogel napraviti na podstrešju koraka, da ne bi zagazil v razsuti oves, ki se z lahkoto prilepi na mokro obutev. To pomeni, da samomorilka ni hodila po podstrešju in Je niso našli tu obešene — kot so vsi domači trdili — pač pa da so Jo prinesli na rokah na podstrešje ln jo obesili na vrv, ko je bila že mrtva. Treba je bilo samo še rešiti vprašante. ali so vsi domači sodelovali pri tem umoru ali Je to opravil samo eden. Morilca le bilo vsekakor treta« Iskati med domačimiI Ko Je eodnik stal na dvorišču, da si ustvari čim verjetnejšo sliko o umoru, le pristopil k njemu mož ubite žene, tisti, ki ga je pred nekaj urami obvestil, kaj se 1e doma zgodilo. Hotel mu je ponuditi kozarček žganta; — Prosim — vzemite! Prej smo zaradi velike žaJostf pozabili vsi na vas, . Sodnik ga je samo premeril z očmi od pet do glave. Vedel Je, da on in njegovi starši niso pozabili nanj pa da so pazili na vsak njegov korak. Namesto da spije ponudeno mu žganje, je zastavil nekaj vprašanj, da dobi odigovor na to, kar ga Je trenutno najbolj zanimalo. — Ali ®o vam starši kdaj prigovarjali, da se poročite? Kako ste se z njimi razumeli? — Nikoli, gospod — Je odgovoril mladi mož. Vat so vedeli, da se hočem oženiti in so se s tem strinjali. Tudi sporekli se nismo nikoli. — Ali je imela pokojna žena z vašim f starši kakšen prepir? — Odlično so «e z njo razumeli, gospod! Sami vidite, kako hudo Jim Je za njo, kakor d® Je njihove krvi. Suma ni bilo več: umor je skupno delo vseh treh! Napravil je na kratko: aretiral je moža, tasta in taščo- Nekaj minut pozneje so že miličniki iz bližnje, vasi odpeljal, vse tri osumljence v preiskovalni zapor v mesto. , Mnogo laže, kot je preiskovalni sodn'k pričakoval, je dosegel priznanje vseh treh osumljencev. 2e ob prvem zaslišanju so najprej mož, za nJim pa še njegov oče in maitl priznali, na kako grd način *o se hoteli znebiti mlade žene. k; si ni želela drugega, kot da dobi otroka ln postane mati. Povest se je začela pred poldragim letom, ko so starši skovali načrt, da obo-gate. Takrat sta oba stara sklenila, da sina oženita z dekletom, k; jo je sodnik videl obešeno na podstrešju. Bila je čedno dekle, vendar je šlo pri ženitvi za važnejšo stvar: dekle je bila hčerka — edinka, ki je mater izgubila kmalu po svojem rojstvu. a oče bogat kmet, ni imel namere, da se še enkrat oženi- Tako bi nekoč vse njegovo imetje — krasne nJlve in travniki — postali last pohlepne družice. Svatba je bila kmalu. Bila je bučna in vesela, kakor je to običaj, kadar se moži bogato kmečko dekle. Toda kakor 8ta se spiva obe družini dobro razumeli, je vendar kmalu prišlo do nesoglasij: oče mlade neveste, ki je ostal sam, se je odločil, d® se spet oženi. Njegov zet. kakor mu je bilo to težko, se je sprijaznil s tem. Ko pa J* oče ubite hčerke dobil čez leto dni sina, in Je mlada žena vsa srečna pripovedovala to novico svojemu možu, ta*č; In tastu, je bila njena usoda zapečatena- V$i upi, da s® bodo nekega dne polastili posestva očeta mlade žene, so splavali po vodi. Nekoliko dni pozneje, prav tisto jutro, ko je mladi m°ž obvestil prelzkovalnega sodnika o samomoru žene, so vsi trije nasilno zadavili mlado ženo. Bilj so trdno prepričani, da ne bo nihče odkril, ali izvirajo podplutbe krvi na vratu od vrvi ali ®d njihovih hudodelskih rok ... Nekaj zrn ov*a, na katere ni nihče mislil, je odkrilo strašno skrivnost in morilce je doletela kazen, ki so jo zaslužili.