ISTO XIX., ŠTEV. 91
LJUBLJANA, PETEK, 18. APRILA 1958
CEHA io na
SLOVENSKI
adejo m Us&.a CasupUaj pvdjclje SluvcusK) ^viuCctaicv - L)l rclt VOT.
Rudi Jauhuba. Glavni in odgovorni urednik; Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Št- • in *. telefon 23-523 do 23-526- — Uprava: Llubljana, Tomšičeva ulica št- l/H. telefon 23-523 do 23.526	— Offlaan'
oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-896. ca Itutfciiancke naročnik# 30463, ca cunanje 91-832. — Poštni predal it. 29. — Žir« račun pri Komu talni banici Lpibllana it. W-KB-5-Z-3W	—	Mevečav aaročnina W din
PRVI PREDHODNI SEJI ZVEZNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Ljudski poslanci so se sestali
Seji zveznega zbora so prisostvovali predsednik republike Tito ter podpredsednika zveznega
izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Sankovič
BEOGRAD, 17. apr. (Tanjug) S prvimi predhodnimi sejami zveznega zbora in zbora proizvajalcev, ki sta se začeli ob 10. dopoldne, se je začelo zasedanje zvezne ljudske skupščine četrtega sklicanja.
Nekoliko trenutkov predzačetkdrn seje zveznega zbora je v dvorano tega zbora vstopil predsednik republike Josip Broz-Tito skupaj s predsednikom zvezne ljudske skupščine Petrom Stamboličem in podpredsednikoma zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem in Aleksandrom Rankovi-čem. Vsi ljudski poslanci so vstali in z dolgotrajnim prisrčnim ploskanjem pozdravili predsednika Tita, predsednika skupščine Stamboliča ter podpredsednika zveznega izvršnega sveta Kardelja in Rankovšča. Predsednik Tito je nasmejan odzdravlja! ljudskim poslancem, nato pa je sedel v prvo poslansko klop skupaj s Petrom Stamboličem, Edvardom Kardeljem, Aleksandrom Rankovičem in Djurom Pucarjem.
Preden se je začela seja, je sekretar zvezne ljudske skupščine Mitar Bakič predlagal, naj začne prvo predhodno sejo po letih najstarejši ljudski poslanec dr. Ivan Ribar. Prihod dr. Ribarja za predsedniško mizo so poslanci pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Ko je dr. Ribar zatem začel prvo predhodno sejo zveznega zbora, je sporočil, da je med poslance razdeljeno poročilo
ZGhtevs koroške pokrajinske vlade Dunaj. 17. apr. (Tanjug) — Pokrajinska vlada Koroške je včeraj poslala vladi na Dunaju svojo zahtevo, naj čimprej osvoji predlog zakona o šolstvu na Koroškem. Koroška vlada opozarja vlado na Dunju. da je nujno potrebno sprejeti ta zakon,
zvezne volilne komisije o volitvah v zvezno ljudsko skupščino, in je predlagal, naj se na dnevni red te seje postavi kot edina točka izvolitev verifikacijskega odbora. Pozval je ljudske poslance, naj zapisnikarju seje izroče svoja poslanska pooblastila.	'•
Zvezni zbor je nato prešel na izvolitev verifikacijskega odbora. V verifikacijski odbor zveznega zbora so bili na- predlog 10 ljudskih poslancev izvoljeni: Nisim Albahari, Ljubo Babič, dr. Marijan Brecelj, Zvonko Brkič, Marin Cetinič, Pavle Jovičevič, Djuro Klada-rin, Radomir Komatina. Milka Minič, Naum Naumovski in Mitar Bakič.
Ko je zvezni zbor sprejel predlagano listo članov verifikacijskega odbora, je predsednik dr. Ribar sporočil, da bo
g©gfawa Izvršnega sveta LE Slovenite
Izvršni svet LKS bo imel odslej le dva odbora,
zk notranjo politiko in za gospodarstvo
Ljubljana, 17. aprila. — Iz-
vršni svet Ljudske skupščine LRS je na torkovi seji, ki jo je
vodil predsednik: Izvršnega sve-ta Boris Kraigher, razpravljal o spremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji in delu republiškega izvršnega sveta.
V uredbi o spremembah in dopolnitvah, ki jo je Izvršni svet v zvezi s tem sprejel, so bile izvršene nekatere spremembe giede odborov Izvršnega sveta. Odbori so notranja telesa Izvršnega sveta — dejansko metoda njegovega dela — njihova naloga pa je v prvi vrsti obravnavanje osnutkov zakonov in predlogov predpisov Izvršnega sveta in drugih predlogov republiške uprave ter dajanje smernic upravi za pripravo zakonov in uredb.
V o-menjenem osnutku uredbe, ki bo predložen Ljudski skupščin; v potrditev, sta predvidena le odbor za notranjo politiko in odbor za gospodarstvo.
Deiovn- področje odbora za notranjo politi-ko je razširjeno na celotno področje notranje politike, delovno področje odbora za gospodarstvo pa na celotno področje gospdarsfcva,
tako da obsega zdaj tud; vprašanja gospodarskega sistema, d-clgoročnega razvoja gospodarstva in priprave republiškega letnega in perspektivnega družbenega plana.
V skladu s principom, da naj bodo na čelu republiških svetov, državnih sekretariatov in se-krelaritov IS člani Izvršnega sveta, so bile na zadnjih sejan sprejete naslednje ustrezne
spremembe:
Imenovani s.0 bili:
— za predsednika Sveta za socialno varstvo LRS tovarišica Ada Krivic,
— za predsednika Sveta za zdravstvo LRS tov. Niko Šilih,
— za sekretarja za blagovni promet tov. Miran Košmelj,
— za sekretarja za industrijo in obrt inž. Viktor Kotnik,
— za sekretarja za kmetij-
VREME
Stanje 17. apr.: Pociroo.ie rwke-g£a	a	p.ritiskia sa nad Sre-
dozemljem polni, medtem ko se nad srednjo Ežvropo zadržuje? o hladne zračne gmote in doteka v višinah v zvezi s fronte-lnimi Tivrhnjam:	z	Atlantika proti za-
h*>dTi;i Evropi toplei-ši zrak.
Napoved za .petek: Spremenljivo oblačno, zlasti v opoldanskem fcafeu še nekaj krajevnih padavin Nočna temperatura med 0 in 4, v JVlsnorju 9. naj višje dnevne do fe Stopbnj C.
stvo in gozdarstvo tov. Jože Ingolič,
— za sekretarja za delo tov. Janko Rudolf,
— za sekretarja za promet Julij Beltram.
Kot predsedniki- svetov LRS ozir. drža vrni sekretarji opravljajo še naprej svojo dolžnost:
— predsednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Boris Kocijančič,
— predsednik Sveta za znanost tov. Milko Goršie,
— predsednik Sveta za šolstvo tov. Vladko Majhen,
— državni sekretar za finan-ce tov. IVIatija j\Xaležic,
— državni sekretar za notra-
nje zadeve tov. Mitja Ribičič
Dosedanji sekretarji sekretariatov Izvršnega sveta bodo postavljeni na nova odgovarna vodilna mesta v državni upravi.
Za novega direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS je Izvršni svet imenoval dosedanjega pomočnika direktorja istega zavoda tov. Mirka Jamarja.
Končno je Izvršni svet imenoval predsednika in člane obeh odborov; odbora za notranjo politiko in odbora za gospodarstvo. Za predsednika odbora za notranjo politiko je bil imenovan tovariš Janez Vipotnik, za predsednika odbora za gospodarstvo Da tovariš Tone Bole.
druga predhodna seja tega zbora 24 ur kasneje, ko bodo. poslancem verificirani mandati. S tem je bila prva predhodna seja zveznega zbora končana.
Prva predhodna seja zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine četrtega sklicanja se je začela točno ob 10. dopoldne .v mali skupščinski dvorani. Sekretar zvezne ljudske skupščine Mitar Bakič je sporočil, da bo prvi predhodni seji zbora proizvajalcev predsedoval po poslovniku najstarejši ljudski poslanec zbora-Stjepan Markovič, izvoljen v volilnem okraju Split III. Ko je predsedujoči zavzel svoje mesto skupaj z začasnima zapisnikarjema Aleksandrom Goličem in Antonom Sturmom, je predlagal za dnevni red samo verifikacijo mandatov.
Po sprejetju tega predloga so ljudski poslanci izročili volilna pooblastila in nato prešli na izvolitev verifikacijskega odbora.
Na predlog 10 ljudskih poslancev, ki ga je podal Cedo-mir Jevtič, so bili v verifikacijski odbor izvoljeni ljudski poslanci:	Imre Balint, Jure
Bilič, Vlada Juričevič, Nikola Gostiša, Dobrivoje Lapčevlč, Albin Lesjak. Ibrahim Maglaj-lič, Milan Mičkovič, Slavka Mihajlovič, Borko Temelkov-ski in Lina Žagar.
Predsedujoči Markovič je pozval verifikacijski odbor, naj se sestane zaradi konstituiranja in pregleda poslanska pooblastila. Druga predhodna seja zbora proizvajalcev bo 24 ur kasneje po verifikaciji poslanskih mandatov.
Po seji- obeh zborov sta verifikacijska odbora izvolila svoja predsedništva. Za predsednika verifikacijskega odbora zveznega zbora je bil izvo-
Diplomcrtska kronika
HAAG — Novi jugoslovanski
veleposlanik na Nizozemskem
Branko Draškovič je predal da-, nes akreditivna pisma kraljici Julijani.
BEOGRAD — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil danes v prostorih protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve poslovilno kosilo v čast Huseina Rudžija, dosedanjega egipifeov-
sfcega veleposlanika v Jugoslaviji.
ljen Zvonko Brkič, za srekre-tarja pa Nisim Albahari, medtem ko je bil za predsednika verifikacijskega odbora zbora proizvajalcev izvoljen Milan Mičkovič, za sekretarja pa Lina Žagar. Oba odbora sta nadaljevala- delo za verifikacijo poslancev mandatov.
Predsednik verifikacijskih odborov zveznega zbora iin zbora proizvajalcev zvezne skupščine sta napovedala drugi predhodni seji obeh zborov, za 18. april ob 16.' t»ri. Na teh sejah bodo razpravljali o poročilih verifikacijskih odborov.
Po teh sejah se bo začelo prvo redno zasedanja zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine četrtega sklicanja*
Sefa predsedništva zveznega odbora SZDL
Beograd,	17. apr.	(Tanjug)
Pod predsedstvom Generalnega sekretarja SZDL Edvarda Kardelja je bila danes seja predsedništva	zveznega.	odbora
SZDL, na	kateri go	proučili
predlog o sestavi organov novoizvoljene zvezne ljudske skupščine.
S prve skupne seje novoizvoljene Zvezne ljud ;ke skupščine, kateri je prisostvoval predsednik
Tito (Telefoto ;— Jugofoto)
LJUBLJANA, 17. aprila. Danes dopoldne so v prostorih nove PTT palače vzpostavili redno fototelegrafsko službo z Beogradom in Zagre.bom ter ostalimi mesti v svetu. Prvo »otvoritveno« telefoto sliko je dobil naš časnik, in sicer posnetek s prve skupne seje novoizvoljene zvezne ljudske skupščine. Hkrati s to prvo sliko so poslali beograjski uslužbenci telefoto službe našim lep pozdrav z željo, da bi pri delu uspevali. Na PTT imajo velik oddajnik in sprejemnik (za VII. kongres ZKJ pa imajo pripravljen še manjši oddajnik). Oddaja ali sprejem traja največ
17 minut, najmanj pa le 7 minut in pol. Največja širina slik, ki jih lahko sprejmejo ali oddajo, je 20 x 19 cm. S tem aparatom lahko pošljejo slike poljubno daleč in pri dobri zvezi tudi z vso ostrino. Za prenos veljajo običajne PTT tarife. Pred otvoritvijo so delali poizkuse že z angleško, madžarsko in drugimi telefotoslužbami in dosegli lepe rezultate. Telefoto bo koristen pripomoček našim gospodarskim organizacijam in zlasti časopisnim podjetjem. O tem se bodo pa odslej lahko prepričali kaj kmalu tudi bralci sami, saj bomo važnejše dogodke po svetu po najkrajši poti prejeli tudi mi. — »Telefotocenter« v Ljubljani je oddal za uredništvo »Borbe« v Beogradu najnovejše slike zunanjosti dvorane, v kateri bo VII. kongres Zveze komunistov
Jugoslavije.
Bazstava v Bruslju odprta
(Od natega (talnega dopisnika)
BRUSELJ, 18. apr. (po telefonu). Svetovna razstava v Bruslju obsega 200 hektarjev, od česar zavzemajo samo paviljoni milijon kvadratnih .metrov. Udeležuje se razstave 51 držav in mednarodnih organizacij. Razen paviljonov je bilo treba pripraviti tisoče kvadratnih metrov bazenov,- vodometov, cvetličnih gredic, 25 km cest, zagotoviti 60.000 kWh električne energije. Potrebno je bilo prekopati več kakor milijon kubičnih metrov zemlje, dvanajst tisoč delavcev je posvetilo temu namenu 60 milijonov delovnih ur. Za ogrodje poslopij in paviljonov je porabljeno nad 30.000 ton kovin.
Priprave za sestanek veleposlanikov
Moskva, 17. apr. (Reuter). Sovjetski minister za zunanje zadeve Andrej Gromiko je danes sprejel ameriškega veleposlanika v Moskvi Lleellyn-a Thompsona. Veleposlanik Thompson, se je sestal s sovjetskim ministrom Gromikom po razgovoru z britanskim in francoskim veleposlanikom o pripravah za sestanek na najvišji ravni. Po sestanku z ministrom Gromikom Thompson ni hotel dati nobene izjave.
Pričakujejo, da bo britanski veleposlanik Patrick Reilley danes zvečer obiskal sovjetskega ministra za zunnaje zadeve Gromika.
To je samo del številk, ki naj bi ustvarile nekio okvirno zamisel veličine tega podviga.
Včasih go trdili, da človek s svojim umom in rokami ne bo nikdar prekosil prirode. Morda je to veljalo za preteklost, toda človek leta 1958 je ustvaril na tej razstavi prrave čude-' že, ki se jim sedaj sam čudi, da so uresničeni.
Atomium, , Philippsova hiša elektronske glasbe, delo slavnega Corbusiera, francoski paviljoni, sovjetski, ameriški, britanski, celo naš stolp, ki se zanj čudiš, po kakšnem neznanem zakonu statike kljubuje že prvi močnejši sapici — to so vsekakor deli razstave, h katerim se-neprestano vračaš, da bi se prepričal, če še stoje in zaradi katerih zapostavljaš vse ostale razstavi j al-ce.
N,i sicer nenavadno, da se sprašujemo to danes mi, ko so si zastavljali isto vprašanje tudi arhitekti, ki so gradili. V francoskem paviljonu si pripovedujejo anekdoto, da so vsi nervozni upirali poglede v strop, ko so podirali pomožno ogrodje in drhteli: bo vzdirža-1
ali se bo zrušil? Vzdržal je! Spretnost človekove roke hodi tukaj skupaj z najpredrznej-
šim poletom njegovega duha.
Osnovni gradbeni material — neka plastična prozorna masa P0'lyester, prepletena s kovinsko žico. Čemu je ta paviljon
podoben7 Prave prispodobe ni moč najti. Vse je neko valovanje, ravno linijo boš le težko zapazil. Na kaj se vse to opkra? Kje so oporne točke? Tl paviljoni so utelešeno izzivanje dosedanjih gradbenih zakonov.
Nad celo razstavo seveda dominira Atomium, detlo belgijskih inženirjev in tovarn. De-gla je večia. Njen ddameter je bojno z cevmi. Premer vsake krogle je'18 m, širina cevi 3 m,
dolžina 29 m. Simbolično so s tem želeli .prikazati devet atomov kristala kovine, vse skupaj povečano sfošestinosemde—
prazne. Najemnina milijon belgijskih frankov je bila previsoka. Plačali so jo samo Nemčija, Italija, VVestinghaus in ameriška električna družba Sylva-nija.
Stopili ste v paviljon, v katerem bo ta družba predvajala elektronsko glasbo, ki' je po mnenju prisotnih arhitektov najpredrznejša stavba in ker se
ne morejo premagati, trdijo s precejšnjo zlobo-, da je to edina konstrukcija, ki je prinesla
v arhitektonskem pogledu res
■nekaj popolnoma novega. Kot sem že poudarila, da je osnutek izdelal slavni francoski gradbenik Corbusier. Ko gledaš stavbo od zunaj, ,je podobna polževi hiši, postavljeni po-kon-cu. Kaj se skriva v njej, pa bomo zvedeli šele 22. aprila, ko bodo redki prvi povabljenci
smeli uživati pri teh elektronskih akordih.
. Pri nas, ki nismo arhitekti,
škega paviljona, ki predstavljajo kemične kristale, prav tako neprestano vbuijeijo pozornost.
Bruseljska., razstava nam prepričljivo dokazuje, da bo bodočnost dokončno izrinila s prestola kamen kot gradbeni material. Zamenjala ga bosta steklo in aluminij in s tem omogočila vstop . soncu, svetlobi in zraku.
Ti elementi predstavljiajo tudi osnovo našega paviljona. Lahko smo .ponosni nanj. Skladen je, lep, ves obložen z marmorjem, okrašen z vodo, zelenjem, in znotraj okusno urejen. Ze prvi dnevj so mu prinesli mnogo pohval. A ponosni smo lahko še na nekaj. Skoraj vsa dela so bila pravočasno končana.
Danes dopoldne je kralj Bau-douin ob zvokih razstavne koračnic. in trobljenjem tebanskih trobent prižgal plamen, ki bo gorel sredi osrednjega trga do 19. oktobra, ko se bodo vrata spet zaprla. Toda prvi obisko-
set malijardfcrat. Temeljna fcro- je vzbujal spoštovanje tudi sov- valci niso čakali na to simbolič-
gla je večja. Nien diamer je 30 m. Na njej počiva vsa konstrukcija, visoka 102 metra-Dvigala in premikajoče se stopnice olajšujejo obisk v restavracijah in bifejih, ki omogočajo, da se od poči ješ -med -ogledom elektronske, atomske in znanstvene razstave, ki so urejene v štirih od devetih kiro-gel i-n da si istočasno privoščiš
edinstven pogled na celoten
ra-zstaviščni prostor.
Vendar so tri krogle ostale
jetski p.avilion, katerega strop in stene ne počivajo na zemlji, temveč vise na močnih kablih, ki so pritrjeni na 16 stebrih. Drobcene aluminijaste cevke in specialno prozorno stekl-o so uporabili kot g-radivo. V paviljonu pa sta seveda Sputnik I-in II- v naravni velikosti.
Tudi okrogli ameriški paviljon je izdelan iz doslej nerabljenega gradiva. Na prvi -pogled se zdi, kot da so stene iz finih čipk. Tri čudne puščice angle-
no gesto. Dvigala v Atomiumu so že prenašala nestrpneže. Helikopterji so že letali nad paviljoni. v miniaturnih vagončkih žične železnice so že sedeli prvi pari. Vsem onim, ki so zaenkrat
še ostali doma, pa je televizija posredovala, prve slike.
Razstava je odprta. Sedaj mora samo še izpolniti svojo obljubo. svoje geslo — izboljšati človekovo življenje. ustvariti pogoje za srečo in blaginjo človeštva.	V.	Hreščak
Konec sestanka v Londonu
Po razgovorih med Adenauerjem in Macmilianom so sporočili, da so se sporazumeli v vseh važnejših vprašanjih
LONDON, 17. apr. (Tanjug). Na predsedstvu britanske vlade v Londonu so se danes končali razgovori med zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem In predsednikom britanske vlade Macmilianom.
Tovariš Miha Marinko ob izročitvi poslanskega pooblastila (Telefoto — Jugolotoj
Po sestanku, na katerem so
sodelovala tudi ministri za zunanje zadeve in veleposlanika v Bonnu in Londonu, so sporočili, da so dosegli spoirazum v bistvenih točkah. Razpravljali so o medna rodnih problemih in odnosih med obema državama, vključujoč tud-i sporazum o statusu britanskih sil v Zahodni Nemčiji. Uradnih podatkov o podrobnostih, o katerih so razpravljali, še niso objavili, toda krogi blizu britanski vladi opo-. zarjajo na pomen tega sestanka pred konferenco diplomatov štirih velikih sil v Moskvi.
Kar zadeva vprašanje združitve Nemčije kot eno izmed točk na dnevnem redu konference na najvišji ravni, prevladuje tukaj mnenje, dia Adenauer ne bo formalno vztrajal na direktnem postavljanju te točke na dnevni red. Medtem pa je prepričan, da bodo pod «vpir«ša-
njem splošne evropske varnosti razpravljali tudi ■ o vprašanj u združitve Nemčije. Po drugi strani Adenauer meni, da ni evropske varnosti dokler obstaja razdeljena Nemčija.
Britansko mnenje, da je raz--
or ožite v ena od točk, kjer bi bil mogoč sporazum, je po pisanju londonskega »Timesa« naletelo
na .nerazumevanje pri kanclerju. Z včerajšnjim sporočilom o »široki .soglasnosti« list meni, da
s« skriva sporazum o delnem zmanjšanju oboroženih sil v srednji Evropi, toda nepopolno
nevtraliziranje nekaterih držav niti ne izključitev atomskih orožij.
VLADNA KRIZA V FRANCIJI
Pariz, 17. apr- (Tanjug). Drugi dan krize francoske vlade je okrepil tendenco vodečih strank centra, da bi novo koalicijske vlado sestavili s sodelovanjem voditeljev socialistov, radikalov in katolikov v novem kabinetu. Obe razširjeni vladi Felixa Gaillarda in njegovega predhodnika Bourges-Maunoury j a so imele po splošnem mnenju to slabost, da v kabinetih niso sodelovali voditelji koalicijskih strank, kar je povzročilo česte spopade hi nestabilnost oblasti.
Predsednik republike Rene Coty je danes zaključil običajna posvetovanja s šefi skupščinskih in senatnih skupin, katerih poročila so potrdila prvotno oceno a težavah za rešitev sedanje krize. V političnih krogih izključujejo možnost, da bi predsednik dal prvi mandat za sestavo vlade bivšemu guvernerju Alžirije degolovou Sooia-
tellu, organizatorju desničarska
ga odpora v skupščini, ki j« povzročilo zrušitev Gaiilard^jj vlade.
2 ati. / SLOVENSKI POKOCEVfiLEC / St bi — is. aprila is»s
S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
zadji Mi&m irl
Zagotove naj učinkovitejši odkup in boljšo preskrbo prebivalstva
BEOGRAD, 17. aprila. (Tanjug.) Na včerajšnji seji pod predsedstvom Rodoljuba Colakoviča je Zvezni izvršni svet odobril poročilo o svojem delu za leto 1957. To poročilo je razdeljeno na več poglavij, ki govore o družbenem in državnem sistemu Jugoslavije, o gospodarstvu, socialni politiki in delovnih odnošajih, o ljudskem zdravstvu, prosveti, znanosti in kulturi kakor tudi o notranji politiki. D el poročila je posvečen zunanji politiki in mednarodnim odnošajem Jugoslavije, kakor tudi narodni obrambi. To poročilo je bilo postavljeno na dnevni red sedanjega zasedanja Zvezne ljudske skupščine.
Na podlagi pregleda gibanja gospodarstva, ki ga je pripravil sekretariat za splošne gospodarske zadeve, je Zvezni izvršni svet razpravljal o razvoju in gibanju gospodarstva v januarju in februarju letos.
Kakor je ugotovljeno, se je industrijska proizvodnja povečala v primerjavi z isto dobo lani za 16%, zunanjetrgovinska izmenjava za 13%, v kmetijstvu pa so ugodni pogoji za nadaljnje povečanje proizvodnje. Razen tega so zaloge blaga približno na isti višini, kakor decembra lani. Cene industrijskih izdelkov so se neznatno povečale, cene
kmetijskih pridelkov pa so narasle. Naraščajo tudi dohodki prebivalstva, zlasti na vasi.
Na nekaterih področjih so bile ugotovljene določene težnje, ki bi mogle, ako ne .bi izvedli ustreznih ukrepov, negativno vplivati na nadaljnji razvoj gospodarstva in stanje na trgu. To velja predvsem za veliko investicijsko in proračunsko potrošnjo, zaostajanje izvoza industrijskih izdelkov, kakor tudi za nezadostno urejeni trg s kmetijskimi pridelki. Zato se je Zvezni izvršni svet sporazumel, naj pristojni državni organi ukrenejo potrebno, da ' i v prihodnji dobi
Ukrep! za skladen razvoj gospodarstva
Ce bi hoteli na kratko orisati značilnosti razvoja našega gospodarstva v prvih mesecih letošnjega leta, bi to lahko storili z besedami: glavne značilnosti razvoja so v letošnjem letu iste kot v zadnjih mesecih lani: to velja tako za njegove pozitivne kot za negativne značilnosti.
Sled glavne pozitivne značilnosti razvoja gospodarstva moramo vsekakor prišteti visoko raven industrijske proizvodnje, naraščanje izvoza ter dobre-priprave in pogoje za letošnjo kmetijsko proizvodnjo. Glavni negativni činitelj pa je vsekakor nesorazmerje med ravnijo proizvodnje in ravnijo potrošnje v celoti. To nesorazmerje traja že več mesecev. Zato je zvezni izvršni svet te dni sprejel vrsto ukrepov,
Potrošnja namreč raste hitreje kot pa proizvodnja, obenem pa je njeno naraščanje iznad planskega obsega. To velja predvsem za področje investicij, tako gospodarskih kot proračunskih, v nemajhni, meri pa tudi za osebno potrošnjo.
Res je, da so se v zadnjem času predvsem povečali dohodki kmečkega prebivalstva, vendar pa bi isto lahko trdili tudi za dohodke mestnega prebivalstva. Povečani dohodki delavcev in uslužbencev so deloma posledica večjega števila zaposlenih, deloma pa tudi posledica znatnega povečanja plačnega skla-la,
ki je bilo posebej občutno v marcu. To je seveda vplivalo na naraščanje naše notranje potrošnje, kar se je odrazilo na razpoložljivih rezervah raznega blaga, ki relativno vpadajo in
niso vsklajene z naraščanjem industrijske proizvodnje.
Razen nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo se v našem gospodarstvu ^pažajo nesorazmerja tndi na področju cen. Cene industrijskih izdelkov se sicer niso znatneje dvignile. Negativne pa vpliva zlasti povišanje cen nekaterih gradbenih
materialov, n. pr. opeke Itd. sle bolj negativna kot to pa je vsekakor nadaljnja težnja naraščanja cen kmetijskih pridelkov — kljub lanski dobri letini.
Tudi na področju izvoza so nesorazmerja, kar je deloma posledica visoke potrošnje, deloma pa težav pri prodaji naših proizvodov zaradi motenj na svetovnem trgu. (Zaostaja iz\ -z industrijskih pridelkov).
Zaradi vsega tega bi seveda lahko nastale negativne posledice za nadaljnji razvoj gospodar-
stva. Ce vsega tega ne hi preprečili, bi bile ogrožene glavne naloge družbenega plana, t. j. povečanje življenjske ravni prebivalstva, stabilizacija gospodarstva in odprava plačilnega deficita.
Kot že kaže, so omenjene negativne težnje obstojale že ad-nje mesece lani. S tem v zvezi so bili že podvzeti nekateri ukrepi, n. pr. kontrola cen industrijskih in kmetijskih pridelkov, uredba o stanovanjski izgradnji, uredba o odnosih pri delitvi osebnih dohodkov itd. Ti
ukrepi pa še niso dali pričakovanih rezultatov in je zato zvezni izvršni svet sprejel dopolnilne ukrepe, ki bodo energieneje zavrli preveliko potrošnjo.
Ti novi ukrepi so podvzeti z namenom, da bi omejili investicijsko dejavnost, in to tako, da bodo podjetja del svojih investicijskih sredstev morala vložiti v svoja obratna sredstva. To v bistvu ni restriktivni ukrep, kajti če bi podjetja vodila pravilno politiko, bi tudi sama stremela predvsem za povečanjem obratnih sredstev. Zvezni izvršni svet je dalje podvzel ukrepe za omejitev proračunskih in podobnih investicij, posebno na področju upravnih zgradb, da bi se tako zaščitila stanovanjska izgradnja, ki ni z ničemer omejena. Skratka — ukrepi zveznega izvršnega sveta na področju investicijske politike so usmerjeni v to, da se obseg investicij
zadrži na planirani ravni oziroma nekaj nad ravnijo, ki jo predvideva letošnji zvezni družbeni plan.
Ukrepi zveznega izvršnega sveta na področju prometa s
kmetijskimi pridelki so usmerjeni predvsem na boljšo organizacijo trga in na kontrolo cen.
Bolj učinkovito bodo kontrolirani tudi izvozni koeficienti in premije, hkrati pa bodo povečane razne takse, posebno v primerih, kjer so proizvajalci zaradi povečanih cen raznih pridelkov (vino, žganje itd.) imeli neupravičene dohodke. Z druge
strani pa so mižane razne občinske takse, da bi se zaščitila življenjska raven mestnega prebivalstva.
Na ukrepe Zveznega izvršnega sveta moramo gledati kot na sistematično kontinuirano intervencijo iz centra, ki je nujna za pravilno usmerjanje našega gospodarstva. Njegov razvoj je namreč zelo nagel in se zato tudi pogoji gospodarjenja večkrat spremene, kar narekuje intervencijo iz centra. M. P.
zagotovili pravilen razvoj in gibanje gospodarstva ter preprečili morebitne pojave, ki bi mogli motiti sedanji razvoj gospodarstva in stabilne odnošaje na trgu.
Na popoldanski seji je Zvezni izvršni svet med drugim sprejel predpise v zvezi z organizacijo kmetijskega trga.
S spremembami in dopolnitvami uredbe o trgovinski dejavnosti in trgovinskih podjetjih in prodajalnah je predvideno, da so zadruge osnovne organizacije v prvi fazi prometa s kmetijskimi pridelki. Samo one lahko kupujejo kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev zaradi nadaljnje prodaje ali predelave. V izjemnih primerih lahko kupujejo neposredno od individualnih proizvajalcev tudi posamezne kmetijske organizacije, toda le na podlagi posebnega dovoljenja. Odkupljeno blago lahko kmetijske zadruge prodajo trgovinskim in drugim gospodarskim organizacijam neposredno ali prek i oslovne zveze, lahko pa tudi po svojih prodajalnah.
Poslovne zveze lahko sodelujejo v prometu s kmetijskimi pridelki samo kot komisionarji, oziroma agenti kmetijskih zadrug in kmetijskih proizvajalnih organizacij, ki so v njih včlanjene. Za opravljanje teh uslug dobijo poslovne zveze določeno provizijo. Kmetijske pridelke smejo kupovati samo za predelavo v svojih obratih, za nadrobno prodajo v svojih prodajalnah in za oskrbovanje svojih članov. Republiške poslovne zveze in poslovne zveze avtonomnih enot ne morejo sodelovati v prometu s kmetijskimi pridelki.
S prometom kmetijskih pridelkov na debelo se smejo ukvarjati samo trgovinska podjetja na debelo, katerih naloga je preskrbovati določena področja (preskrbovalna podjetja), in trgovinska podjetja na debelo, ki imajo posebno dovoljenj a promet z določenimi kmetijskimi pridelki (pooblaščena podjetja). Ustanovitelj lahko da preskrbovalnemu podjetju določene naloge glede nakupa ali prodaje kmetijskih pridelkov, vendar mora podjetju povrniti izredne stroške in morebitno škode v
kup od individualnih proizvajalcev se bo vršilo na sestankih, ki jih bodo organizirali Glavna zadružna zveza Jugoslavije oziroma republiške zadružne zveze. Dogovarjanje o najvišjih cenah za nakup kmetijskih pridelkov od kmetijskih zadrug in drugih proizvajalnih organizacij se bo vršilo na sestankih Trgovinske zbornice Jugoslavije oziroma republiških trgovinskih zbornic
Državni sekretariat za blagovni promet lahko v sporazumu s sekretariatom za kmetijstvo določi pridelke, za katere je dogovarjanje cen obvezno. Dogovarjanje o področjih, na katerih smejo posamezne gospodarske organizacije kupovati pridelke, se sme opravljati samo z dovoljenjem tega organa. Dogovori o cenah ali področjh so obvezni za vse gospodarske organizacije, ki se bavijo z nakupom ali prodajo pridelkov.
Zaradi usmerjanja kmetijskih pridelkov potrebam tržišča lahko gospodarske organizacije sklepajo pogodbe s kmetijskimi zadrugami in ostalimi proizvajalnimi organizacijami o pridelovanju in dobavi pridelkov.
V skladu s spremembami uredbe o gospodarskih organizacijah za trgovinske usluge smejo trgovinske agencije posredovati v prometu s kmetijskimi pridelki samo na podlagi posebnega dovoljenja Državnega sekretariata za blagovni promet.
Dopolnjena je nadalje uredba o prometu z žitom. Dopolnitve predvidevajo, da za promet z
žitom in njegovimi izdelki velja
v glavnem isto, kakor za promet z ostalimi kmetijskimi pridelki, vendar z nekaterimi izjemrmi, ki jih narekuje specifičnost in značaj teh proizvodov. V glavnem gre pri tem za to, da se s prodajo žita na debelo lahko ukvarjajo samo kmetijske zadruge, kmetijske proizvajalne
organizacije in pooblaščena pod-, jetja, s prodajo izdelkov pa se smejo baviti samo pooblaščena podjetja. Sta'.':s pooblaščenih podjetij imajo lahko industrijski mlini in specializirana trgovinska podjetja, ki imajo v svoji sestavi mline.
Na seji so sprejeli tudi program za napredek živinoreje v letu 1958. Poleg investicij in
Mijalko Todorovič o letošnjem gibanju gospodarstva
Beograd, 17. apr. (Tanjug) Predsednik odbora za gospodarstvo Pri zveznem izvršnem svetu Mijalko Todorovič je imel 'danes v sekretariatu za informacije tiskovno' konserenco, na kateri je govoril d-omačim novi-narejm 0 gibanju gospodarstva v prvem tromesečju letos, kakor tudi o najnovejših gospodarskih ukrepih za nadaljnje stabiliziranje trga.
Na tiskov n i 'konferenci so govorili tudi o proizvodnji v industriji iin kmetijstvu ter o vseh oblikah potrošnje.
Predsednik odbora za gospodarstvo Todorovič je obrazložil tudi gibanje zaposlenosti ter izvoza in uvoza, k- so pirav tako elementi, po katerih se ocenjuje gospodarski položaj.
Požar na ladji »Slovenija« pogašen
Reka, 17. apr. (Tanjug) Kakor sporoča Jugoslovanska linijska plovba, so davi pogasili požar na motorni ladji »Slovenija«, ki je nastal med raztovarjanjem blaga v luki Casablance. Ladi a čaka sedaj na dovoljenje komisije Lloyd, pri katerem je zavarovana, da lahko nada-' ljuje plovbo.
Požar na ladji »Sloveniji« je nastal včerai ob 13.15. O tem je poveljnik ladje brzojavno obvestil Reko- Požar je zajel najprej prvo, okoli 16. ure pa tudi drugo ladijsko spladišče. Brzojavka pravi, da je požar nastal zaradi kratkega stika na pristaniškem žerjavu, ki je raztovarjal tovor- V skladiščih je bilo lahko vnetljivo blago, pletene košare in drugi lesni 'izdelki, zaradi česar je bilo* tudi gašenje težje. Pri gašenju so sodelovali pristaniški gasilci in remorkerji.
Motorna ladja »Slovenija«, ki ima nad 9.000 ton nosilnosti, je bila na poti v Severno Ameriko. N,a njej je bilo okoli 6500 ton tovora. V Casablanci so raztovarjali papir, emajlirano posodo, kakor tudi 120 kubični h metrov mehkega lesa. Ladja ni utrpela večjih poškodb,, le zaradi visoke temperature se ie odlepila na njenem trupu oljnata barva. Večja škoda je nastala na sežganem . tovoru.
i t OSNUTKA PROGRAMA ZVK/.E KOMUNISTOV JUGOSLAVIJI
Federacije in odnosi med narodi Jugoslavije
MATERIALNA OSNOVA NACIONALNE ENAKOPRAVNOSTI
Samostojnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov se ne kažeta samo v enakih političnih in kulturnih pravicah, ampak se morata nujno naslanjati tudi na določeno materialno osnovo.
Materialna osnova enakopravnosti jugoslovanskih narodov pa je predvsem v enotnosti socialističnih družbeno - ekonomskih odnosov, zasnovanih na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Iz teh odnosov izvira sistem širokega samoupravljanja proizvajalcev in delovnih ljudi na področju proizvodnje in materialnih odnosov. V tem smislu so materialna osnova enakopravnosti jugoslovanskih narodov tudi upravljanja , proizvajalnih sredstev po delovnih kolektivih in njihovo sodelovanje pri razdeljevanju družbenega proizvoda, samoupravljanje v komunah ter družbeno upravljanje družbenih skladov tako v komuni kot v okraju in ljudski republiki. Tej nalogi naše narodnostne politike služijo tudi: enakopravno sodelovanje predstavnikov vseh jugoslovanskih narodov na osnovi političnega mehanizma zveze v upravljanju in razpolaganju' - z zveznimi sredstvi bodisi prek proračuna in družbenega plana ali neposredno pri Upravljanju raznih gospodarskih in proračunskih skladov, nadalje enotnost gospodarskega sistema, enotno jugoslovansko tržišče in enake pravice in obveznosti osnovnih ekonomskih enot (gospodarskih organizacij in komun).
Naposled sodelujejo ljudske republike pod enakimi pogoji pri delitvi dohodka, ki je bi] ustvarjen v proizvodnji in z delom na njiho-
vem območju ter uporabljajo kredite jz centralnih skladov, ki so pod istimi pogoji dostopni vsem. Na tej osnovi republike samostojno do- . ločajo programe svojega gospodarskega razvoja, v okviru splošnih proporcev gospodarskega plana federacije.
JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI PATRIOTIZEM
Skupna korist se je že pokazala in se vse bolj kaže v splošni družbeni in kulturni zavesti delovnih množic. Na tej osnovi se razvija socialistična jugoslovanska zavest, jugoslovanski socialistični patriotizem, ki ni nasprotje demokratični nacionalni zavesti, ampak njena nujna in-temacionalistična dopolnitev v pogojih socialistične skupnosti ■ narodov. Ne gre torej za ustvarjanje nekega novega »jugoslovanskega naroda« klasičnega tipa namesto obstoječih narodov, ampak za organsko rast in krepitev socialistične skupnosti proizvajalcev oziroma delovnih ljudi vseh jugoslovanskih narodov, za afirmacijo njihovih skupnih interesov na osnovi socialističnih odnosov. Takšno jugoslovanstvo ne le da ne ovira svobodnega razvoja nacionalnih jezikov in kultur, ampak ga nasprotno predpostavlja.
V tem smislu nista socialistično .jugoslovanstvo kot oblika socialističnega inter-nacionalizma in demokratična nacionalna zavest, prežeta z duhom internacionaliz-ma, oddvojena pojava, ampak samo dve plati enotnega procesa. Sleherno absolutizirani e enega ali drugega bi moralo nujno povzročiti odklon bodisi k reakcionarnemu nacionalizmu in šovinizmu. bodisi k prav toliko reakcionarnemu velikodržav-nemu hegemonizmu -;n negaciji principa samoodločbe in enakopravnosti narodov.
zvezi z izvrševanjem teh nalog, -ukrepov, ki so za napredek živi-
Preskrbovalnim podjetjem je prepovedano prodajati blago drugim trgovinskim podjetjem na debelo, kakor tudi baviti se s tranzitnim poslovanjem. Pooblaščena p djetja se smejo baviti s prometom na debelo določenih kmetijskih pridelko’- na podlagi posebnega dovoljenja državnega sekretariata za blagovni promet ali upravnega
organa, ki ga ta določi.
S temi spremembami se uvaja nova kategorija tržišč — trgi na debelo. Na teh trgih se bo promet s kmetijskimi pridelki razvijal samo med gospodarskimi organizacijami. Individualni proizvajalci ali potrošniki tu ne bodo smeli prodajati ali kupovati pridelkov. Poleg trgov na debelo bomo imeli tudi trge na drobno in kmečke trge. Na trgih na drobno bodo izključni kupci individualni potrošniki, medtem ko bodo na kmečkih trgih svoje pridelke lahko prodajale kmetijske zadruge, kmetijske proizvajalne organizacije in individualni proizvajalci, kupci pa bodo v glavnem gospodarske
organizacije ' i veliki potrošniki.
DOGOVARJANJE CEN
Da bi preprečili možnosti nerealnega formiranja cen na tržišču, je predvideno dogovarjanje cen, ki bo veljalo tako za r.akup kmetijskih pridelkov od individualnega proizvajalca, kakor tudi za nakup kmetijskih pridelkov od kmetijskih zadrug in ostalih proizvajalnih organizacij. Dogovarjanje o najvišjih cenah za na-
noreje predvideni z družbenim načrtom, predvideva program tudi dodatna sredstva,,da bi zagotovili hitrejše_povečanje živinskega sklada.
Zvezni izvršni svet je nadalje sprejel program za leto 1958 za napredek kmetijstva, zunanje trgovine, industrijske proizvodnje, gradbeništva in drugih gospodarskih področij. Sprejet je
bil tudi program in predračun uporabe sredstev za rudarsko-geološka raziskovalna dela in predračun za uporabo sredstev za izravnavanje razlik v cenah v poslovanju s tujino.
Na koncu je Zvezni izvršni svet ratificiral nekaj mednarodnih sporazumov.
Razvoj našega pravosodja
Poročilo Zveznega izvršnega sveta zia leto 1957, ki je predloženo zvezni ljudski skupščini, govori tudi o pravosodju. Med drugim pravi:
Na področju pravosodja je Zvezni izvršni svet. delal v preteklem letu za nadaljnjo okrepitev sodišč in drugih pravosod-
tožilstev in javnega pravobranilstva.
Lani ' je bil 'sprejet zakon o pravdnem postopku; -ki izpopolnjuje sistem, sodnega procesnega
komunalnih, ne poslužuje dovolj možnosti za reševanje sporov na izvensodni način. V več kot 90 odst. primerov bi se mogli dolgovi pokriti plačilnim na-
prava, ter ■ zakon . o- advokaturi, logom sodišča, kar znatno zmanj-ki je z uvedbo družbenega šuje stroške.
upravlj ainja v advokaturi in z določitvijo pravic in dolžnosti advokatov ustvaril pogoje za na-
nih organov, pri čemer si je pri- daljnji razvoj advokature kot
zadeval, da bj se njihovo delo razvijalo na podlagi doslednega in enakega uporabljanja zakonov. Zvezni izvršni svet je tudi vplival, da bi ustvarili čim ugodnejše pogoje za samostojno
javne službe. Obenem se je pripravljala revizija kazenskega zakonika, izdelan pa je bil tudi načrt zako-na o gospodarskih
prestopkih.
Delo pravosodnih organov v
Med novimi poslanci
(OD NAŠEGA SKUPŠČINSKEGA DOPISNIKA.)
Pred poslopjem Zvezne ljudske skupščine zopet vihra državna zastava. Zbrali so se novo izvoljeni poslanci našega, najvišjega organa oblasti — Zvezne ljudske skupščine četrtega sklica. Na prvi seji svojega poslanskega mandata bodo izvolili vodilne organe skupščine, sklepali o poročilu Zveznega izvršnega sveta, o njegovem delu in izbrali predsednika republike.
Po štirih mesecih premora je včeraj zjutraj skupščinsko poslopje znova oživelo. Razgovori poslancev, ki so se začenjali zbirati že dobro uro pred začetkom prve predhodne seje Zvezne ljudske skupščine, so vnesli v skupščinske prostore zopet njihovo značilno vzdušje dejavnega, organiziranega življenja.
V skupščino so včeraj prišli med prvimi njeni člani, ki sedaj prvič predstavljajo svoj volilni okraj v parlamentu. Teh skupščinskih »novincev* 'jnp zares veliko:	v zveznem
jjBjgiftt/ueč kot 40% vseh članov HR^sbora, v zboru proizvajal-
cev pa celo skoraj 82%. Po svojem sestavu bi zvezni zbor skoro lahko imenovali tudi skupščino predstavnikov komun in okrajev, saj je med 301 poslanci tega zbora 110 predsednikov okrajnih in občinskih ljudskih odborov ali pa sekretarjev okrajnih in občinskih komitejev ZKS. To je tudi razumljivo, saj komune igrajo vse večjo vlogo v našem družbenem sistemu in je zato pravilno, da jih v skupščini zastopajo . ljudje, ki najbolje poznajo njihove razmere in probleme.
Hkrati z vlogo komun v našem družbenem sistemu vse bolj raste tudi pomen organov delavskega samoupravljanja. To samoupravljanje je že dalo mnogo zelo pozitivnih rezultatov in hkrati tudi možnost uveljavljanja mnogim mladim, ljudem, ki so se izkazali s svojo dejavnostjo. Prav ti mladi ljudje so sedaj v veliki večini v zboru proizvajalcev, ki je zelo pomlajen• več kot dve tretjini članov tega zbora ki ima 216 poslancev, je namreč mlajših c d štirideset let.
Včerajšnji dan je bil v skupščini dan medsebojnega spoznavanja starih in novih poslancev. »Novincu so še malo neizkušeni, vsaj kar zadeva pravila skupščinskih poslovnikov in skupščinskega življenja sploh. Zato živo razpravljajo s parlamentarnimi »veterani«, k\-ima% za seboj že štiri leta ali pa tudi daljši poslanski mandat. Prav gotovo ti »novinci« ne bodo prav nič neizkušeni, ko bo v skupščini govora o p. blemih političnega in gospodarskegr življenja, saj jih vsi temeljito poznajo.
Tudi skupščinski novinarji smo včerajšnji dan uporabili predvsem z:: pozdravljanje s poslanci,, ki so ie naši stari znanci in pu za spoznavanje z novimi pmslanci. Medsebojno spoznavanje predstavnikov »sedme sile« pa ni bilo potrebno: novih obrazov ni med nami. Vsi smo že »odslužili« Vjsaj en skupščinski mandat. Zato se i** čela širiti med nami šala: »Tudi ti si zopet tu? Torej so ti podaljšali mandat?«	M.	Pogačnik
BEOGRAD, 17. aprila (Tanjug).
Nedavno ustanovljene tarifne ko-misije pospešeno ugotavljajo osnove za izdelavo n ovili tarifnih
pravilnikov v gospodarskih orga-
niza. olja.lx, da t»i na ta način zago-
tovile enotno tarifno politiko v gospodarstvu. Glede na to priporoča zvezni izvršni svet delavskim svetom gospodarskih organizacij, naj še ne začenjajo postopka za sprejemanje novih -tarifnih pravil-
nikov, ker bi njihovo prezgodnje sipre jemanj e pomenilo oviro za učinkovito ureditev tarifnih postavk v pravilnikih. Zvezni izvršni svet pa priporoča, naj se po navodilih tarifnih komiisl} .pripravi vse potrebno za njihovo sprejemanje.
_ Zvezni izvršni svet tudi priporoča občinskim zborom proizvajalcev, naj pripravijo vse za sprejemanje tarifnih pravilnikov, kakor tudi omogočijo sodelovanje svetov gospodarskih organizacij s tarifnimi komisija-
£cij£m£raglml °TSaT,i ter °rsani-Zvezni izvršni svet priporoča nadalje organom, ki so pooblaščeni za odobravanje tarifnih pravilnikov, naj jih ‘ne odobre, dokler zvezna komisija za osebne dohodke ne izda ustrezne odločne. pač pa naj se poslužijo svoje
in neovirano delo sodišč, jiavniih lanskem letu kaže njihovo nadaljnjo sitiabilizacijo. Tj organi so opravili obsežno delo za zaščito splošnih družbenih korist:, kiakor tudj za zaščito pravic državljanov, ustanov in organizacij.
Podatki iz preteklega leta kažejo, čla se rta dot-oik predmetov pravice do^pripomb, ki jo imajo pri pravosodnih organih povečuje, vendar pa . v primerjavi s
Priporočilo zveznega izvršnega sveta glede sprejemanja tarifnih pravilnikov
delovnih.
po členu. 189 zaikona
odnosih.
Sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svetu oziroma zvezna tarifna komisija bosta izdala navodila za sklepanje o tistih tarifnih pravilnikih, kjer je to nujno potrebno, dokler se ne določijo enotna merila, na podlagi katerih se bodo izdelovali novi tarifni pravilniki.
Priporočilo zveznega izvršnega sveta ne veiia- za gospodarske organizacije, ki bodo ustanovljene v letu 1958, niti za uvajanje novih delovnih mest v gospodarskih organizacijah.
01ympia : Modaspor 52 : 30 (37 :18)
Tekma je bila zaradi dežja prekinjena 6,5 minute pred koncem.
prejšnjimi leti to povečanje ni
znatno. Poročilo tudi poudarja določeno neizenačenost v izrekanju kazni za posamezna kazniva dejanja. V določanju kazni,-uporabljanju pogojne obsodbe, izrekanju denarnih kazni itd. so z načne razlike. Letos se bo začela analiza tega vprašanja, Ja bj se čimbolj omejila neizenačenost v kaznovanju.
Mreža okrajnih in okrožnih sodišč v državi ni povsod pravilno razporejena. Zato je bilo predlagano, naj se v republikah, kjer ni dovolj sodišč, pro-uče možnosti za povečanje njihovega števila.
Ponočiio zlasti poudarja, da se veliko število podjetij, zlasti
Skupščino Združenja grafične industrije
Zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije
Beograd, 17. apr- (Tanjug) Danes se je v Beogradu nadaljevalo zasedanje avstrijsko-■jUgoslovanske mešane komisije, ■ki proučuje pereče zadeve iz bilateralnih odnošajev. Zasedanj« se je začelo marca na Dunaju. Jugoslovansko delegacijo vodi v 'komisiji veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve-Dušan Kveder, avstrijsko pa vodja političnega oddelka v ministrstvu za una.nje zadeve, pooblaščeni minister Heinrlch Helmerle. Današnjemu sestanku komisije sta prisostvovala tudi Jugoslovanki veleposlanik na Dunaju dr. Jože Zemljah in avstrijski ve-epo.slan.ik v Beogiradu dr. Wal-er Wodak.
Dopoldne je avstrijsko 'delegacijo sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič.
Beograd, 17. aprila. (Tanjug) Na skupščini Združenja podjetij jugoslovanske grafične industrije so danes v Beogradu proučili način, kako bi izvajali rekonstrukcije v tej panogi, kakor tudi ukrepe za ublažitev pomanjkanja strokovne delovne sile.
Ugotovili so, da je treba začeto rekonstrukcijo čimprej dokončati. Na ta način bi dosegli tipiiziranje strojnega parka, kar bo pripomoglo k ureditvi trga z grafičnimi izdelki.
Naglo razširjenje grafičnih zmogljivosti je povzročilo nesorazmerje med tehnično opremljenostjo grafičnih podjetij in strokovno delovno silo. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov v grafični industriji so začele zaostajati tudi proizvodne zmogljivosti.
Premajhna zmogljivost grafičnih industrijskih šol je glavni vzrok pomanjkanja strokovnih kadrov, Lani je te šole obi-
skalo 952 učencev, medtem ko se je v podjetjih izučevalo še 979 učencev v gospodarstvu. Zastopnik} grafičnih podjetij so ugotovili potrebo po ustanovitvi poskusnih delavnic v okviru sedanjih šol. Prav tako so sklenili, naj grafičnim delavcem omogoči strokovno izpopolnjevanje v tujih tehniških šolah.
Združenje naj bi uvedlo še tesnejše sodelovanje z združenjem jugoslovanskih proizvajalcev papirja, da bi zagotovili učinkovitejše oskrbovanje grafičnih podjetij s papirjem. To Pa bo popolnoma urejeno šele z zgraditvijo novih objektov v papirni industriji. Po izvedbi obsežnega investicijskega programa bodo izdelovali v naši državi čez tri leta okoli 200.000 ton papirja letno, 80.000 ton več kakor lani. Na ta način ne bo več potrebno uvažati papir, ker bodo grafična podjetja redno oskrbovana z zadostnimi količinami papirja.
Poseben problem na področju imenovanega prava so prisilne likvidacije gospodarskih podjetij. Število takih likvidacij narašča z vsakim letom. Na jpogo-stajsi vzroki za prisilne likvidacije so po s xlnih podatkih nenamensko uporabljanje obratnih sredstev, nestrokovnost kadra. nepotrebni stroški za po-izikusno proizvodnjo itd. Tudi prisilni likvidaciji bo letos posvečena posebna pozornost.
Podatki o gibanju kriminalnosti kažejo v zadnjih letih neznatne spremembe. Število kaznivih dejanj nazaduje v celoti,
struktura kaznivih dejanj pa je v glavnem ostala ista kakor v
prejšnjih letih.
Javna tožilstva so lani posvetila veliko pozornost proučevanju utemeljenosti kazenskih prijav in so skušala uporabljiati pripor in preiskovalni zapor v strogo zakonitih okvirih.
Zvezno javno tožilstvo je postavilo v prvem polletju lani 49 zahtev po ekstradiiciji. Medtem se težave v esfetradicijskem postopku pojavljajo v glavnem zaradi pomanjkanja konvencij o . ekstradiciji z vrsto držav, kakor tudi zaradi varčevanja velikega
števila zahtev pa ekstradiciji s
priznavanjem statusa »političnega begunca« kriminalcem itd.
Podatki o delu javnih pravobranilstev v lanskem letu kažejo naraščanje rovih predmetov, v katerih javno pravobranilstvo nastopa za pravno zaščito družbene imovine. To je bilo odvisno od povečanja števila okrajnih javnih pravobranilstev, kakor tudi od nadaljnjega razvijanja in zboljševanja te službe v celoti.
Iz poročila Zveznega Izvršnega
sveta Zvezni ljudski skupščini.
S seje sveta za kulturo in prosveto Slovenije
Ljubljana, 17. apr- (Tanjug) Svet zakulturo in prosveto Slovenije je na svoji današnji seji odobril učni načrt in program Srednje baletne šole v Ljubljani s pobudo, naj se ta šola razširi iz šestletne v osemletno ter razdeli v nižjo in srednjo baletno šolo.
Svet je 'razpravljal tudj 0 letošnjem proizvodnem programu filmskih podjetij »Triglav-film« in »Viba-film« ter je sklenil, da s« prvemu podjetju da iz proračunskih sredstev d o tacaj* 15 milijonov d'narjev. drugemu podjetju pa dotacija 3 m&lljl#« nov din.
K izmet
Dopisnik britanske časopisne agencije Reuter je začel svoje poročilu iz Tunisa, v katerem opisuje reakcijo tunizijskih voditeljev ha padec Gail-lardove vlade, takole: »Tunizijski voditelji so sprejeli novico o padcu francoske vlade z velikim razočaranjem, pomešanim z določenim občutkom fatalnosti.« Fatalnost ali neizogibnost je prava beseda. Kizmet. Usoda. In skomiganje z rameni.
Konec triindvajsete povojne francoske vlade pomeni tudi konec nngloamerišk.ih dobrih uslug v Tuniziji. Nič ni pomagalo, da sta Murphy in Beeley utrla pot za pogajanja o evakuaciji francoskih čet iz Tunizije, o položaju Bizerte, o jamstvih za francosko manjšino v Tuniziji in o drugih zadevah. Francoski desnici to ni bilo dovolj. Nekdanji generalni rezident v Alžiru Jacques Sousielle, ki je vodil desnico v napad proti Gaillardu, je vrgel vladi v obraz, da se je prodala \Vashingtonu. Zato ker Mur-phy in Beeleu nista rešila vprašanja, nadzorstva nad tu-nizijsko-alžirsko mejo.
Alžirija pravzaprav spominja na. tigra, ki je zrasel iz majhnega tigra, in se iz domače živali razvil v strah in trepet, vse družine. Da tiger ni več tigerček. je postalo očitno že pred dobrima dvema letoma Guyu Molletu, tedanjemu francoskemu premieru, ki je še navdušen nad januarsko volilno zmago prihitel v Alšir, da bi kolonom razložil svoje poglede na zadevo. Namesto spoštljivega molka in pozornosti je Mollet. takrat dobil gnile paradižnike v obliki izstrelkom Ko bi bil takrat kljuboval gnilim paradižnikom, bi bilo danes morda drugače. Toda Mollet se je zbal in pobegnil nazaj v Pariz. Kaj hočemo. Kizmet. Usoda. Neizogibnost. Skomiganje z rameni.
Odtlej je bila Alžirija tisti barometer, ki je napovedoval vreme francoskim. vladam. GaUiardu gi je s treskom i'i gromom. In kaj sedaj? Ni pretirano trditi, da je z vsakim novim odstopom. francor.ke vlade položaj za Francijo resnejši in težavnejši. Inflacija na pohodu, stavke so na dnevnem redu, cene zlatu in tujim devizam skokoma rastejo in vojna v Alžiriji se vleče kot jara kača. Največje, težava je namreč v tet da vlada v Alžiriji popolni pat, če se hočemo po šahovsko izraziti. V Alžiriji namreč ni mogoč Dien Bien Fu. Po porazu v Dien Bien Fuju je Francija, dokončno izgubila Indokino. Ali je Francija zato propadla? Nasprotno, opomogla si je, ker je nehala trošiti milijarde za izgubljeno stvar. V Alžiriji na ne bo Dien Bien Fuja, ker je metropola preblizu. Toda tudi
(i)
Pod vtisom dveh dogodkov
l i
Bodoči francoski premier
zmage ne bo. Z drugimi besedami, osvobodilna fronta je dovolj močna, da Francozom odreka Alžirijo, francoska vojska pa prešibka, da bi odločilno zmagala. Kako dolgo se, bo vojna še vlekla? Pravzaprav bi se moralo vprašanje glasiti: »Kako dolgo bo še. Alžirija odločala usodo francoskih vlad oziroma Francije? * Na to vprašanje je morda res še najboljši odgovor skomiganje z rameni in orientalska fatalnost.
Vprašanje pa je seveda, kako dolgo bodo še skomigali z rameni v Vashingtonu. Nekega lepega dne se bodo tam odločili, da se s Francijo v Severni Afriki ne splača več pogovarjati, . er je tam nihče več ne posluša. Potem se bodo vprašali, koliko je še vreden atlantski ' kt. Sešteli bodo vse dobitke in izgube in prišli do zaključka, da c- Francije res ne splača več podpirati. Da bi bilo celo nevarno, še naprej jo podpirati. In ko bo ta račun narejen, bo Washington ravnal po svoje in v skladu s svojimi interesi. Zakaj v svetu realne politike je jalovo računati z dolgoročnimi simpatijami. Simpatije rastejo iz skupnih interesov. Francoski interesi v Severni Afriki na že dolgo niso interesi niti Zahoda niti ZDA. Franciji, skratka, grozi popolna osamitev. Razbije jo lahko samo mir v Alžiriji, toda to se ne bo zgodilo tako dolgo, 'o-kler bo desnica lahko razbijala francoske vlade. Pa morda je tudi to kizmet, usoda ali fnt.al-Itpst. Prepustiti se toku in fdfecti v neznano smer. Bip
Od našega stalnega dopisnika
RIM, 17. apr. (po telefonu). Palača Chiggi in javno mnenje sta pod vtisom dveh dogodkov: danes se je začela v Moskvi konferenca veleposlanikov, ki naj pripravijo sestanek na najvišji ravni, predsinočnjim pa je močan potres v francoski vladi odprl nevarno krizo v Franciji. Ob prvem dogodku je
treba ugotoviti popolno italijansko odsotnost, ob francoski
krizi pa ne manjka komentarjev, ki osvetljujejo italijansko zunanjo politiko, njene skrbi in težnje.
Vest o moskovskem sestanku je merodajne činitelje v palači Chiggi nedvomno presenetila. Še nekaj ur pred objavo tozadevne-ga sporočila v Parizu, so bile
namreč odgovorne osebnosti mnenja, da o »sestanku veleposlanikov zaenkrat ni govora«.
Neobveščenosti primerna je bila tudi reakcija. Uradni predstavnik je v zvezi z moskovskim sestankom povedal, »da se v politiki Zahoda s tem ni nič spremenilo«. Zunanje ministrstvo se ni niti neposredno niti posredno dotaknilo dejstva, da je Italija izključena od razgovorov, niti ni omenilo, kakšne so možnosti za morebitno udeležbo Italije na sestanku predstavnikov vlad.
Osuplost, ki jo je sestanek povzročil v Rimu, potrjuje mnenje tistih, ki pravijo, da je kršean-skodemokratska vlada tudi zunanjo politiko podredila volilnim zahtevam. Rusi so namreč 1. marca povabili Italijo, naj se udeleži razgovorov na najvišji ravni. V bojazni, da bi do teh razgovorov prišlo prekmalu, to je pred volitvami, je vlada odgovorila negativno. Posledice so dvojne: Italija je odsotna v Moskvi, nepričakovani razgovori veleposlanikov pred volitvami in izredno splošni italijanski uradni komentar o tem sestanku pa so odkrili, da italijanska karta tudi v Atlantski zvezi ne
stoji tako visoko kot bi poborniki atlantizma brez pridržkov »radi prepričali javnost«. Superatlan-tizem se je torej tudi z vidika volilne potrebe obrnil proti svo-
jim avtorjem. Levi opoziciji je namreč dal v roke novo, zelo ofenzivno geslo: Italija, odličnjak v prvi klopi atlantske atomske šole, je v Moskvi odsotna. Italijanski obrambni minister Tavianni je namreč včeraj v imenu vlade sprejel in potrdil strateško poročilo komandanta atlantskih sil Norstada o pboro-žitvi z nuklearnim orožjem. Veliko bolj aktivno je Italija posegla v francosko krizo. Glasnik palače Chiggi je izrazil zaskrbljenost vlade spričo padca Gaillardovega kabineta, posebno še spričo orientacije sil, ki so krizo povzročile prav v trenutku, ko je kazalo, da je storjen prvi korak k rešitvi francosko-tuniškega spora. »Upajmo, da bo kriza kmalu rešena v smislu interesov Francije in Zahoda, interesov, ki jim je moč služiti samo z realističnimi pogledi in ob izključitvi ekstremistov«, je dejal predstavnik zunanjega ministrstva in poudaril, da je bolj kot kdajkoli potrebna francoska prisotnost pri razgovorih, ki so izredno važni i za zahodno solidarnost i za ves mednarodni razvoj.
Tisk pa je bil bolj direkten.
ŠE VEDNO TERITORIALNE VODE
Ženeva, 17. a.pr. (Reuter). Delegati Kanade, Indije in Mehike so se na mednarodni konferenci o pomorskem pravu uprli ameriškemu kompromisnemu načrtu v zvez; s širino pasu teritorialnih voda. Velika Britanija, ki se boji, da bi teritorialni pas 12 milj prizadel njen ribolov v bližini Islanda in Skandinavskih držav, je predložila, naj bd se ta pas razširil od treh največ do šestih milj. Toda ta predlog ni bil sprejet.
Američani so s. svojim predlogom hoteli pomagati Britancem. kar zadeva širine pasa šestih milj in so predlagali dopolnilno cono, široko prav tako šest milj, v katerem obrežne države lahko nadzorujejo ribolov. V predlogu pa poudarjajo, da bi imele države, ki se več kot 10 let ukvarjajo z ribolovom na tem področju, pravico nadaljevati svojo dejavnost.
Kanadska, indijska in mehiška delegacija so predložile alternativni predlog, ki prav ta-
ko predvideva širino teritorialnega morja šest milj. Toda predlagajo, da bi obrežne države imele izključno pravico ribolova v dopolnilnem področju šestih milj.
Predstavnik Velike Britanije je sporočil delegatom, da Velika Britanija ne more podpreti ta predlog, ki »pri nas povzroča precejšnjo zaskrbljenost«, ker bi precejšnje število držav lahko zahtevalo izključno pravico ribolova v pasu teritorialnega morja.
Težišče italijanske zaskrbljenosti je v bojazni, da so Francozi razklali v najodločilnejšem momentu zahodno solidarnost. Franciji očitajo »blazen šovinizem« (nek francoski general je že vrnil ameriška odlikovanja, ameriška ambasada je močno zastražena itd.), nerazumljiv izo-lacionizem, nesmiselno težnjo k samomoru. Toda jedro vse zaskrbljenosti je izraženo v vrsticah, ki jih je napisal de-mokrščanski »Messaggero« ...
»Francozi ne bodo mogli obdržati mostu med svojo deželo in Severno Afriko, če bodo obrnili hrbet Ameriki, katere pomoč in prijateljstvo je za nas vse vprašanje življenja ali smrti. Francija psihološko sovražna Ameriki, bi povzročila, da bi se baze atlantskega pakta preselile v /-friko, Rusom pa bi odprla možnost, o kakršnih sovjetska diplomacija doslej ni nikdar niti sanjala ...«
PRIPRAVE NA VOLITVE
»Začetek predvolilne kampanje je res čuden; kaže, da so si stranke vzele za cilj ujedati svojega soseda in prijatelja, namesto da bi se spravile na nasprotnika,« je zapisal »Sera«, pred tednom rpjeni večernik, ki hoče zaenkrat ostati samo informativen spričo morebitne perspektive povolilnega sodelovanja med krščansko demokracijo in levico.
Aluzija leti na vse bivše zaveznike krščanske demokracije, pa seveda tudi na socialiste in komuniste, ki so na zadnjem zasedanju Nacionalnega sveta stranke znova polemično načeli odnose med KPI in PSI, zahtevajoč »razjasnitev« še pred volitvami.
Na kaj se zahteva po »razjasnitvi« nanaša, ni prav jasno. Socialisti so že večkrat nakazali možnost demokratične alternative, ki naj zamenja po volitvah bodisi sedanji enostrankarski vladni sistem, bodisi preživeli centrizem (vlada krščanskih demokratov, socialnih demokratov, republikancev in liberalcev), ki je sinonim za desetletni imbolizem. Demokratična alternativa bi se sestajala v sodelovanju socialistov v vladi ali izven nje, ob pogoju, da bi bilo razmerje sil takšno, da bi socialistična stranka resnično lah-
ko v bistvenih stvareh vplivala na usmerjanje vladne politike. Vsi socialistični prvaki so vedno poudarjali, da je tako sodelovanje pogojeno samo z načelom razredne solidarnosti, kar v drugih besedah pomeni, da socialisti
v nobenem primeru ne bi prekinili sodelovanja s komunisti na sindikalnem področju in v občinskih upravah. Le-to so namreč zahtevali krščanski demokrati in njihovi morebitni za-vezniki.
Z zahtevo po »razjasnitvi« in s poudarjanjem vodilne vloge komunistične partije v italijanskem gibanju so se znašli socialisti v težavnem položaju med dvojnim ognjem, z desne in leve. »Razjasnitev« je po mnenju socialistov mogoča samo na račun odstopa od sklepov, ki so bili sprejeti na strankinem kongresu v Benetkah.
Na vprašanje o »razjasnitvi« so socialisti odgovorili, da bo politika stranke še naprej temeljila na avtonomnosti, ki je bila potrjena na beneškem kongresu in da se bo socialistična stranka borila proti bloku konservativcev in klerikalcev, na osnovi svojega programa, računajoč na podporo vseh delovnih, ljudskih in demokratičnih sil, od komunistov do katoličanov.
Miran Šuštar
Ze pred nekaj dnevi so se na Srednjem vzhodu pojavili prvi roji kobilic. Veliki oblaki požrešnega mrčesa so doslej obiskali že Irak, Turčijo, Jordan, Izrael in še nekaj držav. Proti rojem se je težko boriti, uničevati bi jih morali še preden rojijo, tam kjer se zbirajo: v vzhodni Afriki. Toda za sedaj ta služba še ne deluje kot bi morala. Na sliki se roj kobilic spušča na nasad v Izraelu. Oba poljedelska delavca na vso silo mahata s palicami — toda kobilic je zanju mnogo preveč.
Vorošilov v Varšavi
V glavno mesto Poljske je prispela sovjetska državna delegacija, ki bo
na obisku sedem dni
VARŠAVA, 17. apr. (Tanjug). V Varšavo ie danes prispel predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kliment Vorošilov na čelu sovjetske državne delegacije, ki bo ostala sedem dni na uradnem obisku na Poljskem.
Na glavni varšavski železniški postaji so Voirošilova sprejeli predsednik državnega sveta Aleksander Zawadski, prvi sekretar CK PZ-DP Wla.distaw Gomulika, predsednik vlade Cy-ra nk iew i c z., ter drugi državni in partijski voditelji.
V sovjetski delegaciji so poleg Vorošilova še ljudski poslanci Vrhovnega sovjeta Bka-terima Furceva, sekretad CK KP SZ Kiril Mazurcvv, prvj sekretar CK KP Belorusije S*je-
Parada v Damaska
Demos proslavljajo v ZAH dan neodvisnosti — Gospodarski načrti osrednje vlade — Odkritje novih naftnih polj
Zasedanje madžarske skupščine
Budimpešta, 17. apr. (Tanjug). Madžarska narodna' skupščina, ki se je danes sestala za spomladansko zasedanje. je sprejela odgovor na sporočilo Vrhovnega sovjeta ZSSR v zvezi z odločitvijo o prenehanju poskusov z jedrskim orožjem. V odgovoru madžarskega parlamenta	se
prav tako izraža zaskrbljenost zaradi načrtov o oborožitvi zahodnonemške armade	z
atomskim orožjem. Na današnjem sestanku narodne skupščine je predsednik vlade Fe-renez Miinich obvestil poslance o rezultatih obiska sovjetske partijsko-državne delegacije Madžarski. Miinich	je
izjavil, da je bil obisk sovjetskih državnikov velikega pomena za notranji razvoj Madžarske.
KAIRO, 17. apr. (Tanjug). V Damasku bo jutri velika vojaška parada v zvezi s sirskim dnevom neodvisnosti. Agencija za Srednji vzhod dodaja, da bodo na tej paradi pokazali nove vrste orožja. Dan sirske neodvisnosti so proglasili za državni praznik v sirski in egiptovski provinci Združene arabske republike.
Ko se je zvedelo, je vlada ZAR odločila, da bo izdelala poseben petletni proračun za razvoj in napredek poljedel stva v sirski provinci. V Kairu bodo v teh dneh začeli proučevati načrt o izkoriščanju državnih poljedelskih površin v Siriji, o organiziranju podjetij za melioracije, vaške službe in poljedelsko industrijo. Smatrajo, da je ta načrt v zvezi z vladnimi nameni, da bo v prihodnosti naselila egiptovske kmete na sirska področja in na ta način vsaj delno rešila problem prenaseljenosti v dolini Nila.
V Kairu so organizirali egiptovsko komisijo za prepoved poskusov in uporabe jedrskega orožja. S tem v zvezi kairski tisk zahteva tudi prepoved poskusov z orožjem za množično uničevanje.
Proti koncu tega leta bo
Egipt prvič z lastno proizvodnjo zadovoljeval svoje potrebe po petroleju in hkrati začel izvažati ta proizvod tudi v druge države. To je sporočil minister za industrijo ZAR, ko so odkrili zelo bogato ležišče petroleja pri Ras Bakru na obali Rdečega morja, približno 220 km južno od Sueza. To je prvi vrelec, ki pripada edini nacionalni petrolejski družbi na Srednjem vzhodu. Splošno petrolejsko družbo Egipta so organizirali lani jeseni pod nadzorstvom državne gospodarske organizacije.
Po vesteh iz Damaska so na severnem področju Sirije prav tako našli petrolej. Prvi proračuni kažejo, da se tam nahajajo precejšnje količine petroleja, s katerimi bi lahko zadovoljili potrebe Sirije, znatno količino pa bi ga tudi izvažali.
Po pisanju ameriških listov »Newsweek« in »New Yorfc Herald Tribune« ameriška vlada proučuje možnosti za zboljšanje odnosov z ZAR. To je povzročilo velik odmev v egiptovskem tisku.
Egiptovski list »Al Ahram« v tej zvezi piše, da ameriška vlada »še ni nudila dokaze dobre volje za zbližan j e odnosov v ZAR in ni deblokirala egiptovskih dolarjev«. List »Al Akbar« pa izraža upanje, da se bodo poročila v ameriškem tisku »pokazala kot točna« in omenja, da uradno še niso potrjena.
pan Cervonenko, sekretar CK Kp Ukrajine An tona js Snječ-kuš, prvi sekrataT CK KP Li-tvanirje in dsrugi.
Na mitingu na Trgu pred glavno železniško poetajo je imel pozdravni govor predsednik poljskega državnega sveta Aleksander Ka-wadstki. 'Poudaril je, da je obisk Vorošilova izraz plodnega iin vsestranskega sodelovanja, ter prijateljstva med Poljsko in &Z in njihovima dvema Partijama.
Zawadski je dodal, da je Poljska pod vodstvom svoje Partije .odstranila osnovne motnje, ki so ovirale njen razvoj in da sedaj z novim podetom ures-. niču j s svojo pot v socializem.
Ko je odgovarjal na pozdrav, je predsednik Vrhovnega prezidija SZ Kliment Vorošilov poudaril, da sovjetski in poljski narod vežejo borbene in bratske tradicije in da sedanji odnosi slonijo na leninskih načelih obojestranskega spoštovanja in enakopravnosti.
Vorošilov je naito opozoril na nevarnost, ki danes preti človeštvu zaradi jedrskega orožja in politike, ki sloni na nuklearnem orožju. Poudaril je, da tekmovanje v atomski oborožitvi je lahko zaustaviti in je s tem v zvezi izrazil upanje, da se bodo navzlic vsem dosedanjim odporom našli odgovorni ljudje, ki bodo sledili sovjetskemu primeru, ki je prekinila z atomskimi poskusi.
Danes se bo - Vorošilov sestal z Gomulkn, Zatvadskim, Cy-ranfcie\viczitm ter drugimi državnimi in partijskimi voditelji. Jutri pa bo sovjetska delegacija odpotovala v Katowice, Krakowo in Novo Huto.
Sporočilo NATO
PARIZ, 17. aprila. (Reuter.) Danes se je končala trodnevna konferenca obrambnih ministrov držav Atlantskega pakta. V sporočilu, ki so ga objavili po zasedanju, je rečeno, da so ministri dosegli soglasnost, kar zadeva ukrepe za večjo koordinacijo in sodelovanje držav Atlantskega pakta na področju raziskovanja, izboljševanja in proizvodnje orožja in organizacije svojih vojaških sil.
Padang v vladnih rokah
Vladne čete so včeraj s padalskim desantom zavzele glavno uporniško
oporišče Padang
SINGAPUR, 17. apr. (AFP). Indonezijske vladne enote so danes zavzele mesto Padang. Po vesteh radia Djakarte so se padalci spustili na letališče pri Padangu in potem odšli proti mestu, ki je na zahodni obali centralnega dela Sumatre. Pri osvojitvi Padanga so sodelovale tudi pomorske sile in mornariški odredi, ki so se izkrcali v predelu Muara Enama. Pri zavzetju Padanga so vladne čete naletele samo na delni odpor.
Indonezijske mornariške čete so se včeraj izkrcale na zahodni obali Sumatre v bližini najmočnejšega uporniškega o-porišča Padang. Premier Džu-anda je sporočil, da so vladne čete naletele na majhen odpor upornikov. V operacijah izkrcavanja je sodelovalo približno 30 vojnih ladij. Vladne sile tudi z uspehom nadaljujejo z operacijami proti upornikom na centralnem Celebesu, ter so zavzele več mest. ki so bila v rokah upornikov.
Generalni sekretar CK indonezijske KP Ajdit je izjavil v intervjuju s predstavnikom agencije AP, da bi sodelovanje neke tuje države na - strani upornikov na Sumatri ustvarilo položaj ,ki ki ne bi zadeval samo indonezijskega naroda, temveč narode Azije
in Afrike, kakor tud; narode vsega sveta. Namen upornikov, je izjavil Ajdit, je povzročil državljansko vojno v državi. Toda tudi na sami Sumatri je večina vojske in tudi prebivalstva proti upornikom. Dodal je, da je položaj vlade v Djakarti močan. V parlamentu ima večino, ter uživa podporo ogromne večine naroda.
Delo konference v Hkri
Akra, 17. apr. (AFP). Na današnjem zasedanju konference neodvisnih držav Afrike so sodelovali tudi trije predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja. Poleg teh alžirskih predstavnikov so na ‘ konferenci poslušali tudi poročilo Felixa Mumija, predstavnika narodne unije francoskega Kameruna.
Kakor javlja radio Djakar-ta, je šef generalštaba indonezijske armade general Nasu-tion izjavil, da so odpoklicali vojaškega atašeja Indonezije v ZDA in Kanadi, polkovnika Alex Kavilaranga. Uporniški radio na osrednji Sumatri je predvčerajšnjim izjavil, da je polkovnik Kavilarang imenovan za poveljnika uporniških sil.
lndijsko-pakistonski obmejni spor
New Delhi, 17. apr. ((Tanjug) Ko je odgovarjal na vprašanje nekaterih poslancev v zvezi s vestmi o zbiranju pakistanskih čet na meji indijske države Asam. je premier Nehru izjavil, da nima o tem nobenih obvestil in da so te vesti pretirane. Ni pa izključil možnosti notranjih premikov čet in patrulj na pakistanski strani meje. Dodal je. da de v zvezi s prejšnjo noto Pakistanu dosežen sporazum, da bodo poslali mešano komisih* ki bo proučila položaj sporn^f j otoka na obmejni reki Surmi.
Strategija Atlantskega pakta, piše v sporočilu, »bo še nadalje slonela na koncepciji krepke obrambe in protiudarca« s konvencionalnim In atomskim orožjem. Nadalje piše, da so obrambni ministri izrazili zaupanje v nadaljnjo koordinacijo sil Atlantskega pakta, ki »omogoča zaveznikom vzdrževati obrambno moč«, medtem ko se nadaljuje z napori za uresničenje mednarodnega zaupanja s pomočjo dobrega nadzorstva nad razorožitvijo.
V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da je vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta general Norstad sporočil na konferenci obrambnih ministrov, da je Francija pristala na to, da bodo na njenem ozemlju postavili oporišča za izstrelke srednjega dometa. Velika Britanija pa je že pred tem podpisala sporazum z ZDA o upostavitvi takih oporišč.
Po neuradnih vesteh so tudi Italija, Turčija in Nizozemska
Fuentes ni smel v Honduras
Beliz (Guatemala), 17. apr. (Reuter). Guatemalski predsednik Idigoras Fuentes je v spremstvu 22 osebnosti včeraj odšel v britanski Honduras, da bi obiskal to britansko kolonijo. Oblasti so mu prepovedale ostati na tem ozemlju in Fuentes se je takoj vrnil v svojo državo. Po guatemalskih vesteh bo Guatemala »ostro protestirala« pri britanski vladi.
privolile, da na njihovih ozemljih organizirajo raketna oporišča. Skandinavske države članice Atlantskega pakta, Norveška in Danska, pa so odklonile, da bi na njihovem ozemlju postavili raketna oporišča.
Tunizija bo šla spet pred OZN?
Tunis, 17. apr. (AFP). Tunizijski predsednik Habib Burgiiba je danes izjavil, da bo tunizijski predstavnik v OZN v kratkem dobil navodila, na.j zahteva novo z-a sedanje Varnostnega sveta. Bur-giba j.e dejal, da bi sprejeli take ukrepe, ikoliikor bi vladna kriza v Franciji trajala dlje časa. Tunizijski predstavnik je nadalje izjavil, da neuspeh »dobrih uslug« lahko v neki obliki tudi koristi interesom Tunizije, .ker bo javro mnenje na ta -način spoznalo umirjenost tunizijskega in neumirjenost
francoskega stališča. Poudaril je, dia je Tunizija vedno pripravljena skupno reševati stvari 3 Francijo na osnovi popolne enakopravnosti.
Anglo-a.meriška posredovalca o francosiko-tunizij-skem sporu Murphey in Beeley bosta danes zvečer odpotovala iz Pariza v London. Ameriški posredovalec Murphy bo ostal nekaj časa v Londodu, nato pa bo odpotoval v Washington.
Wilson zahteva trgovino z Vzhodom
London, 17. apr. (Reuter). Harold Wilson, eden od voditeljev britanske laburistične stranke, ki odgovarja za gospodarska vprašanja, je včeraj zagovarjal v parlamentu razvoj trgovine med Vzhodom in Zahodom. Pozval je vlado, naj »odvrže zarjavele okove« v dosedanji praksi v trgovini z vzhodnimi državami. Wil-son je dejal, da je zastoj v proizvodnji glavni problem, pred katerim se danes nahaja Velika Britanija. Brezposelnost se širi in vedno bolj se uvaja skrajšan delovni čas v posameznih vejah gospodarstva. Način za ozdravitev takega položaja vidi laburistični voditelj v razširitvi trgovine Velike Britanije z državam; Vzhoda.
TELEGRAMI
NAJROBI — Pred zgradbo zakonodajnega sveta Kenije so bili včeraj neredi. Več kot 300 domačinov je skušalo, vdreti v zgradbo v znak protesta zaradi akcije britanskih oblasti proti sedmim Afričanom, članom zakonodajnega sveta. Do demonstracij je prišlo po poročilu, da je sodišče poklicalo sedem Afričanov, članov zakonodajnega sveta, na zaslišanje. Obtoženi so za kleveto in zaroto.
HAVANA — V provinci Oriente v mestu Guatanamo je prišlo do novih spopadov med uporniki in vladimi četami, v katerih je bilo več ljudskih žrtev.
BELIZE — Voditelj združene rtarodne stranke britanskega Hondurasa George Priče je prišel pred sodišče pod obtožbo, da je baje klevetal britansko kraljico Elizabeto. Pripombe ki jih je dal Priče na račun britanske kraljice v nekem svojem govoru, so ocenili v obtožnici kot hujskanje na upor, ter izzivanje mržnje in prezira proti britanski kraljici. Sojenje se nadaljuje.
AMAN — V pristanišče Akaba je prispela prva pošiljka ameriškega orožja za Jordan. To orožje prihaja na osnovi sporazuma med Jordanom in ZDA, ki predvideva vojaško pomoč Jordanu v znesku deset milijonov dolarjev.
RABAT — Maroški kralj Mohamed V. je pozval maroški' narod naj izrazi solidarnost z alžirskim narodom, »ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost«. Dodal je, da Maroko skupno s Tunizijo in Alžirijo dela za osvoboditev in združitev Soverr-ne Afrike.	?
BULAVAJO — Predsednik vlade Južne Rodezije sir Edgar VVhitehead je na dopolnilnih volitvah v Bulavafa izgubil. Po volitvah je izjavil, da bodo takoj razpisali sptoStfi volitve po vsej državi.
c
M
E
URN 1
R
Z O
E
S»
Umetnost modre
uniforme
Razstava slikarjev — železničarjev Jugoslavije, ki so jo te dni odprli v počastitev Dneva železničarjev v stekleni dvorani Železniške direkcije v Ljubljani, je več kot samo formalna jubilejna prireditev, čeprav nam kaže en sam, a zgovoren del umetniškega izživljanja železničarjev iz vseh delov države Petinštirideset različnih avtorjev razsta.vljia sto petnajst del, raznih tehnik od olj preko akvarelov iu risb do mozaika. Amaterske .razstave so običajno dvorezne. Po eni strani lahko kriitika razstavljencem odvzame potreben pogum, po drugi strani pa večkrat osladna diletantska Šablona prevzame publiko in
skuša izpodrivati resnično umetnost. Železničarske slikarske razstave, kj so postale že tradicija, imajo v sebi nedvomno zdravo, plemenito osnovo, ki ni kakor ne zanika svojega amaterizma — iskreno in često tud-kvalitetno prizadevanje ustvarjalcev iz raznih vej železničarske službe, da tudi likovno upodobijo motive iz svojega dela in da se po težavnem vsakdanjem delu sprostijo v nečem lepem.
Zaradi tega so tudi teme sedanje umetniške razstave predvsem dvojne: lokomotive, železniške delavnice, postaje, tiri in drugi prizori iz železniške službe. potem pa pejsaži in tihožitja, zelene pokrajine in pisane cvet-
ke v vazah iz trenutkov oddiha homiirja Saviča »Kotiček v po-Stil-no večina razstavljal cev ra- staji Čoka«; mali format slike, zumljivo išče svoje vzore v rah- na kateri so nagneteni dežurni lo idealiziranem romantičnem plašč na steni, pa svetilka na realizmu, ki pa vendar često no- miza, vrč in metla, celo povečuje si tudi bolj ali manj individualne resnični vtis nagnetenostj v pro-p o tez e avtorjev, pa bodisi da ta štoru. Iličev »Postajni interler« ostaja še nepokvarjeno naiven z rdečo signalno zastavico ima
ali pa da skuša v sliko vliti tudi še nekaj svojega, neko osebno izpoved.
Med avtorji iz Bosne in Hercegovine se kljub nekoliko standardnemu izrazu obiskovalec verjetno ustavi pred živo prikazano podobo tipičnega »Bosanca* Il,ije Ramoviča, Med slikarji iz Hrvatske veje preprič-j ivo mediteransko sončno vzdiuš-je iz »Postaje v splitskem predmestju« Mladena Mikaca. Drago Škulj hkrati z detajlno natančnimi risbami opozarja nase tudi s sivkasto tonsko nastrojenim pejsažem »Na Drini«. Medtem ko se Miato Skuril eni, podobno kot Posavski kmečki slikarji-na-
v sebi že nekoliko simbolične patetike. Povsem programski, a učinkovit, posrečen mozaik, posvečen žrtvam na Založi cest., so izdelali Slobodan Ilič, Zairko Carevič, Vlado Brajeviič, Stanislav Guno dn Velimir Todorovič Največ avtorjev, razumljivo, razstavlja iz same Slovenije. Med njimi se vrsta kvalitetnih avtorjev, zlasti Janez Kališnik ukvarja s povsem dostojnim; nadpovprečnimi poetično nastrojenimi pejsaži. ki imajo edino nevarnost, da se šablonizinajo. S svoj o liričn o tančico ovija
svoje pejsaže in tihožitja Goričan B.ruino Tutta. Marjeta Stei-nltelserjeva razstavij a med
KONGRESU! EEFEETOIR DUME SNG
Naše osrednje dramsko gledališče bo v dneh zasedanja VII. kongresa ZKJ priredilo osem predstav v počastitev kongresa. V slavnostni -program, ki je namenjen delno delegatom in gostom kongresa, delno tudi domačemu občinstvu (vse predstave so izven abonmaja), is Drama SNG uvrstila najboljše letošnje uprizoritve, poleg njih pa obnovitev ene najbolj uspelih izvedb po osvoboditvi, »Hlapcev« Ivana Cankarja.
Prav s »HLAPCI« v režiji Slavka Jana in s Stanetom Severjem v glavni vlogi bo Drama SNG začela svoj slavnostni kongresni program v ponedeljek, dne 31. aprila. »Hlapce« bodo ponovili še v soboto, dne 36. aprila.
Naslednja predstava v tem programu bo drama Eugena GJadstona 0‘Neilia »DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOC« (torek 22. aprila). To odlično po-stumno delo uglednega ameriškega dramatika je zrežiral Slavko Jan; kritika je ob premieri še posebej opozorila na nastop Vide Juvanove v glavni vlogi kot na eno letošnjih najboljših dramskih kreacij.
Shakespeare, brez katerega v našem dramskem gledališču ni sezone, bo zastopan v kongresnem programu s komedijo »UKROČENA TRMOGLAVKA«, ki jo je letos z uspehom odrsko oživil ing. arh. Viktor Molka. V naslovni vlogi bo v sredo, 23. aprila, nastopila Duša Počkajeva.
»Ukročeni trmoglavki« bo naslednji večer sledila komedija Bertolta Brechta »SVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI«. Duhovito Brechtovo priredbo Haškove zgodbe je zrežiral France Jamnik, v naslovni vlogi pa uspešno nastopa Stane Sever.
V kongresni program bo Drama SNG uvrstila tudi premiero, dramatsko kompozicijo N. D. Volkova »ANA KARENINA« po Tolstojevem romanu. V tem delu bo z naslovno vlogo slavila svoj gledališki delovni jubilej Sava Severjeva. »Ano Karenino« je režijsko pripravila Balbina Battelino-Baranovičeva k. g. Z isto predstavo bo Drama SNG v ponedeljek, 28. aprila, zaključila svcj slavnostni program.
V nedeljo. 27. aprila, bo Drama SNG uprizorila eno najbolj pretresljivih, pa tudi pri nas in po svetu najbolj popularnih odrskih del, priredbo »DNEVNIK ANE FRANK« v režiji Franceta Jamnika z Majdo Potokarjevo v naslovni vlogi..
ivci spušča v prikupen,' napo- drugiim nekaj posrečenih majh-
sreden, primitivizem, se Niteol-a nih dekorativnih lesorezov, Kranjc uspešno poizkuša v medtem ko se Andrej Herman barvnem kubističnem oblikova- in Henrik Kemec — ta poleg nju prostora in motiva. Na kon- povsem solidnega liričnega por-cu, kjer razstavljajo Makedon- treta — spuščata tudi na svojci, pade v oči »Pointret očeta* ske, a nekoliko spolzke sunre-Sbojan-a Stojkoviča, še ves blizu alistične felete. preprostemu, a nekje spoštljivo Skrbno pripravljena razstava dvignjenemu ljudskemu izrazu je pokazala, kako široko s* d,a-svoje okolice. Izmed srbskih av- neg razraščajo korenine umet-torjev se odlikujeta z večjim Ste- nosti, in dokazala, da u« v naših vilom uspelih krajin Vlado Bra- marljivih možeh v strogih mod-jevič in Žarko Garevdč, ki se rih uniformah z rdečimi zasba-tako v ©vojem izrazu kot v svo- vicami, ki noč in dan ropotajo jem strokovnem prijemu gotovo sredi železniških 'kretnic in sig-
že približujeta ustvarjalcem z nialov po železnih tirih z želez-akademsko izobrazbo-. Vendar ndmi vleki, in osebno izpoved pa morda še bolj močno in spe- tudi Se veliko prostora za noža cifično učinkuje drobna in mrto- za fantazijo.
»Zaloška cesta« — to je mozaik, ki so ga iz 80.000 kamenčkov sestavili Slobodan Ilič, žarko Carevič, Vlado Brajovič, Stanislav Guro In Velimir Todorovič, vsi člani Kulturno
umetniškega društva »Branko Cvetkovič«
Koncertno zatišje
go bolj primitivistična slika Ti-
Pesmi
skozi
B. Pogačnik
(Beethoven:	Druga simfonija,
Bjelinski:	Koncert za klavir,
godala in tolkala, Respighi: Rimske pinije. Dirigent 2 ivej in Zdravkavič, solist Freddy Do-šek.)
Zadnji simfonični koncert je bil pač »abonmajski« koncert v slabem pomenu besede: toliko, da se praznično oblečen pokažeš v ko-ncertni dvorani, se pozdraviš s prijatelji in znanci in po-
popotnika čas
V zbirki »-Suvremeni pisci«, ki jo izdaja Društvo književnika Hrvatske, je izšla pesniška zbirka Zlatka Gorjana »Putovanja i proplanci«, založba »Sloga« v Zagrebu pa je nedavno izdala
njegovo »Kinesko liriiko«. Ce omenim, da je nekako ob istem času izšel na Reki Gorjanov prevod Joyceovega romana »Uliks«, imamo že v teh podatkih kos duhovne fiziognomije lega prizadevnega in široko razgledanega literarnega delavca, intelektualno močnega popotnika skozi čas.
Zlatica Gorjana karakterieira kot pesnika prizadevanje, da bi iz-razil s sredstvi moderne poezije, z njeno večkrat bolj drzno
kot logično metaforiko, z bolj intelektualnimi kot čisto emocionalnimi prijemi plodni nemir sodobnega človeka. Pesniku, da uporabim naslov ene izmed njegovih pesmi v najnovejši zbirki, »cveto rože, ki niso nikdar cvetele«. Njegova poezija je zapustila shojene stezo starega Parnasa in išče na novih ali vsaj še malo znanih poteh simbole in mite našega časa. Zate je Zlatko Gorjan tudi kot izviren, pesnik zanimiv in značilen pojav, kakor je pomemben kot prevajalec antične orientalske lirike in sodobnih tekstov, torej posredovalec umetniških vrednot, ki imajo med sabo le malo skup-
NHMŠICI KRITIKU EBUFTOVIH »PORTRETOV«
V reviji »Die Welt der Sla-wen« je pred kratkim izšla obsežna kritika »Portretov« Bratka Krefta, ki jih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Kritiko je napisal znani nemški slavist dr. AViihelm Lettenba-uer, profesor slavistike na univerzi v Erlangenu, ki je med drugim izdal pred tremi leti pregledno ter z izredno erudicijo in analitsko p-romikavostj-o pisano Zgodovino ruske književnosti (Russische Literatur-geschichte, zbirka Die Uniwersitat). Čeprav je Leitenbauer predvsem rusi-cist, se stalno zanima tudi za jugoslovansko književnost. V svoji kritiki seznanja nemške slaviste najprej z vsebino Kreftove knjige, nato pa na kratko analizira vsak sestavek ter avtorjeve Sdeje. Posebno pozornost je v njem zbudila Kreftova analiza Puškinovega dramatskega dela in razvoja, ne strinja pa se, da bi bile Gogoljeve »Mrtve duše«, na katere Kreft navezuje »Lovčeve zapiske« Turgenjeva soeialno-kritičen roman, kar je L-ettenbaueT skušal ovreči že v svoji Zgodovini ruske književnosti. Prav tako se mu zdijo pomembne primerjave Gorkega drame »Na dnu« in »Zapiskov Iz mrtvega doma« Dostojevskega, ter »Artamonovih« s Krle-ževim; »Glembajevimi«. Novo je tudi Kreftovo primerjanje Gogoljevega Podkaljosina k Oblo-movom Gonearova, zlasti pa je posrečena karakteristika jezika In stila A. N. Tolstoja. Ker meni Lettenbauer, da je malo uporabljivih razlag sovjetsko ruske književnosti, trdi, da se bero z zanimanjem zlasti odstavki, v katerih Kreft ugotavlja razlike med A. N. Tolstojem in Soloho-vlm. Nadalje ugotavlja, da je Kreft med privimi objavil po vojni v Jugoslaviji objektivno kritično študijo o Dostojevskent. Čeprav izhaja pogosto iz poli tično-svetovn o n azorskih vidikov, pričajo sestavki »o temeljitem p&ščevem znanju ter nudijo zahodnemu bralcu mnogo pobud In (poučnosti, zlasti še s primerjalnimi oziri v za-hodno-evrop-sko književnost«. Lettenbaeurje-kritika je že četrta pozitivna kritika Kreftovih
etov«.
nega (na primer Li Tai Po in James Joyce).
Zbirka »Putovanja i proplanci« je razdrobljena v devet delov, izmed katerih ima samo prvi del (Razglednice s puta) večje število formalno istorodnih pesmi (vse s tremi kiticami). To je kos popotnega dnevnika; tu so zgoščena v pesmi po dvanajst stihov posamezna doživel) a
s poti, ki je pesnika vodila v
skandinavske dežele 'in na rob Afrike, po Sredozemlju in čez ocean V Zedinjene države ameriške, pa skozi evropska velemesta. V diruigih delih svoje knjige (zlasti Asociacije, O mrtvima i o živima) reagira ta svetovljansko razpoloženi pesnik na mnoge sodobne pojave in jim išče svojevrstno, moderno pojmovano simboliko.
Gorjanov nekoliko motni, nejasni ton v izvirni poeziji se razpoje v čisto kan til eno v njegovih prevodih starih in novejših kitajskih pesnikov. Zanimivo je primerjati nekatere njego-
čaikaš, da bo koncert mimo. Nič se ni zganilo v tebi, le pri zadnjih akordih Respighija te za hip prevzame vesela in škodoželjna radovednost, do kam namerava veliki Rimljan še stopnjevati jerihomski creiscendo in kdaj se bo razpočil do skrajnosti razpihnjen zvočni mehur.
Respi-ghijeve Rimske pinije že pred dvajsetimi leti, ko sem jih prvič slišal v Milanski skali, še manj pa na zadnjem simfoničnem koncertu niso napravile name posebnega vtisa. To je izključno na orkestracijiskih efektih grajena skladba, na prijemih, ki jih danes domala pozna vsak boljši filmski komponist
— rokodelec. To je neinvsnci-ozna, statična glasba s počasnim in dolgočasnim harmonskim razpletom, z zelo naivnim oponašanjem ptičjega petja s
ptičjo piščalko v »Dimljah na .Tanikulu«, zaradi katerega postane poslušalcu kar malce nerodno pri srcu. To je delo, čigar vsa njegova dramatika obstoji v povečevanju hrupa in
grmad en ju zvoka največkrat na istem akordu czi roma na isti harmonski osnovi.
Beethovnova Druga sšmfonij.a
— po obliki in po duhu dvojček Prve — -zahteva bolj kot kasnejše simfonije nesmrtnega
mojstra, v katerih je glavna teža in poudarek na izrazu, tehnično dognano izvedbo, polno
duha in bria. Zdravkovičevi interpretaciji bi se dalo precej prigovarjati v pogledu tehnične izvedbe:	glede netočnega,
neizenačenega in nerazločne igranega ritma, glede površnega upoštevanja za Beethovna tako značilnih akcentov, glede različne izvedbe predpisane dinamike in artikulacijs-kih o-znak v godalih in pihalih, ne glede na pomanjkljivi izraz, kar je imelo za posledico, da je šel Beethoven to pot mimo na-s skoraj neopažen.
In Bjelinski? To je prijeten in simpatiče-n glasbeni gostobe-sednež, ki vešče piše nekakšno hibridno muziko, podvrženo raznovrstnim vplivam, ki pa se ti spretno izmuzne, brž ko ga
hočeš prijeti za besedo. Klavirski koncert se odlikuje po svojem gladkem in enakomernem toku, po jasni in prozorni oblikovni in harmonski gradnji,
t-oda z melodično iruvencijo, ki ne prevzame in ne pretrese — glasba, ki brž ko- utihne, komaj še kaj veš, o čem je govorila. Fredd;/ Došek je delo podal plastično, tehnično in tonsko dovršeno.
Uroš Prevoršek
/r
Razstava dokumentov
Društvo arhivskih delavcev LRS Je pripravilo razstavo dokumentov iz zgodovine Komunistične partije v Sloveniji od leta 1919 do 1941. Otvoritev razstave bo jutri ob 18. uri v razstavni dvorani na magistratu.
Čeprav ima vas Godešiči pri Škofji Loki le 600 prebivalcev, delujeta v njej kar dve igralski skupini, dramska sekcija KUD in mladinska skupina. V letošnji sezoni so pripravili že štiri premiere m petnajstkrat gostovali v okolici. Najlepši uspeh so dosegli z »Veroniko Deseniško«, ki si jo je ogledalo 15.000 gledalcev. — Na naši sliki je prizor iz te predstave.
ve in Gradnikove prevode istih pesmi, ki pa so najbrž prevedene po raznih virih. Knjiga »Ki-neska lirika« se ne odlikuje samo po lepih prevodih, temveč tudi po Ilustracijah Fed-ora Va-jiča -— nov dokaz, kako se liriki prilega risba, ki res ustreza njenemu značaju.	B. B.
Mladinska književnost ima svoj poseben čar: naj bo narodna ali umetna, neizčrpna zna biti v svojih bogatih variacijah že davno poznanih oblik, motivov, zgodb. Zato pa nas tudi vedno, čeprav že odrasle otroško neposrednemu dojemanju razveseli ta njena pestrost, oblikovna gibčnost, odkrivanje svežih poant, to iskanje novega v starem. V zadnjih dneh sta nas tako razveselili dve novi knjigi »Mladinske knjige«, domača noviteta Vida Pečjaka »Živali v ukrivljenem zrcalu« in novi zvezek »Zlate ptice« — »Živa voda in druge bolgarske pravljice«.
Z »Živalmi v ukrivljenem zrcalu« se nam je v knjižni obliki prvič predstavil mladi avtor Vid Pečjak. Veseli smo njegove zbirke petnajstih zanimivih pravljic, ki v širšem literarnem merilu niso povsem nove in izvirne, so pa zares prijetno nove in sveže v našem domačem mladinskem in pravljičnem slovstvu. Privlačnost Pečjakovih zgodbic je tako stara, kot je stara lepota basenskih modrosti. In vendar je tudi nova; predvsem opazim to novost v junakih zgodbic, v drobnih žuželkah.
Inozemska
4jportretov<
Slovenski rod skladatelja J. V. Stamica
Lani je za nas neopaženo	tehtna knjiga prof. Janka	Brodu.	Nadalje	piše	prof.	Ra-	vplivala	na	postanek	novega	pisal	na	vodlaai	dognanih	jjo-
minilo 200 let, kar je umrl v	Račka »Češka hudba^ od nej-	Cek,	da	je	bil	vnuk	slovenske-	klasičnega	instrumentalnega	datknv	dn	JLtoi-n	-tn	zIsl.;
Mannheimu v Nemčiji zname-	staršich dob do pocatku 19.
niti skladatelj klasicistične	stoleti«, Praha, 1958. V tej
smeri in v svojem času morda	knjigi, ki obravneva razvoj
ga izseljenca iz Maribora vzgojen v češkem duhu in je »zato nepravilno, če so mnogi
sloga evropske glasbe 18. sto-	ta
letja.« Napisal je 175 del, med Zadnikih j	v	n	r	T°*l
 ________________________________ .	.	_____	......................njimi menda 74 simfoničnih P™rnokl£ sfninskih tal. Nese bolj znameniti orkestralni češke glasbe od srednjeveških nemški raziskovalci, kakor skladb. Josef Haydn, Mozart nevskenn ‘	™	nyrS °-~
it/,n7„„	koralov do 19. stoletia. so — n /- j _______; in Beethoven m dnhro	venskega	izseljenca	iz	Man-
dirigent Jan Vaclav Stamic koralov do 19. stoletja, so (1717—1757). Nekateri nemški skladatelju in vodilnemu diri-glasbeni zgodovinarji zaniku- 9cntu sloveče mannheimske jejo, da bi bil ta odlični muzik, šole in njegovima dvema sino-ki ga Čehi štejejo med pred- voriJa> ki sta se tudi krepko stavnike svoje glasbene kla- zapisala v glasbeno zgodovino, sike, slovanskega rodu. Pri Posvečene strani 156 do 159. nas ie slzladateli A Laiovic Prof- Raček pise, da je v Hav-
ličkovem Brodu rojeni J. V. njegovega delovanja dosegel Stamic potekel iz »široko raz
in Beethoven so dobro poznali Kor«	,	j
Stamičeve skladbe in našli v rVh, t n foMlkoi,al 7Jle.d njih ne samo izdatno spodbu- ,Č\%d°Sege} ^oje umetni-
ske viške med Nemci. V tem
n. pr. P. Gradenmvitz, zanikovali Stamičev češki in slovanski izvor«.	^ 2a iastno skladateljsko °'vc:-	mea	jvemet.	v	tem
Češki glasbeni zgodovinar ustvarjalnost, marveč tudi šte- S™sl.uJe.hil. pražit Evropejec zasluge vune izrazne elemente, ki so bili blizu njihovemu glasbenemu čustvovanju. Oba sinova
podrobneje navaja J. V. Stamica za izredni glasbeni sloves, ki ga je v času
vztrajno zatrjeval, da je bil ta Stamic celo slovenskega porekla. Zbiral je podatke o Slamičih v okolici Maribora, vendar svojih izsledkov še ni objavil. To, da segajo predniki J. V. Stamica (morda so se imenovali Stamič), na slovenska tla, pa je dognano in češka glasbena zgodovina to tudi potrjuje.
Pravkar je izšla pri Državni založbi v Pragi znanstveno
Mannheim, saj je postal poleg raslega muzikantskega rodu Pa-riza in Dunaja eno najpo slovanskega izvora«. Nato pravi:	»Njegov ded, strojar Martin	Stamic, je prišel v drugi
polovici 17. stoletja v Pardubi-ce iz Maribora ob Dravi v današnji Jugo slavi ji«. V Pardubicah se mu je rodil sin Anton Stamic (1687—1765), oče J. V. Stamica;	bil je od leta 1710 učitelj	postala	ne samo	temelj mann-
in	organist v Havličkovem	heimske	šole,	marveč	je	celo
18. stoletja, kakor v 16. stoletju naš direktni rojak Jakob Petelin-Gallus, ki ga Raček v svoji zgodovini češke glasbe
(Karel Stamic 1745—1801) in	™
Jan Antonin Stamic (1754-	7na str- 79’
 -----------------  _	1809) sta bila prav tako plodo-	^ ^e^ stJoicpa življenja
membnejših glasbenih sredisc vita skladatelja. Zlasti mlaj- prez™!rl me,d Cehl ln vplival tedanje Evrope. Tudi mladi Si> ki je mnogo deloval v Pari- na n:>lhov Glasbeni razvoj.
zu, je hodil v svoji glasbeni f Želeti bi bilo, da bi se se-tvornosti po Mozartovih sle- . stavijalci naših koncertnih pro-dovih.	gramov priložnostno spomnili
~	._	t7	.	.	..	,	Tako	je	torej	tudi prof. Jan tudi J. V. Stamica, ki ga torej
’ . 1 Stamiceva skladateljska Raček kot kompetenten glas- rodovne korenine vežejo s Slo-dejavnost,« piše prof. Raček, beni zgodovinar naroda, v ka- venci. Lahko se potemtakem se je tako razmahnila, da je terem se je rodil eden izmed še prav posebno zanimamo za
predstavnikov evropske glas- njegovo umetnost, bene klasike J. V. Stamic, na-	B.	B.
w. A. Mozart izraža v nekem pismu silen vtis, ki ga je napravil nanj mannheimski orkester pod Stamičevo taktirko
ki zaživijo v pravljicah svoje živahno, prav dinamično življenje. Po drugi strani pa njegove pravljice niso navadne zgodbice iz živalskega sveta, ki v slovstvu že dolgo »nastavljajo ogledalo« človeškim lastnostim in slabostim. In tudi klasične basni z nazorno podčrtanim naukom niso, čeprav se je avtor s pridom učil pri basnih živahnosti in vedrine pripovedi. Ogledalo, ki ga Pečjakovi pravljični junaški nastavljajo ljudem, je »ukrivljeno«. Bralec sam mora v zgodbicah, preprostih, veselih, šaljivih, satiričnih in tudi liričnih, pomisliti na to ukrivljenost, ki groteskno povečuje drobne lastnosti drobnih živalic Jo opomina, poante, saj ta ni nikjer zapisana. Je pa podana tako jasno, da jo razpozna tudi otrok.
In še nekaj:	knjižica	Vida
Pečjaka je po obsegu skromna. Opozarja nas na skrben izbor in samokritičnost, na lastnosti, ki nam ob nedvomni avtorjeva nadarjenosti vzbujajo lepe upe v njegovo nadaljnje delo.
Za prijetno opremo je z živahnimi ilustracijami poskrbel akad. slikar Stefan Planinc.
Druga pravljična knjiga, ki nam odkriva novo v starem, je izbor bolgarskih ljudskih pravljic. To pravzaprav niso prave ljudske pravljice, temveč njihov zapis v izčiščeni, predelani obliki, za katero je poskrbel ugledni bolgarski mladinski pisatelj in poznavalec pravljične literature Ran Basilek: Izbor je bil tako znatno olajšan, saj je že Bosilek dal poudarka tistim pravljicam, ki razodevajo posebnosti bolgarskega ljudskega pravljičarstva. Pokazale so se tudi slovenskim bralcem. Opazili smo preprostost izraza in gradnje, v kateri hiti pripovedovalec brez stranpoti do svojega cilja, do stare pravljične nagrade poštenju in hvale prebrisanosti. Več svežega in novega nam nudijo bolgarske živalske pravljice in zgodbice, v katerih je obilo kmečke šegavosti in nekaj vzhodnjaške filozofske modrosti. Zares prijetne so tudi kratke anekdote iz vsakdanjega življenja', ki so posebnost te pravljične zbirke.
Bolgarske pravljice je prevedel Matej Rode. S številnimi, živahno figurativnimi inicialkami ter ilustracijami je knjigo okrasil Tone Kralj.
S. O,
a
Še štiri dni do kongresa
Kako pričakuje Ljubljana kongresne Oni, zdaj, ko bodo zunanje pni$>r&ve vsak čas dokončane, ko so delegati že skoro na poti?
X a vsakem koraku, po ulic ali Ljubljane, v Izložbah, v trgovinah ta drugih lokalih, sploh povsod vidimo skrbne priprave in nestrpno pričakovanje. V kongresni pisarni na Resljevi cesti si podajajo prišleci kljuko pri vratih iz rok v roke. Tu ne poznajo uradnih
ur. Od jutra do večera delajo, urejajo in pripravljajo, da bo Ljubljana primerno pričakala kongres.
Kakor čez dan, tako je Ljubljana tudi ponoči v slovesni luči. Se zadnje priprave. Na križišču Dalmatinove in Miklošičeve ceste bodo zasvetili novi semafori. Jugoreltlam je že postavil nove kioske, kjer bodo prodajali časopise, vodiče po Ljubljani, razglednice fln drugo. Skoro na vsakem koraku srečamo delavce, ki odstranjujejo nesnago, urejajo pločnike, na cestah delalo bele črte po sredini, most čez železniški prelaz na Titovi cesti je že dokončan, ob lepem pločniku pa urejajo še nasade. Tudi avtobusna postaja se je odela V novo obleko. Hišni sveti so že skoro zaključili vsa popravljalna dela pri olepšavi pročelij. Skratka, vsak po svoje, po svojih močeh In na svojem področju skrbi, da bodo delegati in gostje odnesli fiimletpši vtis iz našega mesta.
Samo vreme! To nam venomer nagaja. 2e smo mislili, da bo sonce, ki je pred dnevi posijalo izza raztrganih oblakov, pregnalo dež in meglo, pa smo se zmotili. Kljub temu pa vsj želimo in pričakujemo, da bi se le izboljšalo in nam ne pokvarilo slavnostnih dni.
Tudi ljubljanske kulturne ustanove so pripravile lepe programe za ta teden velikih dogodkov. Le poglejmo!
KAJ BO POKAZALA DRAMA?
V ponedeljek 21. IV. bodo zvečer igrali Cankarjeve »Hlapce«, v totek je na sporedu ONeillovo »Potovanje dolgega dneva v noč«, v sredo bodo delegati lahko gledali Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«, v četrtek bo Brechtov »Svejk v drugi svetovni vojni« zabaval obiskovalce, v petek pa ima Drama na sporedu premiero znanega Tolstojevega dela »Ana
K-arenina«. Ce omenimo še sobotno ponovitev »Hlapcev« in nedeljsko predstavo Goodrich - Hachettov&ga »Dnevnika Ane Frank« ter še enakrat-no ponovitev »Hlapcev«v ponedeljek 25. IV., imamo podam program Drame v dneh VII. kongresa ZKJ.
TUBI OPERA PRIPRAVLJA IZBRAN PROGRAM
V ponedeljek je na sporedu Čajkovskega »Labodje jezero« pod vodstvom dirigenta dr. Danila Švara, .- torek Jamačkova »Jenuffa« z istim dirigentom, v sredo pa bo v Operi Marijana Kozine »Triptihon«. V četrtek bo za vedro razpoloženje poskrbel Verdijev »Trubadur« in po enodnevnem premoru bo v soboto Opera uprizorila Kogojeve »Črne maske«, v nedeljo pa
na sporedu »Prečnega princa«, »Zvezdico zaspanko«, »Mojco m živali«, »Zlato ribico« in druge uprizoritve, pa do Mestnega gledališča, ki bo prikazovalo
zaprt. Filmsko doživetje tega dne — ponedeljka 21. IV. — pa bo premiera Programa kratkih
j ugoslovanskih filmov. Ta program bodo zamenjali v petek, in sicer bo prišel na spored ta Viču sovjetski film »Tihi Don«, v Komiuni bodo jugoslovanski risani Cimi. Sloga bo predvajala »Neapeljsko zlato«, v Šiški pa bodo vrteli francoski film »Begunci«. Razen teh predstav bodo v nedeljo v Triglavu predvajali italijanski film »Njihove zmote«, v Litostroju pa se bo aa platnu pojavil »Kvartopirec z Missisdppioa«. Za ta dan oziroma za ponedeljek pa je predvidena premiera našega domačega filma »Dotbro morje«.
MUZEJI IN GALERIJE PRIPRAVLJAJO . ..
V Mestnem arhivu bo Društvo arhivskih delavcev Slovenije priredilo razstavo dokumentov
TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V KOŠARKI
fir~ !
Da ne bo ovir v prometu
»Obisk stare gospe«, Nuši&evega »Dr.« Rattiganovo »Globoko sinje morje«, Čehovega »Strička Vanjo« in Gasona »Drevesa umirajo stoje«, ter Obrtniškega
iz zgodovine Komunistične partije v Sloveniji iz let 1919 in 1941, Narodna galerija bo zb VII. kongres ZKJ priredila razstavo izbranih del naprednega
X
M
SS« IS
KI'?:-'
gledališča, ki sa bo predstavilo slovenskega slikarja in karikaturista Hinika Smrekarja, ki je padel 1942. leta kot talec pod kroglami fašističnega okupatorja. V Modeimi galeriji bodo stalno zbirko del slovenskih umetnikov in impresionistov do da-
Novi semaforji že svetijo na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ulice
bo Bogo Leskovic dirigiral Pro-kofjevo opero »Zaljubljen v tri oranže«.
Tudi druga gledališča v Ljubljani bedo imela ob tej priložnosti izbrane predstave. Od Lutkovnega gledališča, ki ime
‘e dni z Bokalovim »Njenim zakonom«, Lutkowškega »Dežurno službo« in Tiemayerjevo »Mladostjo pred sodiščem«.
Koncertna direkcija je pripravila bogat spored za ljubitelje vokalne in instrumentalne glasbe. Prvi koncert bo že v ponedeljek, takrat bo koncertna direkcija skupaj z RTV Ljubljana pripravila ko-ncert vokalne ;n instrumentalne glasbe. V torek bodo v Slovenski filharmoniji študentje priredili akademijo, v sredo bo v Slovenski filharmoniji koncert invalidskega pevskega zbora, v četrtek pa koncert Srednje glasbene šole. V petek bodo v dvorani Slovenske filharmonije odmevali zvoki IX. Beethovnove simfonije, ki jo bodo ponovili tud: v ponedeljek 28. IV.
V DNEH KONGRESA BODO TUDI PROMENADNI KONCERTI
Brez godbe Ljudske milice m JLA, ki bosta že v ponedeljek izvajali promenadne koncerte na Trgu revolucije in v Tivolskem parku ob 17. in ob 19. uri, si zaključenega kulturnega slavja v teh dneh ne moremo misliti. V torek bosta obe godbi izvajali ločeno popoldne promenadna koncerta spet na Trgu revolucije in v Tivolskem parku, zvečer pa bo godba LM v Križankah igrala Monstre koncert. Promenadni koncerti bodo še vse naslednje dni do konca kongresa.
Tudi nad kinematografi se ne smemo pritoževati. V ponedeljek bo v Komuni .talij anski film »Železničar«, na Viču oo igral poljski' film »Klobuk gospoda Anatola«, v Šiški pa ameriški film »Gora«. Union bo
našnj ih rini dopolnili z najno-vejšimd deli' slikarjev, grafikov in kiparjev. V Jakopičevem paviljonu bo retrospektivna razstava Jovana Bijeliča. V Mali galeriji .pa bodo razstavljali člani Društva umetnikov uporabne umetnosti svoja dela, ki bodo prikazovala pogled na današnjo njihovo ustvarjalnost s .področja uporabne umetnosti na. Slovenskem. V Narodnem muzeju, Mestnem muzeju Ljubljane, Muzeju narodne osvoboditve, Etnografskem muzeju, Prirodoslovnem muzeju, Tehniškem muzeju in Slovenskem šolskem muzeju bodo zbirke lepo uredili in nekatere za to priložnost izpopolnili. V preddverju Križank pa bo razstava »Razvoj slovenske geografije po o-svoboditvi«, kjer bodo razstavljeni kartografski izdelki, reliefi, literatura in druga opravljena dela V naši povojni geografiji.
Tudi knjižnice v Ljubljani pričakujejo obiske delegatov. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v teh dneh prav lepo urejena, marsikateri delegat si bo rad ogledal Slovansko knjižnico, Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani je tudi nekaj posebnega v našem mestu, delegate bo gotovo zanimala tudi pionirska kjnižnica, ki se resno ukvarja s problemom estetske vzgoje otrok aa literarnem, dramatskem, likovnem, jezikovnem in gliasbeno-ritmi&nem področju. Ne smemo pozabiti povedati tudi tega, da bosta tudi v Delavski knjižnici oba oddelka, oddelek slovanske literature kakor oddelek tuje literature, delegatom in drugim stalno na razpolago.
OSTALE PRIREDITVE
S tem, kar smo napisali in povedali, pa ni iarčpan celofani program kulturnih manifestacij, ki bodo spremljale kongres. Na sporedu bo v teh dneh tudi večer narodnih pesmi in iger ter zabavne melodije jugoslovanskih narodov, katerega bo priredil Radio Beograd. Koliko drugih malenkosti in najrazličnejših dodatkov in sprememb bo deležen še ta okvirni program, tu ni mogoče zapisati, vsekakor pa bo bogat in bo spodobno spremljal- veliki dogodek.	V.	R.
Odlična igra Oiympije v borbi s tarskim prvakom — Kljub deževnemu vremenu se je zbralo na stadionu v Šiški okrog 4000 gledalcev — Zaradi naliva je bila tekma prekinjena in jo bodo preostalih S in pol minute odigrali jutri ob 10.30 na istem igrišču — Ljubljanski študentje so si menda že zagotovili pot za nadaljnje tekmovanje — v Sofijo .
Ljubljana, 17. apr. Za povratno srečanje našega državnega
prv»k-
j-ško nnihoUšo
fijo praktično že zagotovljena-Moštvi sta nastopili v nasledkih nostava:
Turski prvak ivicaaspor
Modasporo-m iz Istanbula je bilo v Ljubljani in okolici ogromno zanimanje, saj se je na stadionu v Šiški vzlic deževnemu vremenu zbralo okrog 4000 gledalcev, ki so navkljub vsemu le prišli na svoj račun: videli so lepo igro in — kar je najvažnejše — zmago svojih ljubljencev, ki pa jo bodo morali zaradi prekinitve potrditi še jutri dopoldne ob 10.30 na istem igrišču. Tekma je bila namreč prekinjena 6 in pol minute pred koncem. Glede na prikazane dogodke in veliko prednost, ki si jo je pridobila 01ympia do prekinitve, smo lahko trdno prepričani, da se našemu državnemu prvaku tudi jutri nima zgoditi kaj zlega in da mu je pot v So-
IIUBL/ANI
Pet let zbora primorskih študentov
Letos praznuje pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« peto obletnico svojega delovanja. Zbor, ki ga sestavlja 70 študentov, bo ob tej priliki priredil brezplačni koncert, z Istim programom pa bo nastopil tudi na festivalu zborovskega petja v Arezzu. V Arezzu bo namreč zbor zastopal Jugoslavijo poleg še enega drugega mešanega pevskega zbora. Konec aprila bo petdeset članov zbora odšlo na turnejo v Solun in Atene. Ob tej priložnosti bodo sodelovali na študentskem festivalu v Solunu. Na povratku v domovino bo zbor tpri-redil koncert tudi v Beogradu. Razen tega pa bo v maju odšel na turnejo v Trst, Videm in Gorico, kjer bo nastopil s celotnim programom. Med drugim bo zbor nastopil tudi na velikem slavju, ki bo 25. maja v goriških Brdih, ko bodo v Kojskem odkrili spomenik dolgoletnemu pevovodju učiteljskega zbora in dirigentu Srečku Kumarju.
Zbor, ki ga vodi požrtvovalni pevovodja Anton Nanut, žanje vedno večje uspehe. Posebno pohvalo mu je izkazala jugoslovanska žirija, ko ga je izbrala za nastop v Arezzu v Italiji. Zbor
Marljivi pionirji na Dolu
Pionirski odred na osemletni šoli na Dolu pri Hrastniku je dokaj marljiv. Pri delu pa mu pomagajo zlasti učitelji in drugi kulturno-prosvetni delavci. »Pionirska tehnika« skrbi za vzgojo pionirjev na šoli. Duša vse te dejavnosti je učitelj Danilo Zornik. Imajo elektrostrojni. avto-moto, radio, modelarsko-jadralni, risarsko - dekorativni, mizarski in foto krožek. Izdelki pionirjev dokazujejo, da se dolska mladina zanima za tehniko. Pa tudi dramski šahovski in glasbeni krožek na dolski osemletki dobro delujejo. Dramski je priredil letošnjo zimo več prireditev. Pionirski orkester je pod okriljem TVD »Partizan«
Jesenice
V jeseniški železarni so tudi letos počastili tiste delavce, ki so delali v njej nepretrgoma 40 let. Vsega se jih je zbralo 13. K tako lepemu delovnemu jubileju jim je čestital predsednik upravnega odbora železarne. Roleg jubilantov se je udeležilo družabnega večera turji 19 upokojencev. ki So bili lani upokojeni.	U.	Z,
nastopal ob raznih proslavah, pripravlja pa tudi samostojen koncert. Dolski pionirji in njihovi vzgojitelji vsekakor zaslužijo vse priznanje.
*
V Hrastniku se pridno pripravljajo za letošnji delavski praznik 1. maj. V ta namen so imenovali poseben odbor. Na večer pred praznikom, bo hrast-niška mladina kurila po okoliških hribih kresove, na sam
HUDA NESREČA ZARADI NEPRAVILNEGA ravnanja Z BENCINOM
Pretekli teden so v stanovanjskem bloku tovarniškega naselja papirnice v Vevčah eksplodirali iaencinski hlapi. Eksplozija Je skoraj uničila stanovanje v I. nadstropju stavbe. Po eksploziji je nastal tudi požar, ki so ga gasile: pogasili. Ob tej priliki je Vilčbald MAJHENIČ dobil tako hude opekline. da je v nevarnosti njegovo življenje. Nesreča je nastala zarad' nepremišljenega ravnanja z bencinom. Ponesrečeni MAJHENIČ je namreč v zaprti kopalnic) pral v bencinu obleko. Bencinski hlapi, ki so se nabrali v prostoru so eksplodirali v trenutkti. ko je vklopi1 električno luč. Tedaj (e v vtikaču nastala 'iskra, ki je povzročila eksplozijo benzinskih hlaoov in požar.
praznik pa bosta obe hrastniški godbi na pihala — rudarska v Zgornjem in steklarska v Spodnjem Hrastniku — igrali budnici. Nato se bodo Hrastničani zbrali na železniški postaji in pri rudniku ter odkorakali v povorki z godbama na čelu na letno telovadišče »Partizana« pri nižji gimnaziji. Tu bo slavnostno zborovanje s kulturnim sporedom. Popoldne si bodo lahko ogledali športna tekmovanja v obeh delih Hrastnika. Naslednji dan bodo priredili Hrastničani že tradicionalne izlete v okoliške kraje.
*
V Marnem nad Dolom imajo marljivo gasilsko društvo, ki namerava letos zgraditi skupno s sadjarskim odsekom kmetijske zadruge svej dom. Marnska mladina pa se letos marljivo udejstvuje v dramski dejavnosti. Nedavno so igrali na odru v Se-dražu nad Laškim (doma namreč nimajo odra) dramo »Vrtinec«. Občinstvo je bilo z izvajanjem mladih igralcev zelo zadovoljno. S to dramo bodo nastopili tudi na drugih okoliških odrih, za 1. maj pa pripravljajo že drugo dramsko delo.
L. H.
ima sedaj vaje vsak dan. Zbiralo se v najrazličnejših prostorih. Danes tu, jutri tam. To pa Jih ne moti pni delu. Naštudirali so vi-rok repertoar, ki obsega narodne pesmi narodov n.pr. kitajske, češke, ruske, furlanske, angleške, letonške ter tudi črnske duhovne pesmi. Največjo skrb pa posvečajo vsem jugoslovanskim narodnim pesmim.
Šest nagrad za tekmovalce Ljudske tehnike
Pred kratkim je bilo zaključeno tekmovanje organizacij T jud-ske tehnike v ljubljanskem okraju. Okrajni odbor LT je tekmovanje razpisal, da bi poživil delo osnovnih organizacij. Zmagovalcem bodo razdelili šest nagrad, v skupnem znesku 300.000 dinarjev. Na prvem mestu je društvo LT PTT, nato radijski klub Domžale, radijski klub Ljubljana, društvo LT pri podjetju za popravljanje strojev in voz, društvo LT Sneberje-Za-dobrova, Avtomoto društvo Št. Vid pri Stični itd. Okrajni odbor LT v Ljubljani pa že pripravlja nov razpis tekmovanja.
Največ izdatkov LT za tečaje
Te dud Je okrajni odbor Ljudske tehnike razpravljal o finančnem proračunu dohodkov in izdatkov za letošnje leto. Največje postavke v proračunu predstavljajo izdatki za tečaje za inštruktorje splošne tehnične vzgoje srednjih in strokovnih šol, za tečaje traktoristov in kmetijskih strojnikov, radioamaterske tečaje, tečaje za strokovno usposabljanje delavstva ter druge tečaje in predavanja. Precejšen znesek je tudi določen za opremo šolskih delavnic v ljubljanskem o-kraju in za tečale tehnične vzgoje. V tem proračunu, ki se nanaša le na poslovanje okrajnega odbora Ljudske tehnike Ljubljana. pa niso zajeti izdatki in potrebe organizacij Ljudske tehnike po občinah, za kar 'bodo mo-
občine iz svojih
rale poskrbeti proračunov.
Mleko s »dodatkom«
Poznate literske steklenice z mlekom, kjer piše na pokrovčku: Ljubljanske mlekarne —Pasterizirano mleko? Prav gotovo. Skoraj pred vsakimi vrati jo lahko vidite zgodaj zjutraj.
Pri nas v uredništvu pa smo jo videli okrog devetih dopoldne. Prinesel jo je eden izmed naših bralcev Alojz J., doma Most. Kupil jo-je v mlekarni v Pregarčevi ulici.
Postavil jo je na mizo, da smo jo lahko vsi videli. Cisto navadna steklenica, nič posebnega. O, pači Nekaj centimetrov više od dna je imela obroček. Čeprav amaterji, smo lahko ugotovili, da je narejen iz blata. Se zgodi, recimo, da se tako blato pojavi na zunanji strani, toda znotraj ... Nič kaj vzpodbudno za občutljiv želodec.
Pogledi so zdrsnili po zajetni steklenici navzgor. Srečali so se z dvema madežema. Eden od naših, ki je pretirano nagnjen k čistoči, ju je hotel odstraniti. Ni šlo.
Ljubljančan, ki je steklenico prinesel na ogled, jo je previdno zavil in odnesel. Odšel je na Centralni higienski zavod. Tam so jo bolj natančno pregledali in napravili podrobno poročilo. Mi lahko rečemo samo: ni bila umita. Koliko časa, pa nihče ne ve. Sicer pa vsega nihče ne more vedeti...
Sobotna predpremiera
V soboto zvečer bo ob 21. uri v kinu »Šiška« in ob 22. uri v kinu »Union« predpremiera ameriškega barvnega filma »Doživljaji kapetana Weighta«. V naslovni vlogi nastopa Gary Cooper, film pa je pustolovski. Na redni program pa bo prišel film kasneje.
Modaspor: Turhan S, Hasin 7, Giiney 2, Nejad 4, Muvaffate 9.
Oiympia: Kandus 6, Dermastja 13, Lokar 8, Daneu 12, Kristančič 13.
Sodnika: Reverberi (Italija) in Kietzlingsr (Avstrija).
Kakor je videti, je 01ympia nastopila v svoji standardni pe-torki, ki je ni menjala. To je bilo povsem pametno, saj se je njen kvintet v letošnjih tekmah za pripravo tako pomembne prireditve docela vigiral. Vsakdo izmed njih natanko ve, kaj kdo hoče napraviti v naslednji potezi, zaradi česar bi delali krivico, če bi v tem harmoničnem ansamblu hoteli iskati najboljšega moža. Ra vendar je treba dati mimo vsega le prizna-znanje mlademu Lokarju, ki se je izkazal ne samo kot odličen realizator, temveč je tudi skrbno in uspešno kakor senca spremljal nevarnega in najboljšega turškega igralca Turhana. Mokro in spolzko igrišče ni dopuščalo, da bi ta mehanizem stekel še bolje, pa vendar smo videli nekajkrat več pravih mojstrovin naših fantov, ki so po duhovitih in hitrih napadih polnili turški koš-. Gostje so prišli v vodstvu samo v začetku, nato pa je Lokar, za njim pa še Derma-stia, Kandus in drugi začeli serijo zadetkov v črno. Turki se niso mogli otepati nadležnih študentov drugače kakor s prekrški, ki si jih je že v 10. minuti nabral Turhan kar štiri. Temperamentni gostje nikakor niso mogli doumeti juriša 01ym-pije in so vse bolj stresali svojo nevoljo na sodnika, češ da jim pri presojanju prekrškov
delata krivico. Toda ob njuni neizprosni avtoriteti so bili vsi taki poskusi kakor bob ob steno in se nista dala v ničemer in od nikogar vplivati.
Tik pred začetkom drugega polčasa so se igralci Modaspora
in njihovo vodstvo hoteli poslu-
žiti še ene dozdevne rešilne bilj-ke: sodnikoma so hoteli po vsej siili dopovedati, da tekma v takih vremenskih pogojih (do-tlej je le milo deževalo) ni regularna in je že vse kazalo, da se ne bodo več pojavili na igrišču. Toda glavni sodnik Italijan Reverberi je vztrajal pri svojem in jim dal vedeti, da jih ne bo čakal več kakor se je namenil. Nazadnje so gostje le popustili in nadaljevali z že izgubljeno bitko. 01ympia je po nekaj minutah nekoliko popustila, zavedajoč se, da ima lahko delo, kar so Turki izkoristili in v nekaj prodorih znižali rezultat za 18 točk. To je ,bilo našim fantom dovolj in spet so zagrabili vajeti v svoje roke ter gospodarili pod njihovim kosem. Nasprotnik se je nazadnje le prepričal, da ne more Olvmpiji prav nikjer do živega, . pa so se zato igralci slej ko prej vdali v usodo. Močan naliv jih je v zadnjih minutah menda rešil še hujšega. Če pojde tudi jutri ta-
Najboljši igralec gostov — Turhan
ko, bodo ljubljanski študentje slavili visoko zmago. Sicer pa ni važno, koliko košev bodo še dali, važnejše je, da so si že priborili potne liste za Sofijo, kjer jih čaka mnogo težji nasprotnik — bolgarski prvak Akademik.
Kakor smo že omenili, sta sodnika odlično opravila svojo nalogo in bi bilj vsi nadaljnji superlativi v njun prid povsem odveč.
(—stl—)
Loška dolina
Biro za posredovanje dela iz Ljubljane je priredil v Starem trgu sestanek s starši in dijaki nižje gimnazije, na katerem so se pogovorili o izbiri poklicev. Član biroja je razložil navzočim koristi posameznih poklicev in vse, kar je v zvezi z izbiro poklica.
*
Na zadnji seji sekretariata občinskega odbora Socialistične zveze so razpravljali o odcepitvi neikmetij sikih dejavnosti od
kmetijskih zadrug. Do 1. maja bodo vse trgovine ločili od zadrug in ustanovili trgovsko podjetje »Ulaka« s sedežem v Starem trgu. Razne delavnice pa so zadruge že oddale. Novemu trgovskemu podjetju se bodo priključile tudj vse druge samostojne prodajalne, medtem ko se bodo zadruge še nadalje ukvarjaler z odkupom živine in kož. Tudi mesnice bodo še ostale v okviru kmetijskih zadrug.
S. B.
9BET1J0 SE ZANIMIVI BOJI
Ljubljana je prav te dni sredi velikih in pomembnih kvalitetnih košarkarskih dogodkov, ljubiteljem te igre pa se obetajo še številni razburljivi dogodki pod koši (prvo kolo v zvezni moški ligi). V senci vseh. teh tekem na evropski in zvezni ravni pa bodo prišli na oder tudi slovenski košarkarji in košarkarice, ki igrajo v republiških ligah.
Tekmovalna komisija Košarkarske zveze Slovenije je namreč prav za prihodnje dni pripravila prvo kolo v moški in žensiki republiški ligi. Prve tekme bodo Najboljša slovenska moštva so na startu izžrebala naslednje številna sporedu že v nedeljo, 20. aprila, ke:	1. Maribor, 2. Svoboda, 3.
Triglav, 4. Partizan (Medvode), 5. Branik, 6. Odred, 7. Celje in 8. Rudar. Imena obetajo torej zanimive boje. zlasti še, ker so slovenska moštva prav v zadnjem času precej napredovala.
Tudi košarkarice bodo letos igrale v enotrr slovensk. osemčlanski ligi. Za prvenstvo bodo igrali naslednji klubi:	Maribor,
Svoboda, Triglav, Ljubljana, Jesenice. Odred, Celje in Rudar.
Prvo prvenstveno kolo v H. republiški ligi bo odigrano šele 27. aprila. Za prvenstvo so se prijavile ekipe: Postojna, Proletarec, Škofja Leka, Domžale, Vrhnika in Polet (gluhonemi).
Razen v ligah bodo slovenski košarkarji tekmovali še na pokrajinskih turnlrj ih, mladinska prvenstva pa bo izvedla košarkarska središča (ljubljansko. gorenjsko, štajerskov, primorsko). Mladinke bodo igrale za prvenstvo n a posebnem turnirju prvo nedeljo po šolskem letu, pionirji pa na dveh turnirjih spomladi in jeseni.
Takšen je torej »voza; red« slovenskih košarkarjev in košarka_ric. ki tekmujejo pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije.	(h)
jutri in v nedeljo bodo zborovali v Kamniški Bistrici načelniki gorsko-reševalnih postaj in alpinističnih odsekov. Gorski reševalci bodo razpravljali o doseženih uspehih in pomanjkljivostih, predvsem pa tudi o izpopolnitvi opreme ter znanja reševalcev. Načelniki alpinističnih odsekov pa bodo analizirali razvoj našega množičnega in vrhunskega alpin&zma v zadnjih letih. Izčrpna beseda bo veljala delu naših plezalcev in alpinistov o domačih in zamejskih stenah. 2.
Ekipno strelsko tekmovanje za pokal talcev, ki ga je razpisal Usnjar iz Kamnika v počastitev padlih delavcev tamkajšnje tovarne. se približuje koncu. Več družin je prijavilo po dve in tudi več ekip, med katere sod: SD cinilcama v Celju (5 eki.p). Zanimiva je vsekakor družina SD Triglav z Javornika na Gorenjskem, v kateri tekmujejo oče. .mati, dva sinova in hčerka. Ekipa se je srečno prebila do IV. kola. M.
Na republiškem prvenstvu v kegljanju za posameznike je vrstni red v prvem nastopu tale: Grom (Rakek) 892. Kum (R) 882. Dominiko (Lj.) 823. Stele (Zvezda) 825, 2erjav (Kr. g.) 806, Mlakar (Gradis) 797. Po dveh nastopih je
še zmeraj v vodstvu Starc (Triglav) s 1790 keglji pred Tučdčem (Lok. Mrb.) 1700. Kobalom (Br.) 1694 keglji.
V tekmovanju za pokaj evropskih prvakov v košarki (sodelujejo simenthal iz Milana, Honved iz Budimpešte in Orbis iz Prage), ki ie v Milanu, je Simenthal premagal Orbis 65:47 (39:19). Dve najboljši moštvi pojdeta v četrtfinale.
Madžarska nogometna enajstori-ca Vas&s je v Budimpešti premagala madridski Re,al 2:0 (1:0). Ker se je prva tekma končala 4:0 v prid Spancev, se je Real plasiral v finale tekmovanja za pokal evropskih prvakov, in sicer z Manchester TTnited
Sah v bognor reggisu
Pred pričetkom VII. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Bogno-r Reggisu sta na čelu tabele med mojstri Jugoslovan Dimc in angleški mojster Clarke, ki predsinočnjim dobil celo točiko fz V. kola z Milin er jem. Na drugem mestu s 4.5 točke pa so: Iv3cqy, Karaklajič. Toran. Wade In Sk-rnuelson. Karaklajič in Dimc st* remizirala. Ivkov pa je prav ta«* pristal na remi s Toranom.
KOLEDAR JPefcek. 1«. aprila: Konrad *
Na današnji dan, leta 1937, je bil na Cebinovem ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, ki je opozoril na veliko nevarnost fašizcna.
*
Dne 18. aprila 1893 je bil v Na-brežini pri Trstu rojen slovenski pesnik Igo Gruden. Grudnova pesniška zapuščina je bogata:	od
mladostne zbirke »Narcis« 'in dveh predvojnih zbirk do zadnjik povojnih de! »'Pesnikovo srce« in »V prev ^stvu«.
*
yOCNA ZDRAVNiSKA DEŽURNA SLUŽBA ZA	OBISKE	NA
BOLNIKOVEM HOMU OD 20.—7. URE ZJUTItAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom SISKA:
dr Jezeršek Pavel. Knezova 11. tel. 21-744.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
dr. Setina Miloš. Velikovška.
6. tel 31-281.
Zdravstveni dom VIC:
dr. Jagodič Borsi, Ro-žna dolina c. XV-1 a, tel. 22-537. V odsotnosti zdravniifca kličite tel-
21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti]: Mirje — Rimska 31 od 3. do 14. ure. tal. 21-797.
Zdravstveni dom CENTER: dr Jei-Še Marjan, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite tel. 39-151 od
7. do 20. ure.
Zdravstveni dom MOSTE:
dr Sfamač Milena, Grablovace-va 18, tel. 30-738. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300-Zdravstven: doni RUDNIK.:
dr. Sirca Anton. Privoz 5. tel
22-74-? V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
Javno žrebanje n. denarne loterije Rdečega križa Slovenije bo
v nedeljo, 20. aprila, v Ljubljani v mali dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici 6. Začetek žrebanja bo ob 11. uri. K žrebanju vljudno vabimo občinstvo.
RreioubUški odbor pa naroča občinskim in okrajnim lotemg-skim komisijam, na.i napravijo obračun z 19. IV. 1953. Morebiti neprodane srečke vrnite Republiškemu odboru v smislu navodil v Priročniku.
V počastitev spomin a pokojnega tovariša in člana mr. pd. Iskra Avguština iz Podčetrtka je Farmacevtsko društvo Slovenije poklonilo Fondu za socialno podporo študentom farmacije znesek 6.0-eo din.
Obrtna zbornica za okraj Ljubljana obvešča obrtnike na področju občine Moravče, da bo zasedala davčna komisija dne 18. aprila 1958 s pričetkom ob 13. uri na sedežu občine.
  Obrtna zbornica za okraj
Ljubljana obvešča zasebne obrtnike na področju občine Ljublja-na-Bežigrad, da so predlogi za odmero dohodnine in prometnega davka za zasebne obrtnike (pav-šakste) za leto 1958 na vpogled do 21. aprila 1953 pri ObLO Ljub-ljana-Bežigrad, uprava za dohodke soba št. 1, Parmova 23. Odmera davčnim zavezancem bo v Istih prostorih in sicer:
dne 21. aprila ob 16. uri: za kovinsko, elektro, kemično gradbeno, lesno in živil sko stroko,
dne 22. aprila ob isti uri pa za tekstilno in usnjarsko stroko ter razne delavnosti (brivci itd.)
Predlog, za odmero dohodnine za leto 1957 so na vpogled do 23. aprila pri upravi za dohodke soba št. 1. Parmova 33. Odmere tem obrtnikom bo v istih prostorih in sicer:
dne 23. aprila ob 16. url: za kovinsko in elektro stroko,
dne 24. aprila ob 16. uri: za kemično gradbeno stroko,
dne 25. aprila ob 16. uri: za lesno in tekstilno stroko, dne 26. aprila ob 16. uri: za živilsko in usnjeno stroko, brivce, dimnikarje in razno,
dne 28. aprila ob 16. uri: za ga-lanteriiste, dne 29. aprila ob 16. uri:	za
avtoizvoščke, prevoznike z vprežno živino.
Na podlagi člena 24 Tarifnega pravilnika Mehanične tkalnice »Metka« — Celje obveščamo vse dels-vce in uslužbence, ki jim je prenehalo delovno razmerje imajo pa pravico do deleža pri delitvi dobička, da se zglase pri podjetju Mehanična tkalnica »Metka« — Celje.
Po preteku treh mesecev' od razglasa izgubijo delavci in uslužbenci, ki se niso zglasili pri gospodarski organizaciji, pravico do deleža pri dokončni delitvi dobička za plače iz leta 1957.
»FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer ku-
puieš milo!
RECEPT za nego lica:	Redno
uporabljaj za nego kože samo kvalitetno m as mo kremo ULTRA GIN-sport. Dobiš jo v vseh parfumerijah.
Z A OBČUTLJIVO KOZO
PARAGIN T je do sedal najuspešnejše sredstvo proti PARA-
DENTOZI. Nudijo ga lekarne 'in
drogerije.
GLEDALIŠKE NO J OSTI
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2
Občinstvo obveščamo da odpadeta predstavi napovedani za soboto in nedeljo zaradi tehničnih
ovir.
Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani bo v ponedeljek prvič uprizorilo marionetno igro »Srečni princ«, ki jo je po Oscarju Wi!du priredil Mirko Mahnič. — Režita Mirko Mahnič, scena inž. arh. Viktor Molka, scenska glasba Marijan Vodopivec, lutke akad. sikil. Mara Kraljeva, kostumi Andra Avčinova, slikar Lado Skrušnv, tehnični svetovalec Ciril Jagodic. Sodelujejo: Miro Veber, Vera Stiihova, Jože Pengov, Ed'. Majaron, Dušan Accetto, Vida Kastelčeva, France Gajeta. Polde Dežman. Nace Simončič, Ela Bajčeva, Zdenko Majaron, dr. Franc Bajc, Darja Macarolova, Dušan Hrovatin, Peter Dougan, Cvetka Kuštrinova, Crt Skodlar. Breda Vintarrjeva, Majda Podvršičeva, Milan Čenčur, Edi Čenčur, Vinko Seblatnik, Vinko Logar, Ivan Erceg, Matjaž Loboda. Ciril Zore.
Šentjakobsko gledališče
V LJUBLJANI Mestni dom Sobota, 19. aprila ob 20: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Izven.
Nedelja, 20. aprila ob 16: Br. Nu-šič »Žalujoči ostali«, komedija. Popoldanska predstava. Izven. Ob 29: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Večerna * predstava. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, KOMENSKEGA 12 Sobota, 12. aprila ob 20. uri: Jer-zy LutowskSj; DEŽURNA SLUŽBA. Premiera. Drama v treh dej amilih.
Nedelja. 13. aprila ob 16. uri Jer-zv Lutoivskl; DEŽURNA SLUŽBA. Drama v treh dejanjih.
Ob 20. uri: Jerzy LutotvskBi: DEŽURNA SLUŽBA. Drama v 3 dej anjih.
Jerzv Lutovski, DEŽURNA SLUŽBA, katero uprizarjamo, je ena izmed najuspelejših predstav v letošnji sezoni- V tej drami se prepletajo motivi, v nje-, zmagajo nazori zdravniške etike in morale. Vse skozi se prepletajo dramatični konflikti, napetosti, borba med ljudmi z različnimi koncepcijami In se končno odločijo, da poravnajo krivico in operacija je uspela.
To dramo je zrežiral Hinko Košak, asistiral FTenk Kvaternik.
Osnutek scene je izdelal arh. Sveta Jovanovič, kulise pa izdelala kulisama Mestnega gledališča iz Ljubljane.
V naslovnih vlogah nastopajo: Tadeusz . Osinski. kirurg: Jenko Stanič, Aana, njegova zaročenka: Grabec Boža Seweryn Machce-v.-icz, internist:	Sergij ' Ferrari,
Piovr Dabek, prvi sekretar Okrajnega komiteja PZPR: Mirko Sever, Roman Brosz, upravnik bolnice:	Alfonz	Kostanjšek, Zofi a,
medicinska sestra:	Cenka Pirc,
Klysiowa, bolniška strežnica: Majda Bole, Eranciszek Wlelgosz, vodja okrajne UB: Kristan Lojze Waclaw Plerzchala, delavec pri žagi: Janez Majee, Janina, medicinska sestra: Učka Bar, doktor Korgut, zdravnik: Fremk Kvaternik.
Obvestilo: Vstopnice za vse tri predstave so Se na razpolago. Rezervirane vstopnice dvignite za vsako predstavo 15 minut pred začetkom.
Vstopnice so v predprodaj v soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10.—12. ure. od 14.—16. ure in od 18.—20. ure.
7
IMATE ŽE SREČKO
PRVOMAJSKE LOTERIJE *
97.640 dobitkov v vrednosti
112 MILIJONOV WH!
ŽREBANJE — 4, MAJA!
2039-R
)p0LiX V.ous’:
NAJBOLJŠA KREMA:
Medex, poslovalnica Miklošičeva 30. Cebelni med že staro preizkušeno sredstvo za ohranitev zdravja :n krepitev rekonvalescentov.
Najnovejše! Hranilno in .čistilno mleko Hollywood za nego polti nudijo d:rogerirje.
KONCERTI
Velika kulturna akademija študentskih. skupin bo v počastitev VII. kongresa ZKJ dne 22. IV. 1953, ob 23.30. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Nastopili bodo slušatelji igralske akademije in akademije za glasbo, akademski oktet, folklorna skupina »France Marolt«, zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« in akademski pevski zbor »Tone Tomšič«.
Vstopnice so v predprodaji pri blagajni, Slovenske filharmonij e od 16. TV. 1956 delci e.	K
Veliki operni in koncertni večer bo v ponedeljek, 21. aprila, v
Filharmoniji. Sodelovali bodo operni .solisti Vilma Bukovčeva,
Božena ~~ Glavakova, Janez Lipušček Samo Smerkolj in Zdravko Kovač, orkester in zbor Radia Ljubljana ter dirigent Uroš Pre-voršek. Na sporedu so dela Kon-joviča, Škerjanca, Gotovca, Čajkovskega, Borodina, Offenbacha In Smetane. Vstopnice od 100 do 250 dinarjev v Filharmoniji.	K
TISKARNA NARODNE BANKE
LJUBLJANA, Lepodvotska 23 a
sprejme takoj:
ROČNEGA STAVCA
upokojenci niso izključeni
DELOVNO MOČ
za knjigovodstvo ali tehnično pisarno, zaželena je primarna šolska izobrazba,
VAJENCA
za ročno-stavski poklic,
REZAČA PAPIRJA
možna je prdučitev.
2043-R
OBVESTILA
OBVESTILO
Na podlagi čl. 68 In čl. 70 Uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij, Uradni list št. 18, z dne 1. mai»a 1957, pozivamo vse delavce, kj jim je prenehalo delovno razmerje v železarni Store in ki izpolnjujejo predpisane pogoje, da uveljavijo osebno ali pa pismeno svojo pravico do izplačila plače nad tarifno postavko po zaključnem računu za leto 1957. Ppi pismenem uveljavljanju naj navedejo točen naslov upravičenca. Po preteku treh mesecev od razglasa izgubijo delavci, ki se niso zglasili pri gospodarski organizaciji, pravico do plače nad tarifno postavko po zaključnem računu za -ieto 1957.
Železarna Store
RAZPISI
RAZPIS
Uprava za vodno gospodarstvo LRS, sekcija za Primorje v Kopru, razpčsuje' delovno mesto za dva gradbena oziroma hidro -
TEHNIKA s terensko prakso Samsko stanovanje je preskrbljeno. Plača po uredbi.	R
RAZPIS
Kmetijska zadruga Vitanje razpisuje mesto
RAČUNOVODJE Pogoji: večletna praksa v samostojnem računovodstvu pri KZ.
Nastop službe 1. junija 1958 ali po dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do is. maja 1958 upravj KZ Vitanje. Samsko stanovanje je na razpolago. R
RAZPIS
Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje na odelku za tehnično fiziko mesto: višjega strokovnega sodelavca za predmet »Višja matematika«
P°g°j: prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 85 in 86 Zakona o Univerzi v Ljubljani.
Mesta laborantov:
a) na Inštitutu za anorgansko kemijsko tehnologijo:
b) na Inštitute za anorgansko kemijo,
pogoj: absolvent kemijskega odseka TSS.
c) ng Oddelku za rudarstvo in metalurgijo; -
pogoj:	laborant, absolvent ke-
mijskega, metalurškega ali strojnega odseka TSS ali absolvent gimnazije.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj vloše prosilci v 15 dneh po objavi v Slovenskem poročevalcu na dekanatu fakultete Tomšičeva 7.	R
RAZPIS
Kmetijska zadruga z o. J. Koj-sko razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA Pogoji: 1. da ij.e kmetijski ali ekonomski tehnik s srednjo kmetijsko alti ekonomsko šolo s strokovnim izipitom in najmanj 5-let-no prakso v kmetijski stroki ali absolvent srednje kmetijske šole ali
2 da je gospodarski ali trgovski poslovodja ali kvalificirani trgovski poslovodja z najmanj 5-letno p-akso v gospodarstvu.
Prošnje vložite pri tukajšnji upravi. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj.	R
RAZPIS
Na podlagi sklepa seje upravnega odbora Okrajne zadružne zveze Ljubljana z dne 10. m. 1958 razpisujemo delovno mesto NAČELNIKA GOSPODARSKEGA odseka Okrajne zadružne zveze Ljubljana, Miklošičeva c. 4 Pogoji: ekonomist, agronom ali kmetijski tehnik z večletno prakso v zadružništvu.
Ponudbe bomo sprejemali najkasneje 15 dni po objavi razpisa.
R
RAZPIS
Dekanat Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje mesto
honorarne uslužbenke s 4-umim delovnim časom v dopoldanskih urah.
Pogoj; srednja strok izobrazba, perfektno znanje strojepisja, administrativna praksa in pasivno znanje vsaj. angleškega jezika. Nastop službe s 1. majem 1958. Prošnje sprejema tajništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27-m, do 25. aprila 1958.	R
BADI0
SPORED za petek
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55
5.00 — 8.00 Dobro jutrot (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30— 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in »8.9 mHz). 8.05 Glasbeni album; 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — I ; 9.20 Iz našega arh.va zabavne glasbe: 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; lil.00 Pestmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Igra trio Dor-ka Skobei-neta; 12.00 Tri rapsodije; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Bine Stritar: Kako globoko bomo rahljali im orali za bogate pridelke: 12.40 Veseli godci igrajo poskočne viže; 13.15 Od arije do arije: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Majda Klemenčič: Novice iz pomladnega gozda; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Ku Yu:	Svatba; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Glasbena čajanka — a) Pesmi in plesi s Tahitija — b) Godalni inter-mezzo — c) Igra Ljubljanski jazz ansambel; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor »Svoboda« Laško p. v. Julija Goriča; 18.50 Mara Rupena: Vloga gospodarjenja v sodobni družbi; 19.00 Zabavna • glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Mali koncert
Zabavnega orkestra Radia Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanje-po-
litičn,j pregled; 20.30 Iz del' Arcan-gela Corellija (glasbena oddaja s komentarjem); 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Najnovejši posnetki Nat King Cola z orkestrom Billy May; 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča hotela slon v Ljubljani; 23.00 —23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda)
n. PROGRAM
ZA PETEK (na valu 202.1 m in 98,s mHz)
14.00 Dela Jugoslovanskih avtorjev: 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved; 15 30 Razgovor z volivci; 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila: 15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
MARIBOR
Petek, 18. aprila.
Dežurna lekarna; »Center«, Gosposka ul. 12.
ItADlO	*
5.00—8.0-0 Prenos sporeda Kadi: a Ljubljana; 8.00—8.05 Domače ve-
s tl; 8.15—9.00 Best er spored, skladb
slovenskih avtorjev; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljiana: 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila;	17.10—17.30 Zabavna
glasba; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgleda; 17.40—13.00 Narodni in domači napevi; 18.00—
23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
P e D/S AL
ohrani noge zdrave, jim podeli svežost in prožnost, lekarne- parfumerije.
DANES
LJUBLJANA Drama ob 15.30: Twaszkiewicz »Poletje v Nohanitu«. Abonma Petek popoldanski. — (Preostale vstopnice v prodaji.)
Mestno gledališče ob 20.: Manzan »Naši ljubi otroci«. Abonma Petek I. (Vstopnice tudi v prodaji.)
KINO SPORED ZA PETEK »UNION«:	jugosl. film »VRNIL
SE BOM«. Režija Jože Gale. Igrajo Stevo Žigon, Irena Kolesar iin stane sever. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10. matineja franc.-španskega barvnega filma »MLIN LJUBEZNI«. »KOMUNA«: jugosl. film »SAMO LJUDJE«. Igrata: Tamara Miletič in Mi-lorad Margetič. Tednik FN 15. Predstave ob lo. 17, 19. in 21.
»SLOGA«; amer. film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. Danes zadnjikrat. Tednik FN 15. Predstave ob 15, 17.30 in 20.
»VIC«: franc.-šoanski barvni film »MLIN LJUBEZNI«. Igra Car-men Sevilla, predstave ob 15, 17	19. in 21.
»SISKA«; avstr.-franc. barv. film »BEL AMI«. Tednik FN 15. — Predstave ob 16, 17, 19. in 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih, r azen v Slogi od 9.—H. ure in od 14. dalje, v kinu Sloga pa samo od 14. dalje. MLADINSKI KINo »LM« Kotnikova 8: Zaprto.
»TRIGLAV«: sovjeski barvni film »NOVOLETNI PLES«. TednSk. V glavni vlogi:	Igor Ilinskij in
Ljudmila Gurčemko. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«:	amer. barv. film
»STREL ČAKA«, ob 18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. VEVČE:	amer. film »ŠKANDAL
V SCOURIJU«.
DOMŽALE: amer. barv. film »SIN ALT BABE«, ob 18. in 20.
BLED:	jugosl. film »SVOJEGA
TELESA GOSPODAR«, ob 17. in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv. film »TAJINSTVENO MOČVIRJE«.
ČRNOMELJ:	češki barvni film
»»DOBRI VOJAK SVEJK«, ob 20. KRANJ »STORŽIČ«; amer. barvni film »ZGODBA O JOLSONU«, ob 16., 18. in 20.
RADOVLJICA: Špan. film »MLIN LJUBEZNI« ob 20.
JESENICE ».RADIO«:	japon.	film
»VRATA PEKLA«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. barrv.
film »PIKNIK«, ob 18. in 20. MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20: amer barvni film »URA OBRAČUNA«.
PTUJ: jap. film »LEGENDA O UGETSU«.
CELJE
Ljudsko gledališče ob 15.30: Lev-stik-Kreft »Tugoemr«. I. srednješolski abonma.
MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30: Mau-gham t Zakonska matematika«. Red LMS 3.
SRED IS CE
Gostovanje Okrajnega gledališča iz Ptuja ob 19.30:	A.	Remec
»Magda«. Abonma in Izven.
PIRAN
Gostovanje SNG iz Trsta ob Ulja«. Ob .20.:-Thorn Ton Wilder
»Naše mesto«.
MILI OGLASI
RAZPIS. PO SKLEPU Upravnega odbora Zdravstvene postaje Stari trg pri Rakeku — okraj Ljubljana, razpisuje mesto medicinske sestre. Pogoj: šola za medicinske sestre. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite do 15. V. 1958 na naslov:	Zdravstvena	Postaja
Stari trg.	R	1121-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme več trgovskih pomočnikov -ic špecerijske stroke. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pod Špecerija« v ogl. odd.	8110-1
KUHARICA dobi službo takoj' ali po dogovoru. Stalna zaposlitev. Gostišče na Klancu, Medvode.
8096-1
KOMERCIALIST z 8 letno prakso na vodilnem položaju želi zamenjati službo. Naslov v ogl. odd.	8094-1
KVALICIRANO NATAKARICO —
potrebuje gostišče »Pri kolodvoru«, Medvode. Nastop 1. maja ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.	8093-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in vodenja blagajniških poslov sprejmemo. Plača 12.500 din. Nastop službe po možnosti takoj. Zglasite se pri upravi Kristal. Ljubljana, Titova c. 20/c.	S076-1
PSE — nemške ovčarje — vzamem v dresuro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Strokovno«.	8100-2
NATAKARICE, točajke in pomivalke sprejme za delo ob nedeljah gostilna na Rožniku.
ODLIČNO VESPO prodam. Slomškova 15 prit. desno.	8064-4
PRODAM razno lepotično grmičje: ribez, maline in sadike breskev. Ing. Sumer, Šmartinska 47.
8122-4
RADIO Zahodna Nemčija z zu-. nanjo UKV anteno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »UKV«.
8101-4
SKORAJ NOVU KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Hrovat, Fovšetova 96, Kodeljevo. 8075-4 PUCH SVS 175 — super prodam.
Garmuš Viljem. Ljubljana, Breg 20.	8074-4
NOV ROLLER 125 ccm prodam ali zamenjam za Puch 175 ccm z doplačilom. Naslov v ogl. odd.
8069-4
MOTOR ROLLER PUCH Tomos Koper malo rabljen-kupim. Plačam takoj. Stakne Zdravko. Paška vas Šmartno ob Paki.
R 1122-5
ČEVLJARSKO DELAVNICO v prometnem centru v Ljubljani prodam z vsem inventarjem. Naslov v ogl. odd-	8086-7
ENODRUŽINSKA H1SA, nuvoir.-jena. takoj vseljiva, z velikim vrtom, naprodaj proti takojšnjemu plačilu za 1,350.000. Nahaja se ob cesti Lesično — Kozje. Avtobusna zveza dnevno s Celja in Brestanico Lah Ludvik, Lesično.	8079-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v okolici Ljubljane tudi nedograjeno kupim. Ponudbe v ogi. odd pod »Gotovina«.	8968-7
TRAVNIK v Črnučah prodam zelo ugodno. Naslov v ogl. odd.
805S-7
STAVBENO PARCELO zelo ugodno prodam. Je ob glavni cesti, primerna za vsako obrt ali enodružinsko hišo. Cena zelo ugodna. Naslov v ogl. odd. 8960-7 UGODNA PRILIKA! V najem dam brezhiben računski električni stroj na 4 operacije znamke \Valther. Černe. Pieteršr.ikova 25-1.	8073-8
1—2 SOBNO STANOVANJE v Ljubljani kupim ali dam posojilo. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd.	S065-9
LEPO SONČNO enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami zamenjam za enosobno dvo ali večsobno. Ponudbe pod »Imam teraso« v ogl. odd.	8063-9
GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA, Ljubljana, Aškerčeva 3, sprejme honorarno snažilko. Nastop takoj.	8159-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — potrebujem takoj. Plača dobra. Magušar, Poljanska 16-U. 8158-1 .VEC PEKOVSKIH POMOČNIKOV sprejmemo v službo takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pekarna Kranj.	Š143-1
UPOKOJENKO sprejme takoj Pavlin Janez. Sp. Duplje. 85. p. Duplje.	8142-1
GOSTINSKO PODJETJE Daj-Dam proda državnemu podjetju kompleten rabljen aparat za sladoled. Po 5 dneh ga bomo prodali privatnim kupcem.	8166-4
NOV JAWA MOTOR 150 ccm, jabolčni kis in 9 tednov stare psičke terijerje prodam. Oglasite se po 15. uri. Cadova 7, Podrožnik.
8152-4
MOPED (Tomos) v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Ponudbe na SP Koper pod »Prilika«.
8130-4
NUJNO POTREBUJEMO več izvodov: »Priročnik za strokovne izpite« uslužbencev državnih organov (l.	1957). Naslov v ogl.
odd.	-5
MOTORNO KOLO 175—250 ccm model 56 ali 57 kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »April«. 8155-5 MANJŠO VSOTO DENARJA sem našla 16 . 4. 1953 pred konjušnico. Trtnik. Pred konjušnico 5.
8163-10
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
lahko začetnico, potrebujem (v Ljubljani). Naslov v ogl. odd.
8179-1
SALDAKONTISTKE s prakso sprejmemo. Plača do 14.500 din. Predpogoj sposobnost in pridnost. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudibe 'pošljite v ogl. odd. pod »Trgovsko podjetje — Ljubljana«.	R	1115-1
POSLOVODJO za vodstvo servisnega mehaničnega obrata na Rakeku sprejmemo. Pogoji: mojstrski izpit avtomatične stroke z daljšo prakso vodenjem samostojnega poslovanja ali strojni tehnik s prakso samostojnega vodstva obrata navedene stroke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pismeno pošljite na naslov: »Agroservis«. Ljubljana, Draga 41.	1117-1
GOSPODINJO potrebuje starejši gospod. Homan Jurij. Trubarjeva 77 a, dvorišče.	8093-1
3 KVALIFICIRANE KLEPARJE potrebujem za novo delavnico v Škofji ‘ Loki na Trati poleg kolodvora. Nastop dela v maju. Javiti se pismeno ali osebno upravi podjetja za toplotne izolacije »Termika«. Ljubljana. Titova 22.	R	1131-1
TRGOVSKO PODJETJE »Rašica«. Mengeš, sprejme takoj ali pozneje:	poslovodjo,	pomočnico,
skladiščnika in vajenca ali vajenko. Ponudbe sprejmemo do 30. 4. 1958. Pošljite jih na gornji naslov.	R1130-1
ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE v Ljubljani nujno potrebuje 2 korespondentki z znanjem italijanskega jezika in 2 strojepiski po možnosti z znanjem italijanskega jezika in 2 strojepiski po možnosti z znanjem stenografije. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogo-voru.Ponudbe pod »342« v ogl. odd.	R	1129-1
TRIGLAVSKA TISKARNA Dalmatinova 3 v Ljubljani sprejme pomožnega delavca. Plača po tarifnem pravilniku.	R	1128-1
NEKVALIFICIRANE DELAVCE v industriji naravnega in umetnega kamna sprejema Mineral, industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana Moste. Industrijska cesta. Stanovanj nimamo. Plača po dogovoru.
R 1127-1
ŠOLSKO POSESTVO Nižje kmetijske šole Ravne, pošta Pivka, sprejme dva kravarja, traktorista in skladiščnika. Družinska in samska stanovanja zagotovljena. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov. VE C SLIKARJEV IN PLESKARJEV sprejmemo takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite upravi Obrt. podj. »Obnova« v Izoli. R1125-1 PEKARNA NOVO MESTO sprejme takoj štiri kvalificirane pekovske pomočnike. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na gornii naslov. R 1124-1 KMETIJSKA ZADRUGA KANAL proda 3 t dober tovorni avto Ford original. Ogled pri KZ Kanal. Cena po dogovoru.
R 1132-4
VSELJIVO KOMFORTNO SOBO —
garsonjero ali stanovanje ku-pim. Ponudbe s ceno in opisom pod »Direktno« v ogl. odd.
7931-7
SOBICO dam v najem brez posteljnine. Ponudbe pod »Pranje« v ogl. odd.	8190-9
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami v Ljubljani iščem za štiričlansko družino. V zameno nudim viso-kopritlično dvosobno s kopalnico tudi v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	7498-9
NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl.
Odd.	1958-9
PRAZNO, OPREMLJENO SOBO
ali kabinet potrebujem. Dam vi-
soko nagrado. Ponudbe pod
»A-15« v ogl. Odd.	1958-9
70% DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec. ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatska metalopreradji-vačka radnja Rijeka, Kvaterni-kova 36.	R	1133-11
RABLJENA MOTORNA KOLESA vseh vrst lahko dobite po izredno ugodnih cenah pri -tvrdki »Universal imroex«. Trst-Trieste. Via Cellini 2-II.	8020-11
TNSERENTI dvignite naknadno dospele ponudbe v oglasnem oddelku »SP«
Avtomobilski ' izleti 4804. April maj 1953. — 6068. Boljša vila 5915. Bežigrad Siska 632.3, Bežigrad 6102, Beograd 7953, Center 7141, Caj za dva 7481, Cimprej 1958, Cimprej
C.m prej	C: naprej 735;»,
Cimprej 7358. Dom 7831, Dobrosrčen 6603, Dobra plača, Dobra stro-
.ieipistca K. 935. Dobra i.n mirna družina, Denar 7854, Dom 7062, Duševno bogastvo. Delo kruh 5731. Dobro ohranjen 5924. Debro ohranjen 7229. Dobro ohranjen 7287. Dobro ohranjen 6236, Dober 7210, Dogovor 6495. Dva 63>15, Dobro 7288. Dober kupec 5386. Dom ob Jadranu 5454. Dobra moč R 1038. Diplomiranj ekonomist 7104. Dobra stalna služba R 697. Fotograf 5776, Ele-ktroinštalacije 6212, Ex-
port — Sevnica R 1455. Elektro —
zavod 1406 R, Erika, Gotov uspeh. 75442, Gotov uspeh 7544. Gotovina 5611, Gotovina 6716. Gotovina 7776, Garsonjera 6107. Garaža 5062. Gotovina APT 6305. Gotovina 47i4. Gotovina 6439, Intelektualec 4567, Intelektualec 7339. Izredna priložnost 5139. Inštrukcije 4093. Izredna prilika 7823. Iskrenost 5751, Iskrenost 6767. Kooperacija 8092. Kovinski obrat Ljubljana, 7312, Komfort 6279. Knjiga R 716. Kompleks 5498, Karakteren dobrosrčen 6603, Knjigovodja 1132 R. Kvintet 4516. Knjigovodstvo 1432 R. Kopalnica 5530. Kavč 7690, Kmetija služba 5661, Kupper 7781. Lep značaj 7703. Lahko vseljiva 6784. Lepa nagrada 6361. Liferwagen 6524. Ljubljana 5587. Lovski 6564 Ljubljana, R 934, Ljubljana 7026, Ljubljana 7859. Ljubljana 7072. Ljubljana 6998. Ljubljana 7735, Lokal. Lep 1 cikal 7337. Lepo srts.novanje 5441. Lepa bodočnost 7791, Lepo 6729. Lepa bodočnost 7423. Ljubljana 8044, Maj 7748, Maj 5195, Maj 6995, Maj 639.9. Maj 6338, Maj 7482, Maj 7584 Maj 4459. Marec — April Maj 5238. Motor 6095. Mirje 5734. Menjalnik R951, Mercedes 5261. Mercedes 4882. Možnost 4982. Morje 5329. Mirno delo R 708, Možen takojšen nastop 1401 R. Mlada 5967, Mirna 5689. Medicina 5903, Mični dom 6427. Najemnina 2.000 — 7559, Naj višja ponudba 7533, Naj nižja cena 7534, Nagrada 5255. Nagrada 7024, Nujno začasno 6961. Nujno 6932. Nujno 4759. Nujno 6128, Ne zamudite prilike 6894. Nastop takoj 6708. Nastop takoj — center 1547 R Nastop službe takoj 6606. Nastop takoj — center, Nujno rabim 4394. Nujno rabim 6689, Nujno rabim 4772, Ni potrebna prometna točka 695.9. Osamljen 7785. Omogočam gradnjo 6895. Oboje komuna center 7141, Opremljena soba 5932. Oskrba R 1,106, Brij etn a bodočnost 5135, Prijetna bodočnost 50900. Poštena 750*1. Poštena ^32. Poštena 6366, Poštenost 5262. Poštena 5175. Poštena 6366. Poštena
3316, Posojilo 5408, Ponudba 5932, Prijetna bodočnost 5135, Periferija 6267. Prav dober 7623, Prvovrstn-a kvalificirana moč 6434. Plačam selitev 5892, Proti uslug a 6440, Prt-lika 7099. Pridnost 8037, Preskrba R 1108. Petek 13. 6877, Pomoč 7883, Pričetek z aprilom 5952, Pisalni stroj 6938, Prodam 19. 7376, Plača po dogovoru 5439. Pomlad 3816. Pomlad 5784, Pomlad 6008, Plačam takoj 5916. Primerno za obrt 6437, Primeren 7849, Počitnice 6941, Piran 6993. Pošteno dekle 7465. Re-ginal 7125, Resen pošten 5743, Rabljena blagajna 7829, Resno 7674, Resna 7703, Resna .5888, Redka prilika 7823. Samostojna 7822. Samostojna 7823. Stanovanje 658il, Svojo posteljnino 6963. Sonata 5605. Sodobno 6646, Skromna 4569, Suh hrast 5842. Srečen zakon .5319* Srčno dober 7609, Srečen dom 5319. Sezona — Bled R 1107. Selca R 866. Suho lepo 5980. Sporazum 6681, Solicien 8049. Stalno R 765, Samostojni in vestni 6534. Stalna zaposlitev R 10*11, Stalna zaposlitev R 761, Sigurnost vračila 6176, Sigurnost vračila 6204. Stanovanje 6923, Sostanovalka 5984. Stalna zaposlitev R 703. Skupna ženitev 6290, Sončno stanovanje 8025, Sončo 5203, Sončno 6216. Sončna lega 5890, Sončno 5339, • Sončno 7594,- Sončno 6199. Štajerka 7392. Siši center, Študent 6952. Takoj 8051, Takoj 8015, Takoj 6895. Takoj 7540, Takoj 5983, Takoj 6372, Takoj 7823. Takoj 7832. Takoj 7426. Takoj 5026. Takoj Ljubljani 6684. Takoj 7426, Takoj 6445. Takoj plačam 5917, Takoj 5026, Takoj 4767. Takoj september 7747, Takoj Ljubljana 6604, Ljubljana, R 11-18. Takoj plačam 5ff!7, Takoj plačljivo 6372, Topolino 5188. Trezen 7450. Trgovski center 5127, Takoj vseljivo 5918, Ugodno 7924. Ugodno 4421, Ugodno 6257. Upokojenka 58. 6038. Ugodno mesto 5878. Ugodno 1958 .	7955,
Ugodna prilika 7099, Ugodno 5394, Up 6456, Vestna 6145. Vestna in poštena 7810, Vesten 6727, Vesten R 949. Veliik vrt 4980. Večletna praiksa 5576. V dvoje .je lepša pomlad 4878. Vrt garaža 4690, 7714, Visoke obresti 7308. Velika nagrada 7895, Vselitev gotovina 6778, V centru ali blizu centra 1957 R, Vrhovci • 5999, Vesela Dolenjka 507B, Vrt 7008. V maju 7550. Zelo varana 7908, Zamenjam takoj 7227, Značaj 7708. Živila 1084 R. 120 zadovoljen 5485,	»40—45 let zaradi
možitve 7556«. 56« — 5522. »24—32« — 6264,	»300.000« — 7553.	»-150.000«
5314, »5 — 20 gramov« 7896, »-3 m* 5387.
jpooooooooooooooooooooeo«
Podfetfe INDUSTRIJA ZA ELEKT~0ZVEZE, UUBLJSNA, Linhartova 35
sprejme
5 KVALIFICIRANIH STRUGARJEV,
2 KVALIFICIRANA ORODJARJA, KVALIFICIRANEGA GALVANIZERJA. KVALIFICIRANEGA LIČARJA,
VEC STROJNIH TEHNIKOV za konstrukcijo, KVALIFICIRANEGA STROJ. KLJUČAVNIČARJA 12 NEKVALIFICIRANIH DELAVK,
8 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV.
VEC ELEKTROTEHNIKOV za šibki tok, za razvo.i proizvodnjo in kontrolo,
NORMIRCA.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do 1. maja 1958. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. 1976-B
x ccorrjncooc
Na podlagi 89. člena Uredbe o ustanavljanju podjetr. in obrtov razpisujemo
mesto DIREKTORJA
Eiekfroprojekta, podjetja za projektiranje elektro energetskih in prenosnih naprav- Ljubljane, Hajdrihova 2.
Pogoji: visokošolska izobrazba (ekonomska, pravna, tehnična itd) in primerna praksa.
_ Prošnje, kolkovane z državnim kolkom 180 din m občinskim kolkom 95 din ter kratkim življenjepisom vročite do 30. aprila. OBLO Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigaa štev. 7.
Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev OBLO Ljubljana-Vič.
2056-R
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dne 16. aprila po hudi bolezni preminul naš dobri mož, oče, ded
PAVEL KONSTANTINOVA BEZRUKOV
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. aprila ob 15.30 iz Petrove mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči: žena Josipina, sin Igor z družino, hči Frida z družino in ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Pirniče, Harkov, 16. aprila 1958
Umrl je naš ljubljeni brat, stric, bratranec
ANTON GOLF
biseromašnik
Pogreb pokojnika bo v soboto 19. aprila ob 10. uri v Cerkljah pri Kranju.
lujoči: Manja vd. Gregorič, Kristina, sestri
Milka, Poldi, Rudi, nečaki ter ostalo sorodstvo. Zalog pri Cerkljah. Ljubljana, Kranj, Amstetten,
Sarajevo.
V 80. letu starosti nam je umrla naša ljubljena mama, sestra, tašča in teta
MARIJA KAVČIČ
Pogreb bo v soboto 19. aprila 1958 ob 16. uri na pokopališču v Dobrempolju.
Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Anton, Hinko in Dušan z družinami in ostalo sorodstvo.
Dvojna prvomajska številka ilustrirane revije
izide že 29. aprila 1958.
IZ VSEBINE:
© »Strah se vrača na V/all-Street«
® »Nezadostno za učenca — odlično za pionirje« ® »Bogastvo In beda Perzije«
© »Moda — iilm — romani v nadaljevanjih...«
CENA DVOJNE ŠTEVILKE »TOVARIŠA« JE 70 »IN.
V soedo se le zbralo nad 100 delegatov na III. rednem letnem občnem zboru Gostinske zbornice okraja Kope- v veliki dvorani jamske restavracije v Postojni.
Iz obširnih poročil in zelo živahne razprave, ki se je zavlekla še v popoldanske ure. Povzemamo, da je poleg razvijajoče se industrije čn kmetijstva v koprskem okraju gostinstvo eno izmed izredno pomembnih pamog gospodarstva, ki ima neomejene možnosti razvoja. V gostinstvu so lani v koprskem okraju ime p izredno velik promet, letos pa pričakujejo še večjega- Lan; so uspe-
PREDSEDSTVO SZDL SLOVENIJE, LJUBLJMJ* Tomšičeva ulica 5
Zgradimo - čimprej našim otrokom. sodobno okrevališče ob slovenskem morju! To človekoljubno akcijo boste podprli in pospešili, če boste že danes kupili srečke denarne loterije Rdečega križa Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila Izžrebana bo vsaka četrta srečka.
2 DEBATNA STENOGRAFA STROJEPISKO in PISARNIŠKO MOČ
Upravni odbor Kmetijske zadruge Celje
razpisuje mesto
UPM¥NIK&
Pogoj: agronom ali kmetijski tehnik s prakso.
NAKUPOVALCA
za odkup kmetijskih pridelkov in živine Nastop službe takoj! — Ponudbe pošljite upravnemu odboru KZ Celje, Stanetova 29. 2048-R
Pogoji: ustrezna šolska izobrazba ali večletna praksa. Plača po zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku.
Interesenti naj pošljejo prošnje z. življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj na gornji naslov.	2028-R
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu Obrtnega podjetja »OlPKA«, Idrija, razpisuje mesta za:
ŠEFA KOMERCIALE
Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola in večletna praksa z znanjem nemščine in italijanščine.
SEKRETARJA
PODJETJA
Pogoj: potrebna srednješolska izobrazba z daljšo prakso na podobnih delovnih mestih.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po dogovoru in tarifnem pravilniku. — Reflektaniti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje prakse upravi podjetja do 30. aprila 1958.	2049-R
Delegati med občnim zborom v Postojni
Učiteljev Jim primanjkuje
Zgledno delo Sveta za šolstvo kočevske občine
te ugotovitve je Svet sklenil, ščanja prosvetnih delavcev, ker da bo priporočil ljudskemu od- se vsi izogibajo tem krajem, boru, naj spremetv svojo politi- Svet za šolstvo je vse te proble-ko štipendiranja dijžkov in štu- me temeljito pretresel in skle-dentov, tako da poveča število nil, da bodo člani sveta obiskali štipendij, namenjenih za učite- gimnaziji v Kpčevju in Fari, da ljiščnike, obiskovalce višje pe- bi v razgovoru z dijaki-domači-dagoške ter Vzgojiteljske šole. ni pridobili nove učiteljiščnike Svet za šolstvo, ki v zadnjem in tako vsaj v prihodnjih letih času vedno odločnejše rešuje začeli reševati problem 'pro-prosvetno problematiko v tej svetnega kadra v tej občini, občini, je razpravljal tudi o	b.	M.
ustanovitvi nove šole na Oneku
in sklenil, da bo njeno ustane- ►♦»»»»»»►»«»»»»»»»»»»«»*»»»—...
vitev priporočil. Razprava oj proračunu za šole v tekočem letu je pokazala, da bo mogoče dati nujno potrebna sredstva za opremo posebnih tehničnih delavnic v skladu z uvajanjem reformirane šole. V ta namen bo občinski ljudski odbor dal 800.000 din.
Poseben problem predstavlja veliko število šol po samotnih vaseh v občini, ki so nastajale v glavnem v zasilnih stavbah. Občinski ljudski odbor sicer že vsa povojna leta rešuje to vprašanje, vendar ga je težko rešiti, ker se novogradnje ne izplačajo zaradi majhnega števila otrok.
V večini teh vasi se število prebivalcev že vsa leta manjša, ker odraščajoča mladina odhaja v
Organizacija vojaških vojnih mesta in se več ne vrača. Tudi
invalidov je lani uspešno skrbe- ^o eden od vzrokov, da se la za otroke padlih borcev, po- občinski ljudski odbor bori z
leg tega pa je članom tolmačila veiiikimi težavami glede name- R| Umrl nam je mož, oče, start oče, brat, strte to tast
razne zakone in jim dajala^ na-
lete v Trento, na Dolenjsko in V boljše življenje se je preselil drugam. Člani so se udeležili	bisernomašnik
tudi odkritja spomenika v Žab-	ANTON GOLF
nici. O vsem tem in še drugem,	v	Zalogu" pripekijah
so se pogovorili na minulem ob-	^ ^ v	^	a$>rlaa_
čnem zboru m sprejeli vec nalog v Cerkljah na Gorenjskem, za delo v prihodnje.	F-arna duhovščina.
V kočevski občini nujno potrebujejo 29 učiteljev, je na svoji zadnji seji ugotovil Svet za šolstvo. Jeseni bodo odprli dve osemletki v Kočevju in eno v Fari ob Kolpi, kar bo še povečalo pomanjkanje prosvetnega kadra. Poleg zdravstvenih delavcev najbolj primanjkuje učiteljev, a občinski ljudski odbor kljub temu daje štipendije oziroma študijske podpore le osmim učitelj iščnikom. Zaradi
Hortikulturno društvo Slovenile bo imelo svoj nrvi občni zbor 11. mala 1358. ne 20. aprila, kakor je bfflo javljeno z mesečniku SW.
ARGO, tovarna živilskih in kemičnih proizvodov, iZOLA
Gradbeno podjetje »TEHNIKA«, Ljubljana
sprejme:
3 GRADBENE DELOVODJE
2 GRADBENA TEHNIKA
3 ADMINISTRATIVNE USLUŽBENCE
več kvalificiranih ZIDARJEV in TESARJEV ter poikvaiificirane in nekvalificirane DELAVCE
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z opdsom dosedanjih zaposlitev pošljite personalnemu oddelku podjetja. 2046-R
ŠKOFJA LOKA
Na občnem zboru občinskega odbora Rdečega križa so ugotovili, da je bil le-ta v minulem obdobju dokaj marljiv. Prirejal je redno zdravstvena predavanja na območju vse občine. Letos so tudi uspešno zaključili dvoletni tečaj za žensko mladino, ki ga je obiskovalo 30 deklet. Več zdravstvenih predavanj so priredili tudi na gimnaziji. Uspešno delo Rdečega križa se je pokazalo tudi pri prostovoljni oddaji krvi, razdeljevanju pomoči, borbi proti alkoho' .mu
itd. Tudi krajfevni odbor Rdečega križa na Trati je bil lani zelo marljiv.
Komisija za uslužbenake zadeve Občine Lenart; razpisuje v administraciji OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART službena mesta za-:
REFERENTA za imovinsko pravne zadeve, FINANČNEGA INŠPEKTORJA, STENODAKTILOGRAFA,
REFERENTA za prosveto,
PERSONALNEGA REFERENTA,
REFERENTA sa vodstvo registra SLP,
REFERENTA za dohodke od gospodarstva, REFERENTA za gradbene zadeve,
REFERENTA za notranje zadeve,
MATIČARJA za matični urad v Lenartu, SANITARNEGA TEHNIKA,
KNJIGOVODJO za davčno knjigovodstvo,
DVE STROJEPISKI,
SEFA stanovanjske uprave v Lenartu,
EKONOMA,
TELEFONISTA in
UPRAVNIKA gospodinjskega centra v Lenartu.
Pogoj: predpisana šolska izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim osebnim in strokovnim življenjepisom, dokazili a šolski izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah vložite pri Komisiji za uslužbenske zadeve Občinskega LO Lenart do 31. maja 1958.	2538-R
Zahvala
Ob smrti našega skrbnega moža in očeta
JOŽETA ALIČA
se najtopleje zahvaljujemo dir. Cilki Mozetičevi za njeno nesebično skrb v njegovi bolezni. Zahvala SZDL, kolektivu OZSZ Koper, zetovim sodelavcem in sorodnikom za darovane krasne vence. — Dolžnost nam je, da se zahvalimo tov. Kavčiču za iskrene besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem sosedom, prijateljem to znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegpvi zadnji perta.
‘ Za vse in vsem prisrčna hvala.
Aličevi in sorodstvo.
BOSO SUKNAIČ
upokojenec
FPgreb bo v soboto, 19. aprila 1958, ob 1S.30 iz Jožefove mrliške veže na Zalah.
Žalujoči: žena Jožefa in, druždne Suknafč, Medič, ZoitI, Velnar in Bricelj.
Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Beograd, Zagreb, Nontnanje gorice, 17. aprila 1958.
Ekonomičnost „PRETIS“ posode
EDI AŠKERC
industrijski poslovodja Pogreb pokojnika bo v petek, 18.aprila 1958, ob 16. uri mrliške veže na Mestnem pokopališču v Trbovljah.
Podružnica sindikata rudarjev Trbovlje, Osnovna organizacija ZKS obrata Trbovlje, BRNlC rudnika Trbovlje - Hrastnik.
Nepričakovano je preminil naš uslužbenec, tovariš
PETER VEBER
v. d. šefa Uprave za dohodke
Pogreb bo v soboto, 19. aprila 1958, ob 16. uri na pokopališču v Železnikih.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Občinski ljudski odbor Železniki in sindikalna podružnica
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, stari očka, brat in tast
SNTGN UKM1R
upokojenec
Pokopali smo ga v Vodnjanu pri Puli 11. aprila 1958. Žalujoči: hčerka Nada Polak z možem in otroci ter brat Jakob z družino.
Ljubljana, Maribor 17. aprila 1958.
Sporočamo žalostno vest, da nas je prezgodaj zapustil ljubljeni mož, dobri oče, sto, brat
PETER VEBER
Umrla je naša mama
FANIKA JAKLIČ roj. RAZINGER
Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku v soboto, 19. aprila 1958, ob 16. uri na pokopališče v Železnikih.
2alujoči: žena Marica, otroci Marjetka, Peter, Mojca, Zvonka, mati Katarina, bratje Franjo, Aloj*, Janko.
Češnjica, Jesenovec, Škofja Loka, 18. aprila 1958.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 19. aprila 1958, ob 15. uri. iz mrliške veže Splošne bolnišnice na šmihelsko
pokopališče.
Žalujoči: hčerka Nada, zet Tone Valentinčič, vnukinji Metka in Polonca ter ostalo sorodstvo.
Novo mesto, 17. aprila 1958.
Ker ima Extra PRETIŠ poseda 6 mm pojačeno dno, vzdrži 50 let, kar pomeni, da vas garnitura te posode ne stane niti 1 dinar dnevno. 1622-B
•m
S stl. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St n - is. aprila isss
^.o.euRwooD
Pogled na švicarski paviljon, del francoskega paviljona (zadaj levo) in znani »atomium«
»Kaj neki? Tolažil me je. Kakor vsak zdravnik. A jaz vendar sama vem. Da bi bili vsaj premožni ... A tžko?«
Nenadoma je vstala.
»Trenutek, prosim, zdi se, da me kliče.«
Ko je odšla iz kuhinje, je Felek po svoje po strani pogledal na Jurija. Ta je sedel zamišljen. Skozi na pol odprto okno je bilo slišati nestrpno kljuvanje golobov, 'ki so zobali drobtine na okenski polici.
Čez nekaj časa se je gospa Bogucka vrnila. Oba sta vstala.
»Kaj je?« je vprašal Szretter.
»Martin prosi, da pridete k njemu. Po vsej sili bi se rad videl z vama. A prosim vaju, ljubčka moja, nikar mu ne pustita preveč govoriti. Zdravnik je prepovedal.«
V sobi je bil hladen polmrak. Okenske navojnice so bile spuščene skoraj do kraja. Pod njimi so prosevali le slabotni prameni svetlobe. V teh pramenih so se rdečili spomladanski jegliči. Na stenah so visele nabožne podobe v tankih, pozlačenih okvirih. Pri enem oknu je stal šivalni stroj. Pri drugem — nekoliko večja mizica s knjigami in pisalnim priborom.
Martin je ležal na postelji, oprt na visoko naložene blazine. Njegov obraz je bil bel kakor posteljnina, lica in senca udrta. Nos se mu je zaostril in podaljšal, Oči so mu sijale z nemirnim, vročičnim bleskom. Ko je zagledal ta dva, ki sta vstopila, je skušal dvigniti glavo.
»Leži!« je izdaleč zaklical Szretter. »Servus! Kaj pa je s tabo?«
Martin je molče gleda! svoja prijatelja.
»Sedita,« je zašepetal nazadnje.
»Nič ne de!« je zamrmral Felek. »Saj la! k-' stojiva.«
Roke so se mu čedalje bolj potile. Kar naprej jih je brisal ob hlače. Szretter si j j primaknil stol k postelji.
»Sedi,« se je ozrl na Felka.
In ne da bi se dalje menil zanj, se je obrnil k Martinu:
»Nič ne maraj, stari,« je rekel prijazno s svojim vedrim glasom. »Krvni udor še ni nič strašnega. Malo poležiš, se odpočiješ in vse bo dobro. Do poletja boš gotovo ozdravil.«
Martin je strmel vanj z. bleščečimi očmi. Nenadoma je zganil ustnice. Szretter je to opazil in se nagnil k njemu.
»Bolje bo, če ne govoriš. Ne smeš se utrujati.«
Bolnik je odkimal.
»Kaj ste napravili z	njim?«	je šepnil.
Felek se je nemirno	zganil	na stolu.	Nekaj časa	so vsi
molčali.
»Ne misli na to,« je numdnje mirno rekel Szretter. »To je naša reč. Vse je v redu.«
Martin je priprl veke. Z zaprtimi očmi je bil videti kakor mrlič. Skorajda ni dihal.	Kljub	spuščenim	oknicam je	bilo v
sobi prav razločno slišati	golobe,	kljuvajoče	po okenski	polici.
Nad Martinovo posteljo je visel velik oljnat tisk, ki je prikazoval svetega Krištofa z malim Jezusom na plečih. Szretter je nekaj časa ogledoval to sliko. Bila je nenavadno grd in nespretno izdelan zmazek.
»Zaspal je-« je potihoma rekel Felek.
Toda Martin ni spal. Odprl je oči in pogledal najprej Jurija, nato Felka.
»Hočem vedeti. Kaj. ste napravili z njim?«
Szretter je skomignil.
»Čemu ti bo to? Povedal sem ti, da je to naša reč.«
»Moja tudi.«
Nestrpno je odrinil odejo in se skušal vzdigniti, toda zmanjkalo mu je sile. Omahnil je nazaj na blazine. Nekaj časa je ležal nepremično.
»Hočem vedeti,« je rekel s komaj slišnim šepetom. Samo to.«
Felek ni zdržal.
»Jurek, povej vendar! Kaj more to škoditi? Če hoče . . .«
Szretter je sedel zamišljen.
»Jurek!«
Ta se je nenadoma vzravnal.
»Ne!« je rekel trdo in vstal. »Greva. Drži se, Martin Vse bo dobro. Čez nekaj dni prideva pogledat k tebi.«
Martin je imel oči spet zaprte. Felek se je sklonil nadenj in mu nerodno stisnil roko, ki je brezmočno ležala na odeji.
»Servus, Martin.«
»Ne prihajajta,« je zašepetal bolnik.
To je rekel Felku, a slišal je tudi Jurij, ki je stal poleg njega.
»Kakor hočeš,« je rekel hladno. »Drži se.« '
Gospa Bogucka ju je čakala med kuhinjskimi vrati. Toliko da sta stopila iz sobe, že ju je ošinila z nemirnim, vprašujočim pogledom.
»No, kako je? Kakšen se vama je zdel?«
»Nikar si ne' delajte skrbi,« je rekel Szretter. »Je zelo oslabljen, a to je zmeraj po krvnem udoru. Izlizal se bo.«
Stala je, pritiskajoč roke na prsi, in z utrujenimi očmi strmela v Szretterja- kakor bi se hotel pokrepčati s svežostjo njegovega zdravega, mladostnega n prikupnega obraza.
»Mislite? Bog daj! Ker če bi ga imela izgubiti...«
»Nikar he mislite na to.«
Solze so jo dušile, samo pokimala je.
»A bova šla?« je tiho rekel Felek.
Szretter je hitro segel v žep, vzel iz njega dva petstotih* in ju ponudil gospe .»ogucki.
163. Nepeesa se je kmalu vrnila s posodo tople vode in mehko krpo. Nežno mu je začela otirati ranjeni gobček. Niti premaknil se ni, čeprav je ob slehernem njenem dotiku vzdrhtel. Se dihati si ni upal. Nepeesi so oči potemnele: »Pretepal te je! S palico te je pretepal! Ta žival!- In sklonila se je z obrazom prav k njegovi glavi,
164. Takrat so se vrata odprla in na pragu je stal McTaggart. Kot da bi se v tistem trenutku Bareeju nenadoma vrnile vse moči! Skočil je iz naročja Vitke vrbe in zarenčal. Dlaka se mu je nasršila in oči so mu zagorele kot žerjavica. -Sam vrag je v njem!- je rekel McTaggart. -»Volčji izrodek je. Previdna bodi, da te ne ugrizne, Ka Sakahetl-
165. Uporabil je bil ljubkovalno besedo, s katero so Indijanci klicali svoje zaročenke. Nepeesi je srce hitreje utripalo. Sklonila je glavo in stisnila pesti. McTaggart pa je mislil, da se je zmedla, stopil je k njej in iztegnil roko, da bi jo pobožal po laseh. Pierrot, ki ni prezrl niti imena niti McTaggartove kretnje, je na vratih prestrašen obstal.
Petdeset let človeškega razuma
KIŠE--M	IM MUSTER,
BRUSELJ, 16. aprila. (Po te se pričele v Bruslju priprave rodnega sodelovanja za svetov lep in pohvalen: pokazali naj 50 letih dosegel človeški razum tehnike, umetnosti, pokazal naj prirodo in ničevost malih prob Va v svojem notranjem in zuna brezpomembnost takih dogodko zopet »izbruhnila« v Parizu. M nam ga nudi svetovna razstava njegovo vrednost.
Izbrani način potovanja —let s helikopterjem — seveda dodaja občutkom ščepec začimbe. Posebno imenitno se počutiš, če se ti je posrečilo dobiti vozni listek, ko vsi časopisi oznanjajo, da bo doživljaj zagotovljen le redkim izbrancem in da so vsi poleti re2ervira.nl že za me. sec naprej. Ti si torej med temi izbranci in svet ti bo gotovo zavidal. Ničemurnost, ki je kaj hitro kaznovana!
Elegantna spirala, del belgijske razstave, ki je narejena iz novega gradbenega materiala, imenovanega eternit.
Nesrečno staro pravilo, k: nikdar ne preneha dokazovat.)
svoje točnosti pravi: kadar je
pričakovanje veliko, se kaj rado zgodi, da te čaka razočaranje.
V eni od dveh kabin helikopterja, ki omogoča udobno potovanje dvanajstim potnikom, smo se zbrali tega dne samo štirje »izbranci«. Kolega, azijski novinar in dva Amerikancs, zakonski par, ki se vračata z romanja v Lourd- ki prelistavata vso pot debelo knjigo o lourdskih čudežih, sedaj pa nočeta zamuditi priložnosti, da obiščeta tud Bruselj.
Stroj: prično delovati. Toda. kakor da niso dovolj močni, nikakor se ne moremo odlepiti od tal. Tako se vsaj dozdeva nam neizkušenim potnikom. Dan je lep, sončen, nebo je jasno, potovanje bi torej po vseh pravilih moralo biti prijetno.
Končno letimo. Veliko okno nam omogoča pogled na znane spomenike, parke, svetlikajočo se Seino, podobe, ki 'so tako domače, če človek nekaj časa živi v tem velikem mestu.
Pogovor ni možen, kajti hrup strojev oglušuje in še nekaj — kobilica zelo neprijetno poskakuje in pogled se zelo pogosto in skoraj nehote obrne proti zaboju s papirnatimi vrečicami.
ki 50 »na razpolago«. Vs-i se nekako zresnimo, nočem-o, da bi se nam pogledj križali, vztrajne
lefonu) 2e pred štirimi leti so za veliko manifestacijo medna-no razstavo. Namen razstave je bi rezultate, ki jih je v zadnjih na področju razvoja znanosti, bi zmago človeške misli nad lemov, ki jih pozna vsaka drža-nje-političnem življenju, skoraj v, kakor je vladna kriza, ki je orda je to največji pouk, ki in napak bi bilo podcenjevati
»polni zanimanja« gledamo skozi najbližje okno.
Olajšanja ne nudi niti pokrajina. Brezmejne ploskve zemlje že pripravljene z najmodernejšimi poljedelskimi stroji za pomladno setev. Letimo namreč tako nizko, da jasno razločimo ravne črte, ki so jih stroji zapustili za seboj. Keka, gozd. malo naselje, tisočeri srednjeveški francoski gradovi. Kljub zemljepisni karti, na kateri je naznačen let, se vendarle ne orientiramo. Manjka ljubezniva stuardesa. ki bi nas prosvetlila kot vsevedni ciceron.
Ko smo po času sodeč menili,' da bo. kakor vsaka muka, tudj ta doživela svoj konec, je neprijetno zmoto razbil glas v zvočniku: »Zaradi močnega vetra bomo prispeli v Bruselj z najmanj enourno zamudo.«
Bilj smo šele nad Monsom — »črno deželo« kakor jo imenujejo Belgijci. Vse upanje smo morah; pokopati in če nam je bilo prej to upanje prineslo vjarljiv občutek olajšanja in misel, da potovanje ni več tako neprijetno, so se sedaj naši obrazi še bolj zmračili.
Končno se je po treh urah vožnje na obzorju pokazal pravi Bruselj, ne neka fatamorgana. Veliko mesto, ki se je strašno razširilo na vse strani, saj so hiše pretežno dvonadstropne in skoraj ena četrtina vsega prebivalstva Belgije živi v njem.
Se zadnje presenečenje, kj
nam ga je »ljubeznivo« pripravila letalska družba Sobana. Kljub vsem reklamam v časopisju: ker svetovna razstava še ni odprta, ne bo helikopter preletel razstavišča in se ne bo spustil tik ob njem. Toda nam je bilo že vseeno. Privoščil! smo si edino pogled iz precejšnje daljave na Atomium — najvišjo in najzanimivejšo konstrukcijo razstave, ki se je srebrno iskrila v soncu, potem pa sm0 samo gledali, kdaj se čudne šape naše jadrnice dotaknejo
tal. Sicer mislim interjuvala svojih sopotnikov, toda kaj malo verjamem, da jih bo helikopterska služba še kdaj prištevala med svoje potnike. Zase sem vsekakor prepričana, da bom
povratno karto izkoristila za letalo. Sicer pa, čemu bi človek stvari gledal s tragične strani. Izkušnja me je osvobodila iluzije, da ni prometnega sredstva, ki ga ne bi odlično prenašala, in to bo nemara koristilo tudi vsem tistim, ki bi me hoteli posnemati.
Sploh pa se človek na trdnih tleh hitro zopet navzame optimizma. zlasti kadar sije sonce in kadar zaupaš nezmotljivim elektronskim možganom, da ti v 10 sekundah poiščejo hotelsko sobo. Ta nezmotljivi stroj je skoncentriral vse jugoslovanske novinarje v hotelu s čudnim imenom »Južno parkiranje«. Kdo bi mislil, da tak stroj zna upoštevati celo narodnost. Naj-brže so mu pri tem morali vendarle pomagati njegovi človešk* služabniki. Bila sem očarana, ko so mi v domu tiska, v strašnem babilonskem stolpu, kjer se te dni srečuje 2000 novinarjev z vseh strani sveta — »oči 500 milijonov bralcev« kakor piše belgijsko časopisje — pojasnili, da je naš hotel popolnoma nov in da so pravkar končali njegovo urejanje.
Stopila sem vanj kot prvi gost, številka ena v njihovem seznamu. Naključje ali šaljiva potegavščina: hotel, kj bi prej zaslužil ime »provizorij«. razumljivo ni še gotov (in res ga bodo po razstavi takoj spremenili v urade, ki po vsem videzu ne bodo posebno ugledni, kar ne bo edini primer v Bruslju).
Toda Jugoslovani, državljani dežele, ki se obnavlja in izgrajuje, bi se tu morali čutiti v svojem ambientu in tako laže prenašati boli domotožja. Tako najbrže sklepajo kompliciran; deli elektronskega stroja. Zal smo oddaljeni le nekaj metrov od osrednje klavnice in da nam nočno samoto polni mukanje goveda in blejanje ovac ni posebno prijetno. Vendar ne bodimo dlakocepci in ne dramatizirajmo po nepotrebnem položaja!
Sploh je pa Bruselj prijetna prestolnica s starimi cerkvami, z bogatimi umetniškimi galerijami Grand Plače, ki je zgrajen v skoraj pravilnem četverokotniku in kjer dominira poslopje mestne občine, k; so ga začeli graditi leta 1402 in je nedvomno pravi biser.
Bruselj je plod moči in bogastva srednjeveških rokodelskih in trgovskih cehov in kaj
bi moglo odraziti to moč bolje
kakor zgodovina tega trga?
Leta 1695 je maršal sončnega kralja Ludvika XIV. bombardiral leseno hišo tega srca Brus-
lja. Požar je uničil vse, razen pravega cilja tega napada — občine in njenega stolpa. Rokodelci so se zbrali in odločili, da bodo svoj trg ponovno zgradili. Po štirih letih je bilo delo gotovo. Hiše so bile kamemite. bogato okrašene z zlatom, belimi kip:, reliefi — simbol posameznih poklicev: pekov, sodarjev, mesarjev, ladjedelničarjev itd. Deluje neverjetno enotno, impresivno, zlasti v večerni razsvetljavi navadnih električnih žarnic, ki širijo svetlobo, podobno lojenkam. Hvala bogu, da sodobna neonska luč semkaj ni prodrla.
In še podatek, ki odraža belgijski smisel za hudomušnost: kakor bi trdoživi rokodelci hoteli ironizrati rušilne namene
te njena neoriginalnost ne moti več.
Svetovna razstava bo Bruslju nedvomno korfetila. 2e dve leti pridno gradijo in stanovanjskega problema, ki je skoraj v vsem svetu eden najtežjih, mesto — lahko bi dejali — ne pozna več. Zgradili so nove ceste, razširili stare, napravili podvoze in pomembno povečali prometna sredstva in prometne linije. Napor se jim bo vsekakor izplačal in bo ostal trajnejši od šestmesečne razstave, čeprav bi bilo napačno podcenjevati gospodarski dobiček, ki ga bodo prinesi] Belgiji milijoni obiskovalcev.
Toda krivico delam svetovni razstavi, zaradi katere sem prispela sem. Novinarji vsega sve-
Zanimivi nizozemski paviljon na bruseljski razstavi. Paviljon je zgrajen po zamisli znanega arhitekta Corbusiera.
Ludvika XVI, so poškodovane dele občinskega poslopja obnovili prav v slogu, ki nosi ime tega francoskega kralja.
Druga bruseljska zanimivost — hiša prve družbe, ki je organizirala v 15. stoletju prvo poštno službo v Evropi. Belgijci so bili pač vedno podjetni. In pa ogromna sodna palača, ki jo imenujejo Bruseljčani mamut in se skušajo iz nje norčevati, pa norčevanje težko prikriva ponos, ki jih navdaja, da je v njihovem mestu kamenitd kolos, naj večja stavba 19. stoletja na vsem evropskem kontinentu. Ta
mamut se je vlegel na prostor 2 ha. V njem se storiva 27 ogromnih jn 245 manjših dvoran a vrhunec prostornosti in višine je vsekakor dvorana »izgubljenih korakov«, visoka 97 m, tako da bi v njej našel prostor vitki stolp občinskega poslopja. Njeno mogočno kupolo je moč videti vsepovsod, dominira nad mestom in ko se nanjo navadiš,
simbol našega časa
ta so bili povabljeni, naj se udeležijo 15. in 16. aprila odpiranja vrat samo za tisk. Vsekakor pohvalna in širokogrudna poteza. In odzvalo se nas je temu povabilu skoraj 2000. Toda namesto na razstavo, smo prispeli na ogromno gradilišče. Na
vsem razstavišču ni paviljona,
ki bi bil gotov. Ponekod ni končana niti zunanja konstrukcija,
drugod je ta faza mimo, toda notranjost zija prazna. Najbolj pridni postavd j a j o zadnje makete, slike in tekste, ki te slike pojasnjujejo. Novinarska izkaznica ponekod omogoči vstop,
ponekod pa tudi ne pomaga in
razstavljale:	ponavljajo:	pridi-
te 22., 25., 1. maja.
Dan in noč se dela nadaljujejo. Toda vsi, ki nočejo potrošiti zastonj svojih frankov, bi storili bolje, če bi bili potrpežljivi. Razen če ne želijo morda slediti dz tedna v teden razvoju in nadaljevanju dela.
Vida Hreščak
Volilni boj v Siamu
Pred volitvami v siamski parlament sta se hudo bojevali
vladna stranka in opozicija. V tem času je priobčil tamkajšnji časopis sliko domačinke, soproge nekega evropskega uradnika pri SEATO. Posnetek je napravil mož sam ter prikazuje akt. Sliko so uporabili za propagando o tem, kako spoštujejo uradniki organizacije SEATO dostojanstvo domačih žena. »Kultura SEATO je kultura nagote«, je kritiziral poslanec opozicije. Sedaj raziskujejo, kako je prišla slika v roke časnikarjem.
Kovinski popit
Papir iz kovine je izdelal neki francoski kemik. Na njem se lahko piše, riše in tiska. Kislina ga ne nagrize, zdrži pa temperaturo do 1100 stopinj Celzija.
Kovinski papir je pri-meren za
tisk važnih dokumentov trajne vrednosti.