Vic samo- i/ Tcandii, tudi pd kos {c mnoga Stcu/Utd-ia/ Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništro in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št 21-09. V liuckiiani, dne 20. januarja 1934. Štev. 3 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO cvetnim dan strah Italije pred Veliko Hajdukov ni več, večna jim slava! ^stalo pa je hajduštvo, kot nekako poduhovljeno nadaljevanje dela starih, do-?nh hajdukov. Časi so spremenili ljudi in vhjihovo miselnost, danes ne gremo Več v šume s puško in bombo, če nimamo čiste vesti, marveč si kupimo mir j*voje duše in odpuščanje grehov na bol) kulturen, profinjen način. Čemu bi se streljali in postavljali sami sebe v nemarnost, da zadene slej ali prej krogla tddi nas, ko pa imamo dovolj drugih Modernih in kulturnih sredstev, da oču-vatno sebe pred posledicami svojih last-D*h del in nazorov. Vskoči v drug tabor! in kriči: »Držite tatu!«. Pljuni prav rePko na svoje lastno prepričanje in na .Svojo lastno prošlost, izdaj svoje bivše tovariše in se priznaj čimbolj kričavo k °RRR nazorom, katere si prej pobijal, pa si dober in vodilno mesto ti je zagotovljeno! Če si kapitalist in uživaš vse dobri-n.e> hi ti jih more nuditi tvoj kapital, nastopaj za socializacijo človeške družbe ln gospodarstva! Če zaposluješ tujce, dostopaj kot gromovnik proti zapostavljanju domačih tako sposobnih, a žal brezposelnih delavnih sil! Če plačuješ delavstvo, da ne more niti živeti niti umreti, vstani in zahtevaj, da dobi delavec boljšo plačo pri drugih! In če nisi nacionalist, kliči na ves glas »Živela Jugoslavija, živelo državno in narodno edinstvo«, pa si takoj legitimiran, da se vsedeš na sodni stol in sodiš drugim! Ne pozabi pa na privlačne »šlagerje« in na neko tajinstvenost, ki te mora obdajati. — Ne govori naravnost, marveč namiguj na razne zveze in pokrovitelje, ki jih seveda kot diskreten diplomat ne smeš naznačifi direktno, pa vendar vsaj toliko, da se jih lahko ugane! Ljudstvo je ljubilo stare, dobre hajduke, ljudstvo tudi še danes ni nenaklonjeno današnjemu poduhovljenemu hajduštvu. Ko pa je tako lepo poslušati Plamteče krike, ki prihajajo iz dna trpečih duš in se trgajo prav iz krvavečih src! Žal — ali morda hvala Bogu — ljudstvo naglo pozabi na take bežne utise: dnevne skrbi ga pozovejo k treznosti, v t^j treznosti pa se vpraša, kdo je bil oni, ki mu je propovedoval novi nauk Ijubez-ni, bratstva in socialne pravičnosti. Zdra-Vo ljudstvo ima dobre oči, ki hitro najdejo resnične ali navidezne madeže in tako sledi hozani križaj ga. Ubogi naš nacionalizem! Revež je bostal moderen in vsak ga hoče nositi klobukom ali v gumbnici Cvetlični dan jugoslovanskega nacionalizma! baj ?e ne moreš drugače, kot da si ga nabaviš in natakneš tudi ti, tako se vsa) ^nebiš sitnih prodajalcev, ki se zalete v Jpbe na vsakem oglu, Da pa si ga m *rebQ nabaviti in si prihraniš izdale«, bojdi, ponujaj, priporočaj in prodajaj ga drugim ti sam! To te nič ne stane, postaneš pa pravi, požrtvovalni nacionalist, ki ima pravico do splošnega občudovanja in priznanja, seveda pa t11^1 bravico razlagati vsebino tega nesreč-bbga nacionalizma in presojati, kdo je |U kdo ni, kdo je pravi in nepravi^ kdo *ve boljši in slabši nacionalist! Ni čuda, če se danes nihče več ne spozna, v kamro Vrsto sjoada, ali je ali ni, ali je dober ali slab, ali je pravi ali pa nepravi Jugoslovan. Ni čuda, če smo zbegani, s> medsebojno ne zaupamo in se drug drugemu odtujujemo, mesto da bi se približevali in spajali v močno celoto. Mnogo je vernikov, toda bega jih breobilica apostolov, ki projDovedujejo vsak po svoje edino zveličavni nauk jugoslovanskega nacionalizma! Kje je Kristus, da bi poslal goreče jezike nad glave teh apostolov in zanetil v možganih ,n srcih vseh apostolov jugoslovanskega Racionalizma isto vero in isto ljubezen? Ati je res tako težak in kompliciran la Raš nacionalizem, da je treba toliko re-setanja in barantanja? Saj ni, saj je čisto priprost, tako priprost, kot je duša Avstrija dobi svobodno zono v tržaški luki Nemčijo Še nikdar ni vedno tleča borba med hitlerjevci in heimwehrovci v Avstriji zavzela tako ostre mere, kakor v prvih dneh po Novem letu. Lahko rečemo, da je danes vsa avstrijska republika podmi-nirana po hitlerjevskih agentih iz bližnje Bavarske. Ker je Dollfuss hotel na vsak način vsako hitlerjevsko rovarenje vdu-šiti, so hitlerjevci odgovorili z nezakonitimi revolucionarnimi napadi. Bitka je pričela s j>apirnatimi bombami po dunajskih ulicah. Dalje so hitlerjevci vrgli v zrak po vsej republiki 20 telefonskih celic, da bi vnesli v državo čim več zmešnjave in nereda, tako da bi lažje v kalnem ribarili. Kakor vedno se tudi sedaj s takimi dejanji predvsem odlikujejo tirolski nemirneži. Lotili so se celo žan-darmerijskih postaj, metali nanje bombe, tako da je en orožnik težko ranjen in po vsej republiki je bilo izvršenih okoli 140 bombnih atentatov. Jasno, da je vlada takoj spoznala, da se vse to vrši po dobro izdelanem in premišljenem načrtu. Podvzela je vse varnostne mere in odgovorila z do sedaj še nikdar tako odločnimi represalijami. Organizirala ni samo vso policijo, žandarmerijo in vojsko, temveč tudi veliko število pcmožnih policistov. Toda vsi ti ukrepi niso pomirili hit-lerjevcev. Poleg atentatov so se pričeli množiti tudi požigi, tako da je vlada bila prisiljena poseči po prekem sodu. Po tej odredbi je bil tudi že obešen neki Strauss, ki je bil obdolžen požiga. Ne ve se, ali je bil požig političnega značaja ali pa je bil Strauss navaden piro- nasega naroda, ki veruje, ker mu je vera prirojena, ki ljubi svojo zemljo, ker mu je ljubezen do rodne grude vcepljena v kri in mozeg, ki je udan kralju in državi brez premišljanja in kolebanja, ker drugačen biti ne more po svoji naravi. To pa velja le tako dolgo, dokler je ta narod naraven, dokler ga ne dobe v roke razni lovci na ljudske duše, da mu po-kvečijo njegovo čisto naravo, zbegajo njegove naravne misli in zrušijo njegov mir. Čisto naravnim potom, sam po sebi je začel narod razumevati vsebino jugoslovanskega nacionalizma in oklepati se ga, ko ni bilo več zapeljivcev, ki so mu slikali ta nacionalizem kot neko strašilo in ga svarili pred njim. Danes ni več zapeljivcev, nadomestili so jih apostoli, ki pa vede ali nevede nadaljujejo delo zapeljivcev ter begajo narod, ko mu govore vsak po svoje, hvalijo svoje lastne nazore in blatijo druge ter predstavljajo našemu narodu tako preprosto ideologijo jugoslovanskega nacionalizma kot nek kompliciran, težko razumljiv in skrajno zapleten, s tem pa oduren in odbijajoč nauk. Zato pa proč od te zmede in kompliciranosti in nazaj k naravi in redu! Jugoslovanski nacionalizem je tu, on živi, bo živel in zmagal in ne potrebuje nobenih analitikov in pikolovcev. On potrebuje samo vernike, ki verujejo vanj iz dna svojih duš, ne vsled računanja in razglabljanja, marveč nagonsko, ker se zavedajo, da so pripadniki jugoslovanskega naroda, ki mora biti enoten, če hoče biti krepak in sposoben življenja in napredka, pa tudi, da so državljani kraljevine Jugoslavije, ki mora biti enotna, če naj zagotovi svojim državljanom varnost in mir kot predpogoj napredka in razvoja. Zato pa mirno kri! Ne pridigujmo, marveč delajmo, ne iščimo vejic in pik, marveč klešimo s skupnimi^ močmi v srce našega naroda zlate črke Velike Carske Jugoslavije od Tilmenta do Črnega morja. L C. man. Na vsak način je hotela vlada z njegovo smrtno obsodbo zastrašiti hitler-jevce. Kakor strela z jasnega pa je udarila nova vest, da so med zarotniki tudi taki ljudje, ki so jih smatrali kot najjačje stebre sedanjega režima. Ko je policija vdrla v stan vodje tirolskih hitlerjevcev Frauenfelda in izvršila hišno preiskavo, je tu našla tudi grofa Albertija, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev heimweh-rovcev. Seveda je bil takoj aretiran, toda s tem je bil podan dokaz, da se vlada ne more več na nikogar zanesti. Zaroto vodijo ljudje, ki stoje v na j večji bližini vlade, in je zanesena celo v državne urade, sodnijo, ki je prva poklicana, da ščiti državo. Sodišča milo postopajo ali celo pomilujejo mnogo hitlerjevcev, ki se jim je jasno dokazal katerikoli zarotniški zločin. Težko je predvideti, kako se bo vse končalo, na vsak način pa ne gledajo z vso skrbjo na ta pokret samo katoliški Avstrijci, temveč tudi v inozemstvu predvsem tisti, ki se boje Anschlus-sa, in s tem Velike Nemčije. Med te bojazljivce spada v prvem redu Italija. Zato podpira Mussolini na vso moč Dollfussa in je v zadnjem času celo skoval načrt o nekaki avstro-madžarski zvezi, ki naj bi preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji. Ta unija naj bi ne bila samo gospodarske prirode, temveč tudi politične. Mussolini ne bi rad videl na Brennerju pruskih pikelhavb, kajti s tem bi ne bila v nevarnosti samo njegova »Venezia Tridentina«, temveč bi bile s tem pokopane tudi vse njegove aspiracije proti vzhodu. Posrečeno si je izbral kot svojega konfidenta v vzhodnih jadranskih vprašanjih domačina Tržačana Suvich-a, ali po naše enostavno Suviča. Ta mož in z njim vsi »pristni tržaški Italijani« (že samo njegovo ime pove, čigave gore list je) se dobro zavedajo hitlerjevske nevarnosti ne samo za Avstrijo, temveč tudi za vse »odrešene« italijanske pokrajine. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi postavila Italijo pred dejstvo, da ima kot svojega severnega soseda 60milijonski nemški narod z železno voljo in odločno zahtevo po rehabilitaciji v mednarodnih političnih in gospodarskih odnošajih in po reviziji po »krivično« postavljenih mejah. Vse alpske nemške dežele z Dunajem vred prirodno gravitirajo v gospodarskem oziru proti Trstu, kot 'najbolj pri-rodnemu izhodišču v svet. Zato zahtevajo alpski Germani »die blaue Adria«, za se in ne bodo od tega nikoli odnehaili. Mala Avstrija ne bo teh želj nikoli uresničila. Zato je hitlerjevsko navdahnjertje alpskih Nemcev razumljivo, kajti samo Velika Nemčija bi jih morda približala temu cilju. Odpor Dollfussa in vseh krščanskih socialcev pa ima svoje jedro v svojem privzgojenem fanatičnem katolicizmu, ki bi v pruskih protestantovskih vodah popolnoma utonil in tudi strah pred izgubo predsedniške časti in vlade. Jasno je, da se Tržačani tega nemškega »Dranga nach Siiden« tudi boje: Zato je Suvič te dni pohitel na Dunaj, da podpre Dollfussa. Natvezuje mu in vabi ga v nekako avstro-madžarsko unijo, kateri bi odstopil celo svobodno zono v Tržaški luki. Tudi dovoljuje Avstriji večji izvoz industrijskih produktov in lesa v Italijo in ravnotako Madžarski izvoz njenih agrarnih produktov. Vse to bi Mussolini dovolil, če bi obe državi nasedli njegovemu načrtu in sklopili unijo pod njegovo patronanco. Kako bo Suvič, ki misli po obisku na Dunaju skočiti tudi v Budimpešto, uspel, pa je veliko vprašanje. Kakšno stališče pa naj zavzamemo mi lugoslovani napram dogodkom v Avstriji in napram nameram Italije. Za nas ni odločilnega pomena, da li vidimo na naših Karavankah hitlerjevske pikel-havbe ali Dollfussove katoliške heim-wehrovce. Ne eni ne drugi niso naši prijatelji. Avstrijec ali Prus oba sta Germana in oba večna sovražnika Slovanstva. Naj se zvrše dogodki v Avstriji tako ali tako, noben od obeh rezultatov ni za nas povoljen. Mi vemo samo to, da moramo na Karavankah imeti budno stražo in ob vsej severni meji v vsakem slučaju odločno nacionalno prebivalstvo. Italijanske aspiracije pa itak dobro poznamo. Italija snubi Avstrijo le v svojo korist in če tudi bi nova grupacija obeh podonavskih držav morda Italijo vsaj začasno zaščitila pred Veliko Nemčijo, mi vidimo vedno tako v Italiji in Vel. Nemčiji kakor tudi v samostojni avstro-madžarski uniji le svoje neprijatelje, pred katerimi pa nas more zaščititi samo močna edinstvena Jugoslavija. O. R. Skrb za napredek kmetijstva v ČSR in pri nas Ob sestanku Gospodarskega Sveta Male antante v Pragi, ki je začel zasedati 9. L m*> so objavljali praški in drugi listi razne članke o delu za napredek gospodarstva v CbK. Po članku dr. Reicha v sPraški preši« z dne 7. t. m. povzemamo nekaj silno važnih podatkov o delu za napredek kmetijstva v in-dustrijalni ČSR, da to vzporedimo z razmerami v naši, agrarni Jugoslaviji. Pisec pravi, da se v ČSR tudi za kmetij-stvo pripravlja načrtno gospodarstvo, ki naj uredi proizvodnjo z ozirom na možnosti vnov-čevanja. ČSR kmetijska akademija je tak načrt že izdelala. Iz članka izzveni mnenje, da je za izvedbo takih akcij neobhodno jx>-trebno: dobra izobrazba in usposobljenost kmetovalcev, znanstveno raziskovanje kmetijskega gospodarstva in smotrno nasvetovanje kmetovalcev kot podjetnikov. Iz dr. Reich-ovih navedb vidimo, da je pred nastankom ČSR bilo na ozemlju sedanje samostojne države 161 kmetijskih šol, sedaj pa je 6 fakultet kmetijskih visokih šol ter 261 srednjih in nižjih kmetijskih šol. Na ozemlju sedanje Jugoslavije smo pred svetovno vojno imeli menda 4 kmetijske sole, sedaj pa imamo 2 kmetijski visoki soli, S kmetijske srednje šole ter 25 kmetijskih nižjih šol, od katerih baje kaka obstoja samo ena kmetijska šola na 50.000 prebivalcev (na povprečno toliko kot ima pri nas prebivalcev en Srez) — pa v naši agrarni državi pride ena kmetijska šola na več ko 500.000 prebivalcev. Na Č^kem je skoraj vsak mlajši kmetovalec dovršil kmetijsko srednjo šolo, pri nas pa so celo tisti zelo redki, ki dovršijo nižjo kmetijsko šolo. Zato pri nas tolikšna zaostalost. Znanost je tudi v kmetijstvu silno napredovala, v prakso, v ittoo kmetovalca pa je od tega pri 'nas prišlo bore malo. K imenovanemu šolstvu se v ČSR pridružujejo lepo se razvijajoče kmetijske osnovne šole. Leta 1918 so jih imeli 28, sedaj jih je 1055. Skozi te in prej omenjene šole tam gre vsako leto 25.000 do 60.000 učencev. Nekaj sličnega so menda naše kmetske (ne kmetijske) nadaljevalne šole, v katerih se naše učiteljstvo z vnemo udejstvuje. Kmetijsko šolstvo se v ČSR poleg učenja mladine peča tudi z gospodarsko-raziskoval-nim, j>oizkusnim in nasvetovalnim delom na deželi Dr. Reich piše, da so v ČSR že prvi pretresi gosjx>darske krize pospešili to važno delo kmetijskih šol. Samo v zadnjih treh letih je bilo samo na kmetijskih in gospodinjskih šolah ustanovljenih 194 kmetijskih gospodarskih nasvetovalnic z 2018 posebnimi strokovnjaki kot nasvetovalci itak strokovno dokaj izobraženega kmetovalca v vseh vprašanjih kmetijskega podjetništva (obratovanja) kakor tudi za ostalo udejstvovanje kmetovalcev in njihovih družin. Te nasvetovalnice omogočajo uspešno sodelovanje tudi s številnimi zastopniki prakse, predvsem pa s predstavniki kmetijskih strokovnih ustanov in prosvetnih organizacij, ki štejejo okoli 651.344 članov. Izkušnje iz kmetijskega gospodarskega nasvetovalništva učijo, kakor pravi dr. Reich, da kmetijske šole ne smejo biti samo učilnice za mladino, nego da morajo istočasno biti središča in žarišča organizacijskega in prosvetnega dela ter uvajanja po-žlahtnjevanja pridelkov med narodom. Od predavanj so v ČSR krenili k kratkodobnim specialnim kurzom, k sistematičnemu študiju in k analizi naravnih produkcijskih in vnov-čevalnih odnošajev danih okolišev. Na ta način kmetijsko gospodarsko nasvetovalni-štvo lepo pripravlja prav ugodno podlago za uspešno uresničenje (celodržavnega) načrtnega gospodarstva. ČSR kmetijsko ministrstvo je tudi že objavilo nekaj važnih podatkov o delu tega nasvetovalništva ter potom tega dobljenih organizacijskih in delovnih izkustvih, ki imajo dokumentarično vrednost. V naši državi o takem smotrnem, Specialnem gospodarskem nasvetovalništvu ni duha ne sluha, čeprav ga je naš kmetovalec silno potreben. Gospodarska stran kmetovanja je pri nas zanemarjena. Iz drugih virov vemo. da se v ČSR najmanj že skozi četrt stoletja sistematično vrši znanstveno- raziskavanje dela in uspeha kmetijskega gospodarenja. katera raziskavanja so temelj vsemu nadaljnemu delu za pospeše- vanje kmetijstva in agrarni politiki države sploh. Tudi tega pri nas že celo ni. Knjigovodstvo je v našem kmetijstvu neznana stvar in se nič ne stori, da bi se ga uvajalo tudi v kmetijski obrat. Nauk o obratoslovju je našemu kmetovalcu docela tuj. Pred in med vojno je pri tedanji Kmetijski družbi kranjski obstojal zavod za raziskavanje kmetijskega gospodarstva in menda tudi za nasveto-vanje kmetovalcev. Zakaj ga ni več, nam ni znano. Ker takih stvari nimamo, pa zato sedaj hodijo delegati na konference gospodarskega sveta MA iz agrarne Jugoslavije v Prago — saj kar se kmetijstva tiče — praznih rok, kot slepci. To se bo gospodarsko maščevalo. Dr. Reich navaja dalje, da je češkoslovaški radio svojo informacijsko službo popolnoma prilagodil potrebam časa in tudi služi nasvetovanju kmetijstva. Vsako zadnjo soboto v mesecu pa daje takozvani »raziskovalni razgled«, vsako prvo sredo v mesecu pa »pregled kmetijske literature« soglasno s sindikatom kmetijskih pisateljev in novinarjev skupno s knjižnico in čitalnico češke kmetijske akademije.. Temu programu se pridružuje še kmetiiskošolski radio. Trenutno ČSR kmetijsko ministrstvo pripravlja anketo za še intenzivnejšo poglobitev vsega tega dela. Tako v industrijalni ČSR, kako pa v agrarni Jugoslaviji! Ali bo pri nas še dolgo trajala zaniker-nost, ki narodu vsako leto prizadene ogromno gospodarsko škodo. Mi pravimo, da ne bo in tudi drucre slišimo, ki pravijo, da mora biti takih zanikernosti, brezbrižnosti, brez-glavosti in temu podobnih stvari — konec. Približevanje prideloval cev in porabnikov V letošnji prvi številki »Pohoda« je izšel članek pod gornjim naslovom, h kateremu bi pa rad dodal nekaj pomislekov, kateri naj služijo za razmišljanje o celotni zadevi, kakor tudi za razjasnitev pojmov. Predvsem bi omenil, da zadružništvo nikakor ni ona rešilna organizacija, katera bi rešila pridelovalca in porabnika »krize«. — Že iz samega članka odseva velik idealizem, ko omenja pisec, da hi porabnik z ustanovitvijo zadruge kupoval leg prvovrstne govedine po Din 5'—, pridelovalec bi bil pa tudi zadovoljen. Naj analiziram celotno postopanje: kg žive teže prvovrstne goveje živine stane danes od Din 3‘— do 3‘50. — Radi tega se to meso ne more sekati ceneje od Din 6'—, posebno še, če prevzame pridelovalec kožo. Če pa prištejemo še vse druge neizbežne stroške, kot klavne pristojbine, ogled, vodstvo blagajne, plačo mesarskemu pomočniku, kaltera mora biti, 8e hočemo, da bo pošteno delal, vsaj Din 2000*— mesečno, itd., pa nas stane kar naenkrat kg takega mesa Din 7-—■ do 8‘—■ Zavarujem se že v naprej, da bi nameraval zagovarjati mesarje, kateri po mnenju večine silno odirajo producenta in konsumenta. Pač pa jim me ramo priznati, da so močna veja našega obrtništva, katera prispeva potom konsumenta v državno blagajno težke stotisočake, ko vemo, da plaču je vsak obrtnik-mesar 3% poslovno-prometni davek nabavne cene klavne živali, razen obligatnega obrtnega davka, kateri pa tudi ni najnižji. — Ker so zadruge proste davščin, odpade sam po sebi z ustanovitvijo istih ta dohodek državni blagajni in narajvno je, da bi oblast ta svoj minus morate prenesti na druge davščine, katere bi pa v prvi vrsti zadele le pridelovalca in porabnika. Talko b,i povišali mogoče poštne in železniške tarife in raaine monopolizirane predmete. Efekt bi bil pač ta, da bi imelo od talcih zadrug zaposlen je in dohodkov le nekaj ljudi, pri porabniku nLkake bistvene matertieJne razlike, pač pa nekaj vej brezposelnih mesarskih pomočnikov. — Vsekakor pa ne trdim, da so današnje prodajne cene mesu popolnoma v skladu z nakupnimi cenami živine — tu pa ima n to vendar državno o blast fin zakone, kateri točno govetre o dovoljenem zaslužku in ščitijo porabnika. Da bi pa želeli, da bi bil tako številčen stan, kot je mesarski na «tara leta ves obubožan in izročen občinskim sirotišnicam, pa menda tudi ni v interesu skupnosti in jim moramo priznati — hečeš, nočeš, kot vsakemu obrtniku — pravico do zakonitega zaslužka. Radi tega ustanavljanje takih zadrug nikakor ne bi bil zdrav pojav, čeprav bi kan-zum mesa v zadetku zelo nairastel vzlic ne mnogo nižji ceni. — Neplačevanje in oprašča-uje davščin smatram za nemoralno in splošno-sfei škodljivo in le zadrugam, katere zbirajo in stavljajo potem v promet pridelke svojih članov, naj bi se dovoljevalo tako olajšavo. Tako n. pr.: mlekarskim zadrugam, živinorejskim, vinskim — katere potem oddajajo blago direktno trgovcem, ali mesarjem in gostilničarjem brez posredovanja mešetarjev to prekupčevanja. Nikakor pa ne zadrugam, katere bi šle preko tega, ker je ravno v gospodarskem interesu naroda, kakor tudi države, da zadruge, katere ne nudijo niti članom, niti državi ničesar ali pa le bore malo, ne eksistirajo pod firmo zadružništva in zato tudi ne uživajo davčnih olajšav. Naravno je, da je csnivanje takih zadrug kot jo omenja pisec, jako prikupno; opozarjam pa le, da je treba popreje temeljito premisliti in preračunati, da se je ne ustvari v idealni zablodi, potem pa, ko je že prepozno, prosi državo za dotacije, ker je jasno, da morama na ta naMn izprazniti državno kašo do zadnje pare. Zavedati se moramo, da smo kolesje mogočnega stroja, kjer mora vsako najmanjše kolo vršiti le svojo in točno funkcijo. Afera Staviski Komaj se je dobro polegel odmev Kreu-gerjevega finančnega poloma, oziroma njegovih sleparij v velikem stilu, s katar mi so bile oškodovane široke plasti mednarodnih vlagateljev, že je ves svet razburila vest o Staviski-evi aferi. Popolnoma umljivo je, da je ta afera iz-vala javen škandal din ogorčenje v poštenih francoskih krogih, ker je bilo baje s Stavi-skajem v poslovnih (?) odnošajih preoej uglednih 'lačaosti javnega in političnega življenja. Logično je, da bi se ne bil pustolovec Stavteki dokopal do svojega položaja brez do-hrohotne in zainteresirane zaščite gotovih ljudi, ki so sd tako polnili žepe na škodo skromnih varčevalcev, ki eo sedaj ob svoje, s trudom in prikrajšanjem svojih vsakdanjih potreb, vložene vsote. AreSirali so župana mesta Bayonne, ki je bil obenem predsednik mestne hranilnice, ki so jo sleparske finančne transakcije najbolj oškodovale. Aretiranih je mnogo urednikov pomembnih francoskih dnevnikov, ki so podkupljeni s tiskom, podpirali Staviskega in mu tako delali rekilamos ki jo je potreboval, da si je priboril »tak« potreben javen ugled«; v zaporu je tudi preoej odvetnikov in parlamentarcev, ki so vživali zaupanje in naklonjenost gospoda Staviskega. Prisiljen je bil podati ostavko na svoje mesto tudi g. Da-limrfer, minister za kolonije, B. 8.« Naša duhovna slika in ščititi ljudske interese, temveč tudi, ker je bili A. Staviski eksponent madžarskih iredentističnih teženj. Staviski je 'nakupoval od ogrskih grofov in veleposestnikov bone od terjatev iz mednarodnega fonda v Haagu vsled izvedbe agrarne reforme v nasledstvenih državah Malo antante. Kot protiuslugo tej kupčiji naj bi bila intenzivna revizionistična kampanja v francoskih parlamotarnih i časopisnih krogih! To kampanjo je bilo tudi opažati, posebno za časa podpisa pakta štirih. Danes pa so se nade ogrskih grofov, vsled smrti Staviskega in razkritja zarote, razblinili v nič, vsaj kolikor se tiče francoske javne podpore. Korupcija je danes rak-rama političnega življenja in laži-demokracije; niti Francija, dežela svoboščine, ji ni izvzeta. Vedno in povsod naletimo na gospode, ki jim je blagor naroda vedno na ustih, dokler potrebu,ejo njegove pomoči, da dospejo do svojih stolčkov, a ko sede ob koritu, pozabijo na vse vzvišene obljube in krasno izdeiane programe ter ai polnijo žepe z zlatem. A kako iztrebiti korupcijo, kako rešita se te kuge, ki zastruplja vse ozračje okrog nas? Da bi temu pripomogla, je francoska vlada med drugimi ukrepi uvedla tudi strogo oenzuro tiska. To pa je dvorezen nož in kdor se ga poslužuje, je lahko v resnici Mrurg, ki naj reši človeško življenje, je pa tudi mnogokrat navaden mesar, ki kolje neddližna teleta! Korupcije se bomo otreslii le tako, da začnemo vendar enkrat z energičnimi ukrepi brezobzirno udrihati na levo im desno brez pomislekov čn sentimentalnosti. Gospoda, ki V novoletni številki je prinesel »Slovenski Narod« zanimive podatke z neke pošte na Dolenjskem, ki kažejo, kaj naše ljudstvo po deželi čita. Naj navedemo te podatke v celoti: Knjige, revije in časopisi, ki so letos nudili duševno hrano prebivalstvu te občine (ca. 2000 duš), nudijo zelo pestro sliko kulturnega nivoja vasi. Vštevši založbe knjig, ki so posebno v zadnjih letih zelo narasle, prihaja v ta kraj z dnevniki, tedniki in mesečniki 73 vrst časopisov. Od teh je: 5 dnevnikov, 16 tednikov, 41 mesečnikov in 11 knjižnih izdaj slovenskih založb. V statistiki so navedeni samo slovenski in srbohrvatski časopisi. Poleg jugoslovenskih časopisov prihaja tudi okoli 10 inozemskih (poljskih, nemških). Tako prečita vsa občina 12 izvodov »Jutra«, 34 izvodov »Slovenskega Naroda«, 18 »Slovenca«; od tednikov ima »Domovina« 32 naročnikov, »Kmetski list« 21, »Kmetovalec« 33, »Pohod« 8, »Bogoljub« in »Domoljub« po 80; mesečniki: »Ljubljanski Zvon« 4, »Sodobnost« 2, »Svoboda« 1, »Dom in svet« 2, »Mladika« 3, »Zena in dom« 11, »Zenski svet« 15, »Popotnik« 7, »Naš rod« 35; založbe in družbe: Vodnikova 33, Mohorjeva 106, Modra ptica 4, Umetniška propaganda 3, Slovenska Matica 5, Hram 2, Prijatelj 2. Zelo mnogo prihaja kulturno malopomembnih verskih in klerikalnih listov (Zamorček 50, Glasnik Presv. srca Jezusovega 70, Odmev iz Afrike 50 itd.), ki imajo zaslombo v Marijinih družbah in se kolportirajo večinoma v hribih. Številno so zastopani tudi razni strokovni listi, ki za splošno duhovno sliko niso tako važni. Oglejmo si te številke nekoliko natančneje. Vsakega nacionalista mora zanimati, koliko prihaja med naš narod nacionalnega, koliko protinacionalnega časopisja. Ako bi v tem oziru občine med seboj primerjali, bi ne bilo posebno velike razlike, tako da bi številke te občine skoraj sorazmerno lahko vzeli za vso Slovenijo. Vemo, da so tu in tam kraji, kjer ima nacionalno časopisje več naročnikov, a gotovo so tudi, ki izkazujejo še slabšo sliko. Vsakega bo gotovo presenetilo visoko število takih listov kot sta »Domoljub« in »Bogoljub«. Pri merilu za naše kulturno stanje na dežefli je to število gotovo važno. Ob enem z njima govori zelo jasno število takih listov kot so »Zamorček«, »Odmevi iz Afrike« itd. Pri tem številu se je treba malo zamisliti, da spoznamo, kaj je po veliki večini še vedno hrana našega preprostega ljud- stva, res je, da je tu prizadeto predvsem žen-stvo. A premislimo, koliko teh dobrih sil gre za tuje namene, ko bi jih lahko obrnili v prid naši človekoljubni državni in nacionalni organizaciji. Znano je namreč, da »Zamorček« in drugi taki listi služijo neki ideji, ki po nepotrebnem odnese mnogo slovenskega denarja v tujino, namesto, da bi z istim denarjem pomagali svoji mladini v tujini. Zlorabljanje verskega čustva izsesava iz toh slojev mnogo denarja, ki bi ga mogli obrniti v prid pošteni ljudski prosveti. Zgodovina Groblja in marsikaj, kar se je godilo zadnja leta v t. zv. misijonski tiskarni, bi nam pojasnilla to stvar še z druge strani. Za vse nacionalne delavce so te številke resen opomin, koliko dela je še treba med ljudstvom po deželi, preden bo n. pr. jugoslovanska državna ideja tako utrjena in razširjena kakor je n. pr. afriška. Ni-kakega dvoma ni, da doprinaša to naše pre- Erosto ljudstvo več žrtev na oltar zamorčkov, akor naših neodrešenih bratov. Da so srca in žepi teh vernih ovčic bolj odprti za pomoč tujcem ko domačim^ ljudem. Da je Slovenija po duhu bolj afriška kolonija kot ponosna jugoslovenska pokrajina. Treba bo ogromno dela, da dvignemo nacionalno zavest, ki bo varovala narod pred tako tujo versko agitacijo. Ko bo nacionalno časopisje tako razširjeno, kot je »Zamorček«, bomo lahko govorili o naši nacionalni zavesti. Občni zbor Narodno obrambne tiskovne zadruge reg. zadr. z o. z. v Ljubljani se vrši v petek, dne 16. februarja 1934 ob 18. uri v. restavraciji »Zvezda«. Dnevni red: 1. Poročilo načefatva. 2. Poročilo nadzorstva in odobritev obračuna. 3. Proračun za poslovno leto 1934. 4. Dopolnilne volitve načelstva in nadzornega odbora. 5. Slučajnosti. (Določitev pristopnine.) — V smislu § 33. zadružnih pravil se obvešča vse člane zadruge, da bo občni zbor sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov. — Majcen s. r., načelnik. Za nas je jugoslovanstvo gotova stvar; gre nam samo za socialno pravično ter ekonomsko dobro ureditev države PO NAŠI ZEMLJI Ljubljana KAKO DOLGO SE? V Ljubljani, kulturnem in gospodarskem središču Slovencev, so še vedno ljudje, ki so Jim Srbi tujci, kakor so jim tujoi Italijani, •Nemci ali Francozi. To ponavljajo dosledno 7jG ‘Petnajst let in ga ni človeka, ki bi končno -,fn4ar. preprečil tako oskrumbo spomina ne-pravilnih padlih herojev naše svobode. Ljub-jainski »Slovenec« ima med drugimi tudi stal-110 rubriko: »Kulturni obzornik« in v tej : >Tuji glasovi o nas.« V tej rubriki v'&ino poroča o glasovih tujih časopisov in re-o naših krajih in naših ljudeh. Poroča o ^sedati rimskih, berlinskih, pariških, dunajskih in drugih časopisov, a v isti vrsti z vse-so vedno tudi srbski časopisi Nedavno te-^ Jo objavil zopet pod rubriko >Tujd glasovi ? aaf« poročilo, da je ugledni beograjski knji-zevn-i časopis »Srpski književni glasnik« objavil v originalu Zupančičevo pesem: »Jaz . lailn) vidim, čutim, vem«, a takoj nato, da & tudi novoletna »Prager Presse« poročala o nekaterih odlomkih z »Doma in sveta«. Pod ®to rubriko najdete večkrat poročila o mme-ll«i »Oseervatore Romanc« in bogve katerih tuijih časopisov še. S tem, da je srbski časopis objavil v ori-^lna'u Zupančičevo pesem, je ponovno doku-“J^tiiral nase bratstvo in našo enakost, a jubljanski »Slovenec« to že dosledno 15 let f&vr&ča in meče v isti koš Italijane, Nemce ? oraite Srbe. Izgovora in opravičila tu ni, ©r bi uredništvo takega dnevnika po 15 letih Gndaj lahko že prišlo do spoznanja, kdo nam "J kdo nam ni tujec. Časopis vzgaa ljudi. J^oČi ga čitaijo. In tisovi se zastrupljajo že enajst let s takimi poročili. Dianina pri Hakelu Neprijetno presenečeni sano se spogledali ^ rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, ko jjisrio slišali v tukajšnji farni cerkvi državne «unne »Bože pravde«. Po informaciji pri organistu, zakaj se ni peiia državna himna pri daritvi sv. maše, sem dobil odgovor: »Ker sem 1 »zabil note doma. Nacionalisti pa smo mne-nja, da je krivda drugod. Omeniti hočemo sa-lrto to, da bomo v bodoče preskrbeli, da se bo f^la ob takih svečanostih državna himna tudi y cerkvi. Vse tiste pa, kateri so imeli razobe-^ooe nekake kupe, ne pa zastave, opozarjajo, da jim bomo onemogočili razobešati zabave, kakršne so razobesili na rojstni dan ^j- Ved. kraljice Marije. Na župnišču samem Pa^ ho'emo ob takih prilikah videti plapolati državno trobojnico! Bled 2e poleti smo imeli priliko čitati v »Pogodu« o »mednarodnosti« Bleda. Zadnjič pa ^em “a koijodvoru opazil veliko tablo z načrtom naših Alp, na katere še danes lahko ciitaš imena kakor: Eh. Johann H. M. The-resda H. itd. Moje skromno mnenje'je, da bi se to do danes pač že lahko popravilo. Ce pa gospodje, ki te table upravljajo, nimajo sredstev za prebarvanje teh imen, bi morda priredili nabiralno akcijo. Najbrže bi se že našli ■Judje, ki bi žrtvovali kak dinarček v ta na-jnen. Čudim se tudi, da se v teh petnajstih ■etiih, odkar so se ta čmena izpremenila, ni nihče od gospodov S. P. D., ki vedno tako Povdarjajo svojo nacionalnost, spotaknil nad “^ko oznako društvene lastnine. Upamo, da se bo ta nedostatek takoj popravil. * Loke pri Zagorju . Stanovalci in hišni posestniki ob potoku rfedfja so se pritožili na občinsko upravo v Zagorju in na sresko načeOstvo Litija proti rudniškemu vodstvu »šemnik«, ker je Slednji zaradi pranja premoga onesnažil vedo, da je bila popolnoma neporabna. Pojavile so se celo govorice, da je tej pritožbi kriv dotični, ki je pobiral podpise za pritožbo in da bo zaradi teh podpisov stanovalcev rudnik ustavil svoj obrat, ker so proti novemu rudniku. Znano pa je nam tudi, da je ravno te govorice spravil na dan zastopnik rudnika »Šem-niik«, ki se je 'izjavil oeflio, da naj zahtevajo stanovalci občine, da jim zgradi vodovod. Prepuščamo to izjavo pač strokovnjakom, ki se razumejo, kaj je ceneje v teh kritičnih časih, ki jih preživlja občana Zagorje — ali gradba vodovoda na trdem terenu — ali primitivni bazeni za čiščenje vode v mehkem terenu, katere naj bi zgradil rudnik »Šemnik«. Upamo, da bodo nadrejene oblasti ščitile prizadete prebivalce ter uredila tako, da se ne bode de-lailla krivica ne enim, ne drugim. Rogatec V nedeljo sano imeli tudi tu piti nas letno glavno skupščino Sokolskega društva v gostilni br. Marinca. Opazili smo prav dober obisk zlasti iz vrst telovadečega članstva. Članstvo se je razdelilo v dve skupini ter pomnoženo s člani uprave nastopalo s svojimi predlogi. Zlasti pri volitvah novega načelnika je prišlo do ostre debate. Slednjič je bil izvoljen agilni br. Čurin z 23 proti 17 glasovom. Bivši načelnik br. Kojc je v znak protesta vrnili društvu legitimacijo in prijavil svoj izstop iz društva. Ne moremo razumeti, kakšen član in Sokol je to, ki radi odvzema načelniškega mesta izstopi. Sedanja uprava je naslednja: Starešina br. Stefancioso Tone, šolski upravitelj; podstarešina br. Ivanc Karel, starešina srez. sodišča, načelnik br. Čurin Alfonz, stud. gimn., podnačelnik br. Ahčin Franc, nadzornik proge; načelnica s. Auernik Lea, učiteljica, podnačellnica s. Ki-tak Hermina, šivilja, prosvetar br. Ustar Franjo, sodnik, tajnica s. Vodušek Anica, učiteljica, blagajnik br. dr. Ogorevc Martin, ma-trikar br. Potočnik Rudolf, višji s. s. v p. — Udeleženec občnega zbora. ki je dal Slovencem prve učne knjige o stenografiji, ki je med brati Hrvati oral ledino na stenografskem polju, oče bolgarske stenografije, narodni buditelj in slovenski pisatelj. Da se primemo proslavi 80 letnica zaslužnega prosvetnega delavca med južnimi Slovani, je sklenil podpisani odbor da se bo vršilo prihodnje leto spomladi odkritje spominske plošče na Bezenškov! rojstni hšii v Bukovju pri Ceflju. Za to slovesno prireditev, ki se je bodo udeležili tudi bratje Bolgari, bo izdal odbor monografijo o prof. Antonu Bezenšku z obširnim življenjepisom in popisom njegovega velikega in plodonosnega delovanja med južnimi Slovani. Knjiga, ki bo izšla začetkom leta 1934, bo obsegala nad 100 strani velike osmerke in jo bo krasilo nad 20 slok na finem umetniškem papirju. Vnesenih bo v knjigo tudi nekaj posvetit bolgarskih kulturnih delavcev, tiskanih v bolgarskem jeziku. Vsebinsko ne bo zanimala samo stenografe, ampak tudi leposlovce, kulturne zgodovinarje in izobraženstvo sploh. Ker bo knjiga v resnici monumentalno delo, ki bo dostojno predstavljalo veličino našega rojaka, ne le pri nas, ampak tudi izven mej ožje domovine, jo bo skušal podpisani odbor nuditi pod lastno ceno, zato, da se delo čim bolj razširi med ljudstvom. V ta namen vrši odbor nabiralno akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, oziroma zbira naročnike vnaprej, da more vsaj približno določiti naklado. Kdor pošlje vsaj Din 20-— vnaprej, se mu dopošlje knjiga kakor hitro izide, priporočeno na njegov naslov, do'im bo veljala v prodaji najmanj Din 30*—. Delo bo jako dobrodošlo šolskim in prosvetnim knjižnicam in sploh vsakemu posamezniku, zato naproša odbor slavna ravnateljstva in šolska upraviteljstva, čč. župne urade, načelstva M., naj nairoče gori omenjeno knjigo. Pojasnila in druga obvestila daje: Dominik Bezenšek, Ljubljana, Zeljarska ulica 6. Odbor za proslavo 80 letnice prof. Antona Bezenška, Ljubljana. st Jakt,b tf aožu Službene vesti HREPENENJE PO MATERI Agilni Šemtjakobčani na Koroškem so hoteli vprizoriti igro »Hrepenenje po materi«, ki obravnava hrepenenje vojaka na fronti po svoji imateri. Tukajšnji nemčujrji pa so javili na glavarstvo, češ da je to le krinka za »Hrepenenje po Jugoslaviji«. Kljub ovadbi je glavarstvo igro dovolilo, ker ni denuncijacija odgovarjala resnici. Nemškutarji pa so tako dolgo rovarili, da je glavarstvo končno vendar prireditev prepovedalo, boječ se nemirov in to Šele tik pred začetkom predstave. Žajadarji in v njih družbi poturice so razganjali udeležence in zavračali priha:,alce že na cesti Žandarji so vdrli tudi v društvene prostore in zaplenili v garderobi neko staro puško in par starih sabelj. Treznim Slovencem, ki so skušali podivjano tolpo pomiriti, pa so očitali »Habt’s schon wieder serbische Propaganda.« Tako v Šent Jakobu! Kaj pa pri nas na Kočevskem in drugod po Jugoslaviji. Povzdigujemo jih v deveta nebesa in ob volitvah moledujemo za njihovimi kroglicami. Razno PROSLAVA 80 LETNICE PROFESORJA ANTONA BEZENŠKA Dne 15. aprila 1934 poteče 80 let, kar je bil rojen prof. Anton Bezenšek, glasnik zbližan ja vseh bratov na slovanskem jugu, mož, NARODNA ODBRANA NA POHODU Eno leto vztrajnega dela je za nami. Brez hrupa in vika, smo sejali seme naše ideologije med narod, ki je, razumevajoč naše odkrito mišljenje, pristopal v naše vrste ter sam ustanavljal nove postojanke. Volja in želja za čimprejšnjo združitev vseh organizacij od Triglava do Vardarja v eno celoto v en po-kret Izražava se v dnevnih dopisih, ki jih dobivamo z dežele od naših organizacij in našega članstva. Da je naša pot prava, potrjuje dejstvo, da prihajajo vedno novi in novi pozivi za ustanavljanje novih organizacij, naših bodočih postojank. Vse to in pa aktivna delavnost naših že obstoječih organizacij utrjuje naše delo, ki postaja iz dneva v dan vse večje in uspešnejše. Skupno z našo Omladino zremo mimo v bodočnost in zavedamo se, da bomo delo, ki nas čaka, izvršili tako kot to pristoja organizaciji, ki je po svoji zgodovini ustvarjala in gradila temelje naše močne in Velike Jugoslavije. Da ustrežemo želji našega članstva, objavljamo organizacije in poverjeništva NO, ki spadajo v področje ljubljanskega Oblastnega odbora: Ljubljana — mesto, Ljubljana — Kolo-dvorsko-Bežigrajski okraj, Ljubljana — Sv. Ja-kob-Krakovo-Trnovo, Ljubljana — Sv. Peter-Vodmat-Moste, Ljubljana — šiška, Ljubljana — Vič, Blanca ob Savi, Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Brežice, Celje, Črnomelj, Dol pri Ljubljani, Domžale, Gornji grad, Hrastnik, Jesenice — Koroška Bela, Kamnik, Kočevje, Kranj, Križe na Gorenjskem, Krško, Krmelj, Laško, Velike Lašče, Lesce, Litija, Gorenji Logatec, Mengeš, Mirna, Motnik, Naklo pri Kranju, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Preserje, Polje-Vevče, Radeče pri Zidanem moetu, Rajhenburg-Senovo, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Sevnica, Sodražica, Stara cerkev pri Kočevju, Stari trg pri Rakeku, Stična na Dolenjskem, Škofja Loka, Šoštanj, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. Ljubljanska strelja£ka družina priredit v četrtek 25. januarja 1934 ob 8. uri zvečer tekmo za malo kalibersko streljanje v salonu restavracije pri »Levu«. — Strelja se na dobitke, v katero svrho je okrožna uprava določila in dala na razpolago 12 dobitkov. — Tekma se vrši od 7. do 11. ure zveče*1. — Vabljeni so vsi člani ljubljanske strelske družine, da se udeleže tekme. — Ljubljanska strelska družina. Ljubljanska streljačka družina (mestni odbor) obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo 4. februarja 1934 ob 10. uri dop. v restavraciji glavnega kolodvora, redna letna skupščina s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo gospodarja. 5. Poročilo odsekov; 6. Poročilo preglednikov računov. 7. Volitve nove uprave. 8. Slučajnosti. Opozarja se, da je vse predloge za občni zbor vposlati najkasneje do 30. januarja 1934. Na poznejše predloge se ne bo oziralo. REDNI LETNI OBČNI ZBOR »SAVEZNE STRELJAČKE DRUŽINI? V KOČEVJU« se je vršil v nedeljo na dan 31. decembra 1933 ob 10. uri dopoldne v narodni šoli v Kočevju. Vabljeni so bili vsi člani. Po poročilih vseh Slanov odbora so se izvolili trije pregledniki računov, kateri so po pregledu računov dali dosedanjemu odboru razrešil n ioo s pohvalo za dosedanje delovanje, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato se je izvolil novi odbor, seatoječ iz 10 Slanov. Predsednik: ing. Žagar Bogoslav, grenki šum. ref.; podpredsednik: Urak Javo, sreski tehnični referent; tajnik: Kopitar Oskar, sreski kmetijski referent; blagajnik: Honigmamn Henrik, gostilničar in posestnik; gospodar: Kuljiš Mate, žand. potporuč- nik; odborniki: ing. Skoupil Karel, šum. ing.; Kosi Bogo, privatni uradnik; Sojer Matej, žand. narednik-vodnik; Mlakar Alojzij, gozdar. Po živahni debati se je občni zbOT zaključil. SMLEDNIK - TRBOJE Kakor je še mlada »Streiljačka družina« pri nas, vendar kaže vidne in zadovoljive uspehe. Zainteresiranost za to prevažno korporacijo je velika in pričakujemo še večjih uspehov, za katere simo dolžni izreči zahvalo vsem javnim delavcem, lu so de količkaj pripomogli k ustanovitvi te organizacije. Posebno pa bratu predsedniku Komurka Rudolfu, ki je neumorno na delu za prospeh in procvit te družine. Prav sr ima zahvala pa gre tudi Učiteljevo nacionalno DELO Pri širjenju nacionalne misli in nacional-®e. zavesti med najširše plasti našega naroda Popada ravno učiteljskemu stanu ena izmed ^važnejših nalog. Učitelj je oni, ki še otro-ob vstopu v šolo vceplja v dušo utise in Sfvo spoznanje domorodnosti, vceplja mu v ?~So tudi prve pojme ljubezni do kralja, na-in domovine. Od doma prinese otrok s ®°oj že razvit pojem ljubezni do matere in j« . 11 že povsem dobro občuti privlačnost, ki varf a nanJ domača hiša, vrt, najbližja 11-aaa in potok, ne moremo pa še v dobi, ko stopi v šolo, govoriti pri otroku o pojmih lju-°ezni do domovine. Na te osnovne pojme in občutke mora paditi učitelj močno in trdno nacionalno »vest. Od onih prvih utisov in pojmov po-ede učitelj otroka skozi vso šolsko dobo in "Stane z njim v zvezi tudi v pošolski dobi, *er sega učiteljevo delovanje tudi izven šol-«iuh sten, kajti njegova naloga je tudi v tem, £a siri med narodom kulturo in prosveto. Ni stanu, razen duhovniškega, ki bi prihajal * narodom po deželi v tako ozke stike, kot je primer pri učiteljskem stanu. Morda so javno ti ozki stiki, ki jih ima učiteljstvo z narodom in tudi možnosti, ki so dane učitelj-^vu, da lahk0 uveljavi med Širokimi plastmi “asega naroda svoj upliv, vzrok, da razne organizacije in društva, ki hočejo uveljaviti svoj Program med narodom, apelirajo na učiteljevo, da jim stoji ob strani, da Jim pomaga Py izvedbi programa in namena. Vsak objektiven opazovalec mora priznati, da Je ravno učiteljstvo največ pripomoglo pri širjenju Prosvetnega in splošno kulturnega dela ka-KOr tudi nacionalnega dela med narodom. . Govoriti hočem predvsem o nacionalnem r*1®. Ako hočemo povsem točno in jasno spo-*nati in pregledati učiteljevo nacionalno de-0 med narodom, ga moramo predvsem na- tančno analizirati in ga zato razdeliti na dve panogi: 1. Učiteljevo nacionalno delo v šoli, in 2. učiteljevo nacionalno delo izven šole. Način nacionalnega dela v šoli je seveda povsem drugačen od načina nacionalnega dela med širšimi plastmi našega naroda. Prva in glavna učiteljeva naloga je nacionalno delo v šoli. Med najpoglavitnejše zahteve, ki jih podčrtava sodobna šola, sodi nacionalna vzgoja, nacionalni pouk. Vse moderne države presnavljajo svoje šolstvo in podčrtavajo v svojih učnih načrtih nacionalno in državljansko vzgojo. In ta zahteva postaja tudi pri nas od dne do dne izrazitejša. Nacionalna vzgoja, ki je predvsem podčrtavala državno in narodno edinstvo, se je uvedla v naše šole že takoj po osvoboditvi in uedinjenju velike večine jugoslovanskega naroda. Po državljanski vzgoji pa do zadnjega časa sploh ni bilo govora, in šele pred kratkim je prišla ravno od strani učiteljstva dravske banovine pobuda za uvedbo državljanske vzgoje v razne kategorije šol in eventuelno prireditev posebnih tečajev za narod. Seveda je nacionalna vzgoja predvidena že v učnem načrtu samem. Nacionalna skupina predmetov, med katero spadajo narodni jezik, zemljepis j e in zgodovina, je kot ustvarjena za vzgojo in zato predvideva učni načrt ravno v tej skupini tudi nacionalno vzgojo. Tako pravi 5. točka smotra narodnega jezika, da razvija v učencu zavednost o narodnem jeziku in narodni ponos. V načrtu je nadalje opisan smoter zemljepisja kot spoznavanje domovine in razvijanje ljubezni do nje. Zemljepisni pouk v zvezi z zgodovino in narodnim jezikom razvija čustva za narodno in državno edinstvo. — Nadalje je po učnem načrtu smoter zgodovine seznanjati učence s preteklostjo jugoslovanskega naroda in vzgajanje v nacionalnem duhu. To je torej predvideno v učnem načrtu za osnovne šole. Toda načrt ima poleg smotra navedeno tudi snov, ki naj jo učitelj predela v poedinem razredu pri posameznih predmetih. Popolnoma ustreči učnemu načrtu je mogoče na dva načina. Učitelj predela predpisano snov in skuša doseči čim boljše uspehe na ta način, da učenci snov tudi v resnici obvladajo. Nič drugega nego gola dejstva. — Drugi način je predelati ravno isto snov tudi povsod povdariti namen in stremljenje, trpljenje in borbo za dosego smotra, recimo narodnega osvobojenja in uedinjenja. Pri tem pa seveda povdariti ono veliko požrtvovalnost naših prednikov, ki naj nam bodo vzor, da bodemo tudi mi pripravljeni kaj žrtvovati za domovino. Oba načina torej ustrezata zahtevam učnega načrta, vendar se vsi nacionalni učitelji poslužujejo le drugega načina in tako ob vsaki priliki vzgajajo v otrokih nacionalni čut in narodni ponos. Seveda se pravi učitelj pri svoji nacionalni vzgoji ne bo omejeval zgolj na predmete iz nacionalne skupine, marveč bo skušal vnesti nacionalno vzgojo prav v vse predmete. Zgodovina in zemljepis, kakor tudi narodni jezik nam dajejo največ snovi za nacionalno vzgojo, toda tudi te predmete je lahko poučevati le kot predmete brez vzgojnega ozadja, ali pa vzame učitelj snov, ki jo mora pri predmetu obravnati kot osnovo, na katero zida pri otroku ono trdno zgradbo nacionalne zavesti, ki naj ji nobeden, še tako močen zunanji vpliv ne omaja. In koliko neprecenljivega materijala nudijo za to vzgojo ravno ti predmeti. Pri zemljepisju nas vsak posamezni kraj spominja na borbe za naše narodno osvobo-Jenje in uedinjenje. In to je važno, da učitelj otrokom pove ter pojasni, koliko neizmernih žrtev je- bilo treba, da je naš narod dosegel svojo nacionalno državo in kralja, ki Je sin našega naroda. In meja naše države! Ali ni ravno tam najlepša, najresničnejša in najpotrebnejša točka, kjer pokaže in pojasni učitelj otroku borbo naroda za svoje pravice, opozori ga tudi na krivice, ki so se narodu zgodile in tudi naše Jadransko morje, ali ne nudi ravno to obilo dragocenega gradiva in prilik, da učitelj opominja in vzgaja otroka k spoznavanju dolžnosti, ki mu jih nalaga in mu jih bo tudi v bodoče nalagal narod. Ne samo zgolj naštevanje krajev, marveč poznavanje vseh okolnosti, ki morejo vplivati na otrokovo dušo, to je prava pot pri nacionalni vzgoji otroka. Ne morem se pri tem spuščati v didaktičen postopek, pač pa naj zadostuje kratka navedba dejstev. Tudi vsa narodna zgodovina nudi neizmerne snovi, ki je najlepši povod za nacionalno vzgojo. Seveda je treba pri zgodovinskih dejstvih poiskati predvsem ono, ki nudi učitelju možnost, da pri obravnavi snovi uporabi vse okolnosti, ki morejo vplivati na nacionalno zavest otroka, ki mu kažejo svetle vzore oseb in dejanj, katere mora spoštovati in skušati posnemati, da bo tudi sam nekaj doprinesel na oltar domovine. Narodni jezik Je že sam po sebi osnova nacionalne vzgoje, a kot predmet nudi najlepšo priliko za to vzgojo. Izbrano čtivo iz čitank, mladinskih listov in dnevnega časopisja nudi učitelju neizmernega gradiva, ki Je potrebno, da učitelj Izoblikuje že v otroku oni najlepši ponos, da je sin velikega in slavnega naroda in zavest, da pripada zajednici ljudi, ki so se vedno nesebično borili za svoje pravice in obstoj. In svojim čustvom, svojemu ponosu in zavesti daje otrok izraza v spisnih nalogah in vajah, ki so kot nalašč ustvarjene za nacionalno vzgojo. A ne samo predmeti iz nacionalne skupine, marveč tudi vse druge predmete lahko učitelj več ali manj uporabi kot podlago za nacionalno vzgojo. Tudi petje lepih nacionalnih pesmi, ki Jih ima naš narod dovolj, risanje predmetov, ki so v zvezi z nacionalno vzgojo in telovadba, ter celo računstvo in poznavanje prirode nudijo tu pa tam učitelju kaj lepo priliko, da usmeri pouk v nacionalno smer. Vse predmete koncentrira okoli nacionalne skupine in jih uporablja za nacionalno vzgojo. (Dalje.) žandarmerijski gtamici, posebno pa njenemu poved jniku bratu Cuješu. V nedeijo dne 7. januarja j© imela družina zopet propagandno premijsko sobno streljanje v Smledniku. kjer se je zbralo proti pričakovanju ogromno število ljubiteljev streljanja in s tem ljubiteljev naše drage in inrJe Jugoslavije. Od sto dosegljivih točk je dosegal žand. narednik Mehmedovič Pašan iz Stanke Smlednik 90 točk in s tem prvenstvo. Zato je dobil lepo darilo v dar. Takih propagandnih streljanj namerava družina vprizo-riti še več, Na pustno nedeljo pa namerava napraviti nagradno sobno streljanje za prvenstvo Streljačkih družin bližnje okolice, zatorej vabimo, da se bližnje družine že zdaj ta-koj priglase k udeležbi, da bomo ta dan čimbolj živahno in uspešno vpotrebili za našo sveto -idejo. Nikomur ne bo žal, ako pride. Zato jamči odbor. Bolj natančni program bomo poslali vsem priglašenim Streljačkim druži-nam. Po razglasitvi prvenstva se vrši prva maskeradna veselica tukajšnje Streljačke družine, na katero vabimo vse ljubitelje zabave in smeha. — Dostojne maske dobrodošle Z bratskim pozdravom. Tajnik. OBČNI ZBOR >SAVEZNE STREUAČKE DRUŽINE - MEDVODE«, ki se je vršil dne 6. januarja 1934 ob 14 uri v prostorih salona brata Leopolda Jesih. Vsi Čland so bili vafciiljeni. Navzočih je bilo 28 članov. Dnevni red je bil sledeči: 1. Pozdrav br. predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občinega zbora. 3, Poročalo br. tajnika. 4. Poročilo br. blagajnika. 5. Porodilo nadzorstvenega odbora. 6. Voilitev novega odbora. 7. Slučajnosti 1. Br. predsednik pozdravi vse navzoče ter pojasni, da je udeležba radi tega tako mafla, ker se vrši/ta ta dam dve druge prireditve in ker je veliko število članstva v službi, kar se ni predvidevalo. 2. Br. tajnik prečita zapdsniik ustanovnega občnega zbora. 3. Br. tajnik poroča v daljših izvajanjih vse važne stvari, katere so bile sklenjene na sejah tekom 'leta. Med najvažnejše bi bilo vzeta, da se ■vsak član, kateri tri mesece zaporedoma ne plača člainanine, briše iz seznama članstva. Nadalje ustanovitev kolesarskega odseka in pa 6 mesečna poskusna doba za vsakega na novo prijavltjeeiega člana, Ker se nekateri člani niso hoteli pokoravati sklepu odbora, bili so izktlljučeni za leto 1933 in 1934. Pričelo se je tudi: z zimskim streljanjem in Nijedan narod nije tako svestrano oba-vešten o tome što se odigrava u sadašnjoj Rusiji, kao što su to Nemci. Nemačka je prva priznala sovjetsku Rusiju, te je sklopila s njome čuveni Rapalski ugovor. Nemci su dobili velike koncesije u sovjetskoj Rusiji, oni su uložili tamo velike kapitale, te su za deset godina upučivafli na hiljade svoje stručnjake: inžinjere, kvalifikovane radnike, pa i oficire. Sve ove ličnosti mogle su da održavaju veze sa svojom rodbinom i prijateljima v Nemač-koj, mnogi su se vračli u svoju otadžbinu, te se na ovaj način uvek imala obilna informacija o životu u današnjoj Rusiji. Ali po red ovih raznolikih obaveštenja, koja nisu mogla a da ne budu manje više slučajnog karakte-ra, Nemačkoj je bilo potrebno iz ekonomskih, finansijskih, i političkih razloga, da ima si-stematsku, iscrpnu informaciju o ruskim prilikama, te je u ovu svrhu uradjeno šta treba s onom temeljitošču, na koju su Nemci s pravom ponosni. Stvoreni su naročiti instituti radi »proučavanja IstoČne Europe« so prvo-klasnim naučnim snagama, prikupljaju se svakojaki podaci o raznim granama života u sadašnjoj Rusiji, a koji inače nisu lahko pri-stupačni ni samim Rusima, štampaju se knjige i časopisi, u kojima se iznose rezultati oz-biljnog i marljivog rada. Ova izdanja su naj-verodostojniji izvori obaveštenja o pravom stanju stvari u Rusiji, u toliko pre što su od pisaca namenjeni za obaveštanje svojih zem-Ijaka, koje oni ne žele da varaju. Prema tome i ostali svet može sa pouzdanošču da crpi iz Ovih izvora, iako sa rezervama, koje če mo izneti na kraju ovog izlaganja. Knjiga »Crveno Gospodarstvo« (Die rote Wirtschart), izdana od specijaHnog izdavača za pitanja Istočne Evrope (Ost-Europa-Verlag) u KOnigsbergu uz sudelovanje autoritetnih poznavalaca sovjetske Rusije, koji su veiim delom lično boravili tamo, stupali su u dodir sa tamošnjim vodečim ličnostima, a imali su na raspoloženju i zvanične podatke i lične utiske radi korigiranja tih podataka. Na prvom mestu valja istači, da piscu nisu neprijateljski raspoloženi prema sovjetskoj vlasti, ma da nisu ni njezine pristaše. Oni se trude, da budu objektivni, oni posmatraju »boljševički opit« jednostavno kao pojavu, vrednu da bu-de šta ozbiljnije proučavana. Od mnogobrojnih podataka, kofliko ih sa-drži gornja knjiga, naveščemo ovde samo nekoliko, kako bi se videlo, u koliko je postao bogatijim i srečnijim siromašni ruski narod pod svojom sadašnjom vladom, koja ne do-pušta nikaku privatnu inicijativu, a koja hoče da sama sve upravlja, sve proizvodi i sve deli, da preko svojih organa i po svome na-hodjenju snabdeva ceo narod svim potrebama, oduzimajuči u ovu svrhu narodu sve plodove njegova rada. Zna se, kakve su ove nade polagali boljševici u svoju čuvenu ili je pokazalo, da se članstvo še dosti za to streljanje, saj je bilo v teku enega meseca oddanih 600 strelov. Upravni odbor je imel 5 rednih in 7 izvonrednih sej. Družina ima 86 rednih članov. 4. Na podlagi blagajniškega poročla je razvidno, da je imela družina dohodkov dinarjev 1.468-50, izdatkov Din 1.195-25, gotovina v blagajni Din 273-25. Poroča, da je odprt ostal samo eden račun za poravnavo cementa. 5. Br. Andrej Lah poroča, da sta z br. Jernej Hribarjem pregledala dvakrat blagajniško knjigo ter isto našla v redu kakor tudi gotovino. Predlaga, da se izreče br. blagajniku razrešnica. 6. Ker sta bili za novi odbor predlagane dve liste, se je med njima dosegel sporazum, in je sedanji odbor sledeči: Predsednik: br. Franc Šušteršič; podpredsednik: br. Dominik Čarman; tajnik: br. Anton Bohinc; blagajnik: 'br. Alojzij Erker; 1 odborniki: br. Štefan Krelj, Martin Rozman, Leopold Fertin, Janez Cvajnar, Leopold Jesih; namestniki: br. Franc Krelj I., Roman MaJigoj, Stanko Barle, Franc Bokal, Ivan Kozamernik. Preglednika računov: br. Andrej Lah in br. Franc Jenko. Delegate za okružni občni zbor: br. Anton Bo-hino in br. Jernej Hribar. 7. Pri slučajnostih predlaga br. Anton Bohinc. naij bi se kot dodatek k pravilom izglasovalo sledeče točke: a) ustanovitev kolesarskega odseka, b) kdor 6 mesecev zaporedoma ne pfiačfl članarine, naj se ga briše iz seomama članstva in c) 6 mesečna poskusna doba za vsakega člana, kateri nima pravice na občnem zboru voliti in voljen biti, dokler časa traja njegova poskusna doba. Pri glasovanju je bila točka a) sprejeta z veSmo glasov, točka b) in c) pa soglasno. Br. predsednik se v imenu občnega zbora zahvali Združenim papirnicam VevJe, Goričane in Medvode d. d , br. Josipu Šušteršiču, br. Franju Mediču in g. Ivan Bohincu st. za vse, kar so nam imenovani darovafli. Izreče zahvalo tudi vseim br. članom, kateri so prispevali bodisi z lastnim delom, bodisi z denarno .podporo. Ker je bil dnevni red izčrpan, se br. .predsednik zahvali za udeležbo in zaključi občni zbor. V Medvodah, dne 6. januarja 1934. Anton Bohinc s. r. Franc Šušteršič s. r, t. č. tajnik. t. č. predsednik. ozloglašenu »pjatiletku«, kakvu su galarnu i reklamu pravili širom sveta, da če »stiči i prestiči Ameriku«. Da bi se ovo postiglo, glavni su napori bili posvečeni mašinskoj industriji, kako bi se stvorio dovoljan broj »orudja proizvodnje«, pomoču kojih če se docnije proizvoditi svakovrsna roba za široku upotrebu. Dotle je narod imao da se strpi. — U mašinskoj industriji plan je ostvaren, t. j. izradjena je predvidjena količina Strojeva, traktora, automobila i t. d. — tvrdi u knjiži pisac članka »Industrija« inž. Basehes, — alli, dodaje on, samo ako se ne uzima u obzir kakvoča. Sto znači ova napomena, najbolje se može prosuditi po rečima drugog pisca, Čemberlena (u članku »Plansko gospodarstvo«), koji veli: »Problem kakvoče nije rešen pjatiletkom: znatni uspesi, postignuti u toku poslednjih godina u kvantitativnem pogledu, izjednačuju se sa nulom usled rdjave urade u pogledu kvalitativnem.« Ovo tvrde i svi drugi pisci, kad god se dotaknu pitanja kvailiteta ma koga rada. Čak i za poljopri-vredu važi isto. Sovjetska vlada se hvali, kako stalno povečava površinu useva, a prof. Auhagen, dugogodišnji stručnjak za poljopri-vredu kod nemačkog poslanstva u Moskvi, tvrdi (u članku »Poljoprivreda«) prvo, da ovo nije tačno, i drugo, da se količina odredjene zemlje povečava — u koliko je to tako — za račun kvaliteta obrade; ovo, veli on, i ne može da bude drugačije, kad se seljaci nate-raju na rad kao fabrični radnici, kad u kol-hozima (kolektivnim gazdinstvima) pod upra-vom boljševika vladaju svadje, rasipanje čo-večje radne snage, nehat u rukovanju živim i mrtvim inventarom. Nije bolje ni u sferi saobradaja; ostavljajuči po strani podatke o stanju železnica, naime i prugž i voznog parka, dovoljno je, da navedeno iz članka >Sa-obračaj« od inž. Salera samo to, da je broj nesretnih slučajeva na sovjetskim železnicama ogroman: izračunat na jedan voz i kilo-metar, on je bio god. 1929/30. 18 puta veči od onog na nemačkim železnicama, dok je godinu dana ranije bio veči samo 8 puta. Za drugu saobračajnu granu — rečnu plovidbu — navodi se, da je broj parnih i motornih ladja god. 1931. iznosio 48,6% njihove pred-ratne količine, a broj bezmotornih ladja (šle-pova) samo 33,6%. U težnji, da sve drže u svojim rukama, boljševici su uništili kučnu industriju, koja je ranije u velikoj meri snab-devala celu zemlju projim proizvodima, a nisu ni izdaleka uspeli, da istu nadoknade fab-ričkim radom. Tako je god. 1931. celokupna sovjetska tekstilna industrija izradila 246 mi-liona metara pomučnih tkanina (dakle oko 1 i po metra na jednog čoveka), i 132,7 mil. vet. vunenih tkanina (daklle manje od jednog metra), a obuče je izradjeno u svim sovjetskim fabrikama iste godine 76,8 mil. para, t. j. manje od polovine jednog para na jed- nog čoveka. Pod ovim i ovakvim prilikama nije ni čudo, kad čitamo u navedenoj knjiži, da se standard života u Sov. Rusiji u velikoj meri snizio, da se na selu vrlo retko mogu nači sapun, čaj i šečer, da u mnogim varo-šima ponekad apsolutno nema ni mesa, ni ribe, ni masla, ni sira, — kad se u knjiži, izdanoj 1932. god., več tvrdi, da je u prostranim predelima Rusije izbila grozna glad, a da nema izgleda, da če se stanje poboljšati. Ponavljamo, ovo sve pišu posmatrači, koji nipošto nisu neprijatetljski raspoloženi prema boljševicima. Večina njih se trudi, da ne prikazuje sliku u previše mračnim bojama, oni žele da rade na učvrščivanju veza izmedju Sov. Rusije i Nemačke (članci su napisani godinu dana pre dolaska Hitlera na vlast). Ali i pored toga objektivnost njima ne dopušta, da prečute brezbrojna nasilja i nečuveni teror, pomoču koga boljševici idu svojim cilje-vima. Neki od njih doduše spremni su, da slave svirepost boljševika kao ispoljavanje izvanredne energije. Drugi pak ne prezaju, da otvoreno zovu svirepost njenim pravim (Nadaljevanje) Seo sam pored Čabrinoviča koji me je po-zdravio kao s ta rog poznanika. Na moje pitanje kakve su ga pobude navele da izvrši atentat, odgovorio je da je atentat izvršio »kao Srbin«. Kad sam se začudio da on, kao pri sta lica medu-narodnog socijalizma, može da izvrši atentat iz nacionalnih pobuda, on se osmehnuo i odgovorio, da več davno nije pristalica medunarodnog socijalizma; za vreme svog boravka u Srbiji on se uve-rio, da se u prvom redu oseča kao Šrbin. Iz po-četka nije hteo reči odakle je dobio bombu, rekao je da je posle balkanskih ratova u Beogradu »ovog materijala bilo mnogo kod ljudi« i da u Srbiji na ovakve stvari ne obrača ju mnogo pažnje. (»To nije Bosna«.) Na moju primedbu da bombu svakako nije našao na ulici, rekao je da mu je dao neki fovek, koji mu bliže nije bio poznat, rekao mi je samo da je on bio »u komitama« i da su ga svali »Ci-go«. Mislio je na člana organizacije »Crna ruka«. Milana Ciganoviča, koji je poreklom iz Drvara u Bosni, koga su drugari uistini zvali tako. Dalje je čabrinovič izjavio, da nije imao nikakvih saučes-nika, što očigledno nije bila istina. Za vreme saslušanja molio me je Čabrinovič nekoliko puta da mu dam vode. Mislim da mu je ovaj osečaj žedi izazivala doza izvetrelog ciankalija koju je uzeo posle izvršenog atentata. Posle atentata nekoliko sati je vladala u policiji. i u vladinom komesarijatu atmosfera uzbude-nja i potpune dezorijentacije. Uzbudenje su poja-čavale najraznovrsnije vesti, koje su neprestano dolazile telefonom, a pozvane i nepozvane osobe potsticale su nervozno raspoloženje svojim fantastičnim izveštajima. Širile su se vesti o novim aten-tatima, o pronadenim bombama, koje je razpaljena mašta videla gotovo na svakom koraku. Nekoliko puta pronele su se vesti da je general Potjorek izvršio samoubistvo. Uzbudenje čak kod osoba koie u takvim prilikama ne bi smele da gube glavu, neko bude dokaz, što me je oko 4 sata posle podne (to jest1 šest sati posle atentata) prezidijal-ni šef baron Kolas pozvao na telefon, da bih do-znao šta je sa, vladinim komesarom, dr. Gerdeom. Kad sam mu odgovorio da ie dr. Gerde pre nekoliko minuta otišao na sednicu žalosti opštinskog saveta, naredio mi je Kolas da odmah idem u opštinsku dvoranu i da se lično uverim da li je g. dr. Gerde još živ. Pokazalo se da je on dobio »potpuno sigurno« vest da je dr. Gerde izvršio samoubistvo, i pri tome su mu opisivali najdetali-nije ppjedinosti ovog tobožnjeg fakta. Denuncijacijc protiv Srba Medutim, počeli su dovoditi sumnjive ljude u policiju. Kad se pronelo, da je atentator-dak Srbin, svakog su daka srpske narodnosti, koji se onda nalazio u Sarajevu, smatrali da je umešan u aten-tatorsku zaveru. Počelo se sa hapšenjem omladi-ne, koja je bila poznata zbog svojih nacionalnih ubedenja, ali sem toga dolazile su nmogobrojne denuncijacije od strane onih ljudi koji su ovom prilikom hteli da likvidiraju svoje lične obračune sa Srbima. Uskoro su bili policijski zatvori pre-puni, sve čelije bile su zauzete, da su počeli pri-tvorenike držati u dvorištu policijske zgrade. jednog uz drugom pored zida. Posle jednog sata pronaden je i zatvoren pravi organizator celog atentata, učitelj Danilo Ilič, jer je kod njega stanovao Gavrilo Princip. Od mnogih lažnih prijava pokazalo se da je samo jedna u vezi sa atentatom. Čuvarka javnog klozeta našla je, prilikom čiščenja, svedodžbu beogradske gimnazije koja je glasila na ime Trifka Grabeža iz Pala u Bosni. Posle Danila Iliča uhapšen je i Trifko Grabež Ovo svedočanstvo je odnela prvoj policijskoj stražari, od koje ju je dobio komesar Ivasjuk, koji je naredio pregled celog klozeta. U kanalu bu pronašli brauning identičan sa brauningom koji je bio oduzet Principu. Bacio ga je Trifko Grabež, želeči da se oslobodi brauninga koji mu je bio nepotreban posle uspelog Principovog atentate, a pri tome je u nervozi zaboravio svoje svedočanstvo. Za Trifkom Grabežoin odmah je bila izdata potemica i bio je uhapšen 30. juna. Prve dane posle atentata uopšte niko se nije interesovao za pritvorenike. niko ih nije saslu-šavao, niso nije sudio; tek su kasnije počeli da se interesuju sa ovu mnogobrojnu klijentelu sara-jevskog policijskog zatvora, i to najviše zbog intervencije porodica ili poznanika. Prema tome, mnogo je ljudi potpuno nevinih sedelo u zatvoru duže vreme. Često se dešavalo da oni uopšte nisu znali zašto su bili uhapšeni; denunrijant se nije pojavljivao, a policajac koji je nesretnika doveo u zatvor isto tako se nije više sečao sadržine prijave. Zbog nedostatka prostora u policijskom zatvoru prevozili su osobe, na koje je palo ma kakvo podozrenje, u vojničke zatvore, jer pretsednik okmžnog suda, Poljak Itnicki. nije hteo nikoga više primati u sudski zatvor bez naredenia držav-nog tužioštva. Prvo* dana demonstracije. Ovde bih hteo da pomenein još jednu okol-nost koja se desila istog dana i oko koje su Be, kao što mi je poznato, pronele potpuno neistinite vesti. Posle opštinske sednice — koja je bila sa- imenom. Alli svakako čudnovata je ova nemačka objektivnost, koja, tako reči, počinje od druge tačke, zanemarujuči prvu. Svi pisci knjige, o kojoj je reč, kao da neče da vide, da je sav boljševički sistem zasnovan na tlačenju čovečje prirode, jer se tu traži, da se čovek odrekne svojih večnih svojstava, da se potpuno oslobodi osečaja svojine, da pos,tane apsolutno nesebičan, čak i da ne gaji više ljubavi prema svojoj porodici, nego li prema »socialističkoj otadžbini«. Boljševici veruju, da se sve ovo može postiči putem bezobzir-. nog nasilja, uz jednostavnu uništenje onih, koji se s njima ne slažu (i ovo se spominje u gornjoj knjiži). A nemački naučnici se ne upuštaju u ovu osnovicu boljševičke teorije 1 boljševičke prakse. Oni ispuštavaju iz vid* ovu »sitnicu«, pa onda i ozbiljno i temeljito proučavaju, sta i kako se radi, kao da nije konačan neuspeh preodredjen, jer u (ljudskim poslovima od presudne je važnosti ne ono, što se radi i kako se radi, več zašto se radi i čemu se teži. A. Mikulin. zvana u največoj brzini, da bi se zvanično izrazila žalost grada Sarajeva zbog atentata i smrt1 prestolonaslednika i njegove supruge — održana je u kabinetu vladinog komesara dr. Gerdea kop-ferencija, na kojoj su učestvovali i pretsednib opštine, Fehim efendija Čurčič i potpretsedmfc Jožef Vancaš. Na ovoj sednici se tobož rešavalo o izazivanju pogroma protiv Srba u Sarajevu, koji su doista izbili sutradan posle atentata. 29. ju®a 1914 godine. . Za vreme trajanja sednice ulazio sam u kabinet vladinog komesara sa raznim hitnim predine-tima — i znam da se tamo razgovaralo iskljucivo 0 tekstu proklamacdje, koju je pretsednik opšune još istog dana trebalo da izda stanovnicima ^ra^ Sarajeva. O organizovanju pogroma protiv »ro nije se moglo govoriti na ovoj sedniei i zhog w razloga što su u sobu vladinog komesara za vreme ulazili činovnici, medu njima i neki srpske narodnosti. Da su se tamo razpravljala piten^a koja su morala ostati tajna, vrata sobe vladinog komesara bila bi sigurno zaključana, a sa njim bi bilo mogučno razgovarati samo preko dotnač^S telefona. Još na Vidovdan, kasno uveče, počele su demonstracije protiv Srba. U ovim demonstracijam® učestvovale su osobe koje se obično -drže daleko od ulične vreve elegantno odevena publika, činov-tiici, oficiri, jednom rečju društvena elita Sarajeva. Demonstracija je bila uperena protiv hotela »Evrope«, čiji je sopstvenik bio Gligorije Jeftanovič, n.ajpoznatiji Srbin u Bosni, dugogodišnji vod u borbi za crkveno-školsku autonomiju. koji je bio omrznut još i zbog toga što je njegov zet Spalaj-kovič bio srpski poslanik u Petrogradu, poznat iz afere austrijskog poslanika Forgača. U kavani su oštetili nekoliko stolova i razbili dva prozora; to je, medutim, bila vrlo neznatna šteta prema ono-me što se desilo drugog dana. Pre nego što se pojavila policija na mestu, demonstranti su se razišli po kučama. A zatim pogromi protiv Srba. Potpuno drugi karakter imale su antisrpske demonstracije drugog dana. To su bili istinski pogromi, izvršeni gotovo po svima srpskim rad-njama, kulturnim ustanovama i mnogobrojnim privatnim stanovima. To se može nazvati opšte um-štavanje srpske imovine u Sarajevu; ovo uništa-vanja vršile su gomile demonstranata istovremeno na raznim mestima po celom gradu. Najpre se prikupio veliki broj ološa u središtu grada, na trgu pred katoličkom sabornom crkvom, odakle su krenuli u četiri pravca da uništavaju i ruše srpske radnje, ko je su se jako poznavale P° dirilskim napisima na firmama. Razbijali su pr°" zore izloga, sekirama su lomili gvozdene roletne 1 vrata na ulazu, uništavan nameštaj, šekli s^u robu, a najzad sve bacili na ulicu, gde je olos dovršavao i sve uništavao. Grupe demonstransta nosile često pred sobom sliku čara Franje Josif®’ koju su ukrali iz neke razbijene radnje. Medu Srbima, koji su za vreme pogrom«1 najviše nastradali, nalazio se Gligorije Jeftanovič, kome su, pored gubitka u hotelu »Evropa« i 11 privatnom stanu, uništili veliku štalu, vanredno bogato uredenu. Za njega i njegovog sina dr.^ Dušana Jeftanoviča (sada potpredsednika_ opštine Sarajeva), ove demonstracije imale su i kasnije vrlo teške posledice. Jeftanovičeva plehana tablica sa bosanskim grbovima Prilikom demoliranja Stale našli su ovalni* tablicu od pleha na kojoj su oko inicijala Jeftanoviča bili naslikani grbovi bosanskih država > zemalja. Nekoliko dana posle pogroma bio sani slučajno kod sarajevskog državnog tužioca Švare, kad mu je komesar Ivasjuk doneo ovu tablicu sa pitanjem, da li se ne bi mogla zbog »grbova« ova tablica kvalifikovati kao kažnjivo delo i na o»no-vu toga sastaviti prijavu protiv Jeftanoviča. Državni tužilac je dobro razgledao tablicu i vratio je. smejuči se ovoj — kao što je to nazvao — detinja-stoj igrački. Ivasjuk je tablicu fotogralisao i posl® položio u policijski magazin. Jednu od ovih fotografija primetio je kasnii® u kancelariji tadašnjeg prezidijalnog šefa, naslednika Kolasa, 1915 godine, šef generalštaba generala Sarkotiča. Počeli su odmah u policiji <*a traže tablicu, a kako su je predali zajedno s drugim nepotrebnim predmetima centrali za prik“P' ljanje metala, uzeli su jednu četu da je potraž' u ogromnoj gomili od nekoliko desetina vagona m1; tala, i traženje je bilo posle napornog rada krunj" sano pronalaskom tablice. U ovoj tablici su videi' delo veliko-srpske propagande i okružni sud u Sarajevu je osudio Gligorija Jeftanoviča i n|eg°" vog ^sina Dušana na nekoliko meseci zatvora-Optužbu je podneo i optuživao je državni tuži*8 Švara. (Svršetak.) Naše zasužnjene Primorce in Korošce bo rešila sanio velika, močna in edinstvena Jugoslavija ____________ Nemačko proučavanje Sovjetske Rusije Sarajevo juna 1914 god. »rednik Mlr«»l«T Mateiii. — bitji m R»r«dn» •bramhn« dskavn« »draga, r. a. ■ a. >., Brnest Targasan. — Tiska tiskarn« Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi r LJabljan*