GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Praznovali smo 30-letnico rojstva nove Jugoslavije Iz zgodovine stare Jugoslavije ■vemo ,kak.sna je bila, ta stara Jugoslavija, da je bila to po politični ureditvi (kraljevina Srbov, Hrvatov ■u Slovencev, po družbeno ekonomski ureditvi pa kapitalistična na bol kolonialna in zelo zaostala država. V vodenju — vladanju stare Jugoslavije je prevladoval veliko Srbski hegemonizem — velika srbska nadvlada nad drugimi narodi. Makedonski narod sploh ni bil priznan kot narod, velik del slovenskega ozemlja je bil pod Italijo, Prav tako cela Istra z Rijeko, Zahar in dalmatinski otoki, slovenska Koroška je pripadala Avstriji. *o so bile posledice tako imenovanega Versajskega mirovnega sporazuma po končani prvi svetovni vojni. Ker so na mirovnih pogajanjih Po končani prvi svtetovni vojni v francoskem mestecu Versai na jugoslovanski strani sodelovali pred- Bralcem S ,to številko Tosame se dosedanji uredniški odbor poslavlja od svojih bralcev, prihodnjo Tosamo bo namreč v skladu s sklepom odbora za medsebojna razmerja z dne 20. novembra uredil novi uredniški odbor. Želja našega uredniškega odbora je bila, da posredujemo vesti, ki so v določenem trenutku bile za bralce zanimivejše in če ste Tosamo tudi vzadnjem letu radi prebirali, menimo da je bil namen časopisa in njegovega uredništva dosežen. vsem srbski ministri in ker je bil njihov interes velika Srbija predvsem na srednjem in južnem Balkanu in proti Solunu, so se čisto z lahkoto odrekali ozemlju na severu in Jadranu, še toliko bolj ker koroški Slovenci in Gorenjci za njih sploh niso bili nek narod, temveč so za njih to bila neka alpska plemena — ljudstva, za katere je vseeno komu pripadajo. S tem je bila najbolj zadovoljna velika srbska buržoazija, pa tudi hrvatska in slovenska, da so bili le kraji in objekti, kjer so oni imeli naložen svoj kapital pod njihovo vladavino, da bodo lahko obogateli na račun izžemanja že tako revnih kmetov in grobega izkoriščanja delavcev in proletarcev, ki so morali delati po 12, 14 in tudi 16 ur na dan, zato pa so dobili komaj toliko, da so ostali pri življenju. V naravi človeka je, da se upira, če je izkoriščan in zatiran, zato mora izkoriščevalec in zatiralec organizirati sredstva za zatiranje in izkoriščanje, to pa je država s svojo zakonodajo, ki je prirejena tako, da ščiti samo njihove interese in državnimi organi sodišča, policijo in žandarmerijo z vsemi sredstvi prisilile vključno z različnimi zapori, od manj strogih, do takih v katerih so se dogajala najbolj groba mučenja, tistih, ki si upajo izražati nezadovoljstvo s takim režimom, se mu upirati ali organizirati odpor. Tako Jugoslavijo so si zamislili, želeli in ustvarili bogataši, lastniki Tovariš Tito pri pripravljanju referata za II. zasedanje AVNOJA: »Razvoj osvobodilnega boja narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogodki tovarn in veleposestniki ter ban-cniKi in trgovci. Bili pa so še drugi, .Ki so si nastajanje Jugoslavije, po Končani prvi svetovni vojni zamisli aii drugače, to so bili komunisti udeleženci Oktoberske revolu-ciije v Rusiji, ki so se vračali domov polni idej o socializmu in napredni social demokrati, ki so ,ta-Jtoj spoznali, kakšno državo smo uooili, da je to pravzaprav profa-šistioni režim in da delavci proletarci, kmetje in zatirani narodi potrebujejo organizirano silo, ki jim bo omogočala iboj za izboljšanje neznosnega položaja in jih pripravila na dokončni obračun z izkoriščevalci in zatiralci. V aprilu 1919. leta je bila ustanovljena Socialistična delavska stranka (komunistov), Iki se je na drugem, vukovarskem kongresu preimenovala v Komunistično par-itijo Jugoslavije. Komuinsti so delovali v vseh delavskih sredinah v sindikatih in društvih. Organizirali štrajke, demonstracije, organizirali partijske šale, v katerih so se komunisti spoznavali in vzgajali v marksističnem duhu. Zaradi te aktivnosti je režim prepovedal, komunisitčno partijo, delavskemu gibanju pa napovedal pravo ofenzivo z Obznano, Vidovdansko ustavo( znano tudi kot oktroirana — vsiljena ustava) in z zakonom o zaščiti države (v decembru 1920 in avgustu 1921) in pozneje ponovno s šestojanuarsko diktaturo (1929 — 1932). V tem obdobju je komunistična partija delovala v strogi ilegali in zelo težkih pogojih. Mnogi komunisti so bili zaradi delovanja proti državi aretirani, mučeni, obsojeni na dolga leta zapora. Spomnimo se beograjske Glavnjače v kateri so mučili komuniste, 'da bi iz njih izsilili izdajstvo partije in tovarišev, pa Lepoglave v kateri je bil zaprt tudi tovariš Tito in Sremske Mitroviče, pa mariborski in še drugi zapori so bili polni komunistov. Kljub vsem preganjanjem so partija in komunisti vzdržali im so v obdobju (1933 — 1934) začeli obnavljati partijo, še posebno pa v obdobju (1935 — 1936), ko je tovariš Tito prevzel vodstvo partije. V tem času se je partija začela intenzivno- pripravljati na oborožen spopad, Iki je grozil z drugo svetovno vojno. Leta 1941 je takratna vlada z palktiraniem s silami osi in z kapitulacijo ter pobegom v inozemstvo pokazala svoj pravi obraz, koliko ji je 'do naroda. Edina organizirana sila, iki se je bila sposobna postaviti po robu okupatorju in organizirati oborožen odpor v Jugoslaviji je takrat bila komunistična partija Jugoslavije. Komunistična partija, ki je imela vizijo kakšna nai bo nova Jugoslavija in program kako to u-stvariti je to tudi storila, ravno v času, ko je bila Hitlerjeva vojska najimočneijša, ko je napadla Sovjetsko zvezo, la program je bil Dorba za osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov izpod jarma okupatorjev dn domačih izdajalcev in graditev nove socialistične federativne Jugoslavije, v kateri bo vsak narod enakopraven nosilec vseh suverenih pravic, v kateri bo vsa oblast izhajala iz ljudstva in pripadala ljudstvu, da bo s to oblastjo za vedno razlastil izkoriščevalce, in preprečil, da bi ,se kateri-koili sloj družbe osamosvojil, do te stopnje, da bi imel pogoje za izkoriščanje drugih (birokracija — itehnokracija). To je delavskemu razredu, narodom Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije, pozneje zveze komunistov in Titovim vodstvom, do sedaj vedno tudi uspelo. V narodno-osvobodilni borbi so si jugoslovanski narodi s puško v roki izborili politično oblast, organizirali ljudske odpore po vaseh, mestih, rajonih in republikah. Leta 1942 so v Bihaču ustanovili AVNOJ, med prvim in drugim zasedanjem AVNOJA organizirali podobna telesa po republikah (kočevski zbor Slovencev), izvolili delegate in pripravili program dela za drugo zasedanje AVNOJA 29. 11. 1943 v Jajcu, na katerem so AVNOJ proglasili kot edinega zakonitega predstavnika jugoslovanskih narodov doma in v tujini, prepovedali vrnitev bivši jugoslovanski vladi v Jugoslavijo, ustanovili NKOJ (nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije). To je bila nova skupščina, nova vlada. Stara pa se ni mogla več vrniti, z njo vred pa se niso smeli vrniti stari kapitalistični, neenaikopravni in izkoriščevalski odnosi. To je bilo resnično rojstvo nove socialistične države Jugoslavije. Po končani vojni je delavski razred in delovno ljudstvo Jugoslavije s politično oblastjo, ki si jo je osvojil z juriši na bunkerje, najprej moral osvojiti še ekonomsko oblast. Moral je nacionalizirati tovarne, banke, trgovine in Strokovno izobraževanje Silno ekspanzijo izobraževanja, ki jo je zaslediti v sedanjem času v vseh deželah, na različnih nivojih, prav gotovo pogojujeta dva dejavnika: hiter razvoj znanosti in tehnike, ker uvaja nove tehnologije ter socialne spremembe, ki jih spo-rcidno doživlja današnje človeštvo. Oba navedena dejavnika postavljata tudi nove, večje zahteve osnovnemu izobraževanju. Vedno bolj u-goitavlljamo, da naj bi bila osnovna izobrazba širša lin temeljitejiša v osnovnih znanjih za oblikovanje veleposestva, moral je obnoviti porušeno domovino in začeti razvoj nove države. Leta 1948 je za novo mlado porušeno Jugoslavijo nastalo težko obdobje zaradi spora s Sovjetsko zvezo (informbiro) to je bilo obdobje 1948 — 1952. Borba proti domači birokraciji, začetki samoupravljanja, razvijanje komunalnega sistema. Borba proti težnjam zaviranja razvoja socializma. Prehod na novi način gospodarjenja, stabilizacija gospodarstva. Nova ustava leta 1963, ki je jasno zapisala »samo delo in rezultati dela so osnova za družbeni in ekonomski položaj občana v Jugoslaviji«. Nova ustavna dopolnila in obračun z različnimi sovražniki samoupravljanja, različni vidiki teh-nokratizma in podobno s katerim smo obračunali po 21. sej! CK ZKJ. Tovariš Tito je dal napotke na II. zesedanlju AVNOJA, kako voditi boj in kako utrditi pravkar u-stanovljeno novo Jugoslavijo, tudi pozneje je ob vseh kritičnih situacijah, ki smo jih našteli kot »kontinuiteto revolucije« dajal smernice kako naprej z orožjem ali z oblastjo delavskega razreda, vedno in povsod je izražal zaupanje v delavce, v mladino in poštene delovne ljudi. Tudi sedaj na praznovanju 30-letnice rojstva nove Jugoslavije, je v svojem referatu proti koncu dajal kako je najpomembnejše v sedanjem trenutku graditi samoupravljanje na temeljih nove ustave, razviti gospodarstvo, da bo dajalo to, kar optimalno lahko da, dvigniti življenjski standard delavcev in odpraviti socialne razlike, ki ne temeljijo na rezultatih dela. pri tem na upoštevati načelo »od vsakega zahtevati fo kar lahko in mora narediti ter vsakemu po rezultatih dela.« Eden od mladih udeležencev proslave pa je v intervjuju dejal: »delavci so se med vojno borili z mitraljezi, danes na se morajo z ustavnimi dopolnili in novo ustavo.« Tone Dolenc — pogoj uspešnosti razgledane izobražene osebnosti ter talko temelj za pridobivanije raznih funkcionalnih znanj, ki pa so nujno potrebna za obvladanje, spreminjajoče tehnologije iln tehnike. Tako postavljeno izobraževanje je še posebej pomembno za socialistično samoupravno družbo, saj je ^predpogoj samoupravljanja odločanje, ki temelji na popolni obveščenosti, kar je izvedljivo le z razgledanostjo zaposlenih. Na osnovi navedenih dejav- Prijateljsko srečanje . V meglenem in doikaij hladnem .jesenskem jutru v soboto 24.12.73 je odpeljal izpred »TOSAME« avtobus. V njem je bila skupina delavk »n delavcev naše delovne organizacije, ki se 'je odpeljala na obisk v »Tekstilno tovarno Senožeče«. Organizator — TT Senožeče, je s tern želel doseči dvoje: 1- Skupno praznovanje v čast dneva republike in 2. Najožja in iskrena izmenjava mnenj med posameznimi člani obeh kolektivov in seveda tudi odmeritev sil iv športnem polju. Dvostranski razgovori med člani samoupravnih organov, političnih organizacij, 00 sindikata in člani ostalih poslovnih in kulturnih funkcij so imeli v mali sobici gostišča »ADRIA« svoje srečanje: Tov. Sotlar Marijan — šef gostišča »Adria« je prvi prevzel besedo v tem nevezanem razgovoru in mod drugim dejal: »Današnje srečanje članov obeh ikolelktivov je bilo z naše strani težko pričakovano, kajti od pogostejših podobnih srečanj pričakujemo le še bolj poglobljene vezi in tesnejše odnose na vseh področjih našega sodelovanja«- V nadaljevanju se je tov. Sotlar dotaknil tudi kulturnega življenja v Senožečah in med drugimi dejal: »Pred kratkim je bilo ustanovljeno v Senožečah kulturno društvo »PEPCA ČEHOVIN — TATJANA«, ki ima v svojem sestavu več sekcij. Naloga vsake posamezne sekcije je, da predstavi svojemu avditoriju na področju Krajevne skupnosti Seno- žeče vse tisto kar je sprejeto v letnem planu delovanja tega društva. V programu tega društva je skupno 8 sekaij. Predsednik tega društva je tov Sotlar Marjan. RADO MEDEN — direktor TT Senožeče je že v pozdravnem nagovoru na (kratko orisal težko razvojno pot Tekstilne tovarne in njenega vodstva, ki je z veliko volje stremelo za tem, da čim prej dobijo svoj obrat. Na sestanku pa je nadaljeval: »Vsi člani našega kolektiva s ponosom govori j o o dolgotrajnem poslovno — tehničnem sodelovanju s TOSAMO Domžale, ki, to je povedeal s posebnim poudarkom, nas tudi v najtežjih trenutkih mi zapustila in nam ob vsaki priliki nudila potrebno pomoč. Današnje nikov in zaradi iz njih izvirajočih različnih vzporednih vzrokov, je izobraževanje tudi pri nas v velikem razmahu. V tem sestavku želim omeniti zlasti o izobraževanju kot pripravi na zaposlitev in izobraževanju že zaposlenih, zaradi potreb nove tehnologije. Zaradi vse bolj prisotne naloge naloge iz področja izobraževanja odraslih, nastaja vrsta novih spoznanj, kako naj poteka delo z odraslimi. Andragogika je danes že Priznana znanost in se ukvarja samo z izobraževanjem odraslih. Praksa je zdavnaj ovrgla trditev, da ie učenije za mlade. Danes srečamo v raznih oblikah izrednega šolanja starostno zelo heterogen sestav. Potreba izpopolnjevan!] a, poglabljanja, dopolnjevan ja ali pa tudi novega osvajanja znanja je zajela staro in mlado, bodisi zaradi boljšega materialnega in socilanega po-lolžaja, »prenovljene« zahtevnosti v sistemizaciji delavnih mest in tehnologije: Glede na potrebe iz katerih pristopamo v delovnih organizacijah k izobraževalnim procesom, ločimo 4 oblike kot: usposabljanje kadrov, izpopolnjevanje, specializacija in Prekvalifikacija. Pod pojmom usposabljanje razumemo vse raznolike oblike iizo-bražavanlja, v katere so Vključeni kandidati Jki nimajo predhodnih izkušenj. Zato je pri tej obliki manj možnosti za prenašanje predhodnih izkušenj zlasti, če delujejo negativno, kar se .pogostokrat dogaja pri Prekvalifikaciji ali pri izpopolnjevanju. V usposabljanje sodi uvajanje na dalo ali v učenje (izobraževanje). Uvajanje na delo zajema uvajalne seminarje ob sprejemu novih de- lavcev ter strokovno voden ogled podjetja, kar sodi v strokovno organiziran sprejem vseh novincev v delovno organizacijo. Za strokovne kadre je možno daljše st roko vino uvajanja v obliki haspitiranja na raznih delovnih mestih s poudarkom delovnega mesta, k jer bi ostal, ali asistiran ja, ko kandidat že samostojno prevzema lažje opravke. V naši praksi nam je znana taka oblika uvajanja pod pojmom pripravništvo. Pri nas je v to zelo razširjeno izobraževanje, ki je običajno sestavljeno iz proizvodnih vaj in neka j teorije, leJta pa je pogostokrat nestrokovno in slabo programirana. Proizvodne vaje navadno .potekajo po že izdelanem sistemu pri-učevanja, teh je namreč več. O pri-lagaljanju in uporabnosti tem sistemov v naši praksi bi bilo koristno tudi pisati v naši TOSAMI, seveda pa ie zato potrebno sodelovanje sodelavcev iz tehničnega sektorja. Pri izpopolnjevanju udeleženci ne pridobijo novih znanj, temveč sl sistemizirajo, dopolnjujejo ali spreminjajo svoje dotedanje znanje. Vzroki za to obliko izobraže-vanja so spremembe dela na delovnem mestu, novi stroji, dališa odsotnost z dela in podobno, Najboli-še je, da izhajamo od predhodnih ižkušeni. ki pa jih je potrebno pre* ugotoviti in oceniti iter šele na taki »snovi sestaviti izobraževalni program. Če bi bilo preizkušanje znanja tudi sicer naša večkratna nra-ksa, bi naš sistem nagrajevanja lahko upoštevali stvarno znaive delavca, ne pa nekoč pridobljeno znanje, kar se sicer dogaja, čeprav je znano, da se marsikaj pozabi. Ena od oblik izpopolnjevanja je dokvalifikacija. ki je tudi znana naši praksi. Žal je več uporabljamo v inte- resu delovne organizacije, manj pa v prid delavca. Nekvalificirani delavec na delovnem mestu polkva-lificiranega osvoji delovne naloge, manjka mu še ndkaj teorije in delovnih izkušenj, kar pridobi v krajšem tečaju. Te smo že doslej stalno izvajali. Posebno bomo to nalogo izobraževanja močno razširili in izvedli v letu 1974/75 v naši delavni organizaciji. Iz dosedaj povedanega je raz-vidno,da je pri vseh obravnavanih oblikah izobraževanja pomemben strokovni pristop, ki se ne izraža le v pripravi programov dn izbiri iništruktarjev bo namreč uspešno, če bo program sestavljen šele tedaj, ko bo znano predznanje kandidatov .in njihove sposobnosti za Osvajanje novih znanj. Ce bo inštruktor ali predavatelj izbran ne samo, ker obvlada veščine operacije, temveč tudi zato, ker njegove osebnostne lastnosti zagotavljajo najboljši pristop in vodstvo kandidatov. Dosedanja praksa premalo upošteva omenjene pogoje predhodnih priprav. Upamo, da v bodoče tega problema ne bo več. Dejstvo je, da je proizvajalec na svojem delovnem mestu uspešen le, če je strokovno usposobljen, da lahko dela hitro in kakovostno. Tako usposobljen in učinkovit delavec je tudi uspešen samouprav-Ijalec in graditčlj naše samoupravne socialistične družbe. Navedenih dejstev se odgovorni in za to zadolženi ter pristojni organi oziroma službe globoko zavedajo, da je temu ras tako, je razvidno ,iz postav-Ijenih nalog v načrtu izobraževanja za leto 1974. M. P. srečanje potrjuje to in želja nas vseh je, da takšna in podobna srečanja postanejo tradicionalna«, je zaključil tov. Meden. Tov. Cerar Ivan — predsednik PO v Tosami. »Osebno sem izredno zadovolijen, da sodelujemo na tem srečanju, ikajiti prepričan sem, da ie na takšen konstruktiven način lahiko pridemo do tiste točke sodelovanja, ki nam vsem skupaj omogoča odpravo vseh konfliktnih situaciji, ki bi eventuelno nastopile. Podobna srečanja nam narekuje tudi nova ustava, ki svakemu članu naše družbe omogoča ,da čim bolj smotirno in direktno vpliva na razvoj medsebojnih odnosov na vseh toriščih človeškega udejstvovanja«. Na koncu je predsednik PO poudaril, da razdalja med delovnima organizacijama v nobenem primeru ne sme biti ovira za razvoj vsestranskega medsebojnega sodelovanja in vzpostavitve čim trdnejših osnov za dosego ugodnih poslovnih rezultatov. Simpatična predsednica mladinskega aktiva — tov. Franca Zakrajšek je mod drugim poudarila, da mladina v Senožečah pogreša podobna srečanja. Po njenih besedah je spoznavanje mladine eden od osnovnih pogojev za popolnejše medsebojno sodelovanje. Mladina obeh kolektivov naj bi se večkrat srečala in si slkupno ogledala po- samezne delavne kolektive posebno iz tekstilne strdke širom naše ožje domovine. Predsednik naše mladinske organizacije tov. Marjan Svetlin se je popolnoma strinjal s tov. Zakraj-škovo in obljubil, da bo stremel za tem, da se mladina obeh kolektivov čim bolj spozna, ker samo na ta način bo možno 'programirati na-daljne uspešno sodelovanje. Zaže-Ijeno bi tudi bilo, da bi se izdelal skupen plan nalog za oba mladinska aktiva je zaključil tov. Marjan Svetlin. Tov. Vidmar Marjan — predsednik 00 sindikata v TT Senožeče. »Sindikalna organizacija v našem podjetju še nima tako uspešno razvitega delovanja koit ga imate v TOSAMI. Vendar tudi mi že delamo _ na izpopolnjenem planu delovanja naše organizacije. Omejenost naših možnosti je razumljiva glede skromnih sredstev, ki jih imamo. Delavci v našem podjetju imajo v gostinskem obratu »Adria« možnost prehrane, in sicer jim je omogo-oneo, da dobijo malico za 2,50 din, kosilo za 7,00 din in večerjo za 5,00 din«. Tov. Dušan Borštnar — sekretar OOZK je tudi poudaril, da bi bila medsebojna srečanja zaželjena in potrebna. Po njegovih besedah je najožje medsebojno sodelovanje nujnost 'in osnovna potreba za nemoten razvoj gospodarskih, kultur- Marjan Vidmar nih in športnih vezi med obema kolektivoma. V kasnejšem sproščenem razgovoru med posamezniki obeh kolektivov je prišlo do izraza dejstvo, da člani enega in drugega kolektiva iskreno želijo medsebojno zbli-žanje, ki bi bilo trden temelj in osnova nadaljnjih poslovnih uspehov. Francka Zakrajšek Noč je že globoko zajela vso mimo Primorsko, iko je naš avtobus odpeljal iz Senožeč. Slovo od prijaznih gostiteljev je bilo iskreno. Iz oči vsakega posameznika pa je izžarevala želja, da bi podobna srečanja bila pogostejša. Na poti domov pa je vesela pesem v avtobusu naznanjala, da nastopa nova še ugodnejša doba za 'razvoj medsebojnega sodelovanja obeh kolektivov. Štefan Rozman PROIZVODNJA V NOVEMBRU 1973 O id de 1 e k Enota mere % 1. Trakotkalmica 000 vot 114 2. Tkalnica šir. tkanin 000 vot 105 3. Belilnica — vlaknine kg 100 4. Mikalnica din 92 5. Vložki pkt 92 5. Konfekcija din 117 6. Cigaretni filtri 000 kom 100 Cigaretni filtri din 98 Skupaj din 102 Varnost pozimi Jesenski in zimski čas prinašata zaradi hladu kup nevšečnosti za vse udeležence prometa, če izvzamemo vse ostale težave, ki se prav v zadnjem času poostreno kažejo zaradi vsesplošnega pomanjkanja energetskih virov. 'Medtem po pomenita sneg in led za tisoče ljudi novo obliko rekreacijskega in športnega udejstvovanja, ,pa sta za teiste in še vse ostale ljudi, ko se ipojavijo na cesti, po-ieR megle največ j a sovražnika in sicer ne glede na to ali gre pni tem za voznike avtomobilov ali za čisto navadne kolesarje in pešce. Udeleženci v prometu, to pa smo pravzaprav vsi ljudje, moramo zato v jesensko zimskem obdobju u-poštevati specifične zahteve vairne-ga gibanja. Še posebej dosledno se morajo izpolnjevati predpisi in vsi ostali dodatni ulkrepi za zagotovitev čim večje lastne varnosti in varnosti drugih udelležencev v prometu. Megla, poledica in sneg so ovire na katere se mora resno in ustrezno pripraviti. Megla zmanjšuje vidljivost, kar moti predvsem voznika motornih to je hitrejših vozil, ogroža pa zato posredno tudi ostale udeležence v prometu. Vozniki motornih vozil morajo v meglenem vremenu prilagoditi hitrost in osve-tlienosit vozila .stopnji vidljivosti. Drugi vozniki, kolesarji in pešci morajo seveda tudi upoštevati zmanjšano vidljivost, tako da se gibljejo po skrajnem robu cestišča (če ob vozišču niso urejene peš Poti ali kolesarske steze) in da se odločajo za premišljeno ter predvideno prečkanje cest. Vštricna hoja ali vožnja s kolesi po cesti ob zmanjšani vidljivosti je še nevarnejša kot sicer. Megla in tema, ki vladata v zimskem času dobršen del dneva se posebej zahtevata, da so vsa prometna sredstva brezhibno tehnično urejena. Pri tem velja omeniti posebčj opremljenost s svetlobnimi napravami in oznakami. Za kolesarje posebno velja, da morajo Prad zimsko sezono pregledati svoje dvokolesne konjičke. Nameščena m nerazbita odbojna stekla ter u-rčieina svetila so pogoj za varno vožnjo kolesarja na cesti. Za voznike motornih vozil velja, da marajo Pozimi še posebej paziti na čistost zaromatnih in signalnih svetil, ki so na vozilu. Umazanija namreč na vsakem svetilnem telesu zadrži Precejšnji del svetlobne energije, talko da se svetilnost svetila zmanjša. Pri močni zamazanosti se svetilnost zmanjša do take mere da kot pravimo žarometi samo še brli-10. Kot je že v začetku zapisano, morajo tudi pešci upoštevati na cesti zimske pogoje v (prometu. Ob tem velja omeniti tudi tiste naše pešce, ki se vozijo na delo z avtobusi. Precej pogosta je slika (predvsem zjutraj) ko potniki z avtobusov prodirajo Skupinsko ali posamič čez cesto na delih, kjer ni označenih prehodov nato pa v Skupinah, ki včasih zasedejo tudi del vozišča nadaljujejo proti tovarni, kjer so zaposleni. Tak način hoje gotovo ne prispeva k večji varnosti v prometu pri zmanjšani vidljivosti ali celo spolzki cesti, pa je lahko usodno. (Poudariti je potrebno, da morajo vsi udeleženci prometa v zimskem času še toliko bolj upoštevati vse njim namenjene prometne znalke. Ob vsem tem velja omeniti še potrebnost urejenih prometnih znakov kar sicer nima neposredne zveze z varnostjo prometa v zimskih pogojih, vendar pa zaradi velikega vpliva na prometno varnost velja posvetiti tej zadevi nekai pro- tora. Na tem področju je bilo doslei s precej narejenega. Da pa se ni-3 uporabljene vse možnosti za do-ego varnejšega prometa na tem odrooju kažeta tudi dva mvesti-ijlSka primera. — Na predlog samoupravnega rgana je Tosama zaprosila lotos -bruarija za dodatno svetlobno u-editev prehoda za pešce, k; ie red tovarno. Doslei rešitve ati za-rnitve predloga še m bilo, prehod a še naprej ostaja tak kot m bit oslej, predvsem nevaren v času o ljudje hitijo na delo m z dela. — Križišče na Viru, ki mu do-lačini pravijo kar »pri Pučkotu« priključek Bukovčeve ceste m čete iz smeri Podrečje na cesto praga reda Ujulbljana Celje) je nano po močnem prometu (sai a vsakodnevno uporablja precej-hje število zaposlenih ljudi, ki sta-ujejo na območju Vira in Kohce-ega ter delavcev, ki so zaposleni Papirnici Količevo in Heliosu), hilkovčeva cesta se pred priklju-kom na »glavno cesto« precej razili vendar pa ni na cestišču nobe-ih znakov, ki bi voznikom dolo-ali postavitev vozil pred križiščem, 'o/.niki, ki so pripeljali po Bulkov-evi cesti se zato postavljajo vsak 0 svotje, kar seveda razširjeno ce-tišče tudi omogoča, (predvsem veja to za tiste, ki zavijajo v levo), 'odobno velja to tudi za voznike, 1 z »glavne« zavijajo na Bukovče-o cesto in ker imajo prednost mo- rajo glede na lastno postavitev in na postavitev čakajočih vozil na Bukovčevi cesti »izbirati« ali bodo zavili pred njima ali jih bodo pra-vjicaia obšli ali pa, če so se čakajoči bolj »razbohotili« zapeljati med nljimi proti Količevem. Z ustrezno cestno označitvijo bi bilo predvsem v konicah, ko gredo ljudje na delo ali iz dela, križišča precej manj prometne zmede in precej več varnosti za vse. Poleg vseh naštetih težav je treba še omeniti nevarnost, ki je redna spremljevalka v zimskem času to je spolzkost cestišča. Predvsem je nevarna poledica, ki se pojavlja na posameznih odsekih ceste. Zato velja pozimi predvsem za voznike motornih vozil, da poleg večje previdnosti upoštevajo in zasledujejo metereološko stanje za predele, kjer nameravajo potovati. Poleg druge obvezne opreme nekaj spreja vrste gumis za varnejšo vožnjo na krajših poledenelih odsekih in sredstva zoper zmrzovanje šip v zimskem času tudi ni več. Pri zasledovanju »zunanjih« nezgod, ki se dogajajo v okviru podjetja (na poti in znotraj tovarne) pozimi je razvidno, da odpade dobršen del na nezgode, do katerih pride pozimi tudi znotraj podjetja predvsem na dvorišču zaradi pole-denelosti. Za odpravo poledice skrbi služba za zavarovanje podjetja, vendar pa zaradi sorazmerno velikih površin ni mogoče povsod odstraniti zaledenele površine asfalta. Ce gre za močnejšo poledico tedaj se pri vratapju razobesi opozorilni napis, ki prihajajoče opozori na nevarnost poledice. Namen pravila je, da so zaposleni seznanjeni s pretečo nevarnostjo in da do raz-solitve ledenih površin hodijo skrajno previdno po dvorišču. V teh primerih se je pametno izogibati predvsem močneje nagnjenih asfaltnih površin, ker je na teh mestih možnost padcev in poškodb dosti večja kot sicer, pa tudi zaledenitve so na nagnjenih površinah predvsem ob topečem se snegu dosti pogostejše kot na ravnem. Tudi uporaba ustrezne obutve lahko pripomore k varnejši hoji pozimi saj narebričena guma zagotavlja človeku predvsem drugačno varnost kot drseči podplati. V sestavku so navedena več ali manj znana dejstva, katerih ponovno poznavanje in obnavljanje, talko kaže vsakodnevna praksa, ni nikoli odvečna. F. V. 20 stopinj Celzija V pozni jeseni, ko pritisne mraz nastajajo vedno novi problemi in se pojavljajo pritožbe v zvezi z ogrevapjem. Na kratko bi pojasnil sistem in ureditev ogrevanja v naši tovarni. Pri nas imamo izvedeno parno in toplovodno t. j. centralno ogrevanje. Poleti in jeseni se pregledajo vse instalacije, zamenjajo se pokvarjeni ventili in druga armatura, očistijo se kondenčni lonci in uredi se tudi nova napeljava, ki je predvidena za tisto leto. Takrat se mora izpustiti tudi vsa voda iz radiatorjev in cevi. Po končani montaži se vse zopet napolni z vodo, poizkusno segreje in odzrači vsak radiator posebej tako da ;je cel sistem pripravljen na nenadno ohladitev, ko je potrebno začeti z ogre- vanjem. Zaradi vseh teh dol, ki so nujno potrebna, bi bilo zaželjeno, da po ikončani sezoni ogrevanja uporabniki grelcev — radiatorjev v pisarnah in nekaterih oddelkih in parnih grelcev v drugih oddelkih tudi sami sporočijo eventuelne napake, ki so se na ogrevni instalaci-H pojavile v zimiski sezoni. Šele takrat je možno brezhibno popravilo. Delovanje samega ogrevanja je Pogled v kotlovnico. avtomatsko in enotno za vso tovarno. Tipalo postavljeno zunaj na južni strani daje signale ventilu, ki po potrebi odpira ali zapira dotok pari, ki segreva vodo za grelce. Zato ni subjektivna krivda, če v predhodnih letnih obdobjih jesen — zima in zima — pomlad, tipalo paro že zapre, čeprav ije v sobah na severni strani še hladno. Pri tem je treba vedeti, da je v tovarni ogromno radiatorjev in da se regulacija ne da tako urediti, kot v privatnih stanovanjskih hišah z manj prostori) Še posebno pereče ;je bilo ogre-vanije y dneh po 29. novembru. Presenetila nas je močna ohladitev, ki je bila za tiste dni nenavadna, zakaj, tako nizke temperature so običajno šele v januarju. Kakor v drugih podjetjih so se tudi pri nas prvi delovni dan pojavili problemi v zvezi z ogrevanjem prostorov in proizvodnjo, kljub temu, da je bilo med prazniki organizirano kurjenje kotlov in ogrevanje. Poleg nizke temperature je v nedeljo 2. novembra zmanjkalo električne energije in v preslabo zaprti garaži so popokale radiatorske cevi, na dvorišču kjer so zidarji Obnove med gradnjo odprli kanal za parno gretje pa je tudi zamrznila cev in zato so bile prvi dan težave z ogrevanjem v oddelku filtrov, mizarski delavnici in tiskarni, ki so vsi vezani na to takrat nepropustno cev. Mislim, da isam vsaj bežno nanizal nekatere probleme ogrevanja in vzdrževani ja ogrevalnih elementov v našem podjetju. K. M. Zah va le Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji za darilo ob rojstvu hčerke. Marija Vidovič Ob smrti mojega dragega očeta, Dolinar Franca, se vsem sodelavkam iz konfekcije in mikalniice iskreno zahvaljujem za darovani venec, izraze sožalja in denarno pomoč. Urška Kovač Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku tkalnice ovojev najpnisrčneje za-zahvaljujem za lepo darilo. Obe- nem se zahvaljujem tudi upravi podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov v Novem letu 1974. Gostič Pepca Sindikalni podružnici podjetja se iskreno zahvaljujem za obišk in darilo v času moje bolezni. Lisjak Marjeta Ob izgubi moje mame Ivane Polž se iskreno zahvaljujem pevskemu oktetu Tosame, svojim sodelavkam in sodelavcem za venec, denarno pomoč in udeležbo pri pogrebu. FRANKOVIC BRIGITA O stimulativnem nagrajevanju in osebnih dohodkih v prihodnjem letu! S tem prispevkom naj bi se zaključila polemika v zvezi s člankom »Dohodek, osebni dohodek in gospodarjenje«, ki je bil objavljen v prejšnji številki Tosame. Ker se najboljši članki v našem tovarniškem časopisu začenjajo s citati, da se tako podkrepi njihova vsebina, naj mi bo doivoljeno, da sc na skromen način poslužim tudi sam tega načina. Le tako mi bo, mogoče, v uspelo biti enakovreden drugim članlkarjem, le-iti pa mi maji ne zamerijo, da sem se brez njihovega privoljenja drznil uporabiti zasnovo njihovega pisanja. . Pri tem si ne bom pomagal s citati domačih političnih sodobnikov, pač pa bom opozoril na to, da le prof. Nemec sredi lanskega leta, ko je imel serijo predavanj o nagrajevanju in vodenju, razdelil 'kcd nas list z inapisanimi mislimi vtikih filozofov. Nekemu izmed članov naše delovne skupnosti so bile tl? .misli zelo všeč in jih je dal celo objaviti v lansko septembersko številko našega časopisa. Med drugimi tudi tole Cicerovo: »Neumno je ■ odati. tuje napake, a pri tem pozabljati jna isvoje!« Če dodam za začetek še tisto znano tatinsko zvi-lačo, ko se je kradljivec na hitro Pomešal med ljudi in vpil na ves glas: »Držite /tatu!«, da ;je obrnil Pozornost od sebe (kar se v tem primeru razume v smislu, da kri-vec vpije: »Tam je krivec«, da bi izpadel nedolžen in čist), potem bo PrepiSovainje od drugod — ki je tudi zalo moderno — dovolj in se lahko lotimo vsebine. Članek »Dolhodetk, osebni dohodek in gospodarjenje« v prejišnji številki Tosame obvešča bralce pol-resniono o stimulativnem nagrajevanju in neresnično (lažno!) o pla-mranljiu osetonlih dohodkov za prihodnje leto. To se avtorju članka Piti ne more zameriti, saj hi /težko od njega pričakovali samokritično Pojasnilo; o ljudeh, Iki [jih ima za jtehnohiirdkrate, pa itak raje napiše Kali diskreditirajočega, da bo tako izpadel kot korajžen, napreden politolog. Vendar pa je, že po samem zakonu o tisku, zavajntje bralstva neprimerno, pa tudi (kaznivo. Na žalost velja to določilo /tudi za takega človeka, ki mu he (kaže vsega zame-nti in ki je nerad (kriv. Sploh ne mislim, da mi (bo avtor tistega članka hvaležen, če /bom bralce Tosame pravilno informiral. Prej bi pričakoval, na podlagi številnih izkušanj, njegovemu zdravju škodljivo obnašanje. In prav žal mi bo, če bo do tega v /resnici prišlo, saj moramo drug drugemu želeti le dobro, iker smo v isti delovni skupnosti. Pa vendarle — zadeva clkrog stimulativnega nagrajevanja in planiranja osebnih dohodkov v prihodnjem letu je 'takale: Uvedba /stimulativnega nagrajevanja je v naši delovni organizaciji resnično nujna in (koristna. Njegova vsebina in vrednost je tako dobro opisana v tistem članku, da res ni kaj dodati. Uvedla se pa ni /ta (koristna institucija preprosto zato, ker avtor tistega članka, ki je obenem tudi /vodja službe za nagrajevanje in organizacijo 'ter predlagatelj pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ni pravočasno poskrbeli, da se v pravilnik vnesejo oziroma pravilniku dodajo tudi planirane vrednosti posameznih kriterijev stimulativnega nagrajevanja, ki bi bile osnove za obračun. Druge osnove za obračun osebnih dohodkov so v pravilniku, tako: vrednost posameznih kategorij, mesečne nagrade praktikantov (in vajencev, odstotki povišanja za nadurno in nočno delo, višine štipendije, dodatek za službena leta itd.; tako občutljivo zadeva kot je stimulativno nagrajevanje pa osnov za obračun nima vključenih! Vodja službe se ije šele po sprejemu pravilnika, z dopisom 24. avgusta /spomnil nato in naročil analizno-planskemu sektorju, da pripravi podatke za obračun! Av/tor članka ima svoj izvod Gospodarskega načrta za leto 1973, ki je bil postavili en kot osnova za obračun stimulativnega nagrajevanja. Ker je imel nad njegovo vsebino takoj ob prejemu — (kot je za njega običajno! — kritične pripombe in ker je bil 'tudi osebno informiran, da je potrebno nekaj kriterijev še preračunati iz osnovnih podatkov (proizvodnost ter zaloge razreda 3), trdim, da je vsebino Gospodarskega načrta poznal ves čas in da je prav odiveč tarnati in obtoževati, da ni /stimulativnega nagraje-vamja, ker hi planirano 'to in ono. Ce bi vodja službe za nagrajevanje mislil na vse (kar more vnesti v pravilnik, bi lahko rekel, da Ije namenoma .izpustil vnos obračunov za stimulativno nagrajevanje, da hi potem kritiziral diruige. Pa mu takega slabega namena ne pripisujem, raje se zadovoljim s staro mislijo, da je pozabljati človeško, ki pa ji motam takoj dodati drugo misel, da je težko priznati lastne napake. Po- sebno — še takemu človeku, ki vsepovsod raztresa svoje nasvete, pripombe in predloge, poučuje in vihti svoj kazalec. NajbOLjši se vendar ne sme zmotiti! Potem ni več najboljši! Če bi se vodja službe za nagrajevanje pravočasno pobrigal za izračun vrednosti kriterijev, potem bi ndkako /premostili tud/i vse druge prigovore, ki so se kasneje pojavili in 'ki iso ovrgli možnost za takojšnjo realizacijo stimulativnega nagrajevanja. Glavni argument proti izplačevanju pa je bil, da niiso vse osnove za obračun kriterijev potrjene na zborih. Tisti, ki v naši tovarni najbolj na glas skrbi za /samoupravne pravice in /ki ima na skrbi tudi organizacijo, je na to pač pozabil. Mogoče ga je naloga prerasla? Omemiil sem že, da v gospodarskem načrtu res ni bilo izračunane produktivnosti. Res je, da tudi vsega tistega, kar našteva avtor tistega članka, ni /bilo planiranega. Gospodarski načrt pač ni bil delan za potrebe stimulativnega nagrajeva-nja. Nasploh lahko rečem, da se določila letnih planov vse do letos tudi niso kaj dosti jemala v obzir. Pomanjkljivemu zanimanju za plan ije sledil tudi v nekaterih specifičnostih pomanjkljiv plan. Šele. letos se mu je začela posvečati večja pozornost in uvedba stimulativnega nagrajevanja bi mu dala polno veljavo. Ta rehabilitacija planiranja je samo razveseljiva in vzpodbudna in v analizo planskem sektorju smo ves čas podpirali težnje za oblikovan j e takega stimulativnega nagrajevanja — in to kljub temu, da smo se, ob personalni majhnosti, izpostavljali dodatnemu delu in čimbolj ši točnosti podatkov. Stimulativno nagrajevanje je, namreč, zelo občutljiva zadeva. Terja irealno in izenačeno postavljene kazalce, sicer postane izplačevanje krivično. Za letošnji prodajni plan vemo, da jc /bil /postavljen zelo optimistično in ga ,je poslovni odbor praktično skozi vse leto rebalansi-rail navzdol pri potrjevanju mesečnih operativnih planov. Več vzrokov je nastopilo, ki v planu niso mogli biti predvideni, tako pomanjkanje preje in njena slabša kvaliteta, zmanjšana zmogljivost kooperanta v Senožečah, pomanjikanje embalaže, redukcija elektrike, zakasnela vključitev stroja za izdelavo filtrov — kar je vse vplivalo, da je plan v (povprečju zaostajal za okoli 8 %. Ta zaosta nek je sicer ravno še v mejah, ki ga glede ocene realnosti plana po stavljajo splošni normativi (in zato ne bi bil potreben rebalans), ne omogoča pa izračunavanje pozitivnih kvantitativnih kriterijev (to sta obseg proizvodnje in prodaje) za 'Stimulativno nagrajevanje. Kvalitetni kriteriji (pokritije in proizvodnost) pa bi bili izračunljivi. Kei smo vstopili v stimulativno nagrajevanje šele z avgustom in ker do zadnjega ni bilo mano, kateri kriteriji bodo uveljavil jeni in ker gospodarski načrt v začetku leta ni bil delan za potrebe stimulativnega nagrajevanja, se ije postavila dilema, če ne bi bilo primerno jemati za osnovo nekaterih kriterijev (obsega proizvodnje in prodaje) vsaj mesečni operativni plan, da ne bi šli — tik prod koncem leta — samo zaradi potrebe stimulativnega nagrajevanja — v dolg postopek re-balansiranja. Ta misel ni prodrla in tudi zato stimulativnega nagrajevanja ni. In še en element se je znova pojavil ob prvih izračunih kriterijev. Kriterij produktivnosti je v bistvu isto kot preseganje norm. V odi a službe za nagrajevanje dobiva mesečne podatke o preseganju norm posameznih oddelkov in če jih količkaj spremlja, bi lahko spoznal, da je povprečni preseg nocm zelo različen v posameznih oddelkih. Ud 3 % v tkalnici do 17 % v behlmci. Tem odstotkom so se približevali tudi izračuni kriterija produktivno-stiv posameznih oddelkih. Jasno je, a niso mogli biti vsi enako zadovoljni z zase ugotovljeno produktivnostjo in dosti je bilo spet govora o neizenačenosti norm. Norme so merilo za osebne dohodke, politiko osebnih dohodkov pa usmerja služba za nagrajevanje. In ker ie tudi neizenačenost norm vplivala na mnenje, da se stimulaltivno nagrajevanje preloži, bi bilo zanimivo vedeti, kali je bilo na področju izenačevanja norm po tem narejenega. Ocenjujem da nič in da bomo z novim latom imeli po krivdi tistega, ki vodi magrajevame, prav talko' slabo izhodišče za mertenie produktivnosti kot ga imamo sedaj. In spet bodo 'tisti prigovori glede možnosti uvedbe produktiv-nositi kot kriterija stimulativnega nagrajevanja, kot so bili tokrat. Ko smo, po zakasnelem naročilu službe za nagrajevanje in organizacijo v analiznoplanskem sektorju začeli z izračuni posameznih kriterijev po oddelkih, smo sicer naleteli še na določane posebnosti in nepravilnosti, vendar pa smo, v sodelovanju z vodji oddelkov, ki so pokazali resnično izreden interes za kvaliteto podatkov, uredili v vse sporne zadeve. Talko imamo sicer osnove za kriterije — v konceptu — vse izračunane, stimulativnega nagrajevanja pa ni, ker-da rezimiram — niso bili itudi vsi kri- teriji pravočasno potrjeni na zborih in ker sploh niso bili vključeni v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Kdo bi moral pa za to poskrbeti je jasno. Še bi se lahko kaj napisalo o stimulativnem nagrajevanju, saj prvotno polresnično obvestilo terja Obširnejšo razlago. Pa mogoče bo to dovolj za bralce Tosame. O drugi zadevi, planiranju osebnih dohodkov za prihodnje leto, ki pa je prikazana neresnično (lažno!) pa lahko opravim na kratko. Ker avtor tistega članka ni član ZK, je seveda vprašljivo, če je na tekočem s politiko ŽK, na katero se pri tem sklicuje. Zavod za planiranje je postavil dve tezi o možnosti dviga življenj sikih stroškov v prihodnjem ilatu: bodisi 15 %, bodisi 18 %. Mi smo vzeli v obzir drugo možnost, torej 18%, povišana pa je že za 2%, talko da planiramo za prihodnje leto 20 % višje osebne dohodke. ITo je visoka postavka v strukturi cene, za cene pa menda vemo vsi — mogoče tudi avtor tistega članka — da jih ne moremo svobodno formirati in da bi bilo žaljivo trditi, da sedaj delavci tako zabušantsko delajo, da hi lahko samo z odkrivanjem notranjih rezerv pridobili te, 20 % višje osebne dohodke. Nekaj se zagotovo da pridobiti, itolilko pa ne. Zato je, ob sočasni povprečni podražitvi materiala za 33 % 'in ta material predstavlja v strukturi cen za prihodnje leto kar 75 % (letos je le nekaj nad 60 %) — rešitev za višje osebne dohodke tudi ugodna rešitev na vloge za višje cene na zavodu za cene. Ta postopek 'je pa običajno dolg (letos je trajal 5 mesecev!) in bo potrebno dosti naporov, da bomo te osebne dohodke dosegli. Komisija CK ZKS za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko, katere član sem tudi sam, pa je na svoji zadnji seji, ko je obravnavala izhodišča zavoda za planiranje o razvojni politiki v pri-hodnjam letu, potrdila postavko zavoda, da morajo osebni dohodki v prihodnjem letu naraščati nekoliko pod stopnjo rasti produktivnosti, vendar pa ne smejo pasti pod raven dviga življenjskih stroškov. V tem smislu bo treba tudi doseči spremembe samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov. Kdor zna prav brati pojasnilo o planiranju osebnih dohodkov za prihodnje leto in stališča komisije, si bo na ijasnem, da ‘je naša politika vsklajena s politiko ZK. Vidite, veliko pisanja je potrebno da se pravilneje prikažejo posamezni problemi, ki nastopajo v življenju tovarne in ki jih nesamokri-tični, [napadalni posamezniki svojevoljno razlagajo in valijo krivdo na druge. Toni Laznik, dipl. oec. ZAHVALA Upravi podjetja se iskreno zahval ju jem za lepo iknjigo, ki sem jo dobila ob odhodu v pokoj. Ob tej priliki pa se zahvaljujem za darilo tudi vsem nekdanjim sodelavcem in sodelavkam, katere obenem lepo nazdravljam in jim želim zadovoljno — predvsem pa zdravo Novo leto. Klobčič Budinka Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka filtrov iskrena hvala za cvetje ob smrti mojega očeta. AVBELJ MARIJA Del toplotne energije pozimi še toliko bolj potrebne odhaja v zrak. • • Športno srečanje Tosama Streljanje V okviru praznovanja dneva republike smo se isrečali strelci omenjenih tovarn. Našo ekipo smo zastopali trije člani, in sicer: Kos Ivan, Klopčič Stane in Cerar Ivan. Ker v Senožečah nimajo lastnega strelišča, smo se pomerili na strelišču v Postojni. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je pote-■kallp v prijetnem vzdušju. Tekmovali smo s puškami od strelske družine Postojne, ker naša sekcija 'nima lastnih pušk. Le-te smo dobili kar na strelišču, na kar so 'vplivali tudi rezultati, razen pri Kos Ivanu, ki se je dobro odrezal. Rezultati tekmovanja: Prvo mesto je zasedla ekipa Senožeče — 425 krogov. Drugo mesto je zasedla ekipa TOSAME — 405 krogov. Prvo mesto med posamezniki pa je zasedel Kos Ivan »TOSAMA« — 149 krogov. Isto število krogov je dosegel strelec ekipe SENOŽEČ Dolenc D., vendar je po strelskih Pravilih boljši tisti, M doseže večje število krogov v zadnjih dveh tarčah. . Po končanem tekmovanju smo si segli v roke in drug drugemu čestitali za dosežen uspeh in se odpeljali nazaj v Senožeče v tovarniško menzo, kjer je bilo zvečer na programu podelitev diplom lin pokalov. Po končani podelitvi priznanj, le sledila prosta zabava. Vzdušje je bilo zelo prijetno ob medsebojnih razgovorih in izmenjavi mnenj. Naj si bo v športu ali s področja med-f^bojnega sodelovanja med TOSA-MO in Tekstilno tovarno Senožeče. Na koncu naj omenim še to, da naj bi bilo takih in podobnih srečanj v bodoče še več. CERAR IVAN Šah Po nadvse toplem prijetnem sprejemu iin ogledu tovarne v Senožečah, smo v svečano pripravljeni 'restavraciji postali najbolj nestrpni strelci in šahisti, ki smo po sporedu prvi morali pokazati svoje ''-nanje in sposobnosti. Ko smo se zbrali šahisti obeh okip, smo se domenili za sistem 'Sre, da tekmovanje ne bi predolgo trajalo. Dogovorili smo se, da bo vsak igralec imel pol ure časa za razmišljanje. Štiričlanski ekipi sestavljeni po jakostni lestvici od prve do četrte deske pa odigrata dve koli tako, da igralca odigrata po dve partiji med seboj. V primeru spora pa bi razsodila sodnik in vodja ekipe o izidu partije. Našo vrsto so zastopali: Hafner Marjan, Rožič Franc, Andrejika Mihael in Štrukelj Marjan. Prvo kolo je potekalo za nas zelo ugodno, saj smo zmagali na prvih treh deskah in tako povedli z 3:1, nasprotno pa smo v drugem kolu povsem popustili in je vse kazalo na popoln poraz. Z veliko borbenostjo pa nam je le uspelo na drugi deski istržiti eno točko in tako doseči ekipno neodločen izid 4 : 4. Ker pa smo na prvih dveh deskah iztržili kar tri Točke od štirih je bilo prvo mesto prisojeno naši ekipi. Borba je bila zelo fair in brez zadreg, zato si še želimo takšnih srečanj, da se bolj temeljito preizkusimo znanje. Rožič Franc, dipl. ing. Kegljanje Kegljači Tosame smo se podali na srečanje ,s tovariši iz tekstilne tovarne Senožeče, da bi se pomerili v kegljanju, in to v borbeni (igri^ ter v igri na 6 X 100 lučajev mešano. Obenem pa nas je peljala radovednost igrati v Lipici, v prelepem turističnem kraju naše Primorske, kjer imajo v hotelu MAE-STOSO moderno 6 stezno avtomatsko kegljišče. Že v avtobusu mi je vodja poti glavni organizator športnikov, naš reporter-filmar, skratka naš Dušan dejal: Jur, daj napiši nekaj za TO-SAMO o kegljanju kako ste igrali itd., pa na rezultate ne pozabi. Težka naloga, če ne veš kako bo ter če bo šlo vse tako po planu, kot smo si ga zadali, namreč zmagati. Začetek kegljanja je kazal na ogorčeno borbo ko je 2 X po 10 mož hotelo pokazati na »čiščenje« v tej borbeni igri res vse kar zna. V prvem setu smo Tosamovci povedli le za par kegljev, — toda — Senožečani so nas lovili in komaj smo jim ušli. Nasprotnikom je začelo primanjkovati sape (poznalo se je da nimajo dovolj kondicije) in so To igro izgubili s 53 keglji razlike. Rezultat te tekme je 317 : 373 za Tosamo. Drugo, za nas še bolj žanimivo srečanje pa se je odvijalo v tekmi šestih tekmecev na 100 lučajev mešano. IT Senožeče Po uspehu, katerega smo imeli ob proslavljanju 50-letnice kolektiva Tosame, smo bili po našem mnenju favoriti in smo se tudi nekoliko petelinili. No, le športna sreča na eni ter trema na drugi strani nam je pomagala do prepotene zmage. Moštvo Tosame, ki redno trenira, odigrava tekme, meče v copatah, hlačkah, majicah (oblečeno popolnoma športno), je namreč komaj, komaj zmagalo. Tekmovalcem iz TT Senožeče, je treba priznati, čeprav so metali v čevijih, dolgih hlačah, srajcah, da so dobri kegljači. Ekipa Tosame jim po tej poti še enkrat čestita za vso borbenost in prizadevanje v tej res napeti igri. REZULTATI 6 X 100 TT SENOŽEČE: Sotlar Marjan 362 Marinšek Aleksander 400 Može Boris 405 Suša Marjan 449 Može Miro 400 Može Jože 365 Skupaj kegljev 2381 »TOSAMA« DOMŽALE: Vulkan Jurij 425 Štrukelj Marjan 389 Kerč Miha 386 Požar Tone 409 Kramberger Stane 382 Hafner Marjan 424 Skupaj kegljev 2415 Torej v tej panogi naša zmaga s 34 keglji razlike. Zaslužen aplavz vseh športnikov, gostov, organizatrojev in drugih je prejel potem ko smo se zbrali v tovarniški restavraciji v Senožečah tovariš Marjan Suša, za res odličnih 449 podrtih kegljev prejel ličen pokal za doseženo I. mesto med posamezniki. Za II. in III. mesto pa sta Vulkan in Hafner dobila lepo izdelani diplomi in praktični darili. Ekipa TOSAME je prejela tudi diplomo kot zmagovalec. Napišem naj le še to, da si kegljači iz Tosame, še želimo takih srečanj s tekmovalci iz Senožeč ter tako na športnem področju poglabljamo stike, izmonjujemo 'izkušnje. J. V. ZAHVALA Sindikalni podružnici »Tosame«, kakor tudi njenim zastopnikom se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, šopek in obisk v času moje bolezni. Ivan Hribar Poročilo samoupravnih RešiteHtrižanke organov ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 22. redna seja 20. 11. 1973 — Pregledali sklepe zadnje seje in ugotovili, da se ti izvršujejo. — Za nedoločen čas so bili spreje: ti: Filorjančič Vasilija — vodja izmene v konfekciji, Jamšeik Franc — (konstruktor, Tomažič Stanko — konstruktor. — v oddelek filtrov je bilo sprejetih pet delavk. — Za transportno delo pa sta bila sprejeta: Škrlap Franc in Piskar Niko. — Snažilka v upravi: Žavbi Marija. — Za telefonista je bila imenovana oz. premeščena iz (konfekcije: Debevc Marjetka. — Snažilki za tkalnico ovojev in pripravljalnico Sušnjara Ana in Sever Magda. — Sprejeli sklep, da se sprejmejo trije novi sodelavci, in sicer: 2 čistilca strojev v tkalnici širokih tkanin in 1 poenterka v oddelek mi-kalnice. — Potrdili predlog sindikalne organizacije, da se v odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti SOb Domžale tov. Florjančič Matevža, v telesnokulturno skupnost pa sta bila imenovana tov. Drolc Janez in tov. Hafner Marjan. — Imenovali nov uredniški odbor, z odgovornim urednikom tov. Pavlom Furlanom. Dalje so soglasno sprejeli sklep, da se honorar izplačuje samo za naročene članke, katere naroči urednik ali uredniški odbor. Cene honorarja se ne spremenijo. — Dodelili denarno nagrado v znesku 1.000,00 din dosedanjemu uredniškemu odboru, uredniku pa 250,00 din. Sklep je bil soglasno potrjen. — Po obravnavi dveh predlogov izboljšav, ki jih je prijela komisija za izume in tehnične izboljšave. 1. Preureditev snemalnih valjčkov za trakove v trakoitkalnici, 2. Stiskanje damskih vložkov, so člani sprejeli sklep, da ti izboljšavi ocenita komercialni in tehnični sektor v roku enega meseca in podajo o tem svoje mnenje. — Obravnaval pritožbe tov. Viljema Dolenca, predsednika IOOOS, tov. Kremzer Marije in tov. Jere-tinr> Metke oec., osebne ocene. — Skupščini občine Domžale, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so odobrili finančno pomoč v znesku 1.000.— din za nabavo pelerin pionirjem prometnikom. ZBOR DELEGATOV pa je imel svojo 6. redno se jo 14. 11. 1973 — Sprejeli Sklep, da se da osnutek »statuta« v javno razpravo in bo do 27. 11. 1973. — Zbori organizacijskih enot pa so predlagani za 6. 12. 1973. Ocvirk T. Obisk Senožeč MA Tosama je sklenil na svoji redni seji, da se predsedstvo aktiva pridruži športnikom, ki so 24. 11. 1973 obiskali našega kooperanta Tekstilno tovarno Senožeče in se z njimi pomenili ob prazniku republike v kegljanju, streljanju im šahu. Ko smo prišli v Senožeče, smo bili lepo sprejeti. Najprej smo si ogledali Tekstilno tovarno. Po ogledu tovarne, pa smo imeli skupni sestanek z mladinci iz Tekstilne tovarne iz Senožeč. Na sestanku smo se (pogovarjali o problemih, ki tarejo nas mlade in se dogovorili za tesnejše sodelovanje, (ki naj se kaže v: — pogostejših srečanjih, — sikupna ekskurzija, -r- merjenje moči na športnih poljih. Po sestanku so se začela športna tekmovanja, kjer so sodelovali tudi mladinci tako iz ene, kot 'iz druge tovarne. Naše srečanje pa smo zaključili s plesom, .kjer smo se s svojimi sovrstniki iz Senožeč še bolj zbližali. Ko smo odhajali, smo bili vsi razposajeni in veseli, Obenem pa zahvalni našim gostiteljem, ki so se tako potrudili, da smo lahko preživeli tako lep dan. Vsi pa smo želeli, da bi bilo takih srečanj še več. Predsedstvo MA Tosama Žreb je razdelil nagrade takole: Tokrat so žrebali nagrajence transportni delavci. I. nagrada: Urankar Regina, tkalnica ovoijev; II. nagrada: Breznik Helena, tehn. priprava dela; III. nagrada Pungerčar Marjeta, teh. priprava dela. H'.- K ^ [K I t:.: I j n«l (J. -2- E “r2- r,.c[E7 K ■ p jsasr.H«h^ < o; s i l > y ŠTpFrtF sr ~. -J AfcASVJE K ha i i t \ k. a o a. \ E Z K A t) \ H , A R C-.:, k K L A H -I P ERI T != 6 O v:::.»S a M A C Td O B O Ž I C A gea I A K h m T » K A SS S A R A 'Ir! sij Ji. A T O t t \ W K L I (K® ■Ev I N V E N T U R E E: S C. Rire-A » 0 A 'C~; R A s. A «.<_»: O L EJČ E K R O V ,,, H AlP_ SrMJO T A A P E. 1_ r-r u; c p: i „ ' i l =. M«;o mo ..a ' g r “"'At A a ' g _ ™A H A JA t : c A S) 0 1 '-.I H S E K T 1 £. E A EUEPRI HTER SS!! A L I K'A K: R A R b «3 s T A .. v C E L I ** S M E M T O H g;'; L A J K A S; :S“A « O T A -- "•* ARA “ A MB Ut K. ?£. ? A H E 3^ A L \ s; Sli Č E p -.v p i a i H REŽI R ATI AHA ^ A T 11 Y I G >C."Z H A ' K JL S lA h-lA I K It I E Rlv-r I S A 11 Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Rezka Demšar, Franc Kerč, Franci Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec., Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Jelka Premru, Ani Rožič, Karel Strehar, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan odgovorni urednik Naklada 900 izvodov Kadrovske vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 12. 1973 - 11. 1. 1974. Konfekcija: 16. 12. Bolhar Majda, 12. 12. Cerar Bernarda, 28. 12. Lenček Štefka, 21. 12. Mislaj Štefka, 27. 12. Prelesnik Julčd, 7. 1. Habjan Mara, L L Pojhič Marija, 10. 1. Rolkavec Vera, 15. 12. Štrulkelj Silva, 9. 1. Urbanija Verica, 18. il2. Debevc Silva, 25. 12. Capuder Ivanka, 16. 12. Kaplja Zofka, 9. 1. Andolšek Mag- Mikalnica: 2. 1. Rovanšek Rudi, 25. 12. Štru-kelj Stane, 3. 1. Gaberšek Mihaela, “• 1- Gaberšek Frandka, 2. 1. Grilj lončka, 8. 1. Jelenc Pavli, 31. 12. Kovič Ivanka, 21. 12. Novak Lada, 13. 12. Novalk Štefka, 26. 12. Urankar Ivanka, 24. 12. Veit Štefka, 28. 12- Žebovec Olga, 5. 1. Klemenc Draga, 10. 1. Lavrič Vera, 8. 1. Pa-»tebar Marija. Belilnica: 2. 1. Banko Janez. Filtri: 7. 1. Lipovšek Miro, 29. 12. Ar-meni Ana, 20. 12. Klopčič Ivanka, 16. 12. Merkužič Gveta, ,12. 12. Ulča-kar Francka, 21. 12. Tratnik Marija, 28. 12. Sitar Marija, 29. 12. Ocvirk Antonija. Tkalnica ovojev: 26. 12. Cerar Ivan, 11. 1. Kovič Janez, 17. 12. Ogorevc Ivanka, 1. 1. Govekar Verona, 19. 12. Pevc Ivanka, 17. 12. Horvat Vika, 26. 12. Kaplja Štefka, 25. 12. Križman Štefka, 16. 12. žužek Tilka. Avtomatska: 20. 12. Teran Anton, 23. 12. Te-kavc Tončka, 17. 12. Povirk Francka, 1. 1. Kerč Antonija, 22. 12. Janez. Pripravljalnica: 18. 12. Brodar Nežka, 4. 1. Trdin Jožica, 4. 1. Lenček Pavla. Računovodstvo: 13. 12. Florjančič Olga. Komerciala: 24. 12. Bubanj Josip, 23. 12. Rozman Štefan, 30. 12. Miš Janko, 6. 1. Radmil j šek Pavla, 12. 12. Sedeljšek Franc, 3. 1. Planinc Nadja. PRIŠLI V PODJETJE: K filtrom: Urankar Justina, Dru-žnik Viktorija, Robavs Vera, Hribar Jožica, Stopar Marija. V tkalnico ovojev: Sušnik Anu-ša. V komercialo: škrlep Franc, Bi-skar Niko. V konfekcijo: Flis Marija, Florjančič Vasilija. V pomožne obrate: Tomažič Stanko. V pripravljalnico: ŠušnjaraAna. V upravo: Žavbi Marija, Furlan Pavel. ODŠLI IZ PODJETJA: Podmiljšaik Pavla, v pokoj. POROČILI SO SE: Kerč Sonja, por. Lunar, Rapovž Marjeta, por. Barlič, Podbevšek Milka, por. Zmrzlikar, Nakrst Marija, por. Vade, Drolc Ivan, Boštc-ie Danica, por. Us. RODILI SO SE: Ves Viktor — hči, Gorenc Alenka — sin, Ulčalkar Franaka — hči, Kosmač Tončka — hči. G. M. ************************ NARAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 10 Križanko, ki je bila objavljena v Oktobrski številki Tosame, je rešilo in v roku odvrglo v Tosamin nabiralnik 22 reševalcev. Žreb je določil nagrade takole: I. nagrada Tonka Strmšek, II. nagrada Eka Siard III. nagrada Vida Vodlan. Vatka Votek in Filip Filter ' Vidih Novo^mujo ha iz KMlENl ?A VEH DA HO SE MA TOSANtNEtI BV0RV&) W-JAVUO (jpADpEMl DELAVCI, DO ZlhE Nj VEČ s>ale2, •H! Jtf m % •J2 št. 11 — november 1973 NAGRADNA KRIŽANKA št. 12 k r AMPER TURA ZABRET ENOTE ZA EL.UP (FON) 1 RtilTVE ENOTA 00^1TE 1 DO. 27. | VECthBN VREDLO£ IGRALNA KARTA VRSTA ORotlf OPERNI SPEV RLtKRlJ ODVRliTt VTOSAMI MABttAUl • POSPESE PROSTE^ ik PADA | PLOSKA MERA DEL ČELJUST SVEIOPIS OSEBA J SMON/l : KA^ aotLEr HAŠ IZDELEK VO0NA RAsTllN mt ČISTIL V»REDSTV | * VO^ORit verChi MElANIC rtUBAO DEL VOZA (Irka — — TRlNU blago Alio PERZUA a:iiska DRtAVA KUP ITAL. REKA ORODIE REvStlNI T0A0R1E VOftuOftV At Rot.fcoc, LlOBEZN deu pluc»A M. IME iVZE flEME — K — DEL BESE KI ZADEVA oBoei zt> V JO AIKAU1A JUNAK PR TROJO ED OKRAlt iRARoTEt sanostan MEOVTOIN ČAPA , MAHKOT A OSEBNI ZANMEK KORALNI OTOK TRDITEV tUAPUNO lENA C»R V>0(i VOJNE DDVtSE, vkelc^e oovftt.irl VTOSAtMN 2L«^QE ORODJE o5lK MKO&OR vzklik SRfcSRO M. me POllVILNA PUfttA na4 IZDEUEi; LOVILEC VARE RVSKO m IME KAZ. ZAIMEK LJUBU AM VELEBLA^ GidAki JUNAK ERŽJČNIK T^AHINA KAiTAfRl VRAUKUKI »NJfMlNinl VOSE e,MA OBL.>A ZARLSVČ fR( nouivi ^tKA BOSVil METER