glasilo slovenske: narodne: podporne jcdnote
lito-yea*
—rt« I—MI K MU Itt« hiHTHH tlkiMif Ohifih ti llutk I. lift.
CHICAGO, ILL«« SOBOTA 21« APRILA (APRIL) 1917.
Stev,—number m.
DERUHI SO UVEDLI VOJNE CENE.
li ribarijo v kalnem.
heabiti hocejo vojno rsjb za uvedbo pro-hibiouk.
f WAIBWOTOM, D. o. — De-
kritičnim kongresnikom je bi-m «trankinetii zborovanju predle* i resolucij«. ^ Poroča, da **d«jo prohtibieijo v druženih dr-L^ ig časa vojne. Prijatelji vo-i, ki «o ošetjs t« resolucije, rao-virajo probibieijo, du ostape ved U prehranitev ljudstva, če [pravijo opojne pijane. Seveda to 1» peoek v oči. Ko je prišla Jucija na giosovanje, je zanjo >vailo 87 komgreanikov, piloti Ta nepričakovana zmaga tv je provzročilo nemir, demokrat je, ki >m> natrprot ii prohibioije, »o zapustili /ho-vmjt, preden je priila rer.oluci-r na dnevni red. Nemir je lako irititel, da se je bilo bati, da se premeni v splošen izgred. Ko je tbilo razburjenje splošno, Kioebin, vodja demokratov, u-tnkl svoj program, kateremu je r prilepljena tudi prohibieija in to je bila sprejeta rczol icija, se v tem oiiru ne bodo o»irn-i va predloge, če jih ne predlaga rtdsednik.
Med k on grešnik i je nastala f« da uprava soglaša pro-Dieijo. Nekateri člani v kabina« w obrambnem svetu so to pro-boji
Boj za tiskovno svobodu v senatu.
senator borah vodi bit * ko proti cenzuri.
Washington, D. C. —.V Četrtek je trajala ven dan vroča debata v senat u. Na dnevnem redu je bila predloga o spijonaži, ki vsebuje tudi točko za cenzuro časopisja. Ko je priila ura, da zaključijo zasedanje, razprava ie ni bila končana.
Senator Thomas i« države Colorado je priporočal dodatek, ki bi odpravil ves odstavek te predloge, ki ga smatrajo senatorji za nagobčnik časnikarjem.
Senator Boirall iz države Idaho je vodil Iboj proti cenzuri. Govoril je prepričevalno in povdarjal je, da je odstavek v protislovju z u-stavo in d« .ugroža k v obod o govora in tiska. 8voboda tiska mora ostati nedotaknjena v demokratični deželi. Podpiral ga je senator Johnwon iz Kalifornije, ki je slikal nevarnosti, ki jiih prinaša cenzura. Njemu sta sledila senator ja Brandegee iz Connect icuta, Reed iz Missourija <in drugii, ki so navdušeni zagovarjali svolbodo tiska.
Na drugi strani so ibill senatorji Nelson iz Mirmesote, Walsh iz Montane, Sterling h South D uko te, Colt iz Rhode Island in Fall
W
»vili, da ima,moč prepovedati iz-tlovanje opojnih pijač z motiva-da lahko Združene dri m v \v.<-ao nadaljujejo vojno. Prol.ibi-ija ne bo le okrepila vojakov,, mask bo prihranila tudi na živilih. Nasprotniki prohibjcije so dru-?a mnenja in pravijo, da pred-lik nima pravice prepovedati delovanje opojnih pijač, če ni proglašen prek i sod za Združene Iriave. Neiresniiea je tudi, da pro-iibicfja okrepi armado. Ce bi prohibieija res delala take čudeže, bi ile armade centralnih zaveznikov *t.rte. Naj sluibejša armada med entralno-zavezniškimi je turška, kateri je največ popolnih absti-fntov — vodopivcev. Pnobibicionisti trdijo, da ima ftongre* pravico uvesti splošno ^rohibicijo, mokreži pa izjavlja-da je tak zakon ceio v vojnem su protiustaven.
Kako je prišlo do prohlbtcion& let rezolueije na zborovanju de-lokratičnih kongrSjkovt De-)kra1ični kongreaniki so se seli, da izdelajo program za kon-»no zasedanje. Naenkrat je stil kongreunik Decker iz Misso-riji in je predlagal, da sprejme * program probibieijo kot nuj w potrebo v vojnem času. Nastala vrtna debata, na kar je Deeker predlagal glasovanje. Ko so mo-»reti videli, da je predlog sprejet, Jh je mnogo zapustilo dvorano. iKhchin, vodja demokratične >*ine, je spoznal, da je prohibi-rioniika točka nevarna v progra-in umaknil je vea program, ■dlafa/l je na to, da od*k pod
i« New Measieo, ki ao u eenmro 4'To je drofič, tako daleč kot
*******	•'4¥©#eoW» *». *
Krompir po $1.11 peka.
Kaj bo v |esei
Chicago, 111. Koma j je minili)
nekaj dni, da je bilo proglušenod vojno stanje in žc imamo praytf vojne cene, tki bodo plezale & bolj navzgor« ue kongrea ue isro* či vladi moči, da prevsainc kontrolo nad živežem. Do prihodnje žetve je že daleč in če ne ustav k jo špekulacije z živili iu oderuhom ne primejo s trdo roko, bodo d lavake gospodinje kmalu priuuša le prazne sklede na mizo, ali spinoČo iz »kopriv in trave, ko t liloo zraste, da jo ibo mogoče žet s srpom.
Krompir stane $1.10 peka, ea 40 centov tucat, bela feržol 20 centov funit. Mnogi grocerist so pričeli prodajati omejeno r ro, da se gospodinje, ki imajo kakšen grof, ne morejo založiti jentvmami.	*
Mnogi ljudje, ki imajo deuar se niso brigali nikdar za trg so pričeli kupovati živilu na d lo, da z njimi ftpekulirujo in i nejo cene kvisko, du bo g Raamere so pri-čele postajati ke 1tot ob zadetku vojne v Ev pi. Zategadelj ne prihajajo le levci do zaključka, da je t prijeti oderuhe, odpraviti Š lacijo c živežem in da m razdelitev živeža pod vlad t rok*, marveč ho tega mnen možje, ki lahko izhajajo v ffejLi'
Odsluženi vo|akiPrav dobri giaso-nadomestilo —miličarje.
imajo bolj hladno kri kot mučarji.
senator Borah, "da je tola predložena taikd zakonska predloga. Če
stoMjntf čitate to odredbo;* pro-rittjdete,"da j* precej oix^efcia, os-
trji in megJena v njenih izrazih In nejantia jc njena smisel Nihče tie
vi priha|a|o iz Evrope.
REVOLTA V NEMOUI IMA PRITI V &E8TIH MESECIH.
"Vlada naj prisili lastnike (žiivM), da pj-odnjajo po nl^jl ceni, k«t so (kupili. Tako jili bo vluda nekaj ^aui6ilp. Miu>go reform je trebA zdaj uvesti, kl^Wliile uvedene pred vojno.H
iirjn-»uw jc njtiiu diuiovv	* —.
more vedeti, khkftne posledice pt*. V'ladu nc sme dovolil t tovarnar-i	»ti '	jeni, iki rzdelujejo jHisodo iz kosit-
ra b stekla, du p««skočijo s. ceno
nese.
Ko je v "dneh državljanske vojne, neki velik časnik, Ui je ie zdaj vdik, kritiziral mr. Lincolna, ka kor 6e nikdar ni bil kritiziran človek v javnem uradu, je Lincoln odgovoril, da je boljfte, če uprava prenese nekaj boli in hudega, ki spremljajo tako delo, kakor da ljudstvo izgubi dobro, ki prihaja od -popolnoma uvotoodnega časopisja.	*
Američani smo in soglašamo, da se ne- opusti nič, kar prepreči informacije .sovražniku. Nihče ne želi, dn bi objavi j aH informacije svobodno. Ali slaibo, ki prihaja od tega, se ne da primerjati s hudim, ki bi priftlo od tega, če omejimo svobodo časopisja." ^
Senator Hoke Smith iz tteor-gije je rekel: "Mislim, da nas patriotizem in želja, da podpiramo predsednika, ne vodita tako dale<\ da pozabimo na pravice državlja nov Združenih držav."
Senator Nelson h Minnesote je za cenzuro in njegov najmočnejši argument je bil sledeči: Žal mi je, da sc več senatorjev »ie spominja državljanske vojne. Spominjam Ae dobro, kako so bide naAe armade nadlegovane vsled objave raznih vesti. Namen te predloge ni pre-
v tem času.
Moje sodelovanje pri vrtnarskem odboru mi jc odkrilo, du i-mamo že sedaj v Ohicngu '.*to dru žin, ki stradajo. Mraz me trese, če mislim, kaj »bo v jeseni. Neka polj ska žena je včeraj prišla k meni z dojenčkom« v naročju. Jokala je in povedala, da ima ie pet mulen-flkov doma, jestvine pa le zn dva dni."
To je.ena slika iz tisočerih! Ali v kratkem času \*e take slike poni nože na deset tisoč, sto tisoč itd., če vlada ne dobi moči, du lahko u žene ljudske oderuhe.
Profesor llolden vprašuje, kaj bo v jeseni, in du ga pretresa iii raz, ko misli na to sliko, če ne najdejo odpomoči proti oderu-štvu.
Na njegovo vprašanje bo odgovorile sestradano ljudstvo, če kongres ne da vladi <moči, da lahko postopa z oderuhi tako, kot je treba ravnati z ljudmi, ki izrablja jo vojno, da napolnijo njih denarne malhe, ki ne poznajo dna.
New York, N. Y. — Dasiravno vojuAke oblasti še niso izdale u-kaza, se Širi po mestu govorica, du tthor topničurjv, ki ga ustanavljajo ht dosluženih vojakov, prevzame stražo, ki jo sedaj opravljajo miličarji pri raznih objektih v mestu.
Zbor topuičarjev bo skoraj izključno sestavljen is mož, ki so a-ktivno služili v armadi. Vsi so izvežbani in dosluženi vojaki, navadno starejši kot povprečna starost miličarjev. Ti vojaki prevzamejo »tratžo.
. OMiiistvo sodi, da življenje meščanov ne 4k) v nevamosti, če pre-vxainejo dosluženi vojaki sttažo. Dosluženi vojaki so hladne krvi, dobro podučeni in izvežbani, kako se imajo obnašali napram osebam, ki se ne pokore njih po vel jem.Star vojn k ne seže tatkoj po orožju, [ampak se posluži aretacije na »ram trmoglavemu civilistu. Za orožje prime le tedaj, če vidi, da res njegovo življenje v nevar osti, ali Če se je civilist s hudo i m namenom približal cast rože emu objektu in skuša potem po-_ liti, ko je odkrit. V prvih dneh, ko io millčarji o ravljali stražo v New Yorku in oliei, je "bilo ubitih v*6'rae*ča iv.,med njimi en deček in e« starček.
Z ustanovitvijo in spopolnitvijo »bora dosluženih vojakov hite. K /boru se je priglasilo že nad HSG dosluženih vojakov in v pnr dneh bo zbor polnoitevilen. V nočftp, imajo, da zbor šteje H00 mož. Poti polkovnik John Ros« DHa-field je povoljnik ribora.
Zbor bo opremljen s strojnimi puškami, topovi proti letalom, ki bodo služili, če Nemci napadejo mesto z letali. Imel bo tudi močne žarkomete, da lahko ponoči prel-šče obnebje, če se mestu bližajo sovražni letalci.
Vsi meščani, ki so bili vznemirjeni vsled ubijanja civilistov, menijo, da bo življenje meščanov varno, ko dosluženi in izvežbani voja-ki prevzamejo stražo, ki znajo br-/dati sebe.
Heveda ta odredba ne obudi v življenje dečka in starčka, ki sta bila ustreljena od straže, ali upati je, da ne'bo vbodoče ogrožano Življenje mirnega meščana, kl se približa zastraženemu objektu, ker bodo na straži ljudje, kl ne sežejo takoj po puški.
Prostok Allen od 47 polka Iz Urooklyna, ki je ustrelil 67 let ne ga starčka pa Governor Ulandu, zdaj čaka, da pride pred vojni sod.
Amiterdam, Holandika 20. aprila, — Telegraph poroča, da je v mnogih municijikih tovarnah v Nemčiji izbruhnila stavka. Od itrajka io prizadete tudi Kruppo-ve tovarne.
Tisoči padalo v krvavi bilki na u-
padni fronti.
Petrograd, Rusija, 90 aprila. — Admiral . Koičak, poveljnik bro-dovja v Ornem morju, je imenovan vrhovnim poveljnikom brodo-vja v Baltiškem morju.
prečiti kritiko. Njen namen je
- -- ---------- preprečiti rtbjave, ki sc nanašajo
Ve prMUige, ki so predlaga-j na organizacijo armade in morna-od predsednika. Predlog je bil' rice in gitmnja na suhem in na '»jet in zmaga prohibic'K>tii«lov 1 morju. V
)* u enkrat r<»pet spremenila v	--
Waahington, D. 0. 30, aprila. — I seveda ne bodo Hoj proti cenzuri za časopisje je
»»rovali Prišli bodo z njihovimi i ustavil vae vojne predloge uprave,
*opet ob ugodni priliki ki ima>» priti prerl kongres. Hena-na dan, jn ,>	vsilijo a-!torji, ki ko proti cenzuri, so se od-
|*snikcmi ljudstvu probibieijo. JotiH, ds ne odnehajo in sc mora
boj izvojevati do konca. #
reoulacua za cene pride kmalu.
r^* w mati umorjena.
f^pa, FU.
umoril Mr«
v kakšni lutt vidi vojno oeraed!
- Neki neznanec
■ W F. Palmer in	" -
ieatme^no dHe na njenem I Trenton, n. Y. — Oerard, bivši ' "»JJ U se nahaja blizo Kllenato- ameriški poslanec v Nemčiji, je go J*,Flf- ^sMieje je neki zemoree, roril pred 10,000 Ijmlmi in med I ' * > |»cljal z avtomobilom, na- drugim je dejal to le:
UiHn*gi dekleta blrzo W11- "Hoda in dalga vojna bc» in va« t J^V	menijo, da je isti za-!mo#* kmalu js^kličejo i»*\ zasta-
oba rlo ina.	to."
Waahington, D. 0. — Pol jedel-ski tajnik Houston želi, da k/in-gpes tjfkoj vzsiiih v pretres predlogo, ki doloma, da sc izns'i predscl-n.ko moč za nadz<»rovaiije razdeli-tve živeža, flmistmi je svojo pri-piročilo izdelal in ga Ishko pred-
loži k<mgresu.
•Predlogo predložita senator <lore in kongresnik l*ver, ki st« predsednika senatnega in zborni-čnega o«leeka za poljc«lelst vo.
Tajnik Houston pravi, <ls ao svetovalci svetovali predsedniku, da bi ne bilo paindno, de ustanove takoj komisijo, ki Vi določevada eeoe.
VREME
Dane« oblačno iu hladnejie; mo-Ani Jogozopsdni vHr«»vi ^ apr#-
uienr v sever«K*fspsdne
MnM vijb^l ob • •« Kolnčtii zaho«! ob C M p,
podraženje premooa
Chicago, 111. — Prebivalci Chicago ImkIo kmalu zopet dobili eno pod ra žen je več — premoga. K a kor namigavajo lastniki premogo-kopov v Ohio, Pennsylvania, In dinna in Illinois, bodo podražil premog za 25 do W centra pri to-ni, ker mi preinogarjem p^ivifcali plačo. Heveds, zakaj bi sa4ni "u bogi" kapitalisti nosili te stroške, več ljudij lažje prenaša to breme, kot ps samo en par oseb.
Kakor poročajo, stane sedaj Porini ena tona premoga Kakor kaže, borno tukaj tudi m k malo tako srečni.
London, 20. apr. — "Morning Poat" napoveduje revolucijo v Nemčiji iu Avstriji v Šestiili mesecih. Bolgarska bi Turčija sla ua robu propatla. Omenjeni list piše:
"Javno, tajiuiet je že, da se Neiočija in Avstrija, kakor ludi Bolgarska iu Turčiji, naglo bližajo militaristiČnemu ui guspo-darskeniu izčrpanju. V Avstro-Ogrski je katastrofa že pred dur-mi in vsled toga se ul čuditi, da jo vprašanje miru poglavitno vprašanje v centralnih državah. V šestih mes.-cih, inotsla še prej prikipi sila »lo vrhunca in takrat bo lakota in iz nje porojena revolucija kržkone pon»etb» z dinoeti-jami Hababorgovcev Ln Hohen-eolrnov."
Amsterdam, 90. »pr. — Delov, skfcpoložaj je danes manj ukuten. Po vesteh iz Berlina je nemška vlada i obljubami premotila ve^l no delovoev, da so se vrnili na Ue-Vlada je pUUuUUe iu*uc delavcem, a najbolj je pa menda zalegla	vojnega ministr
stva, da bo arnSa-la "int^rvUiira la", ako ae bo nadaljevala aglta olja za štrojk. BeHiifski "Tage-ilatf poroča, da je bilo IMKMHM) delavcev ua štrajku, toda miiogp se jih Je že vrullo na delo 111 dr«: gi so obljubili, da se vrnejo kma u.
Protivno temu pu poroča soeie listlčni "Vorwaerts" iz Berlina, da so delavei iu delavke v "Deut *che Wafen und Munltioais Fabrl ken", v Berlinu, sklenili zadnjo sredo, da se ne vrnejo na tlelo, pač" pa so poslali deputacljo k Beth mami Hi/llwegi». Deputaeija ima prinesti danes kancelarjev odgovor, «1 katerega zavisi, da li l*» it ra jk končan ali ne. Dalj« pile ta list, da j« bilo delo popoflno-ma ustavljeno v :|00 municljsklh tovarnah v pondcljek in da Je bilo samo med kovinurjl 310.000 dl-lavcev na štrajku. Iz lega poročila je riividno, kako je lagalo vladno časopisje, kl je poročalo, da Je samo 125.000 delaveev za-stavkalo.
"Koelnlsclte <lazet«e" javlju o štrajku v l*ip*lgi» ln veliki de lavskl demonstraciji v Htotterlt-zu, Hoksonsko, kjer so delavci ko-rek al i po »rlU-ah v protestu prie ti znižanju hrane.
Kodanj, 90. apr. - Hoclalietlč-na organizacija v Kelmorajnu je sprejela resolucijo, v kateri po-zivlja nemško vlsdo, da prekliče vse načrte sueksije in v/.s«t»e Inl-eijativo za mir.
Berlin, 90. aprila. — Uradno poročilo nainanja saaedanje Silg-friedove poiioij«, kl Je pričeU 16. maroa, Je končala včeraj i ostav-lenjem obrežja Aisne med Conde-jem ln Soupirjem. *
Na arraikem bojišču narašča o-genj i vsakem dnom. Dvojna bitka ob Alani in v Sampanjl u nadaljuje. Drugi poiskui francoskih čet vlUmpaniJl, da proderejo iko-«1 nemške postojanke, Js bil odbit.
VELIKA BITKA SE NADA-- LJUJE.
avstruski kabinet jb padel.
K od« n j, Dsnsks, 90. apr. — "Vmsi^lie ZeltiMlg" pW'S iz Berlins, <ls je vse avstrijsko ministrstvo resignlralo.
■■ 1 1 " wmmmm^mmm 0
SPLOiNO SVARILO.
POSVETOVANJE t UP ANO V
Chicago, Dl. —	mHtlA
< hieage je razposlal vsem žopo-nom države Illinois okndnieo, v kateri jih vrf>l, da se nleleže 27. aprila posvHovanja, na katerem s« ImmIo posvetovali, kako bi se prc*dwkcija živeža zvišala, da bi er odpravi (KMitenjkanje, kl grozi rrvoejškn slojem.
Portland, Ore. — Oeorge A
White, adjtrtsut g^ierala oregmi-ske milice, je Izdal svarilo proti 4' ps t ri'H l/titui grs ft s r jem,''
(leneral prsvl, da ss tskozvane pstrlotb'ne družbo množe kot go-Im- po dežju. PHo nekaterih je res najti patriotizem ln hočejo p«ims-stvari. Zategadelj ps /eidejo mnogi v m rele političnih
grs ft er jev in šarlsntanov.
Parla, 20. apr. — Silovito lioje-vanje ua obeh strani reke Aisus se je nadaljevalo vso zadnjo noč, kekor poroča danes vojno milil-strslvo. Francozi so pridobili nove pozicije v okolici Lafausa iu na planoti Vaucler*. Iitočno od Louvre so francoski čete okupirale več linij nemšIkUi zaknpov, Srditi nemški protinapadi v ftampa-niji so bili mlbitl i velikimi Izgubami sovražnika.
London, 21». apr. — Dsilnsvno je bilo prodiranje angleško fran-eoeklih armad včeraj nekoliko po časneji, k kljub Umu dob nemlks rroutn nove Inknje. 1». iipHIA, «mr itf'pt^h atimjjii s Wknpuo ofenirfvo no šrri*kl u, so zavetniki ujeli bll*o rtfl.tkm) Nemcev iu vplcnlll pet^b' Obenem lo Neiiwl imwl 4 nft»»tHi hi ranjenih tako vi'lHte izguibe, (IS je bil maršal Hlndenbueg prhno-ran vrfči pol rnlljona rcrtervue wis mode na zapadno fronto. prlti#k zaveznikov okrog Lensa, St. (ju-entlna in ob reki Aisne ul odnehal ne za minulo in Francozi farča-si t mlo sigurno vrše svoje veliko, oIskhIsJočs prodiranje naokrog trdnjave Laon, kamor vodijo stra-tegične železnlee. Vojni kritji so mnenja, da so nepretrgsul u4 spshi zaveznikov spravili nemško poveljnlšt vo v konfuzijo.
Pariz, 90. spr. — Prodiranj« Francozov v zadnjih štlrilndvaj-zetih iirmli je spravilo v past veliko nemško garnlaljo v Alzy, kl se nahaja pet milj južnozapadno mi Liona ln tvori najmočnejšo ohromimo trtčko tegs mesta ml as-psdne strani. Nemcem se j« posrečilo obdržati Alzy, vsled česar je tis tem mestu nastal lok, v katerega se zdaj zaganjajo frauco-ske čete od treh etranl. Tete generala Nlvelleje so bile včirej V ofenzivi mJ Hi. guentiue do Aul»e-r.ive v Aampenijl, kjer so pridobi-Ir kose ozemlje ln odbile sovražne protinapade. Nemški gHierall so pognali svoje čete v fO'tUl ma-sab v boj bres obzira na izgulie, toda dobili niso ne ene pedl Izgubljene zemlje( frsnemkl lop«»vl ln strojne puške so messrile napadalce, da Je I »Ho groza III medtem so naše čete konzolidlrale vs« o-ki«|)lrone pozicije severno tu Južno od AUne ter v ftsmpanijl.
Iprsšujo noč so rutnlke Imterlje, kl so stlačene okrog Iiamia, ljuto bomba.dirale Aiiy, .louy bi fans. Nemd so si prizadeval na vse noAine, da reok upirajo Koet DoConde, iatošno t«\ Čroonoe, «J| val nofiadl so se rozblUiili ob sil-nem ognju francoskih topov. Francozi zdaj napadajo nemške
Eozloije v i 'hemiii de Damesu. V •mpanlji *» nsše čete raztegnile svoje pozicije okrog Moronvrtler-sa ki Auberive b prodrle v zeko-l*e blizo eeke Sulp|»es. V tem o-kolišo so bili francoski topovi v akciji več ur, pripravljajoči tla as nove napade.
•Nemški ujHnlki priznavajo, ds
Dalja na 9. str. 1. kol.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uhaja dnevno razen nedelj ln pratnikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cene oglasov po dogovora. Kokopiri m ne vračajo.
Naročnina: Zedinjene drieve (izven Chicago) in Canada $8 na leto, •1.60 ta pol leta in IU za tri meeece; Chicago in inozemstvo $4.60 aa lato, $2.26 za pol leta. $1.18 sa tri meeece
Naslov aa eee, kar iaia atik t lieteait
"PROSVETA"
2657 So. Lawa4ale Ar.au*, Chicago, llliaole.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa of tke Slov.nic Netioaal Beaefil Sociotj.
Ieeoed daily except Sunday snd Holiday«.
Owaod by Slovonic NetUmal Booefit Society.
Advertising rate« on sgreement.
Subscription: Unltad Statss (except Chicago) and Canada $8 per yeer;
ago and foreign coontrisa, $4.60 per year. ________
■'— ■■ ■ •*— ■■ * ■ '■ ■
Addrese:
"PROSVETA"
MS7 S*. Lawaiale Aveaae, Cklcago, HllaoU. Total— Lawndaio 463*.
SI
|jmi
Datum v oklepeju n. pr. (Marca 31-17) polo« vaioga inana in na »steal, 4a rmm jo • ton daovom potokia aaro^aina. PoaorHe je pravo-4a ee vaaa ae uetavi lUt.
GRE ZA DEMOKRACIJO.
V	kongresu razpravljajo o špijonski predlogi, ki ima poleg drugih določb, ki se nanašajo na spijonažo, tudi odstavek, ki se peča s cenzuro časnikov in v katerem so precej ostre določbe za časnikarje, ki izvrse prestopek po besedah, ki so zapisane v tem odstavku.
AH se strinja ta odstavek z demokracijo? Ali soglaša z izjavo predsednika, v kateri je svetoval, da kongres proglasi vojno stanje?
' Predsednik je takrat jasno povedal, da nimamo spora z ljudstvom omenjene države, ampak z avtokratično vlado, ki je postala nevflrnost za demokracijo vsega sveta. Predsednik je tudi dejal, da vojno stanje že obstoji in da je dolžnost, da vojna konča z zmago republike.
Po teh besedah je sodil vsak državljan, da je republika vstopila v vojno, da brani svojo demokracijo in demokracijo vsega sveta*fn da z zmago ustvari razmere* da j« vsem civiliziranim narodom uglajena pot v demokracijo. * Pasti fmora vlada pesti ljudi, ki tsilujejo narodom svojo voljoi- In dokler se to ne zgodi, je ugrožan mir, je v nevarnosti demokracija.
In če sbio šli v vojno radi demokracije, če smo prijeli za orožje, tfa ohranimo sebi demokracijo in jo priborimo drugim natpdom, potem ne smemo že prve dni v vojni odstopiti ofl svojih pravic, ki so glavna obramba demokracije.
Priznajno, da so v deželi špijoni, da se mogoče tudi nahajajo fanatiki, ki so zmožni izvršiti blazno dejanje, ktkersnega so zmožni izvršiti le ljudje, katerim je fanatizem zmešal pamet. Ali vse to ne opraviči nas, da po-inandramo demokracijo v svoji deželi.
V	državi New York je bil sprejet zakon, ki pravi, da je vsakdo izvršil kaznjiv prestopek, ki kritizira predsednika. Druge države mogoče slede državi New York in sprejmejo v tem oziru še ostrejše postave. Kongres razpravlja o predlogi, ki ima ostre določbe za časnike, ki bi ljudstvu povedali stvar tako, kakeršna je.
Nikakor ne moremo verjeti, da odpravimo prusja&tvo, če ga sami uvedemo zase, da uničimo avtokracijo v Evropo, če jo sami priznamo zase kot potrebno zlo.
Oglejmo si zgodovino svojih zaveznikov Angležev in Francozov, odkar je izbruhnila vojna. Tam je bila v začetku tudi uvedena cenzura, ker so mogoče mislili, da je cenzura potrebna za zmago. Kmalu so naši zavezniki Spoznali svojo zmoto. Cenzura ni ostala le na papirju, ampak kritizirali in odstavili so ljudi, ki so zavzemali odgovorna mesta v vladi, armadi in mornarici. In kritika je bila potrebna, da je padel ruski carizem. Ako bi ne bilo kritike, bi ruski car še danes sedel trdno z njegovo birokracijo v sedlu.
In če pogledamo svojo republiko, se prepričamo, da
Pa ne samo to! Ce pride cenzura za časnike, če je vsakdo izvršil kaznjivo dejanje, ki po svojem najboljšem prepričanju kritizira osebe, ki so na krmilu vlade, potom
je to začetek konca demokracije, ustoličen je nevarne ay-tokracije, ki je mogoče še bolj nevarna kot ona, ki jo
hočemo uničiti. •	1 j
Ce hočemo, da zmaga demokracija, potem jo moramo najprvo skrbno čuvati v svoji deželi, da ne izgubimo koščka od nje. To je dolžnost vsakega državljana, ohranimo demokracijo in ji priborimo zmago drugje, kjer narodi trpe pod železno peto avtokracije.
Galileo Galilei.
f .
Pred Kopernikom tw*o ljudje skoro nič vedeli o svetovnih telesih. O zvezdah ao ljudje aamo toliko vedeli« da j d) je Bog uwtvaril, da hc lopo .svetijo in dn nimajo drugega namena, kot ljudem dolomiti njih usodo. Trdno ho bili prepričani, da hc Holnoc vrti okoli zetni je.
Tedaj je Kopernik razjasnit položaj svetovnih telen. Njegovo delo je ravno ob njegovi! »m rt i izšlo. Ud ilei je delal i;i ui upal prej povedati, o čemer je bil trdno prepričan, ikot šele na itmrtni postelji. Ako bi prej izdal svoje de-lo, tu ga katoliška cerkev gotovo pa-eganjala, iu ona je imela v tis-tein času vso i noč. Kopernikovo delo je i zalo 24. maja 1543.
V Hvoji knjigi ttaianjrfio dokazuje, da sc zemljo vrti okoli soln-ca. Ovrgel je trditev, katere hc je ravno katolika cerftev držala kot klop t člena, Kopernikova -izjava jc vaa prejšnja dela Hlapih učenjakov, kaikor n. pr. Pitagora«, ovrgla. Vni učenjaki ao trdila, v prvi vrsti cerkvenih da je zemlja nekaka plošča, "katera leži v vse-mirju, nad njo je iielMi, na katerem ao zvezde pni/t r Jene. Ne Ko-perunik aam se je untrašll tc hvo je iznajdlie hi dolgo rasa ni nio-gcl verjehi sam nebi. Toda ko je pa le naprej proučaval, hc je trd no .prepričal o te.ni, dn Jc le res niča. Sicer on ni natančno napi-Kfii in •razjasnil. Toda 'tal Je povod drugim velikim mislecem, da so ne začeli zanimat i 7.a s»var. katero je on zaČd ra /Vrivat i. Tako na primer je Kepler Kopernikovo delo dokončal. Giordano ftrupo se jje še bolj zanimal ka Kbepernlko>o delo in jc dolgo čas.-, razmišljal, proučeval in trdil, da ga jc moč katoliške ntkVwriclje dosegla, len-tera ga je radi " kr?voVcr»kihM naukov obsodila v smrt na grma di.
Že ho raani cerkveni prvaki tnl-skili, da ho zatrli ta nntHf. Tedaj hc jc pa pojavil učenjak. kateri jc dodobra pojasnil strmečemu avetu vea o I jut vo.
(Jal Hco Galilei jc IUI rojen — dan m; ne da na t in« j ko določiti, pravijo, du <ua isl.i <laU, kod jc Michelangelo umrl — IS, februarja 1 r><»4 v Pita, obmorskem morju v gornji Italiji ol) Llgunijskem morju. Oče njegov jc 'bil trgovec h Hmkiiom iiu jc bil tudi zelo nadair-jen murikant. Ker je bil oče reven ga n<i mogol pošiljati dosti v šolo. Ko ho hc njegovi srarlfii preae lili v Plorenco, je mladi OalHei hc vodno hodil v Piti v šolo. At udiral jc mnlemntiiko. Že ikot mladenič jc izdal nekaj svojih spisov, v katerih se kaže, da hc je osvobodil a-
DOPISI.
prilik«»vem nauku. Rudi tega ni nobeno čudo, da so potreliovali sumo G dni, da ao končati razpravo o tem nuuku. 24. februarja ho prvi stavek proglasili za neumnega in upornega, ravno tako tudi drugega. 2ti. februrju se je Galilei moral javiti v palači kardinala Hcl lunuiiia, kjer so mu prObruli izzid obravnave. Galilei je yrostodušmo Izjav M, da ae podvrže rarjawlbi. II. marca je Iui I potem objavljen oni dekret, h katerim ao hili vni Kopernikovi H.pimi prepovedani. Dotični dekret se je takole glasiJ: "Ker je »veta kongregaeija zve dela, da ao oni ipregn&ni svetemu piamu nasprotujoči *pnt tn nauki, kateri uče, da ne zemlja premoko ln ne aolnce, po prizadevanju Ni kolaja KKopernika in Didaca As-tunica med ljudstvom zelo rarfir jeni. je sveta (kinigrejractja »kleni-la, da ne ti nauki v kvar resndoe svete katoliške vere ne racširjajo, da se vae imenovane .knjige uus pen dira jo za toliko časa, dokler ho ne izlioljšajo. In vse druge knji ge, katere enaiko uč>jo, ao ravno tako x dekretom prokJete in prepovedano je, jih razAirjiUi mi čata-ti."
Dog^Mliki tega prvega "procesa so v nekaterih točkah nejasni. Ne ve ac ali je bil Oalilei kaj kaznovan ali nič, m wploh ka.ka je -hita ob-aodlw glede njega. Nekateri učenjaki »o mnenja, da l>M niučen, drugi zopet da ni ampak da so mu aamo grozHi. Bolj gotovo l>o-de.prvo.	( '	'i
Vendar se Galiler nI ipodal, dn .ne bi ie dalje delal. L. 1632 je iz-ila mjegova klaaična knjiga "Dialog". V 'tej knjigi razpravlja o oIh'Il wvetowih delih, o aolneu in Bemfjtf^o Platonovem načinu se v tej tk-n^i-gi zabavajo zastopniki treli[ameri f vHikem svetovnem
vpfaaanju. J
Celo delo «e vidi, kakor da bi Galflei hotei pobiti Kopernikove nauke. Že predgovor .tam napravi tak vtia na eltatelja, katert se za čne t beaedami:
"V zadnjih letih je izšel v Ri mu zdravilen edikt, kateri naj bi nevarne aitnouti sedanjosti odpra vil, da bi naairanje o premikanju zemlje izginila. Toda Icljub tej inaaki jc jasuo dokazano, da je (lal>rlei izdal to knjigo saimo h tem namenom, da bi naMprotovai inkviziciji iu na ta način dokazal res-ničnomt Koepernikovih naukov. V me»ki osebi, katera nastopa njegovem delu, jc tirezdvomno sam. Papestvo je vseeno i/.poznalo revolucionarno predrznost tega nauka. Vpogled v <ta del jc odločno nasprotoval onemu dekretu katerim je sveta kongregncija prepovedala iu prokleta Kopernikove nauke, (lalilei je bil sedaj (]>od vržen rasnim mučnim Izprnseva
Walienburg, Colo. — Žc precej časa je uiunilo, kar sein zadnji do-
piH poslal. Gotovo marsikateri izmed rojakov misli, da sem jo po-brinal sedaj na spomlad v večna loviiča. Toda tega )>otovaiija ie ne nameravam nastopiti, akorav-uo bi bilo v sedanjih razmerah najbolje. Dn pa ne bojo cenjeni rojaki in rojakinje kaj tacega mislili, hočem poslati ta moj dopis med iirni «yet.
Da pa ne bode kateri izmed cenjenih rojakov ugibal kaj bodem napisal mu precej povem, da kaj poHcbncgu ne bodeiu, ker mi pero nič gladko ne teče po papirju, za kaj ne, tega sam ne morem "po-g ruti tat i". — Naj pojasnim nekoliko tukajšnje delavnke razmere. V zadnjem čanu, so začeli premo-govori v južni Colorodi obratovati vni s polno paro. Seveda dela dosti, zaslužka malo. Nekatere družbe so nam povišali plačo za 5 odstotkov, toda da bi sami še kaj profita imeli od našega povišanja, ho povišali Uidi cene pri življen-skili potrebščinah za 50%, tako da smo ini ubogi delavci vedno na slabšem. Ako napravljam vsaki meneč bilanco vedno pridem do zaključki, da mi preostaja — 0. Ne vem kaj je vzrok, temu. Mogoče delavska prosperita. Ne vem, kedaj bodo nam delavcem zanijali boljši časi. Menda nikoli, ako se bodo razmere vedno sukale kot se sedaj.
Prank Blatnik. Opomba ured. Drugi del Vašega dopisa smo morali izpustiti, ker je ta zadeva na splošnem glasovanju. Med tem časom pa preneha debatiranje. Mi smo tudi ravno tukega mnenja kot Vi.
Mihael Leo, neki talija»M,ki ki neuee, ki je obsojen na 20 U če, je izpovedal, da so tatvin«. £ pi in tihotapstvo na dnevni £ du v ječi.
Kaj atore s čuvaji, ki trpinčil, najbolj nesrečne ljudi T ^
ŽIVIJEMSiarPOTREMčllfi
CWew, mTT^ zadnjih tr* dnehnaJcuputejo goap^ situiranih druli.....*
Hn velike
groeenjskeaa fclaga, po*>n, ?<J ko sladkorju, moke, mila m bn ser vi ranega blaga, v ta!ti 0,
mew, da so ae nekateri trgovci naravnost uprli v takih koli«^ prodaja* i, iker najbrže u% bed« moffli več v zadoatni mnoiini p,« neje dobiti blaga. Zvezna vladi »ode najlhrže naložila na kivo in čaj poseben davek, radi tega kupujejo ljudje tudi kavo in ^j.
Neka gospodinja je naročil« v prodajalni 10 funtov čaja po tiOf Neka druga 16 ducatov konservi• rane juhe.. Izjavila je, da no ra stradati. — Naku|>ovanje v ti-ko velikih (koiličinah zvišuje eene, kar je aamoumevno, ker n^kat^H plačajo vsako ceno, Haiao da dobijo, kaT žele, ker imapo dovolj fa narja. Revne j&i al o ji naj pa trpe pomanjkanje, iker jim gmo»ot ra«. mere ne dopuščajo, nafliaviti si iir. Ijenakih potrebščin v večji n.iioii-ni. Moka ae ja že aedaj v desetih d-neh podražila od $11.— do $15 -torej v desetih dneh za fitirrdol*. je pri sod«. Sladkor se prodaja v prodajalnah po deset centov fant, paradižnike, ki ao bili preje po deiset centov ftkatlja, utanejo sedaj 15 in IS centov. Beli fižol, kateri se je prej .prodajal po 9 centov funit, atanc aedaj 20 centov.
Špekulanti z življenskimi potrebščinami ao že sedaj na delu, in ao že vae pridelke pokupili od far mer je v in za 100 odstokov dražje plačali kot lansko leto. Tako na priuner ao pokupiili paradižnike ki Ae nwo vaajeniv ravno !«kj beti fižol. Ti ipekulantje so največji sovražniki dežele.
ristotc.lovogii-4<lrriknlnega svetiiv-. ... ,	, .
neg« naziranja. Kmalo hc jc začel j "J""-	^
zhnimati za Kopernikove spise. I/.! ,(V,» »^vnavah trpničen, akorav
po js nI nil je nj^'gi^v dalnogled. Odkril je .lupitra iu njegove lune, in Holučnc pege. Nobenega dvomit ui imej več. 4
V svojo največjo nesrečo je zapustil n'publiko bciieAko, in šel v
so vsi javni uradniki izvoljeni, od najnižjega do najviS-!»kjer je vzprejel mesto jeKu. l.ju,lHtvo jih jo izvolil., IjmlHtv« jih jc pobelilo nltrZ^TT^ZS mesta, ki jih zavzemajo, in zategalelj so za svoje delo od- zn,i j,.*„iti. Ti s** ga ».ljub njego-govorni Ijudhtvu. Mila bi največja krivica, bil bi udarecjvi va«4i sluilu sa#c« preganjati, v obraz demokraciji, če ljudstvu vzamejo pravica do kri-i!*" so » kalnimi nauki m*
tike tistih, ki jih je izvolilo, če državljanom celo groze zfr u V	"V<,iwM U*1
iA. . • i..... iti	ii	i	. . «la M prepričal tc je«u<e o svoji
ječo m denarno globo, ker tie odobre vsega, kar smatrajo leoriji: ..Ali M0 lrUo M r<4M|<mli k\t
uradniki za dobro.	XVcs<le aame priAle na wtnljo
Lloyd (ieorge, angleški ministrski predsednik, je go- hi dokanale to, kar ou uči." Koli-
voril po proglasitvi vojnega stanja svarilne besede ame- kor ,M>|J jc uglabijal v Kopemi-
risk i republiki. N
v začetku
no ni jasno dokazano, 'ker je zgo-dovina tega časa jako pomanjkljiva. 22. junija jc lola razstalba razglašena in (ialilei je moral pre klicati vsa "uporna" naziranja Po dokončanem zuprlcieganju je (iaJilci rekel: '4 lil vendar sc .premika," (zemlja namreč). Ak4M%av-noje Idi (Milni že starček takrat, ^iirHt atar, bi se cerkev prav nič ne iifirala na 1o, ako ne bi preklical vsega. "Dialog" je bil cerkveno prepovedan in ta prepoved |e bila šele 1S22 preklicana.
OalWci je ne živel do S. januar-ia 1642. Proti 'koncu avojega fciv-Ij^j« je popirlmnna oslepel. Malo pred amrtjo je vst varil zopet eno svojiii Kiiainemtih del ^DiMOomi," ki je Kilo I. ltiS.1 tiskano na Nizo-
niakein.
Kje je njegov grob, nc vedo po-\Vdati.
Popaaia. Wyo.—Nemila smrt je pobrala starišem, Antonu in Frančiški Kaučič edinega ainčka Tončkk v starosti 11 mesecev.
Deček je bolehal samo 4 dni, na kar ie>ftmrl dne 11. aprila. Mlado življenje je uničila pljučnica. Pogreb se je vršil po katoliškem o-bredu dne 12, aprila ob šestih zvečer ha pokopališče > v bližnjem Hudsonu. iv a, < ri t
Lahk«. mu gruda ,atarišem pa naše iskreno aošaljev / j
John Jerin.
Sirom Amerike.
ZAMORSKI KAZKSNBO UBIT V JECl.
ie delajte napak, ki so jih delali aliiranci l^r^^T^rliikln^r ml^l^
vojne, da vojna konča z uspehom. In Lloyv), uuueirali so ga i»n|tcMk.. sodi-
George ima skušnje in ve, zakaj svari ameriško republiko *če Soilnijaka obravnava m> je *a-
pred zmotami, ki se najrajse pojavijo v začetku vojne. !,lr,a 1!l fohr,lliri« lSlc.«j#e soob. i „ .. i . • , >: „.i ...	,	i	. ravna v ali islaio dva stavka: |
In med največje začetne zmote spada cenzura časo- ,, , ,	_ . Pleanjivo lito najbolje no pra-
1/1 i	i	i	i a	• i "solace j«- smllfci^ sveta m ra- «. t. i l	k^. u i ,
\atlar ho uvedena cenzura, lie bo ljudstvo verjelo (|i tftM nr,,r,nn„^, 7	im' ' " posušite. Soln-|ku je 2f> ks«neneev hkratu zakri
v vesteh, ki jih prinesejo časniki, pa naj nosijo krajevno prečkanje." I'"T* nM>r«vijn neikodlji t. : i i • • • i • i a t i • i I , . i "v»m in kolikor tolrko nlttiHm. uradni ali neutadni značaj. Ljudstvo bo dejalo, tako pi-1 "Zemlja ni Hre«liš<v nvets in ni j	_.
Aejo, k«»t ukazuje cenzura, vse jr zlagano. (*Y v ljudstvu ,Mi,,',ln,,;"" Pmnika -e kot telo
pisja. beseili
. .Trenton New Jeraey. — Pred preiskovalno jetniško komisijo dr žave New Jersey je bil odkrit dogodek, ki pove, kako brutalno ravnajo a kanznenci v ječi in na kakšen surov način so tepli in davili zamorskea kaznenca James Wil-liamsona do smrti.
George W. Lowe, čuvaj, se je potuhnil, da spi, med tem so pa drugi kaznenci pretepali Williamson a s svinčenimi cevmi in nape-stnicarai.
Kaznenee James Ijftwrence je pričal: "Williamson je bil, kar jaz imenujem niger. Videl aem sedem ali osemkrat, da so ga tepli. Pretepali so ga čiivaj George W Lowe, eden ali še dva druga. Nekega dne je dejal Lowe <kaznen-cem, da naj dobro pretepejo Willie msona. Prihodnji dan v soboto so se oftiorožili s kosi plinskih cevi in napestnicami in ao mu jih naložili. V tem oaou je bil čuvaj Lowe koncem hodnika in ae je potuhnil, da spi. Pogledal sem v William soli ovo celico. Branil ae je, po njem je pa udrihala tolpa. Bil je velik ropot hi tepli ao ga okoli 20 minut. Ko sem šel zopet pogledat hi ao prišli nekateri krvavi iz celice, sem videl, da je Williamson ležal na tleh z glavo proti stranišču. Njegov- jezik je bil zatečen kot dve roki, izgledi je, kot da so ga davili .Prišel nem do zaključka, da je mrtev.
liowc je dejal, da nnj pazimo, kaj komu povemo. Ce se vsi zdru«. žimo in povemo lepo povest, ne ho sitnosti. Drugo jutro je prišel čuvaj Jainca llanev in pogledal je v Wifliamsonovo celico. Ko je videl kri in kaj se je zgodilo, ga je proglasil mrtvim.
Ko je prttel dr. Crane po hodni-
DBČJBK Ji OBSTE1LTL SVO-JEOA TOVABIiA. .-i
klft? »O—,. J fjf f- :t|l(.
' Chicago, U. — Ker stanu ne shranijo orožja, se je zopet pri-meril žalosten »lučaj, da je tovariš ustrelil avojega tovariša pri ifri.
Devet let atari Alvida Clmeley, 749 N. Cleero Avei, je našel «a-molkres svojega očeta. MadU ae je pri njem njegov prijatelj da. nte# Patten. Ko je imel samokm v roki, sta ee domenila, da igrala "vojsko". Alvida Cimely je meril na svojega tovariša, ker ni vedel da je samokres nabit, Cret nekaj čaisa izproži, in njegov tovariš panic mrteV na tla. ITstrHjeni deček jc bil 10 let star in njegovi stariši stanujejo na 743 S. Oiee-ro Ave. Zopet žalosten alučaj radi nemarnosti starišev, ker m ah ranijo dovolj varno svojega <v rožja. Poživlja ae vse sloverake sta riše, kateri imate kakšno orožje, shranite ga v tak knj, da ae bo mogli priti otroci do njega, ker se je dogodilo velika takih aluča-jev, da so otroci ustrelili *mje tovariše pri igri.
STRAftE* MtPnJU VA MORJU.
Baltimore, !f. J. -
parnik je semkaj pripeljal kapitana Bratih ley a in dva moža s ikune "Aunittina." Njih telo je pokrito z morsko soljo in zdravniki dvomijo, da okrevajo.
Škuna je okoli prvega marn od plula iz Bruiwwieka, Oa., ai Angleško. Na oceanu Je i«bruhni ogenj na škuna in moštvo je l)'l° prisiljeno ae -rešiti v čolne K" čoln ae je prekucnil in	*
pitno vodo in živež. V čolnu ho i>';
1115 dni na morju, dokler jih rešil parnik. Pet tovarišev je mrlo od žeje in lakote. Pih * ževnico, ki ao jo ulovHi v čoln, M hrano ao jim pa ntažHe letele n», od katerih je aemintje katera p»a la v čoln. Povliii so jo airov«.
HOV« VRSTI SUPARU*
Ud
North znane« je
Aem c Grain Company- II par dni in ukradel nakazilai
— N> Delsl >
i
prične vstajati dvom o poročilih, ki jih objavljajo časniki.vr,ino '' •e kmalu porodi nezatipnost, ki še nikdar ni rodila kaj , f ie	,ftn,n.
j.	, da wik\ rnorjuki teologi ui
aotitega.	li, ni4i	i^-.
čalo, da je bil Williamson umor-!™* katerem Je pa»affdd jen.	! radnika pri tett-to. » ^^
j Jetničar Mnlhem je kaanenccm čem je šel k ravnatrlju J- ^
Kdor šivalni stroj rsbi z»li nia priporočil, naj govore resnico in htu. ki mu Je napravil • [lo, uaj va maže s petrolejem. Pri | jim obljubil, da jih hrani pre<i $336 8S, ki ga je tujec takoj kaleta, vedni vporahi pa je zelo prpnro vaakim nasiljem.	njal. Nekaj ar kaaaeje »o ^^
niao inter čliivo iu korituo rabiti tofreuo ol I Mnogi ao odgovorili, da jih ni- sleparijo, a o tujru m bilo h niti najmanjšega pojma o Ko- »je.	^e ne more braniti pred na«Hje«n.
na evropskem bojišča.
1.000 vrgel
t,rvt* ur mu da 240
j j* HindeAwf ;k„ iM.juW-e, namenje
•onto. Pravijo tudi, izgube demoralise
rente * je zj*««!«. * -liku /a zračile polete popade med avijatiki
»rotilo.
ia London, 20. apr. -rJ10 od Arrasa narašča Sovražnih baterij. Ar-^ji v okolišu fraonne 'uj veliko Ijutejši. Fran-pudli ob kanalu Aiane-iiajMrjsi napad eo vpri-rknont, ki »e pa ni obne protinapad v šampaniji Itčal za	ki 8mo
levernozapadno od Au-—»jevuinjem v tem okolic adaljevalo pozno v noč ie je podvojilo vsled po-uvražnih »II. Oozdna izo VMle-Auot-Boia je na* nevzdržna in zato :|uiili v ozadje. Prafi-„ blizo Braye-Bn-Lan-obnssel, ali vai poznaj-ki so naperjeni proti Dauiesu, so bili brez u-
ii.1
20. apr. — Berlinski baoiehe Zeitung" inia kx1 peresa stotnika Sal-vojaega poročevalca,kar m«l drugim: "Dokler rki nadkriljujejo v boj-ijtlu, toliko čaaa velja Hindenburga edino sredstvo, da se naglo frontnih linij. Proti materijah* ue pomaga jiaštvo."
i fronta.
[0. apr. — Vsi sovražni i so bili izvršeni 17. t, čni artilerijski preparatu Staravine, so bili tana vsi črti. Napad na t pozicije, ki sšf jtfšetle
iju. Dalje je sovražnik bftrdiral postojaoke pri na (trveui- ftteni »n mi fično odgovarjali z bom-m sovražnih baterij, ki akciji M isto Gorice.' Po-nain je, da smo pognali a za Moskopolje in uje-Avstrijcev. 18. t. m, je sovražni napad blizo je-liloviti topniški prepare-'ražnik napadel nekatere icije v obličju Crvene smo jih bili okupirali lespc, iu posrečilo se mu iti nekaj tal. Bitka se Sovražna nrtilerija je udi v okolici Majadaga Yards rja.
a fronta.
). apr. — \afti težki to-rtini Lagarma so užgali postajo v Calianu. Vilo velik požar, ki ga je "ril. Na primorski fron-včcrajinjo bo je van je o-R okoliš Gorice. Na Kra-mjši italijanski oddelki ►hi teti v avstrijsko po-Kostanjevice. Pozicija »kopirana in vrhiHega n,'kuj Avstrijcev in HrHivn. Naši leta-lci ao rali avstrijska oporišča v >. Domlierguv Itajhen-Kointiu. V*i eroplnni so l»rrz nezgode.
onta.
rW, 20. apr. — Na vsi NHaunaki fronti se vrše 1 s|M»padi med oglednimi
škega hotela so padli streli v voz i poulične železnice, ki je prišel mirno ia več oseb je bilo ranjenih. Ta čin je razsrdil ljudatvo im kbrnli-nili so sveži izgredi napram nemškim naseljencem. Večje število Nemcev je bilo aretiranih.
Washington, D. €., 20. apr. — Vlada v Nikaragvi ae je včeraj nradno izrekla, da podpira Združene države v vojni napram Nem-čiji. ,
ANGLEŠKI PARLAMENT V TAJNI SEJI ZARADI ORHKE.
London, 20. apr. — Bonar Law je vičeraj obvestil spodnjo Zbornico, da se je vlada odločila za tajno sejo parlamenta. Med drugimi reerni «e 'bo na tajni aeji razpravljalo tudi o položaju na Grškem.
Danes je "Ameritfki dan" na Angleškem. Vsa Anglija praznuje vstop Združenih držav v vojno. Ves- London je zavit v ameriške zastale in ogromne množice na ulicah imajo zastavice v gunibni-caih. Tudi na palači parlamenta vihra ameriška zastava, kar je prvič v zgodovini Anglije.
PRVI AMERIČAN JE PADEL.
(Pariz, 20. apr. — Mnogo Američanov je že izgubilo svoje iivlje-njie v sedanji vojni, mnogo takih, katerih imena ne bodo nikdar znana, toda prvi Američan, ki je padel "oficijelno" pod ameriško zastavo, je Edmond C. Gennet, a-meriški avijtik, kateri je bil v sredo na zračnem poletu na zapadni fronti. Gennet je <bil dobro znan vsled svoje drznosti na poletih in parkrat se je tudi proslavil v spopadu z Nemci. Doma je bil iz Ossinga, N. Y.
GOVORICE O NEM&KI OFENZIVI PROTI RUSIJI.
_-
Washington, 20. aprt — Poročila, iz, Petro grada aopet omenjajo, da možnost nemške oofensuve pri Rigi in na iporjoi, *ki bi imrla Pe-
,'je bil'pre^r^ . pb	za 8V03 cilJ> ** ni oditna-
njena. Ruski vojni minister Guč-koy je r^jkakor javljajo — javno svaril, Rusijo, da uspešna reorganizacija armade je prva in neotv hodna potreba, Btoo se hoče dežela efektivno postaviti v bran even-tuelnemu napada, stuisnjega sovražnika.	" ' -
KAJ BO StORIL HINDEN-BURG.	n '
A REV0LTA V BRAZILIJI.
London, 20. apr. — flpričo an-gleiško-francoske ofenzive, ki je vsekakor prišla prej, kakor so se nadeja*li v Berlinu, je po mnenju tukajšnjih vojnih kritikov prišel trenotek, ko se ima približati odločeni konflikt, v 'katerega bodo en-tentni in centralni zavezniki vrgli vsee svoje moči. Sedanja o-fenziva na zapadni fronti se smatra le predvečer titanskega 'boja, ki se ima razviti iz pričujočih o-peracij.
Oa* je prišel, ko mora maršal Hkndenburg vreči karte na mizo in pokazati, da li le bkrfa ali je še v stanu spraviti svoje armsde v efektivno ofenzivo. Major Mo-ratot in grof 'Reventlov, znana Hindenburgova trobila, dokazujeta s svojimi speti na ljudstvo, da se je pojavilo v Nemčiji nekaj kot bojszen in skrb glede na mi-litaristično situacijo.
Publrcifranje dnevne liste ladij, ki jih potapljajo submarinke, ne more več od v »ga t porazov, ki jih imajo »Nemci na aohem in ljudstva se je polotil nemir in dvom v zajamčeno zmago.. Hindetibur-gove čete se brez malega neprests-no umikajo že dvs meseca. Dogodki na zaipadnem bojišču zad
Ena cela divizija ae je zagnala nevarnost v omrežje bodeče žice —
svoje lastno omrežje — od ko-dor ui mogla naprej in jKsdediea je bfla, da je dvajset tisoč mož oblegalo mrtvih in ranjenih, kolikor jih niso ujeli Francozi. Dve drugi divisgi, ki ata>pl*mli v brezuspešnem protinapadu pri Juvmeour-tu, sta doživeli enako usodo.
Iz tega sledi, da jeiiemško poveljnik vo '*izgubilo glavo". Drugi pojav, ki ni nič manj značilen, pa je, da se v nensškth čet ali krha stara in železna disciplina. Ujetniki odprto priznavajo, da nimajo nobenega veselja več do boja. Predlansko spomlad so jim častniki odbljuibili, da bo koonee vojne v jeseni, ko je prišla jesen, so rekli, da pride odločilna zmaga na spomlad — in tako dalje že tretje leto, a vojne ne saiuo na ni konec, temveč je še Amerika prišla, ki jo bo gotovo podaljšala. Višek nezadovoljnosti je pa prišel zdaj, ko je nemška vojna uprava znižala količino hrane v armadi. Vojak, ki je dobil pol hlebca kruha, dofoi po 15. aprilu le tretjino hlebca. In to je prišlo po umakni-tvi iz somškega bojišča, po porazu pri Arrasu in po vstopu Amerike v vojno 1 Kdo bi še upal na bolj* še. 'Nem<ski ujetniki so naravnost veseli, da so ujeti, ker zdaj je konec boj« za nje. Na drugi strani pa priznavajo, da so jih Angleži in Francozi po dveh letih prekosili v artileriji m nmniciji. Naravnost govore, da take kanonade in takšnega ognjenega tornada, ki so ga vprizorili Francozi v pon-del je k in torek v »Šampaniji, niso še nikdar doživeli, niti ga ni doživela nobena armada na svetu. Ogenj je Nemce kar omamil da niso bili več sposobni za boj.
iSpričo vsega tega — ali je Hin-denburg še v stanu izvršiti kakšno mojstrsko potezo na zapadni fronti?
njih dni pokaxujvjo, da je nsrohe S nemškimi poveljniki, ki so bili vedno tako nstsnčni in previdni » A»r»,f 20. apr. — 1*1 — izvzemši, če presojamo pone-I nigvaj, poročajo, srečeno kampanjo za Verdun. "P'le velike nemške ns- Hindenburgova ts-ktiks je bita že brazilskih državah več kot leto dni, da se je isogihsl I'ara n» m Santa ('»- napadov v maanih formacijah »li I"	prfbivatelntvo v v gostih masah, kajti takir napadi
r*1' »eni n> ruA	so navadno prineii silne izgube ns
, .o w nmmm vojaštvu. Nemški protinapadi te rU m "prli oblastem, dni pa spričujejo, d» »e nessški ge-vl,M,» J' pmlals mn.'. neralr zopet poslužujejo stare tsk-tika,, m sicer v ačivklni konfuz-Bostl, kakor ds ne vedo, ksj delajo,. Po cele divizije rescrvriih čet •o vrgli v najhujšr ogenj brez obzira, če se te divizije še kedaj p»>-vmejo ia offnja ali ne.
Od zsdnjega pondeljks so ns ts način zmetali osemnajtf uvežlh di-
prebivatelst vo v ' *«"iii na pol miljona y sls^e, da so ne Nem-" ,n uprli oblastem. • vl«ds je po,uia moč. | 1,rt" Alffro hi republi-'"'li t»"slsla vojaštvo t odi p^Mtkušali ' 7 dmarnitom železniški 's M»riji.
20. aPr. _ lHurn
da je bilo v kr-{,:'t<' "••m! ^rar.Hj*kimi l^jMSiia prebKalsi
Dragocenost
.
(Slika is današnja dobs.)
V petek zgodaj zjutraj so otroci izpraševali svojo nvater, ako bode kupila: , "Mama, ali bodeš kupilaT" Mati se je pa tal^o naredila, kot bi nič ne slišala. Videlo se jej je, kako rada hi stregla svojim o-t rokom, ko bi tno>gl% ko bi imela denar. Tako pa ... . » "Mogoče", odgovori. -"Ti moraš, in moraš", vpijejo otroei, "saj je že 8 tednov, kar nismo imeli. In mi bi vendar tako radi zopet enkrat".
Težko jej je bilo, ko je premišljevala, ali bi kupiila ali ne. Odločila se je, da vpraša moža, kaj bo on porekel.
Ustrašil se je ko mu je povedala. "Ali si tudi že premislila, kaj da »taiie"? jo je vprašal. Žena je vzdihnifla in odgovorila: ".le pa tudi že cela večnost ml tega, odkar smo imeli". On je ravno tako vzdihnil.
"Ja ... Pa preskrlii ako Ti jc mogoče . . . ako že mora biti".
"Mi moramo pri kaki drugi stvari hraniti" predlaga žena, "ko bi jaz ne kupila novega slad-mniika za poletje".
Mož je t>H ganjen pri teb besedah in jej je aegel v roko.
"Ne tega ne ametf, Ti moraš i-meti nov slamnik, ker je stari že preveč obrabljen. Ko bi jaz opustil kajenje za 4 mesece. To bi tmdi nekaj isodalo."
Toda teinu predlogu pa zopet žena ni dovolila. Dolgo časa sta ugibala aem in tja, na kakšen način bi se tej kdčljivej atveri opomoglo. Ted»j ae pa žena spomni in reče:
"Veš kaj, mUlv» imava eno sobo popolnoma prazno. Oddajva jo, naj jo midva tako ne rabiva. In tako bode pomagino." In mož jej je pritrdil.
V nedeljo so bili vsi veseli. O-brszi so otrokom žsreli od »smega veselja. Pevali so rn vrisksli.
".Is v rags, kaj pa imatet Ali ate v loteriji zsdeli, ds «te tsko veseli". Vpraša mrmogredoč pri-jatelj očrta presrečnih otrok.
"O ne, moja žena pripravlja svinjsko pečenko."
Prijstelj odpre na stežsj tw»ts mi »»megs r»čudenja in mu reče v tskem nsglasu. da ni v«*drto sli radi Žslosti sli nevoščljvoati:
VO presrečni ljudje. Vi |hi že morale veliko denarja, da »i kaj taeega privoščite."
Ohioago. IU. — Dr Robsraton
je iadal proklumaeijo, v kateri po. aivlja vse prebivalstvo, liaj si staviti koze, katerim že niso Ikiie stavljene 7 let. Ta naredbo jo isdal radi tega, ker so včeraj pripeljali iz Indiana Harbor 17 osek ki so »bolele za osepnieami. Te bolnike ao takoj poalali v osaiu'je-no bolnišnico. Med temi osebami je bilo več zenwk iu otrok. Prepeljali so jih privatni podjetniki, ker v tem vidijo mmtne oblasti manj nevarnosti, da bi se drugi 'j idjv okužili.
POZOR ROJAKI 1
Nasnanjam rojakom, da sem odprl togo vino a msšsalm blagom in ss priporočam »a obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno postre gsl po smerni ceni.
ANTOV ZORNIX.
HBRMINLB, PA
Pozor rofakl!
Kadar potrebujete pisalni papir in kuverte z vašim imenom iu naslovom tiskanim v oglavju, vprašajte vselej za ceno pri ineni.
MIKE ČEBA&EK, Box 148, Van Voorhis, Pa.
KADITE TILLMAN CIGARE. Unisko izdelane
Ibykus Cigars............10o
8. N. P. J. Cigars........10c
,Tillman Cigar Co.
AURORA, MINN.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. Li Sails St., CMciii,
kl je izdelal načrt sa gl. arid S. N. P. J. »e priporoča Slovencem za izdelovanje stsvbinsklh načrtov. Tal. Franklin M01
TEL. NA DOMU AU8TIN SŠOOS
f FONOGRAF za vaacega
Ta čudoviti fonograf igra vso velikosti plošče od 6 do 10 palcev, Victor in Columbia plošče zelo čistoglusno, jamčen jo dati popolno zadovolstvo. Na sprejem en dolar vam pošljemo ta fonograf in eno ploščo prosto in ostalo pa nam plačate ob sprejemu na C. O. D. ali pa kao nam pošljete celo svoto dva dolarja z naročilom, vam pošljemo fonograf in eno ploščo zraven poštnine prosto. Pišite nam še danes
PENNSYLVANIA SUPPLY CO
Porter Bloek Bldg.Easton, Pa. Dept. 5,
t
J
Chicago, 111. — John I). Roeke. feller je dobil te dni če k za S44«».-K1K kot četrtletno dividemlo SS .	murvam vizij pad treu rtewwa—	»»deHtiee p H Jtoksns
r*^' w n»š«ga nem-1 ki »o jih rssmrsvaril. na ko-ee. j »ranch Standart Oil Co.
Dr. Koler
SLOVSNSKI ZDRAVNIK I3S Psshs tor* PHtaWfk, Pa.
■ i,........................
Dr. E*lm h
MMHNlll
i^sss
ubmptt
tsftnmltmb krvi mt*H •
'.v.T'LZ
——^ h j**
^wr«; ffifc.' dS
jx. sa s jsattajqp
|M M bmm
hH* ~4r**m r M mnk tm Smt k* f m*
Mm w krit« I« fcrit« la	%t4l
1M..). -Sr. Hi •
VM4M mw: V HMMJ^S. IWS* »
zx ^rzjttrzrj
f 9*4*0 M
— OS
Stanka Narodni
9stanovlj»n* 9. aprila 1IKM
Podporni
laksrf. 17. toalja 1 v Sri. lit tnala.
1M7
J
QLAVNI BTlKt S867— ftS BO. L»AWND4LI ATS, UJUOAOO, ILLQtOS
UPEAVNT ODBOS: PradMdmik: Jok« VogrU, bon IVO, La BaUa, OL	"T
1. hu«lpredMdkik: J. UratkovtS, B. F. D. 4, bs^ SS, OtiarS, Kasa U. Podpradsadaik 3 Joftef Kuhulj, »489 Kwlag ava., Ss. TlSIt^s. OL Tajniki Joka Vardarbar, I70H Bo. UwaSala Ava., Oklssf«, OL Blagajnik: Aatoa J. Tarbovaa, P. O. Box 1, Oases, KIL ZapUaikari Jaka Molak, 40OS w. Hat St., Ukles§% OL
NADZOENI OOSSKl J.ie A tu broil i, Sfil bo^ Caaaaibajg, Pa. Paul Bergar, 741-lat Bi., La BaUa, 111.
F. B. Taaakar, »74 Akaaj Ava^ Boak Sfriaga, Jfjw,	<
K »MOTNI ODSBKt Aatoa flraat, lil—SStk Avsl, N*w DmlalS, Jola Badilak, STI bo^, Bniltkoa, Pa. Badalf Plalarlak, 416 bos, Brldgavtlla, Pa. Jaakob Miklavži«, L. liox S, WiUock, Pa.
UBBDiriK
Jaia SavartatB.
VSHOVN1 somATmxi
F. J. Kara, M. D., 0101 Bt. Ulafcr Av*, Ulavalaa, ▼SB DBNAKNB EADBVN Df BTYAJU, kl SS ta B. N. P J. naj ao poiUJnJo aa aaalov:
JOHN VEBDERBAR, 9S67—B9 So. Lsvndala Ava., OhlaSfS, OL PBITOlBB OUSJDB OBMSKALNSOA POSLOTAVJA
ISKVt
JOtS AMBSOtlO, Box asi, OsasisrtMg. Wtk
SADB7S PBBPULLJTVN VSBBIN S, kl Sta Jlk nSM PTVS H stanca, sa poAUJaJa aa aaslov:
ANTON HRAST, Sil — SBth Ava., Na« Dululk, Mlaa. ▼BI DOPISI ,raxprava, Stanki,	m "Wa»VS6»" 99 »«M|
aa naalov:
USBONIATVO "PBOSVBTB", 9S67—69 Ba. Lsimdala Alt, OklSSf VBB UPRAVNIKI BTVABL sanSftss, agUML ss BsllllSlS SI 1'PBAVNlfiTVO "PBOSVBTB", S607—66 Ba. TiSTB<il6 Af«, ▼ korsspooSsaet a UjnUtvom B. V. P. J., anlslHlll la "Pros-sts" a« rabita lrnon nrsdnlkov, asarvs6 aaslIMe IBSitv, S9 |9 Is aan d ako Mita, Aa bo vsaka stvsi hitro ntaa
Saja glavaaga upravaaga odbora — vrllj« vaaka prva »rada kt M|I iatrtak v aiaaaa«. Zaialak ob oal vrl popoldaa.
Vabilo na veliko prvomajniiko slavnost,
t m ji	t J	?
kntnr«i |.rtr<*«lo
dugoslovsnskl Socialistični klubi zipadoo PesBsylvsBljs
v Yukonu, Pu., dne 1, mi|i 1117
ii) Dvlnvrl tniw<lrugl	sb|riili #«• ob fteotlh ojatraj v slo
veiipkont ilelavitki'in <biiuu v Yiikinio, l'n. .	» ,
n1 ■ f.	r . *
b) Ob <b*vetili, nrl^na Mluvnontl aprevint x BHotovu In go'ttto nn /»flu, premikajoč »h mimo t ti k ti j»ti jI li prciaotforovov, kot proteat prcilt kriviho«'tiiit knpilHlIsil^sciuu ,ikit<i»ll.
r) Ko pridno.' n r>|*iuv«h1i>iii nu/u| \ dvorano, |><» uitMlopll kot tflnvni govornljt nodrtig l.'1'IUN KUIH'I'AN, puleai pn lo drugI domski govorniki .
d)	pu dokončnih, K'»vorlh Imi enu uro od m o rit,
e)	Po odmoru JMf, pridno 1» <lrug/i prituta rubnvu. Igritlii bo ilo-tllB<"'H MloVMIlHklt gnilim.
V »topnimi k plcttn in Mitrtt vi ,|<> flOo /» molke, ?cti»ki» so pronto VRtop nine. — Kojnkt, Nodru^i in dclnvri, v*>1 mi hIhviiom( dne prvouii iuhJh un Yukon, itn tuko Nkupmi pro»l*vlitio rn iiiim dclivrit vfb«pomfmbnl prnr nik. K otiilni \<tfl<<Alii vnbimu Vm< nloVHBiikn občinstvu rttpndiio I'm. — Vsbt Jug. BoeUlliitlCiii klub Stav. 171 v Yiikonu, Pa. 2IVBL PBVI MAJ t
Slovensko-HrVatikl Pogrebnih 1 bito—vit
NsA pogrfbltlškl uiad jo urejen z vwml i»trpbščinsml zs pogrebne sprevode.
Pcscbno zb druAtvn in za one, ki nimajo prostora v svoji hiši /a pokojnika, Imam lopo svojo kiijielo. Aut/nnobill In kočija s« dola pti meni vauk čaa. Se pri|ioroČBm
Jožef Pavlak, lastnik
Tol.: ( nnal MN
tt62 W. I8,b St« n :: :: Chicago, 111.
NORTH SIDE STATE BANfK
hock snu/les. royo.
IMA KAPITALA in REZERVE 1100^00.00
Jc Utvdno prlpravljon In oj>n»mllon za poslovsnle s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI ln drugimi SLWANI
Mi poaijwn" <1-i"»« prift*Ham v M«r<i <t-Mii<»vttMj po na|niljth e»«»h PlaS«|«mo I ndalolnr obrrall aa basAi vloga*
MOČNA. K#»NZKMVAT|VNA IN NAPaSONA ISSTITUn/A.
IVOJE LASI %%
i jh Uspeioo zdravstveno I 1 ™ j zdravl|enje br«pis*no
AS	»II	M-
.ir« »1*1 t Ali *•*• }—f» »msi,
■ vk «11 1-vOlHt sil	IMH, va*
m\ 0t»vn »it	»•» .*/•>• T Alt H*-
<•411 mil |4| (MtO*).). till*
Ako |r|Jl# —1	«•'" »•"•»•"••»'S
Imrtn, •rdaltf »•
fAilwi)« }» Utlllt« M'l'IMl. rlllw Uku| |m
"IOh.Ii. • l«mfc"
! lm|l,t)l| ui f a«. it » .«• l«l*|'lkmi •i'«"«
I ^^
rsosro /os a vi /twia.
M t »•« hftmmrn	«•*• !••«»»
.tr«n«, 4«	• »l.^nra' o«U»t
• OSEN SPOLOV ■
lu«4aftj» lo«. »s^raoi »-••»t.«•
w(m*i m f»"»»i"ii <«»l U». Ml VoM ,. 11--11 n *r*4M Oiil^i <«l«ir«ra tu*. 1 ik» im j t 0»ri mmmImc	"tUiMn • la
..1. . ah'i M« tmilpl* I • »•»!•« v tr.kfl
. ... . , ,a i • t • >i)» f.«l.l>«i *|i»« In «•«). i»>» la IHImO« t»o
fM» tO«
Iffvtlt« | ..H«|lnll b ..M*. I« twllllt« «0 U .1»*.. N« l/w»»« i«U«Uff, H». (41 nntao.
FT,
I NltlN I.AS'tNAT'fSV S«»X IM.IfHlON.H.f, |'.ll..|rM" Vam |i»lil>«»> " .«•«•» S
u foil«« ,Owll« ••h II «• < «1*1 atao 0 laaalt'
k. tr»"m |.»ll|lta Ml IfM .. ara H I »tt knillir* I.« if a kM|MH» prliofiU |rf««a« I
umiui liiuiuiiuaHUiiiii 111 u iihi iisiicisuuii luaausii ntsiamasssnaMnHmnHHHHMM
t\> .'t
K j.
4848485323482353534853535353235323485323534823232353235323535348
PROS VRTA
KLETVA.
: Spisal August Stno*. — Prevel Starogorski |
(Kmn)
—	Hvala Bogu, da si prills. Vsaki dan we je
klicala k sebi kraljica, vsaki dati mi govorila, naj m- t« od rečem, zaklad moj. A jaz, ako bi te tudi nc ljubil, ne odrekel bi ae hčeri Horvat ovega rodu zavoljo pol um rt ve, grde kraljice, ki je dala junaka Ivuni*a liana na konjskih repovih.
Andjelija t Hio zaplaka, hudo ji je bilo za ujeeui I v an Hte ru.
—	Ali skozi gorke solze zašije radost . . . Be-rislav moj; kraljevska bwteda velja. Ti si rešen in pojdeva v Dalmacijo, k tihemu morju. Komaj da-kam dneva, da odtdeva od tod, kjer gleda zver.iko oko kraljice Marije in ob njej sika ljuta kača Nikola (Jorjanski.
Andjela obmolkne, a nekdo siLno zaloputne z vrati.
—	Kdo je to T — se stresel a oba.
Kraljica Marija je besno bežala in za njo je bežal (Jorjanski.
—	C) težka krona kraljevska — je vzdihovala Marija. — Tvoj podanik te prezira!
In nezavestna se zruši kraljica. Na rokah jo odnese v postelj Nikola (Jorjanski.
—	Kraljica, glej, prezira tel
—	Oprosti Nikola! Delaj kar hočeš, osvetki
.ie morava.	•
•	• a
•Vesela stoji drugi dan AndejeJija pred Niko-lom Gorjanaklm.	{	• * I
—	Izpolnila »tem obljubo! Kve ti glave oče-tove! Vmi mi ženina, Berislava Paližno l
A Nikola (Jorjanski se hladno nasmeje.
—	Ti si izpolnila svoje. Hvala ti! Tudi jaz storim svoje.
In oholi bol jar stopi k votlini v zidu ht prinese Andejelijl na it rožniku glavo zaročencem Herislsvo. Otrpnete oči so tožno gledale Ande-jelijo.
A ona kri k ne:'
Krvnik! Krvavo si sc osvetli, maščevanje te doleti.
In objame glavo bednega Ženina in plane ic kraljevega gradu. Za njo pa je oril glas Nikole (Jorjanskega.	1
-— Držal seiu besedo! Olavo za glavo !'
XXXIII. ><■;. <	'
O težka tuga narods hrvatskega. Kodi* sinov« plemenit nik« in bistrega uma, rodil junake in jmiiilki je tvoj rod. Ali »i*i goH<o zapiska!«, ker ti vonejoprvi sinovi ob zarji boljših dni. Ljubezen je velika in lira'bro srce, uli nealogu bratska ruši in ruši hrvatski nsrod dsn nai dan. S krvjo poji rodno grudo, a če bi ne bilo nnde, du neko! iz ta, s krvjo napo jene zemlje vanikne svoboda lir-vstskega naroda, bi že danes ne bilo Hrvatov."!
•Prllvrleni ftlvanu Benkoviču no Griču konča svoje življenje umen škof Pavel Horvat,. Mimo rstisne oči. življenje njegovo je bilo borba za svo» bodo hrvatskega narods.	. • 1 • ip f
Tudi ns njegovem grolm sc je r&zgovarjal nočni Čuvaj fcaptolski z (Jjukom, grobokopom. .«.
Ali nista se laLila, nk-ttn pila žganjicojinego sta gledala v grob in klicala škofu Pavlu: — Slava mu!
Tttdi (poltenemu Ž i van u poplava božja ipra vira. Tudi njemu vzide beli dan, zaknj Stanko Priš-lin kve po avoji dragi lai za svoj rod in poko-lenje.
Iu zloba (Inge Prill inn hc os vet i na njein samem.
A ziulnjn mlndikn rodu Hrvatov, lepa Andc-jelija, najde svoje aatočišče v zndrsketu samostanu. Spremil jo je tja atari križar Filip.
In ko so nc zsprla zn njo NamoNtanakn vrata, jr bila zapečatena moda llorvatovega rodu. 11
XXXIV
Ve»ele tlneve prelivi ja Stanko Prillin jhhI streho svojih roditeljev. Zlobna nnkana flrge Pril-lina sc jc MprtMiienils v božji blagoslov. Ni ubil sin svojega očeta, kakor je J.elel (Irga, nego sc je kri povrnila krvi — Hetbko Bcnkovic v gorko naroč-je matere .Icle In ko zavrli m pel ljuti boj ntetl (iričetn in Kaptolom, ni tega boja nikdo huje čutil, nego mladi Benkovlč, poveljnik meščanske straže, ker ga je ta ImiHis delila ml njegove
Da\ no je ^mI lega, iksr jc preminil škof Ivan teh. V Zagrebu stolu jc Akof Ivan (lorjantki. Pra-* I četi je, pn tudi stnnr.
lu ko (Iričani navale ua Kaptol v hennoati, ds ae osvelijo nsd svojimi krvnimi sovrstniki, ko ražgejo Iimm> kanonikom, progls«! ikof Ivan v cerkvi sv. Kraljev kletev na (Irlčane.
In na Griču hc ni več |>ok4>pavaln niti poro-čslo. Ljudje -m» umirali, otroci se rodili, ali dnbov-tiikn ni bilo.
Žalostni jc Grič, Ic žalostncjli so (Iračani. Prc«tcdaln jc meščanom, poaedsln bogme I namemu Bcnku Beti k o vi eu in njegovi zaročenki Isi.
In pokloni sc Grič Ksptolu, s Gričsni škofu l\anu tiorjatiMkcmu.
Dvigne škof kletev z (JrWs in prvi par, ki «te jc poročil, jc bil Benko Itcnkovlč in Iss Zlsto-
ht adi«'e\ n.
Poročal ju jc bivli dijak-pros jak, - Miroslav
Silakov h1.
•	• •
A knj jc r (Jrgmn PrUlitiomf Vrč gre tsko t)olgo po vodo, d<>klcr sc nc rar bije Zu se je živel, ra sc jr tudi umrl
\»-k<H\ ko je tinjhujNi besnela bitka med tiri-'""i m Kaptolom, jc padla v (irgino hiio žare«-a
k Miglja
<irira Prialin vrtrepeta Skočil bi rad. bežsl l.i rad, ali otrple noge ga nc nosijo.
Zažge se bika, r^gori do tal, in m hiAuitn pepelom se je int**al tudi pepel radliji ostsnek tveri^
»»t«« Prišlma.
lilllllllttllllflllllllllHIllllllUIIIMlIMNIlNHIHIIHIIIIIIIIIIIIHU
SORODNI DU$I.
Spisal Josip Pramk.
illlllllltlllltlllllllllllllllHIlHItltllttllttllttlltllllllllllllMIlIlfl
Pri fats j c pozvonilo. Dekleta, ki so prale ns koncu vasi pri koritu, so povzdignile glave in se spogledale.
"Ootovo je umrla fttaounanka —:" "Bog ji daj nel>esa!M . Nato ao se poifriiale in pomolile očena;' in čelčenomarijo za dulo ui^nle fttacunarke.
Mrtvalki zvon pa jf kjenkaJ dalje, žalostno je odmeval nad Zapo4jem in marsikdo je poHtal, pomislil za hip in se napotil nato po vasi tja k rumeno popleskani lts6i, kjer ae je reklo pri 8ta-cunarjevih.
Sredi vasi je stala hila, <«b znamenju sv. FJo-rijons. Ni bila ravno velika, samo v tem se je razlofevala od drugik, ker je bila krita s Akrilmi kakor nobena v vasi. Tik nad llrokimi vrati je bil naslikan sv. Duh — sivkaat golob v rdečkaatem kolobarju, ki pa je bil ie tako obledel, da ae je komaj razločil od stene. Na majhnih, vKnjevn obrobljenih oknih je zeleni rožmarin, na pročelju hile pa je napravil valki slikar nerodne drke gospodarjevega imena, ker lacunar je bil man daleč okrog; ibararotol je z žitom in z vnem mogočim, kar je neslo le količkaj dofcička.
Pred to hišo «o se zbirali va*čani, ugnali, kaj iti kako b6 sedaj s fttaennarjem, in skoro vsaik je bil drugačnih misli .
Šele ko se je prikazal mad vrati lacunar, visok, zajeten in rdečeličen, a že nekoliko uiv moi, jih, je odllo nel^aj dalje, drugi pa so pristopili k njemu, * ,	tv
"Torej je. ras izdihnila t", je popralal aosed, kot da je to. zanj neverjetna oovtea.'
4'Seseda," je prikimal lacunar in zbral o-broz v gul>e, ki pa so ibile bolj smelne nego žalo-Ktne. "Dolgo jo je vilo, no, sedaj je končano. Pa kako nenadoma je umrla! Zjutraj sva fie govorila; slaba je bila res, ampak na smrt le vendar i nisem rnktkil — in opoldne jo najdeni bledo in mrtvo."
"Torej nisi bH zraven, ke je umrla t" je le bolj začudeno povprašal aosed.
"Kako lit V trgu sem <bH »aradi neke kupčije. Lovro pa je delal na polju adi bogve kje, da ga ni bilo doma, ko je umirida. Samo dekla je bila zraVen in iso«eda. No, dosti*je trpela; kaj mis-
akoro pol leta v postelji!" «. niValčans so povluldi i» prikapavuli, nato so »e napotili s fttAeunarjem' v hi&v . m -•
svoje lioleeni, biio med1 vrati žo.nokf j'žcjiic, ki ps so se umak-nšle^ ko so -zagledale nrad moftrni tudi fttueonsrjp,
W(i; '«
goreli pri njenem vzglavju, da je bil of>raf le bolj TOffeRt>a okna fa biloiaagmjenq, da solnčni ftaifci niso aija^i na Htaeuoiarkr).1
mi/I. j^t.. rii <t\> .'l1
Ob Ikonii poisleije 'je sedel Lovk), edini fitacu-narjeV sip, krepak,uaMgorel mladenič z velikimi, temnimi o(sni^ ki sa>.aHe nepretniAno v mrtvo mater. •>!»■ 1. »; »».j -k tj,
''Pojdi in naroči, kar je potreba — kirsto rn drugo ..." mu je dejal polglasno oče, nalkar je Lovro počasi odlel.
Ko je atopil iz hile, je pred vrati nekoliko postal. Potisnil si je lirokrajni, plila«ti klobuk či-itto na obrvi, in ko bi ga bil tiati trenotek pogledal kdo v oči, bi bil videl, tla so aolzne.
Potem je odlel .počasi. navzdol po vasi.
Oktobrski dan je bil; medlo je sijalo solnce, nikake toplote ni bilo v obledelih žarkih. Od gor je pihljal akoro hladen veter in vse nebo je bilo kakor svinčenoaiva zavesa; solnce nad zopadmn je bilo podobno okrogli, medeni plolči. Samo kadar je potegnil veter močneje, se je dvignilo otipalo rumeno liatje, zaplesalo okrog oglov v kolobarjih hi obležalo za hišami po pustih gredah in dvo-rilčih.
Ko je prišel Lovro na kraj vasi, je krenil po »tezi za koeolci na polje, ki je bilo prazno in ptf-sto kakor oropano. Samo tupatani je izkopaval kmetič repo ali skladal na kup korenje, tani pod gosdom je pokal bič — voz atelje ae je počasi pomikal proti vasi, a LovreUi se je adejo vse kakor imwnrlo; nič bolj dolgočasno ni bilo doma <nb mrt-vi materi. In spet je lagledal pred seboj njene ugasle oči, čwto Meklene, brez \*e tiste milolie, k! so je bile v življenju tako polne . . polzsutrte, odnjele ustnice, ki ao ga tako prijaano avarile, ki ves okkrsz — nekdaj tako mU in Ijuiliezniv — ae* daj Med ki mrzel, 'kakor fekleaan is rumenega voska.
In daai je imel Lovro le skoro petindvajset let, je čutil vendar, da je ostal nekako osamljen, da je ic gubal bitje, ki mu je biio naklonjeno m ki ga je ljufcllo, kakor sna in more ljubiti samo ^ mati. Da mu je umrl oče, bi ae v njegovo sree ne prikradla tako skrivnostna Žalost, kakor <ko je odšla ona, ki ga je razumela in čutHa Ž njim . . .
In poromali so mimo nje«s svetli spomini ic akoro pozabljene davnine — k čaaa, ki je mialil nanj la redko, a «o ga aedaj nenadoma objele vse njegove mWi: v t imi h dneh je bilo, ko ga je stiskala mati k aebi In ao hile solsorosne njene nli, s Lovro ni vedel — zakaj . . . Temnogled jc hodil po sobi oče gorindoli, zskričal je včasi nad mater-jo, a vsega tirnega Ix»vro ni razumel m ni vedel, zakaj se godi. ftilH je pač že takrat, le otrok, Ha bi ae očeta ne upal poproaitl niti najmanjle stvari, a materi, da bi la)\ko povedal vse, saj ons mu je bila tsko dobra, a ofr kakor — tujee.
Z leti
potem je svedel Lovro, da je njegov o-če že davno y grobU, da je bila mati vdova in je votla stacunarja.
(Dalje pnkodnM)
^El[=]a[=JElI=]ffl[=lElt^
0	Vojni spomini nemškega vojaka. 1
S	Prosto prevel Jože Ambrožič.	JB
^□□zzzupcr—inr—ini-inry
(Nadaljevanje.)
Velike, lepe trgovine — Suippes preskrbuje deželo daleC na okoli — so bile v par urah prazne sklede. Ko so iskali predmet, so razbijali in opustošili druge. Vozui-ki uiunacije ao jemali cele kose fine svile, ženske obleke, perilo, črevlje, blago za obleke m drugo. Vse je, izginilo v njihovih ahrambnih zabojih na vozeh. O-tročje in ženske črevje so jemali
1	s seboj, ako so jih tudi pozneje vrgli proč.
Kasneje ko je pričela vojna posta vršiti svojo dolžnost, je bilo mnogo tem potom pridobi jenih predmetov poslanih domov. A!i nezanesljiva vojna polta nt vedno dostavila stvari, pa tudi določena teža je delala zapreke. Tako ho morali biti n. pr. črevlji poslani vsaki posebej.
Neki pionir je. tedne vlačil «e-boj par dragih ženskih črevljev ter čakal priložnosti, da polije vsaikega posebej svoji nevesti. Vojna polta ne jantffi za odpoli-Ijatev, in pionirjeva nevesta je do-bila levi črevelj, desni se jo zgubil na pošti.
Precej velika tovarna za čok o-lado je bila čisto oropana, vse je bilo v nji razmetano in pohojeno. Zapulčena osebna stanovanja so bila vlomljena, vinske kleti izpr.i rojene, okna pobita, kar Je kazalo na Ipecijalno delo — konjikov.
Prenočevati smo morali ,na prostem in poskušali smo dobiti kaj posteljne oprave. V ta namen smo vstopili v neko veliko trgovino kolonialnim blagom.
' Trgovina je bila po večini že o-ropaua in razbitja, le stanovanju V ozadju so tila fc nedotaknjeni. Videli smo na prvi1 pogled, da so tu*ženske'Vdke oakVbftVale vse, in nehote si je flovefc želel;, du bi I mel tako biii^no gnezdi. Vse' to je prekosila %eka attoa', -V! kateri je le ptedkratkitn ktamovala dekle Skoro amo se sramovali stopiti »>v.< i« t;i.nrt Ap^
^a' nale <a»udenje je viselai na ATerii nasproti vrat' velika llika^z nriroškim flapisorti:'"Spo«tUjle'že ne) kier one' vpletajo nebtelke cvet' lice V zemeljsko življenje'.
Gotovo je morala biti stanovalka mlada nevesta, kajti v padalih omar je bilo mnogo njenega perila, lepo okrašenega z modrim trakovi, vse čisto in v redu. In zopet so nam grozote vojne stopile pred oči. Miljoni postanejo črez noč berači, najlepia upanja in želje so vmičena ..."
Ko smo drugo jutro zopet pre stopili to stanovanje, je bilo že vse razbilo. Za nami so tu gospodarili barbari, od katerih je odpa del le tisti tenki prah, ki ga je civilizacija odložila na žival — človeka. Vsa oprava neveste je bila razmetana po tleh. Slike, ogledala, vse je ležalo v črepinjah na tleh Trije smo vstopili v sobo, in vsi trije smo v jezi stisnili pesti.
Ker smo dobili ukaz, da ost tre mo nekaj čatta v Suippeu- amo ime H priliko opazovati vračajoče begunce. Vračali so se v trumah od Chalon*-sur-Marne sem. Namesto svojih prijsznih domov so ualli prazna, razdejana in oropana sta novanja. Lastnik pralnice se je vr nil rrfvno domov, ko smo stali pred njo na cesti. Uničen se je zgrudil na prag, ker od njegovega podjetja ni ost slo nič. Približali smo se možu, in ker je bil Žid, je govoril nemščino.
Ko se je pomiril, je nant povedal, da je bilo v pralnici za 8000 frankov blaga. "Ako bi vojaki vzeli kar so rabili za sebe, bi bil zadovoljen, ampak da so mi vse uničili, tega nisem pričakoval od Nemeejr." V njegovem stanovanju ni bilo najti kavinc skodelice. Vae je brio uničeno. Mož je imel Ženo bi pet otrok, kje so se ushsjsli, ni vedel. Kakor njemu tako je slo tudi neštetiift drugim.
Lagal bi, ako bi trdil, da je taka in enaka revščina nam ila do srca. Boljše med nami — in to so bili isti, ki mo sktivni v delavskih organizacijah v domovini In jim je bila vojna zoprna z njenimi grozotami — je ie »emintje kaj pretreslo — smps-k večina, to je 'masa', je bila aedsj že pri največjih tragedijah neobčutna.
Ko smo se privadili a hladnim namtehom korakati po mrličih, iti ker smo gledali amrti vsako minu-
to podnevi in ponoči v obrar. --izgubili smo vsak boljii čut, k: gr posedujejo ljudje izven vojne. Ni se treba čuditi, če so se vojaki sredi te revščine in joka smijali in zbijali šale. V neko koncertno sobo, v kateri je stal glasovir, so ua nesli vina in se veselili. Pili so do nezavesti, pili so podčasniki m naredniki "bratatvo" in konečuo so merili ceste po mestu s "tovarili" pod pazduho.
Gospodje častniki niso tega videli, in tudi sami niso delali veliko boljše. Gledali so vedno, da ravno njihova "čast" ni preveč tr pela.
Gospod častnik je poslal evoje ga strežnika, da mu naj kupi 20 fteklenie vina. ker mu pa ni dal denarja, je aluga izvršil ukaz, ka kor je mogel. Vedel Je, da se ne sme vrniti brez vina. Na ta način so ae častniki preskrbeli z vsem, ne da bi ae omadeževali "čast." Pri naši stotniki je bilo pet čase nikov, ki ao potrebovali voz s Štirimi konji za njift potrebščine. Za naše potrebščin« je bil pa Ic te lečnjak — prevelik.
' Gospodje ao imeli vojno za nc kakšno spremembo • enoličnega garhizijskega življenja* in so gle dali, da so avo$e življenje Aim dalje ohraniili očetnjavi. Ko sem jaz po štirinajst mesečnem bojevanju zakopal" bojno sekiro, je pa ia atotnija* izgubila že trikrat svo je itevilo, ali častniškega osobja le nd bilo treba nadomestiti, kor nismo le nobenega izgubili.
Da so se tudi po mojem slovesu dobro držali, sem pronašel nekaj mesecev pozneje na Holandskom Ko sem v Roterd&mu nukega dne prijel časnik "DC^Woche!^V-ro ke, aem zapazil v njem sliko b ile-de&m;podpisom: "Zgoraj nn»Ii-kanih lest od prve stotnije pionir skega polka štev. je bilo odli kovanih z šelesftfot krttem prvega reda.'V ;Ta slika ^ bila t: vojni vseta na ploščo in je kaiz&la tartfih peti častnikov z narednikom 1 Bobom. Aklo so dobili zaKe odlikova nje, ksr ohranili i Živfjeb je toa pofttiejŠo ftfewiw fci povedal listi v t"] '{«•<"..j,., i./: mi
Nasledno noč »mo..ostali še na mestu in ker je v praznih izropa hib hišah'kar mrgolelo -četasev, smo morali zoper »pati na prostem. V resnici ni bilo četaia v mestu, to je vedel iz med nas vsak, aH na ta način ao hoteli zanetiti v na« sovraštvo do nasprotnika; vedoč, du je vojak veliko bolj sposoben za boj — in za vse — ako sovraži.
Prihodnji dan so nam naznanil V>t eilj našega pohoda "Chalmos-sur-Mame. Ta dan je bil eden naj bolj težkih za nas. 2e v jutro, ko nmo odkorakali, je peklo solncc kaikor ogenj. Od Suippesa do Cha lons-sur-Marnfe je krog 85 kilometrov. Ta daljava bi ne bila nič hudega, aaj smo že veliko večje prehodili, ampak cesta se od Suippesa do Chalons ne gane za palec na levo in "na de«mo. Tako smo videli ravno cesta pred seboj dolgo, brez končno kačo. Dolgo smo že korakali, ali beli trak ceste se ni sl:raj-lal ki Če smo se ozrli nazaj, se nam je nudil ravnotak prizor. Naleteli smo na eno samo vasico ob cesti; drugo je bilo tfse enolično, pusto, neobdelano.
Mnogi ao omedleli aH so pu dobili solnčarico in pobrale so jih kolone vojakov, ki so vozili za nami munietjo. Četam pred nami we ni godilo boljie; to so pričsli mrtveci kraj ceste.
Imeli smo že polovico pota za seboj, ali stari nam le ni dovolil oddiha. Gotovo je imel strah, če vstavi ta stroj, ga ne požene na prej. Zato smo lezli kakor polži, namerno polževih hišic smo imeli svinčeno težke telečnjake na hrbtu. V enolično hojo je prišlo nekoliko življenja Ide, ko smo dosegli ncizmirno veliko ehslonsks lo-toriiče. Tu je bilo največje vežbs-lišče za francoske čete.
(Dalja prihodnjič.)
vonn iriran so ir vrr-
ZALI.
prvi pobran, v ar,U4do,
čez dolgo ea*a, sko bo ti demona vrsto ieletfJ?
Toda upali ho department v v^eraj razgla.Ml, da * ^
jaške dufts tudi vsi
poročili po i. aprilu J vsi vojni ženini, ki so Z ženska krila, kdor je fa soben. Novoporočeni ' night!
DELAVSKA PROlFtt
TETA.
Chicago, IllTUVednobi^ cujemo govoriti od neki riteti, v kateri žive delavci oziramo na izvestja department a v Washing C. pa ne moremo verjeti v l riteto. Ta je izdal poročil., splošnega proračuna z4 n delavske družine z« eno | račun jeno je, da porabi t ska družina sedaj v jako l razmerah -$452.54, donm 1913 -rabila 339.20 za fo potreiliščine za eno leto. i, izvedenci preračunili, 4 j? živil veliko preko,-acMla pl^ lavcev. Akorsvno so delavtji povišane plače, niso v rit z'cenami živil. Preračunih ,, delavec, kateri seda j zasluži t z ozirom na cene življeisklj trebščin mora utrpeti 70«, sto da bi zaslužil $3.-zasluži samo $2.30, sko se i v poštev cene žiivilim aedaj i 1913, akoravno mti je bila povišana za 50%.
Radi poslabšanja delani ložaja se lahko sklepa zakaj i stejo dividende raznih stov z vsokiin dnem.
IZSELJEVANJE V
Chicago, 111. — Prodajalo i nih ilistkov v New Yorku ix jo, da pričakujejo veliko izseljevanje v Evropo, Rusijo in na Poljsko. Ni že sedaj naprej vplačali ti in-.tako zagotovili .ineatona] parniku, kateri bode M Xorka:v Kopenhngen ali ftorgen^ Čuje se tudi, t parnik "»eilig 01aw"tl ske-anneriške črte, ko dllkifij Uen|je. od 'angleških oblasti, i l^bko pluje mimo HslifuuJ pen h »gen, »takoj poln potni vega, drugega in tretjega i •kakor; hitro bode pripw odrine na morje. V Amfrikij kujejo veliko pomanjkanju cev, ke* z sigurnostjo rači se po končani vojni iz<eli okolij nega miljona ljudi v Evro tam pa tudi ne bode dosto prišlo, ker bode dosti dela ti vsakovrstne delavce.
Chicago, 20. apr. — "Vojni ženini", katerih je od napovedi vojne z Nemčijo že okrog šest tisoč asmo r < liicagu, so se naglo poročili v prijetni nadi, da uidejo vojaški suknjiči kadar pride do splošne vojaške obveznosti. Razglas je namreč bil, da bodo samci
Po 42. letih
pet oprošce*
Gospoda:
Prosim vas pošljite mi 1 mogoče pet velikih zavojff ga čudovito-delujočega M skega Krvnega (*'aja, ker i sem popolnoma prepričan, • m ur niti verjel nisem prej* želodčne bolečine nem po u zopet proit in se počutim f noma dobro. S spoštovanjem Vai
Ivsn Vlsiie-Sudae
2206 Wentworth Av*.,
Chiesf*.«
To pismo in še veliko o zadovoljuosti je bilo p H. H. Von Sehlieku, Bolgarskega Krvnegt ( aja
Tisoče ljudi pile, ds > lili kalija, obistnih beUm prtnice, trganja, nečist« ^ izgube apetits s tem, 10 Ii ta sloveči čaj. t , VI ga morste rabiti ( daj, ko neha zima, <1* « T' izčisti in si tsko ohranit«'w v dobrem itsnju. Kn vem stane $1.00 in za $500jsFl mo 6 zavojov enske vel.l^ želite poliljstev zsviro.m FT
te 10c več.	L.^ali
Opomba: Veliki n.p* ™ dovito dobregs BolgJ* ^^
(Hit ns trg in trdijo, koristi, kot jih Vsak aaj pari
ba, ps če jih tndi
j-j°	Krvni ^
Vr*v\ Bolgsr^k,
izdelan in razpodsn w
Marvel Products* i Sms Ms.