PRO __' . . VETA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote VEARXV1. fr^jTSiS.^^TuSTS O**«*, 10., po^Mjik, 2. aprila (April 2), 1923. M" STEV.—NUMBER 78. f*r h» km IA KURIVNAIIPRA-1 JE HUMBUG. PRAVI GENERAL GDETHALS. Znameniti inženir »vreče krivdo M pretirane oene premoga na wa-shingtoneke uradnike. NAČELNIKU ZVEZNEGA KU UIVNEGA UBADA SO ROKE • ZVEZANE. lnji panamskega prekopa' »luiil koiporadjam, ki eo prispe- w York, N. V. ^Biti državni kurivni upravnik sa New Vorlc je v resnici prava pravcata juri«. Ta služba nima nobenega Izmena. Uradnik nima nobene moči." (ieneral-major George W. Goe-I thals, kateremu je potekla službo-.na dobi v petek opdlnoči, je podal to izjavo na razgovoru s časnikarskim poročevalcem, na katerem jc dal duška svojim ču-ktvom. Ta mol,.ki jo igral veliko vlogo t grad in ki ga prižtevajo med nfcjodlič-nejfte in najsposobnejše inženirje Združenih držav, je' obsodil cel Kiatem kurivne "uprave", ki, kakor je dejal, sploh ne oMtoja. Obsodil je njeno delovanje od vrha do tal. Rekel je, de ni zanič, in brez moči, ker nima "nikak-biie temeljne oblasti." Službeno mesto, ki ga zavzema kurivni ra/deljevalcc Wadleigh v \V«*hingtonu, ni mesti) kakega 'u-pravnika', ker eo mu roke prav tisno zvezane in mu ni. bilo mo« goče upravljati ničesar. (Hjregnil se je potem ob meddržavno trgovsko tomisijo, ki jc vdina imela največ moči, da bi delovala ljudstvu v prid ter gledala na to. da bi ljndem ne bilo treba zmrzovati, p! Slavonski delavci* v Chicagu!. Jutri na volišča I Storite evojo dolžnost! Glasujte sa delavska kkndidate! Jutri se volitve sa župana, razne mestne uradnike in aldermane v nekaterih wardah. Največja bitka bo sa županstvo. Velike kor poradje, ki drže delovno ljudstvo za vrat, imajo dva kandidata pravaaprav enega kandidata v dveh osebah; razlika j« le v ime nih. Kapitalistične korporacije — cestnozelezniaki magnatje, plinar-ild in elektrižki trust, vslctrgovoi, bankirji in drugi mogotci podpirajo tega kakor onega kandidata dveh starih strank; njim je vseeno, kateri izmed teh dveh je izvoljen. To so odprto povedali kapitalistični dnevniki, ki so pisali, da "volilcem topot je težka izbirati, ker oba kandidata sta dobra moža". To je jasno. Oba sta "dobra" in prvi kot drugi bo IlOS, A«t •* OH. S, 1S1T. MlUrM mm J«m 14, ISIS. vale ogromne vsote ra njuno.kam panjo. Delavci pa imamo svojega kandidate, in ts je WULIAM A. CUNNEA, čigar ime je na čelo socialistični liste. On je kandidat delavskega rasrsds. Korporacije niso prispevajo niti enega oenta za njegovo kampanjo; oni ni kupljen kot so drugi. On je postavljen od savednega delavstva ia služil bo samo delavstvu, če bo is-voljen. Sleherni delavec, ki želi, ds ima delavstvo tega velikega mesta enkrat svojo upravo v mestni hiši, naj glasuje u kandidate socialistično liste; glasuje naj 'straight', to je da na vrhu liste v obročju naredi znamenje X. Voližča so MIGHAEL OBSOJEN HUDI 10. MOŠTEV. James O. Mickael utegne dobiti dvajset let ječe in $56,000 densr-no globe. DEVET točk v obtožnici je potedila zvezna vele-poeota. Ohioago, DI. — James 0. MU ehael, ki,je predsednik premogovniške družbe Chest Creck Coal Co., jc bil zadnji teden obsojen na zveznem sodišču v devetih točkah porotne obtožnice, v kateri je obtožen slepanstva in goljufije. Zvezni sodnik James (I. Wilkerson jc pridržal pravo-rck. V smislu državnega zakonika utegne doleteti tclka . kazen premogovniftkega barona. Možno je, da dobi dvajaot let ječe in de-nsrno globo v znesku po $55,000. Micheel jc bil obtožen saeuo z Danijelom J. Kinnallyjeon in jc bil v zvezi tudi s sleparskim škandalom v Šolakem svetu. Dokass-no je, de jc dostavljel šolam premog v premajhnih količinah. Tožbe proti njemu le niso rešene na I, Chicago, 111 (Fedcr. Press.) Glavni odbor farmerake-delev-ake stranke je povebil vse druge delavske in fermereke politične kranko in organizacije, ki niao v gvezi s kapitalističnimi strankami, da naj pošljejo delegete nS skupno konferenco, ki se vrši v Chicagu 3. in 4. julija t 1. Namen konfe-renče je, organizirati enotno politično fronto ameriškege delav-Sltve za predaedniški ln kongresni volilni boj v prihodnjem letu. Socialistična stranka in komuni-fttična "Stranka delaVcov" sta tudi povabljeni. Povebljene eo Judi vse mednerodn« . strokovne lunje. bil spoznan "nedolžnim." Michecl je pod tremi obtošnios- je veleporota naprtile pred enim letom. V njej eta on in Kennolly saeno a drugimi pomegači obtožena sleparetva, v katerem jc M|-cheel pošiljal resnim trgovskim podjetjem menj premoga, kakor ps jc bilo to oznsčeoio ne računih. Zvezna obtožnica dolži Mihaelovo družbo, da jc podkupovels laoe vat »preti- odprt« ob šestih zjutraj in sasrts železniške nadzornike, ki so* po* rti* vftuini m <1 miim**k Obš^vA pupmdns. »cm rilmi«i, kadar komisija bi bila lahko preprečila ožemanje in peharjenje našega na-roda. če bi bila le hotela. Lahko Iti bila tako uredila razdelitev kuriva, da bi ga imeli vsepovsod /adosti. Pa tega ni storila, ker je pač politične skupina in prava nebesa za ohromele politične gosja-ke. Naši vladni odbori so vedno nekaj ozkosrčnega, nekaj plehkega in lesenega. In ta definicija js prav primerna za meddržavno tr-«ovfko komisiji, je dejal„George (ioeihals, ki na vsak način ve, kaj liravi. f Ho njegovem mnenju nimajo kurivni administratorji ali uprav-niki nobene oblasti. 80 figure državi v okrasek in ljudstvu v breme. stanu so bili izposlovati le toliko, da je nekaj siromašnih ljudi dobilo "premoga v jako majhnih količinah. K<» j<> bil general vprašan, kako misli o svoji lastni upravniški službi, jo odgovoril, da še ni nobene službe zapustil v svojem življenju s tako slabo voljo, kakor /apušča službo državnega kuriv-f'k'11 upravitelje. "Ko mi je bila ponudcuu ta fclužba. si nejprej natančneje '^b-dal j>ostavo newyorške države Jfk-de ti- zadeve," je dejal nadalje (»oethals. "In izpočetka sem ini>lil. da bom lahko vsaj nekaj naredil za ljudatvo. Ali ko sem /.<• ne-kaj časa v tej službi, m i/.previdol, da nima državni kurivni upravnik nobene moči. bi bil vedel to prej, bi ne bil sl>" jf'1 te službe. Riba smedi pri tfltvi. in vse to slabo razmerje iz-i r. Wa*hmgtona. Danes ni-"ihiiio mkakšne eksekutive v Wa-»hinjftonu. Če bi bila, bi se dalo Mf,riti mnogokaj. Tako pa so mo-ljudje rmrsovsti vsled pretirano visokih cen premogu in ^bil napsčnega rszdeljevanja. '•oethale je nadalje povedal, da J" 'nel |f malokdaj priliko glsso-na eplošnih predsednikih molitvah. Po dolgem času s« mu J" I »on ud I la ta prilika na aadnjih i"-lsedniikik volit vek. In oddal J' *voj glss za Hardingovo administracijo. Ali na prihodnjih vo ,,tv«h namerava glasovati za vsa-k" drujro, le aS soden jo ne. s ♦'•m jc povedano procej. Moi v '"ki «luM»i mora poznati aeda-sdminbtraeijo preoej "d Mi-"o. In Če pravi, da jc vlada sla '•a. potess pove s \*m vse. ^ bodi ta namig glede gla-»"vanja, na prihodnjih volit veh v "pu^bno pa delst^tra r Auirriki. Z volilnim Cktkom san kot volflec voli naj "straight ticket". je biTovtro- naj gre volit ki ba gledati. Premoga je bilo v res- Socialist "Delavci", ki agitirajo za Deverja. Cunnea je prikaral te "delavce" pravi luči. To «4 večinoma irski "business-agenti". HOVO GIBANJE EA ENOTNO POLITIČNO PEOMTO DE-l r LAVSTVA V AMERIKI DOBRA TAKTIKA RUDARJEV V KENTUCKVJU. Nočejo dvoletne pogodbe, ko Uaajo rudarji drugod samo , enoletno pogodbo. Madisonville, Ky.-(Fed Press.) Čudna je itektika lastnikov rudnikov v Kentuckyju. Lastniki kssenskem sodišču.7 Kinnally jefpooujsjo orgeniairenim ruderjem dvoletno pogodbo z*dobro mezd toda rudarji aahtevajo enoletno mi ne kezenskom sodišču. Eno mu pegodbo, kakršna'je zdaj v veljavi Oikaakih demokracija sc hvali, da ima kandidat Dcver vse glasove strokovnih unij na svoji strani. Resnica pa je, da ima Dever na svoji strani . četico takozvenih "business-kgcntov", ki so njegovi irski rojaki in ki gospodarijo v unijah kot <%rji. Mnogi med nji mi so znani kruki, katerih imena so stalno v policijskih knjigah in v zapiskih kriminalnih sodišč. Ti ljudje so organizirali nekak "Bili Dcver Labor Club", ki sklicuje delavske shode" po uiestu za demokratskega kandidata. Socialistični kandidat Cunnea je dobro posvetil na te "delavec shodu v petek zvečer, ko je dejal: "Dane* g«i kličejo 'BiH' ■ namreč Deverja. Ako bi mu bili to prej rekli, bi jih bil kot sodnik zaprl radi razžaljenja sodišča. V odboru teh 'delavcev' vidimo o breze kot Mike Artery, Thomas Walsh, Mik« Bdyle in druge, kate rib imena eo dobro r.nsns vsem Ciksžsnom, ki se zanimajo zs pro-ce*o pred kriminalnimi sodišči. To so ljudje, ki imajo zatečene Koke v zapesti, ker jih nevedno drfce na hrbtu — uk len jene. I* srca pri voščimo Deverju tc volilce!" Republikenci so raznesli vest, da je sodnik Dever potrošil za kampanjo pol miljona dolarjev Pereče vprašanje: Kdo mu jih je dal? VREME rhioaffo in okolica. V torek hladneje, cveti južni vetrovi. Temperatura zadnjih U ur: naj višja 24. najnižja 12. Kolnc* izide ob 5JI1, zaide ob 6:1«. oajpreje odpraviti iz vlade vaa hrome gosjake in izboljšati vlad no malino., Delavstvo naj bi ce zdruiilo on i|xijilo v veliko in moteno politično etranko s kmečkimi interesi, in republikanake pa demokratidia vetrnjaltva io p'*ještrf bo bilo nernodoma ko- nici mnogo menj, kakor ga pa jc bilo označenega na tovornih listih in računih. Porotniki so dognali, da jc Mi-chaelova^ružba na ta nečin osle-perila v devetih slučajih, kar ji jc prinešale robata od $500 in* več v vsakem slučaju. Adaih M. En-ders, nadsornik sa illinoiftko cen tralno železnico, je bil ena glav nih prič proti Michaelu. Ta jc iz povedel, de eo ga iekušali prido biti za Michaclovo kompenijo njeni egentje, pe jc odklonil njih ponudbo. Obsodbe, ki jo je izrekla veleporote, je bila vrnjene za počatena, in sodnik Wilkcrson jo jo prečita!, ko se je pričele sodna obravneve tisto jutro. Steperske početje eo Miehaelo vi premogovniški kompantji pri nesla več kakor pol miljona dolarjev čistege izrednoge dohodka v par meaecih, kakor je to povedal Hess, ki aeetopa kot okrožni državni pravdnik državo. Vaaka to£ka v obtožnici nals ge dve leti joče in $5,000 denarne kasni po eodnem prevoreku, kar da skupaj dvajset let zapore in $55,000 denarne globe. Michaelovi prevni zastopniki bodo vložili proti tej obsodbi vzktk. Upeti je in želeti, de bo višje sodišče potrdilo to obsodbo. ¥ drugih premogovniških distrik-tih. liudarji sq tekom 18-tcdenskc stavke v prošlem letu sahteveli dveletno pogodbo, tode operatorji ju niso hoteli dati. Zdej pe, k. jo lahko dobili, je ne merejo. jj; Razlog je ta, ker bl dvoletnr pogodbe" potekla 1. eprile 1925., (ločim enoletne pogodba poteče prihodnje leto. Ker imejo rudarji vseh distrilrtov onoletuo pogedlto lahko egodi, da pride v prihodnjem letu zopet stavka. OfVratdr ji t Kentuckyju slutijo nekaj te kega in hočejo, da rudarji nada ljujejo z delom v slučaju štrajka, ker se bi tudi zgodilo, če rudarji podpišejo dveletno pogodtffi. Ken tukijski rudarji bi redi videli, da njihova pogodba poteče istočasno kfet v vseh drugih državah, ker to pomeni enotno fronto organise olje. Beroni premoge so zagrozili, da razglasijo odprto delavnico, ako ne b rf pogodba podpisana pred 1. aprilom. OikaAki davkae umel. Ohioago, DI. ~ Davkar John C. C4nnon za čikalki davčni o. kraj jc umrl v Rt. Petcrsborgu, Fla.. v sredo zvečer vsled perall-ze po več kator trimesečnem bo lehanju. Njegovo truplo eo pripeljali v Chicago, kjer so gs po kopali Pokojnik je bil rojen v Chice gu dne 11. septembra 1. 1*63. Bo lesen »e gs je lotile okoli Nove ga leta in dne 11. januarja se ji naredila Hughes In lord Curzon, če bl naš ceoitralni Izvrševalni odbor protestirel proti berberakim činom engleŠklh civili-zetorjev v Joožni Afriki in Iudiji? Najbrž bi rekla, de je to sopet moakovaks intrigs. Ali kedar ti ljudje na najlmlj neecremonijelnl nečin vteknejo evoje prste v naše ndtranjc zadeve, tedej jc vse prev. Ampek mi previmo; Roke proč, go«poda!" Odgovor angleški Delevakl etrenki ae glsei, zekaj lalmritje ne (Dalje ns 3. strsnl.) Pol Miljona Noaoov bo Izgnanih Iz Rohra. Položaj na okupiranem ozemlju je vedno bolj kritičen. PregleS večjih dssvsilo dogodkov. Amerika. General Goethele, kurivni upravitelj v Nov Yorku, je iajavil, da. je ivezna kurivne upreva hum- bug. Premogovniški baron aposnen krivim deeetih elcparlj. Novi sveenl finančni kontrolor je dobrika farmarjem. Ruderjt v Kentnckyju odkle-njajo dveletno pogodbo, Volilna kampanje v Chice gu je zaključena. Rusija protest i re proti protestom od stknaj glede emrtne obsodbe katoliškega nadškofa In vikarje. Frencoai nameravajo iagnstl pol mlljoas Ncmeev ia Poruhrja in Porenja. Ameriški kapitalisti Izgubili graščine v Ochoelovakijl in Jugoslaviji/ki eo jih kupili od propadlih Habeburšanov In drugih plemenitih trotov. AMERIŠKI SINDIKAT IMA OlOid. Ameriški Jugoelaviji, Poaga, Cehoslovakija, 81. marea. — Ameriški alodikat, ki je pred dvome letome pokupil veli« ka graššinsks posestva v deželah bivše Avetro-Of rske, ee bo obrise! pod noeom, kekor je resvidetl i« odloke najvišjega aodlAča Ccho-aiovokije. H od išče je seključllo, ds šehoslavaška vlsds postopSŠT pravilno, ker je neeleotellairsls veleposestva bivših kneaov, grofov In baronov ter Habebnrlanov, Amerikanei nimajo nobenih pravic do teb velepoceatev. Ameriški alndlkat je bil organi-odrett lete 1091. In je pokupil gre-ščine in posest ve dlrektoio od bivših Ustnikov, ki so pobegnili na tuje. Velcpoacetvs se nshsjejo v Cehoslovekiji, Avstriji, Jugoslaviji in Ogreki. Neksters poeestvs ao velike vrednosti, kot n. pr. knez Ksterhszy je imel ne Češkem 1n Hlovaškem 35 posestev, ki' obsegajo 1,079.250 akrov 1 knez Hchvrarzenberg, 20 graščin e 450.000 ekri svete; nedvojvoda Friderick 400,000 akrov itd. Ke eo Ameriše^ oklenili kupil-je, ee se tekoj obrnili na dotične vlede za lastninske pravioe, V Ochoelovakijl eo naleteli ns velik odpor. Vlads ja zaplenila poeoetva in noče sil elilstlo kupčiji. V Jugoslaviji ima sindikat mslo več sreče, lielgradske vlade je dsla sioodikatn najemninsko konceeijo za velaposestvo nadvojvode Friderika v Bsrsoojh to vslepoeaetvo obsege 60.000 ekrov. Jugoslovan ake vlede noče prodeti tega imet-Je, priprevljcne pe Je deti v na jem. Hoeialistični listi v Jugoslaviji napadajo sioodikst kot emerlške špakulante, ki bl ee redi okorietili liogesivom, katero po pravici Duesseldorf, Nemčija, 31. mer-fai —- (ieneral Degoutte je obve- -stil JJO^OU železničsrjev, ds sc pripada ljudstvu. Na čelu aio»dika morajo tskoj vrniti ne delo eli ps »s ste med drugimi Frsnk Mund zapustiti Porulorje in Porenje. To sey in Mamuel Uootermeyer is New pomeni, da bo z ženami in otroei|Yorke. _f vred izgoianih pol . miljoooa oseb, ako Francozi izvedejo svojo grožnjo. Nemški lastniki premogovnikov so sklenili, ds ne plsčsjo frsneo. ekegs premogovnega davke. Voditelji rudsrjev so Isjevili, de ru-derji raatavka jo do zadnjega moža in prepre/ijo obrstovsnje rovov s |Kim<^jo tujih deleveav, sko Frsoieozi zasežejo premogovnik«. Leadeo, 31. marca — Hem je prišla nepotrjene veo«, de Je bilo v (hroUteinu ubitih šost Nemoev io pet Freoeozov v novih izgredih. Kiieelj, Belgija, 31. marea. — Uradno porodilo belgijske vlade sc glasi, ds sedanji izvoe premoga ia Poruhrja zaaša 3000 ton dnevno. Iloeehat, Pruaija, 31. marea. — Fraoeozi so te zaplenili doset IIjsrd mark In 400/100 franeo-«kih frpiokov Nemcem, hI so vozili I/ Fraukfurta v Wi*sbsdeu VEUKCVOCMA ZIMA V petah in soboto je bilo v eeve-rozepednih drŽavah teko oetre zima. da je toplomer hezal v Du luthu IS pod ničlo, v drugih kre jih Mlnnesote In Mlehigsne pe šc več. V Mlehiganu eo tako vhmki Noožeiii /smeti, de eo isoeteli viski na progi Moo Line. Is Kseeneln' poročsjo, ds se tem zameti vlaokl 10 do d5 č.rljev. Med prcbivelel je veliko trpljenja redi pomanj-kanje kurive. V Kanadi je isred no ostre zime. Lenin Moskve, 31. merre. — I'redni htiletio t A ravno kov, ki Imajo v oskrbi I/en »ae, se gtesi, «la m je Mooikotre stenje i * KI PKUSVETA OLA»IU> »loven««« wn Cw» flMof r»ljagOT»ra. lin« dedinj« ne države (U ven NARODNE PODPORNIJEDNOTE jspnojz Marini. B I« tj* K trt ■l lrt g»SeCS0, to tM U.og^mstTO Naalov m *m, Imt tata »tik ■ Matemi ) $$.00 M U«. It J« M M,Hm Mo, Mli se pel lete, "PROiVETA" MST'§f So. Liyi(iili "TH E E N LI G H TENKTR T" glgSBf ' * Advertidnf nit— eei —voemeat. t SekacHotloot Ppttod States (eseeat XMss|l) »M Osoaša M po m * aklepej« pr* vakn b«u m 4« rw i* i U« ^mthi potekla unialM. FtMtiU J« ft m tui m ■•Url IU*. »ravii STARA GARDA IN BROOKHART. e ! Senator Brookhart ja trn v pati stara garda v republikanski stranki, katerega hoče izpuliti/ na ta način, da ga spravi is stranke. Stara garda ima seveda vzroke sa gvojo mržnjo do Brookharta. Napočil J« četrti marec in starogardniki so soglašali, da je nepotrebno sklicati kongres k izrednemu zasedanju. Tudi veliki bizniiki interesi so izrekli, da narod potrebuje "počitek". Vse, kar je napredku, je torej soglašalo, da se skliče kongres »le v jeseni k rednemu zasedanju. To lepo soglasje je r* motil Brookhart a gvojo zahtevo, d« se skliče kongres izrednemu zasedanju. Senatorju Brookhartu ni vleč EJech-Cumminsov transportni zakon in ga teli odpraviti. Povdarjal je zaradi tega, da se naj skliče kongres k izrednemu zasedanju, kajti Aralneje je za ameriiko ljudstvo, da se odpravijo nepraktične postave in nadomestijo s boljlfri, lol fti počitnice kongresnikov in iveznih se-' vfatorjev Privatni velebizniiki interesi so v tej zahtevi-takoj spoznali nevarnost sanje. Mislili so pač, kdo ve, kaj se * Vgodi, ako je kongres sklican k izrednfcmu zasedanju. Prav lahko sprejme postav*, ki koristijo ljudstvu in povzročijo veliko ftkodo privatnim bizniikim interesom. V jeseni bo bolje, ker se bo želja kongresnikov po delu že nekoliko ohladila. Prihodnje leto bodo predsedniške volitve. Za delo bo dstalo prav malo časa v kongresu. Posebno važne predloge ne bodo prihajale na dnevni red. Ampak Birookhart je precej odločen Človek. Ppka- resnica. letu a je resi lodnjem «al je, da ne odneha tam, kjer je spoznal, da Tudi Brookhart računii tem, da bodo v prih predsedniške volitve. Priliko bo imel stopiti v marsikaterem (raju j gres sklican k izrednemu zasedanju. Pojasnjevanja ne bodoučinl ti ljudstvo se je pričelo zadnje lase vedno bolj sanimati, kaj delajo njih zastopniki v postavodajnih zborih. In tako se prav lahko dogodi, da bodo starogardniki obžalovali, zakaj ss ni vršilo izredno kongresno zasedanje Opozicija proti stari gardi narašča in opaši jo lahko vsakdo, kdor ni slep za dogodke. Včasi je ŠU>, da eo sa-konodajci odšli na počitnice in se tako izognili važnemu zakonodajnemu delu. Danes to ne gre več, ker ljudstvo sahteva delo od onih, ki jih je poslalo v tam delajo v njegovem interesu. Brookhart ni socialist ali celo boljševik. Ampak on leli le reformirati republikansko stranko, da deli sa ljudske interes^. On ne zahteva gospodarskih preobratov, ampak je sa nekatere reforme, Ki naj bi koristile dilav stvu in farmarjem. In še to je preveč stari gardi, ki odloča v republikan ski stranki. Boj med starogardniki in Brookhartom podaja ljudstvu najasnejši dokaz, kaj ima ljudstvo pričakovati od starih političnih strank. JAVNA GOVI brž ga je kmet ■SSHHI -Glasovi članov S. N. P. ia čitataljav Proevete. J. Ohio. — Reverent tukajšnje "bolje poti" ee jezi in repen« nad vernimi "ovčicemi" ia jih nszivlja t "dolgouhci", kar meči, de je "častiti" mol dobro podkoron e pristnimi "katoliški ml" izresi. Razume ee, še ki oe katera "ovšlcs" toliko ojunsčils, ds bi gospoda opozorile,' de v hj-St božji nI dostojno rabiti sli*ne izreze, bi so gospod prev ns lep in lahek način opravičil. Docela bi jim namreš dohajal ter jik pre pridal, da elovenakl izraz "dolgo-" pomeni v latinskem kakega PODJETNIŠKI TERORIZEM IZGUBLJA SVOJO MOČ. svetnijm. in verno "ovčiee" bi verovale, ksjti gospod so boiji nsmestnik ter ikosi njihov jesik govori sem goepod bog. Če bi bi 10 to roonies, js tu dsjstvo, de je en nedostojen in neotessn ter ve lik nehvelešnoš. Drugsče bi imel kolikor toliko dootojnosti in ne bi skozi jesik avojege zastopnika bruhal takik izrazov ns pobošne "ovšleo"., Reverent je veekekor morsl priti de seUjučke, ds tietfprego-vor: Lepa besede nsjde lepo mesto pri njegovih vernikih ali več ne drži, temveč, da imsjo nedo-etojnl izrazi večji odmov. O tem «0 je mol prcpričsl ns sledeči ns Čin: Neko nedelje se je dršsl pri pridigi bolj dostojnih izrszov ter mimogrede omenil, ds bodo mora- 11 vsš in še več prispevati sa hišo bošjo. Kot dobri in pobožif krist-jsni bodo morsli cerkev ozeljšsti od motraj in tudi svstnikov, ds šs ai vseh. Našteval js Šs drugo podrobnosti. Tisto nedelje je bi lo bore melo ovšie v eerkvi in-ra-zume ee, še ni udolsšbo, da je tadi bekšiš" bolj pičel. S tekim, izidom ps Kospoft ni sadovoljen fa drugo nedeljo je ubral druge »tru-ne. Prev pe kravarsko jim je ds jal priimke ln rekel, de oo ilabši kakor brezverci. "Oni ne dajo nič zs kivo bošjo, pg tudi v cerkev no hodijo, bi pe st# hoteli cerkev, sodsj jo imste ia ker jo imete, jo jnoreU tadi podpirsti," js rohnOl. "Tisti, k da sa hišo bošjo manjši dar *ot dosst dolsrjev, je ničvredon krist-jan, mlačne I in ai vreden, da hodi v hiše bošjo ter ss imenuje kete ličen. Amen t" TisU nsdelje b^ls bissgs polnejša ia goepod se-dovoljnejši. , Peter gori, Peter doli, jas dam ko»podu kredit. Sedsj js tu tako imsnovsna Velika noč, dober šas ssnjsr Ob tem času bo gospod imsl zopet priliko videti tako ime novsne katoUŠke letnike, ki na-vedno vss sto preklinjajo farje, o Božiču in Veliki noči pa gredo sijala prodajat v cerkev. Če bi bi jas na mestu "častitega gospoda" bi tskim klečcplaznelem pošteno ssgodeL Ob oznsČcnih praznikih je treba postsviti stražo od tako-zvanih "cerkvenih miši" in zahtevati od vsakssa "katoliškega letnika" po.$25 vstopnine. Isto b moral plaŠeti prodno bi prestopi prsg cerkve. Tsko bi se seki tiči pokesali v pravi barvi: oni, ki no bi hoteli plečeti fnredpisane vstopnine, ki s tem poksssli, ds so hi nsvei In de niso ptič ne miš, tist pa, ki bi plečeli, bi pokeseli, ds eo Še vfcoveni v verigo mrečnje-šive ia de so taki duševni siromaki kot oai, ki hodijo rodno k maš Iter verujejo, da bodo po smrti vši-vsll rajsko vessljs visoko gori nsd obiski, kjer jim bodo gospod pre-akrbeli led sle ss darovani "bak šiš". — Martin želesnikar.. Breesy Hill, JCans. — Ksr Is dolgo ne vidim dopise is tukajšnje naaelbine, sem sklenil zopet enkrat so oglaaiti. Ni treba mi-•liti, da amo sapoeleni s delom, da ss aikdo as oglssi. Tuk. Sherldsa proti midva sploh as veve, kdo rito preobrnil. Kmet jo vpil de-ljs, ds naju gre nasoe&it v šolo, kajj sse naredila. In res jo' bil je učiteljev soood. Ušitelj mu js verjel, s sumljivo ss mu js U zdelo rsdi mrfne, ker nikdar pr«j ai dobU keks oritož bs o meni in me je sploh ime) rsd. Bil je učitelj, ds jo treba iskati takrga. Malokdej jo bil kak ute-nee zaprt ali topen od njege. Takrat pa naju je obsodil, da po ftoli greva klečat v njogovo oobo ter dg bo naju vsakega po golem telesu, po plati, ki niaU slovničnega imena. Had jermenov bič s štirimi jermeni je imel in sojens avft bila, da dobiva vsak tri udarec. Prvo jo učitelj rekel uu>jemu tovarišu, naj ss priprsvi. TovsrlŠ je zstrjevsl, da je nedolšen in nisva midva preobrnila korita, a niš ni poaugalo, dobil jo svojs. Medtem ko ssm šeksl, ds pride vrsts name, pe priteče iz farovža tovariševe sestre, ki jo Um služi le. Ko jo prišle ls šola, je nsairač povedala drugim deklam, da eve zaprta in bova tepena, dekle pa jo je poelele nassj, da povo, da ao korito preobrnile fsrovške kra ve. Mati ed mojega tovariša jc bile huda tereijalka, a učitelj in far ee tudi nieta resumels. Teko je bil tovsriš hišen redi fsrovškib krav.— Frank SJfcole. . - * ^mLmmKKM Kisn. — Nikakor se ne strinjem z dopieovslci o družin skih razmerah, ki radi berejo, a Lit tem sebavljajo, da " ts" ni se tako rs« ter jo škode proetore. Meni ss pe ravno to čti vo dopado la jo veš vredne ena kolona istega kot eola strsn od Rusijo. Kar "PresveU" Ishaja, šs ni bila tako zanimiva kot je ramo eedaj in ftriajsar ee s vse ml dopkovahi, ,pa naj bodo od kjerkoli, samo da jo njik čtivo dobro. Mialii^da imsm dosti takih, ki so mj po mišljenju v o siru enaki. Tisto pa *«, da bi U* ke dopisovanje prenehalo. Oe W bilo v moji moči, bi se še podal j šalo za celo strsn. Kogar pa tak) čitanje ne sanlms, mu evetujom, de ga preskoči in bere kej- d*i*o ge, saj je čtiva preeej. , Strinjam se I'dopisnikom, ki krivda*je, ker siromašne delar-da morsjo imeti iato u dobnost in luksus kot bogste de-ms. Nepremišljena žene bi rsds prišlo d<> takega luksuSa in se ne ozira pri tem, kako plačo ima njen mol, pri tem pride do prers-kanja iu raadors. Temu^e kriv današnji kapitalistični sistem-Prav rsdi tega js treba, da mož n šens rsmo ob rsmi podpiraU drug drugega, da bo odpravljen tak sistem. Mol nsj ds prsvo ženi in lena molu in. enako prsvico nsj imata v rušenju tega družabnega reda. Velik vsrok rasdorov je tudi neljubtzen* Nsjveč nsših ljudi se je Še do dsnes Ženilo po želji očeta eli metere v stari domovini. Ženske pa, ki oo prišlo v to deŠe lo še kot dekleta, so eo molile pa volji onih. ki eo jim bili najbliš-ji. Takemy dskletu pričnejo hvaliti moškege, ne da bi ga ona mogla eposneti eama, je li aa njeno srce eji ne. Ko ss enkrst združita uko ona prre "ljubezen" izgine v krotkem času, ker prave ljubeeni med njima eploh ni bi lo. NsiUjajo mali prepirčki in o ba opažata, da ni tiste ljubezni kot ste se Je nadejela. V »»lučaju je boljše, da pride do ločitve s mirnim potom, kot bi bred-la v velike otroške. * jBj Virok razkolom je tudi, da de- ■■HliHSffH in boee, ae em. avl, da je bi še mislil o ____ •Pri nas isgloda kot bi. v tej zi* mi dobili še enkrat bošič. Pa ime mo Me kar dvanajst mesecev zi me v lotn. Tako je dovolj Čeee sa čitanje "Prosvete", le da bi ic hsjsls še enkrst tako obsqfoa k6t je»| Dopisovalci in dopisovalko torej kar naprej. ~ A. M. Naše družinske razmere. Joknston 0ity, DI. — Že neksj čase sssledujem dopise o družin skih razmerah. V tek dopisih so dobri in sUbi nauki, ali vsasno nisem proti takemu pissnju, kor Še ssm sem imel neprilike v sekon-skem življenju. Žeto kočem opi seti, kdo jo pe mojem kriv rasdorov. 8 svojo soprogo ssss Živel tri-nejst lst, de boljšo nisem mogel po tem česu pe oo mi neketeri ljudje pričeli govoriti o nji rszne reši, kskor de vodi drešbo s dru gimL Kot atoš, ki eem jo imel rad, ss nisem mnogo oziral na teke govore, kejtl tudi one mi je lju besen vrsčels. A ko so uvideli, ds pri msni ns neprevijo niš, so ssšsli okoli moje šene, kjer jim je uspelo. Kot so nskstsrs lene mslo premslo nepremišljene, tsko je bils one in pričela jo sumiti. Odgovarjal sem jo od tega kolikor sem mogel, a ni ee dsU ute-šitl ln Uko jQ nekegs dne Sil bilo veš. Ko sem Isvedsl, kjs jo, da je duševno sbolele, eem jo del bolnišnico, e ke * je ozdravila, vasi eem jo domov brea vsakega očitanje. Stola jo nekaj meeeeev, po je sopet šla in je nI bilo do mov osem meeeeev. Ko ee je vr I bi ee kdo toliko apossbll in bi pri-1 "M*, »em jo sprsjel, kot bi ss aa Bel v Kanaee za delom, ker ge bilo nič pripetilo, eUlo je dva meeeoe, e sopet bedlls isto sum Tekstilni delavci so pričeli z obširno kampanjo za organiziranje delavcev v svoji strokbvni organizaciji. Podjetniki se poslužujejo svojih starih metod, da preprečijo organiziranje delavcev. To ni prvikrat, da se skušajo tekstilni delavci orga-nizirati. Napravili eo v preteklosti ie več podobnih poizkusov. Vselej so podjetniki poeegli vmes in so snali s svojimi šikanami in metodami preprečiti organigiranje ZZ^ČZ^uZ rovs m v delavcev. , treh je pa obrat od pot do šeot Odpuščanje delavcev, ki ao delavni sa organisacijo, (,nl dve tedna. Tadi druge "je najpriljubljenejše sredstvo pri podjetnikih, da uženejo ^ 48 ^ delsvee ako se hočejo organizirati. Črne litine so tudi ^d.u. ^^uJT d^ sela priljubljena reč. Ampak letoe je opaziti čuden pojav med tekstilnimi delavci. Za organizacijo so najbolj delavni mladi delavci, dohl ki so služili v armadi v vojnem času aH so celo MM na ____________________________ ______ francoaki fronti. Prav nič se ne boje starih podjetniških1 mersb, "včssih o Porednih krsvsk h« veš drugim ko"t meni. Tsko je metod in pridno so na delu za svojo organisacijo. Pred|,ul- J* prfšlo nekaj j«»pet odšla ia'to Je trajalo šest Najrazličnejšo čtivo je zadaje njo. Prigovarjal sem ji, da je to čase v Pr^svetl o družinskih raa- bedastočs, a ona je vedno verova- vojno so bili ti mladi ljudje boječi. Zadoatovalo je, ako se jim podjetniki zažugali, da jih odslove, ako se organi- a jtn i zirajo. Zdaj nimajo take grožnje učinka nanje. ns misel Issa šolskih let v stari k* Odhajale je ln prihajale, a domoviai. Zgodba je reaaična. ' I vedno sem jo eprejenml nssej Ko nekoč grevs s prijeteljess v krso obrekovanja. Lani dne 19 šolo, ssgledsva. ds je korito se ssejs pe sem bil obveUeu, da je Njih navdušenje in zaupanje V organisacijo, vpliva i pveokmjeno narobe prt vod 'mrtva v bolnttniei West Frsnk aa druge delavce, d« ae pridružujejo organlsaciji. Pod-I^. V?:"ŠT*" ^'r jetniški teror je izgubil svojo nekdanjo moč. Mladina je £ noaiteljica ideje, da je delavstvo močno, ako je erganisi-! ae neki kmet nspsjat iiviae. Ko rano, in ta to U miacl zdaj smaguje med Ukstilnlmi de- ^ ■aju ■m^«). J« «a*ei vpi. lavei, ki ao imeli dozdaj šibke organizacije, katere so bile i ^kJlTa pocepljene med ssbo. J» ^ Is ip Financiranje angleškega dol-, je bilo manever v tekmi sa av« tovno finančno nadvladje, tekma ki ee eedaj vrii med Sdružem državami in Anglijo. Ti dve teli sU ei glsvni nasprotnici tem polju, in sestanki komisij finsnieirsnje dolgov ao bili tanj n zakrinkan del tega temeljnegJ konflikta. Kakor določeno v poravna i ki jo je pravkar eprejeU Anglija bo ta dežela plačevala Zdrulet državam približno $161,000,( na leto tekom desetih let in 1176,000,000 na leto tokom slednjih 53 let Prvi plačilni rok bo uključeval $128,000,( obresti in pa 923,000,000 eo bo gUvniea manjšal " obroeti manjše, in oc plačevanje glavnice se bo vi lo. Tako bo w 62 letih plačala glija Zdruienim državam naj deset miljard dolarjev. (Prvotni kongreeni zssnntek omejil delo komieijs zs ranje dolgov ter določil po 4 in pol odstotka in pa popi čenje glavnice v petih letih, nošenje svesnih obveznosti v.m«-«| ri engleškege odplačevanja bi JI menilo to, de bi bile konoem prt. letnega razdobja obresti od na. šega dolga skrčene približno kakih dvesto miljonov dolarjei na leto. To je belancirano pc predloženem nečrtu e kombinacijo obresti in glavnice v skupnem] snssku pd $176,000,000 ne leto. Če pomislimo, da bi bile obresti po 4 Hi pol odstotka Ukom celih! 62 let, bi to pomenilo, da bi se priielo pUčevanjo v znesku po $214,000,000 namesto po $161r 000,000. V tem slučsju bi drugot* ni predlog, ki ga ematrejo za u. godnejšega s osirom na ljudstvo Združenih držav, pomenil manj kakor $1 letne pridobitve na via. g0 gUvo. Z denarnega stfliščs v žepu mezdnega delavca je pač skoro vseeno, kateri predlog je bil spre-1 jet Ali sa Anglijo pa to ni Uko. Po eplošnem mnenju bo Velika Britanija v stanu izposoditi zi de-nsr pod ugodnejšimi pogoji ▼ mah J kakor desetih lotih. V tem slučaju bi mogla omenjena dežela izdati lastne bonds 'po 8% in poplsčsti Zdruienim državam dolg s dobičkom. . .. | Poplsčanje angleškega dolga s petletnem rasdobju bi pomenile razsulo y našem domačem kupovanju. Plačila bi prihajsls v blagu, isdeUnem v drugih deželah. Nsšs industrijo bi moftde sli prenehati, ali oe pe podvreči takojšnji temeljni pr|oenovi in Izdelovati ievozne potrebščine, zlkate-re nimamo trga. Ob sedsj obstoječih ekonomičnih ustanovah bi ns moglo biti V nobenem slučaja razdeljeno mesdnemu deUvcu r, koriet. Tisti, ki eo bili prizedeti v po-gsjsnjih, ee niso zmenili zs to, kako naj lašo in boljo šivi delar-sld rasred v tej ali oni deželi. Vesko znižanje een veekdsnjim potrebščinam vsled prenosa ob-reetnih bremen na drugi narod bi utegnilo imeti odgovarjajoče skrčenje mezde sa posledico. Popis-čsnje dolgs bo pomenilo višje de-laveke izdatke na Angleškem m 9ižje v Združenih državah. To je pa tudi vee, kar je ssnimalo finsnčnike, ki so imeli odločilno besedo v U j ssdevi, v kolikor se to sploh tiče deleveev. Indirektni učinek tegs poplsčanje narodnih dolgov bo mnogo večje vsšnostl sa delsvstvo. Vsak program sa po plačan je bo imel "naslednje smeri: Poapeševslo in podligslo bo kupčijo nsše glsvne tekmovalke, ker bo morsls pobijati blago za pridobivanje kreditov, da bo s njimi pisčevels dol-gove; nedelje bo prihejsls vsčjs lollčhis tujega blaga na naše obrežja, de tekmuje s naii-mi domačimi isdelki as nsših Ustnih trgih, In končno bo veš densrjs v Uj deželi ss investi^-nje. Breedvomno pa bo šel večji del Uge densrjs preko ooesns, kjer bo vložen po Ukosvsnlh še nerazvitih deželah. To pe pomeni, <1* bo porabljen v tej došeU za stroje in maurijel v deželsh. ki » bile še pred nedsvnim odprte ts-jemu invsstirsnju. V tej deW* forta. m Sekopel eem jo kot ste ri vssk sekeaekl sseš svojo ssrtvo soprogo. Tu vidlts, rojaki, kak js plod obrekovanje ljudi, Jri eejejo oe vraštvo mod moSem la leno. No krivim nje kot jo aietm, dokler jo biU šiva, šego oae ljudi, ki ne aes molje po večini, četudi Člte-jo napredne liste, drle svoje šens nekako zs-nižja bitja. Tak moš ol privošči vss dobro, kar more doseči, ženo pe bi vodno dv Šal pri steči. Žena je danes enakopravna s možem, Zavedne šene so se borile za enakopravnost ib pri zavednih moleh so dobile podporo. Pa sakaj bi krstili leni Oho, po Čemur »smi hlšpimof Po mo-jsm mnenju ki moški bolje napravili, da vso stvar prepustimo len-sksm. Moški vlsdamo nad svetom le tisoče let, a kaj sAb napravili! 8amo mizerijo imamo in tako na še lene in deca. čisto prav dajem leskam, da zahtevajo saee pra vice, kar jim tudi gre. No mislim s svojim dopisom dia-kred i tirati mol. Moževa, dolžnost je, da dopusti leni v*e, kar lahko eebi dopušča, šenins dolšnoet ps je, ds gs spoštuje kot svo jega mola. Vsak svoje poele b morala opravljati. Tako delo bi prineslo mit v mnoge druHne. Nisem sedaj ošenjen in ravno rad tega vem, de lene ne je evojega kruha ssstonj. Danes moram previjati Ženski in moški posel. — Tonjr Shragal. ls Jušaaga Ooiorada. — Vidi se mi popolnoma pravilno, da je toliko jpisenja o naših drulinskih razmerah. Nekateri jih sicer kri tizirajo, a drugI sagovarjajo, kar pa je iUk nokej vsakdanjsga, Vsaka stvar ima svoje nasprotni ke, tako tucll naše . "drulineke razmere". Veekekor pa je pra vilno, da se rasprsvlja tudi v javnosti in Uko spoznamo naše dru labno Uvljenje. Rasni listi opieujejo krseotiee livljenje miljonarjev, njih obU-čila, zabave itd., zakaj pa bi naft list ''Proevete" ne opisoval liv ljenjs dslsvoev ln njih drulin Treba se je seveda omejiti, isptt-stitl osebnosti in poročati stvari, ki sb koristne družabnemu liv ljšnju. V splošnem osebnosti niso priljubljene in izzovejo nepotrebno geeoglssje in- kritiko. Ljudje ao, kajpeda, Id eo sploh proti voski stvsri, ps naj bo pod učna sli koristns človeštvu. Na te So ni osirsU. Nekaterim ugaja Čtivo o delu, drugemp O politiki, tretjemu družinske razmere itd y ypem se Človek isobrszuje in naj telje je priprsviti človeka do Čtlva, katero mu ne ugaja. Teko imemo nasprotnike ln kritike tu di k dopisom o delsvskih rszme-rsh. Pustimo torej tudi našim samcem, lenem ln pečlarioam izražati njih m n on je, ker eplašnoat je za-nimiva. nikakor pa liie poaemez nost. En Človek ne ve veliko, vsi ps vedo vse. Torej če hočemo vedeti o splošnem položaju, moramo vedeti tu&i o na»em družabnem šivljeaju. Tiati, ki se s tem nc strinjejo, pa noj poročejo a čemur vidijo, de je boljša la ko- ristnejie. Veaj teko oe nekatori _____ izražajo, de "ProsveU" ni se te- i bo večje zaposlenoet, ki ko odtsk-ko, temveč ss ksj bolglegs. Treba Uvela bretpoeelnoet ^sstsl» se je torej Urasitl ia potem sodi- vsled neugodne kompotieije I<- krstks nsš cel produktivni sistesi oe bo čezdeljebolj oddaljeval ^ izdelovanje blaga, ki ga ep*r»»-Ijamo sa produkeijo>epitals >" mesdai delavee os bo snsšel v iez-dslje večji aeetahiostl ia od** mo e stvsri. ne pe ssmo podirati, ker ostvsrjejo dragi. 8veUvaU noj M ssmeem ia semieem. kake priti do adrulenja. ia druiinass. kako »veti, da bodo y sedovolj stvu. sreči in izobilju, o kontroli ~ " itd. - p koitrolor obeta ktftM fctljše čase. Jo immnmj* poUtid m krofi m napoved, da si prisa i9ft svoma vloda nuditi kmetom predsednik izbral dawb sa JZ ghioaoa za finančnega kontrolorja. ^ st. Auguetine, Fla. — Kskor penijo vsi tisti, ki so prav blizu predsednik« Hardinga, je smatrati imenovanje Henrjrja M. Dawe M iz Cbieage ze zveznega f inenč nega kontrolorja ze napoved, da ii vlada priaadova nuditi poljedelcem in živinorejcem kar nej bfljft) pomoč. Kot finančni kontrolor bo imel „r. Dawes, ki je brat G. Daweaa, nalogo nadzorovati ustanovitev poljedelskih kreditnih korpora eij, kakor to določ^ Capper-Len root Andersonove postava, ki je bils sprejeta ao pifcd nedavnim. V času, proden začno pozlovati takšno kreditne korporeoije, ^o vojna finančna korporaeija i% na dalje dajala poaojila poljedelcem in živinorejcem. O amernieah, ki jik hoče zasledovati ta agencija le nadalje, je bilo razmotrivano na konferenci, ki ao je tu vrlila ned predsednikom in korporecij skim poslovodjo Starekom. V pojasnilo politike, ki jo hoče zasledovati finančna korporacija y bodoče glede na poaojila kmetom in živinorejcem, je godal mr. fctarek naslednjo izjavo: "Od meseca avgusta, 1921, aem Je bilo skoro $291,000,000 posoje nih, a vplačanih, odroma povrnje Bih je bilo pa skoro $156,000,000. 44Dognal aem spotoma, da se poljedelske razmere na juga naglo popravljajo, in 'če ne bo bo-liani v bombaževi Industriji, mi aljm, da ne bo dosti proženj za posojila iz teh krajev prihodnjo leto. # 4'Skoro 60 odstotkov vaeh po eojil v znesku po $90,000,000 na 3ogu, je bilo vrnjenih, in tako je povprečno žirom . Združenih dr šev. Med tistimi, k) goje bombaž an tobak v severni ia južni Garo lini, vlada preeej optimizma, in zdi se mi, da bo ob blagodejnem delovanju finančne * kbrjJbraclje 5n ob novem kreditnem zlatemu, ki ge je sprejela že pred nedav nira postzvodaja, poljedelsko finančno vprašanje uapeino urejeno v kaj kratkem česu." nameravana prbdlooa ZA NESTRANKARSKO ŽUPANSKO VOLITEV. Sprlngfield, HI. — Sedanje županske volitve v Chicagu uteg nejo biti zadnje, na katerih bo čikaško prebivaletvo izvolilo Župana na demokratski, republikan ski ali sociaiiatični volilni lizti. Bivši predsednik poslanske zbornice v 8pringfieldi| Gotthard A. Dahlberg iz Chieege namere-v« uvesti v spodnji hiti illinollke postavodaje predlogo, po kateri bi naj bil izvoljen čika&kl župan, mestni klerk in mestni ble-Kajnik brez vsakršne ztrankanske nominacijo. "Predlogi bo pride jena določba ea splošno glaaovanje," je po-jasnjeval mr. Dahlberg. "če ♦»prejme legialature to predlogo, ho imelo črkalko prebivelstvo priliko glasovati o njej ne splošnih volitvah v mesecu novembru pri hodnje leto. Ako jo odobri, po-1 "m bosta mostni klerk in mestni blagajnik išvoljena v letu 1926 kot ljudske, ne pe kot atrankina kandidata, in ne tati način bo voljan župan v lotu 192T. Bivši predaednik poslanske zbornice Dahlberg je bil med tihimi, ki eo nejveš pripomogli Pred Štirimi leti k temu, do je bi-'» sprejete v apringfieldaki legls-laturi predloge, po keteri voli se-d»j ' iksško prebivelstvo oetele »'•stne očete. 4NOLHKA tOANJABIKA LADIJA BUSU BOSTONA. Boston, Mam. — Angleške led-ja Avontoum, na kateri je 10,000 7«^'jev finege žkotskegs žganje m fcampenjea v vrednosti $760,-m. ss je zaaidrals izven trimilj-"kc meja blizu'Bootone. Na zvez-»odiščtt so ee morali togo-varjati redi nemerovenege tiho-1M»tvs Alekssnder Goldberg, De-Perlo In ave. DelU Clark. Cvetne oblesti nsmorsvsjo obdr-te tri pod kljotem, dokler e-M*"e angleška ledjs v bližini a-obali. Ali ladji no morejo 7»>ti do živega. Kako bodo zve te dve koaee v pooUvaem P^atopanju, jo loško ptredeu. Pruces proti Filttrji. St. Jooepb, Mieh. — Prooee, hi je bil v petek pretrgan čez praznike, se nedaljuje jutri. Glavni zagovornik Walah je naznanil, da je Foater zadnja priče zegovorništva in aaključni argumenti začno v torek. V sredo je atvar že lehko v rokeh porotnikov. Državni pravdnik ni uapel s svojimi poskusi, dasi je porebil vse umetne zvijače izurjenega advokata, da bi bil dobil iz uzt Posterja priznanje, de jc on kdaj "kol, da mora biti vlada Združe-nih drŽavah s silo strmoglavi jena. Pomožni generalni prsvdnik bi bil silno rad videl, de Poster iz, javi, da mota Amerika iti po ruskih potih. Foater je red priznal, da je v Rusiji potrebna diktatura prolotarijsts, da protirevolueio-narji ne smejo imeti avobode tiska, govora in zborovanja, toda s tem te ni rečeno, de je vse to potrebno tudi ze sooielni preobrat v Združenih državah. Vae zaviai od okolščip, ki niso pod kontrolo oseb. DOLARJtVA KUPNA MOČ NA UITI*. Farmaraki dolar jo, bil v mesecu januarju vreden 98 centov, Čo merimo tisto vrednost v primeri t ,vsemi drugimi potrebščinami. To pomeni, da je v mesecu januarju, 1928, kupila gotova količi-na kmečkih pridelkov ravno to-liko za 68 centov, koliko jo mo-gla leta 1918, katero leto jo no-kakšno merilo v tem oeiru. In na žalost so poljedelsko eene že bolj padle v mesecu februarju. Keko naj mislimo na etaluo blagostanje, če pa je temeljita in« dustrije te dežele izgtrfrila skoro eno tretjino svoje kupne sili? V resniei pe je izgube še vetje. Bombaž in volne ata že preoej na vizoki stopnji, ali skoro vai drugi poljedelski pridelki so pe strešno podil v ceni. Edino tisto blago, ki ga kmet nima skoro nič na prodaj, je dokej drego. Krompirje. se 1 dolar šteje samo 66 centov, goveje živine aa meso 60 centov, prešiti pe 47 centov. Iz tega je razvidno, kako aulo je vebljiv kmečki stan, čeprav flone na njem vse dr^ge industrije. Da je temu tako, so kriva po» največ slabe prevozne raamere, velikanski živilni trusti in prekupčevalci. Kmet mora tem ljudskim pijavkam prodajati evoje pridelke skoro se nič, a ti krvosesi pe jih dovažajo ljudskim masam po mestih in trgih po nerev* nost pretirsno visokih oeneft Teko trpi delavstvo in kmetje, de-čim še tretji, ki je v tem oziru prekupčevalec in velemesar, smeje obema v post. * Dokler no bo blagoetanja po kmetih, toliko časa ga tudi ne bo med deUvstvom v mestih. Te želostne razmere ae da odpraviti lo tedaj, te ee narod m-vselej isnebi tistih nesrečnih pre-kupovalnih pijavk. To pe doseša le, če se kmetje oeamoevoje, uata-nova kooperetivne organizacijo Ur potem pošiljajo evoje pridelke brez kekege profitsrakegs požre-dovenja na trg. Kmet bi potem več dobil ze svoje blsgo, e delavec pa manj plačeval zanje. Itibjb ubiti v prohibiou- ski bitki ' Harlan, kjr. — Okrajni urad-niki in njihovi pomočniki eo ao pravkar vrnili a gorovje v okraju Leslie ter povedali, keko je bilo v bitki, v keteri zo bili ubiti trije moški in ena ženska. Deputijski šerif Kelljr Walker, Izak in Jurij *Strong in mrs. Btrong ao bili ubiti v tistem boju. Z zapornim poveljem radi kfie-nje prohibicijske postave je šle kakik dvajset ino! ned Strongov dom ter obkolilo poslopje. Walker je šel prvi proti tieti hiši. Nekdo, U jo bil ekrit blizu hišo, je ustro-lil, in Welker ee jo zgrudil ne tie s smrtno rano v prrfh. Ta se je dvignil ter prišel bešeti v smeri proti svojim mošem. AU v tem ge zedeae druge krogle v glevo, kar je povsrotilo njegovo smrt. . Tovariši ubitega terifa oo jell strahovito etreljati aa hito iaaa drevje in gottevje. Branilci ae odgovarjali tema streljanja nekaj gaaa. Ali tee nekaj fcaa ae pre-nehali streljati popoleems. Ko ee možje prišli v kišo. » našli tamkaj dva moto mrtva le-žeti v krvi in eno tensko. In izpod postelje je po^K*** otrok Strongove drušiee. Ze kišo so nošli dva k?tle aa kuhanja žganje. Prohibieija zekteve dea ao dnem žrtve no atfsai tiatih. ki si jo prisede vejo uveljaviti, ia ea •traji totih. Ju ze ji epirejo. b delmkegi sviti. . (Federated Prem.) NavsliOali so ao sUvkaU. Žrl. / maki mehahikl pri železniški družbi Northsreatern, ki etsvkeje že |od L julije m. 1., so pisali pred aedniku družbe W. S. Palmerju, da ao pripravljeni vrniti ee na delo, ako jim drušbo prizne sta roatne prevlco. Palmer je odgovo ril. de jih sprejme neaej kot nove delsves. Tukaj pa ja haš nareke. Želez-niška družba Southern Pacific ponuja separatni mir mehanikom, ki Še stavkajo. Stevkerji ao odklonili ponudbo, ker ee ne vjeme z belti-moreko pogodbo. Stavke t Kanadi Stavke jekler-skih deleveev je v teku v novi Skotiji. Rudarska organizacija je fcklenila zestevkati ia aimpatij z jeklarskimi dslsvci, toda jnedua rodni odbor tfnitod Mine Workei of Ameriea je prepovedal stavko Zvišanje asazde. Tekstilni bero ni v Rhode lzlandu ao avižali mer do za 12 odstotkov po vzgled tekztilnih družb v Meaaaohuaettsu in New Ilempehiru. KANADOI V STRAHU FBBD tmo POLETI. Toronto, Oht. — Letos hudo zmrzujeje neši sosedje Kanado!, In tudi mi, ki živimo v Združenih državah, ne moremo reši, da nam je pomled prinesla tople dneve. Ali mi smo na boljžem vsaj v tem, da ee lah)ro tolažimo z Jepžimi in toplejšimi dnevi v poletnem še-su, te še prej ne. No, ubogi Kanado! pa to tega upanje nlmejo, njih vremenski preroki pravijo, da bodo morali kabediki preblvglct prebiti letošnje leto br^z Običajnega poletja. ' fo vremenskih prerokbeh bo letos Kanadeem take predle, kekor je njih prednikom i 1816. Tedaj ni bilo*meeoee v letu, de bi ne iaiele Kanad\ slane, kažejo atari zepiekl. Tbto leto je bUo brez poletja. Ptioe io poginjale, žito sploh al dozorelo. Slana ga j% pomorila, in v eevernem delu 9druše^h> dršav je ljudi obiskal v mesecu juniju ellen snežni me-tei. Ravnatelj vremenskega urade Frederlok Stuart je bil vprešen/ kej misli o tek prerokbah. Ta ni aieer sajamčil vprešeloem, de bo letos poletje v Kapadi, ali rekel pe je, da ne bo po njegovih mislih Keuade brez poletja v tem letu. ' miaiater za zunanje aadeve Skzrinzki prekratke roke, de bi njegove grošnje oplešile Rualjo Poljake naj rajši paai, da ss ji ne epuntsjo kmetje, kstere ropa. 4'Zaključki najvišj; aovjetsk' oblasti morajo biti iivržettl," piše omenjeni liat. "Mednarodna proti-revolucija lahko poakuža kar hoče, zaklju&ki ne , bodo apreme njeni. Sovjeti al nlao dali diktirati od kapitaliatičnili držav, ko so bili slabi, toliko manj si bodo pu-atili danoa aapovedovati, kaj naj počno a zločinci v ovojih mejah." Iflfffflrrmrt ___lf. isslie 100T S šeisvt llllseta. olavni stan. 100140 la lawndali avk., CHICAGU. illinois, e IrvrŠevelni odbori UPPSAVNI OOlSKt PreM»ili vt.ee«! Csldme.s^eMath Asde«» VMrU^S. Sss alt hkuhei, r«., ft. taitii MiiiImv ture. lajsik bslsUMes ssedap Slsa Nsvah. «l Uagajatk Joi« V.9ri.k, *~4mik «ValW JdU SaeaHsis «»rset(4jglaaUa FUlr Gešl>a. POROTNI OOSKKi ^iirRMgftg zrz bSpVt&Ki I T.riaU^n.. ea, Hasšee.as^Hls. Psh Ješ« 0«rtsk. 414 W. H*r Ss« SENATOR FBSS U OKBJITEV OBLASTI VBgOVNBOA SODI- Waahington, D. 0. — Gibanje za okrnjenje vrhovnega sodišča v oblasti, ki to ga doslsj pospešove-li In podpirell le radlkalhi kon-groonlki in eenetorji, je dobilo silen se mah, ko ae je konoom zadnjega tedna izrekel eenator Fssa, ki je doslej veljal aa jako kon-servativnega»In reakeijonarnega Sristete stare ropublikenoks gor-e v senatu, ta uveljavljanje po-etevodeje, po keteri bi naj bilo trebe najmanj šest gleeov med vrhovnimi sojpikl sa o4klonitev te aU one poetavo, ki jo sprejme kongres. je obljubil pomot Avstriji Milan, I teli je, 81. meree. -Muasolini in evetrijak! ministrski predsednik Seipel ste vterej kon ferirsle in kot ee porote, je Muasolini obljubil Seipelu. de bo ItoUfc pomagala po svojih nej-boljših močeh pri gospodsraki rekonstrukciji Avstrije Trgovin-, du pogodbe med iUlijo in Avstri jo bo^podpisene v neksj dneh. PROTESTIRA FEOTI ZUNANJIM VkBftA NJBM V MBTI EA (Nadaljevanje e prve etrani.) protestirsjo proti umorom delav. cev v Južni Afriki! "FTovda" je eetro sefrkuils ži dovske rabiac« e sledečim: "Tudi židovske siaejoge ki je preganja as od katoličanov, js pritU a ki nevakim protestom. Bebinei ao še aoaebili ne svoje vtsre sevrsžnike Zidovslfi bsakirji soroda kontro I trejo evet, toda Sovjetska Roaija os ki no obete vi jele obesiti rsbto eev, ki prodsteidjejo tvzdko Kuha A Loeb la mogočne R«th-eehilde, eko bi poAsajeli pretira volu' i''narne eino." Nsjoetrejll odgovor > doUls poljske e lede, ki js ^ kekor pik "Pravde" — "prva eeevilils v pfulkeislaclsnsrsih hI Uet pre vi, de »e . ,.. i lir i riifi fhSiiJi Pesnik. Lobod jo dvignil porot, skotil na plot, pogledal odkoo jo pi+ tujih ljudeh. No, kaj peSi pravite, keko bi jo iprtvllt aa dan!" 44Obljubite ji," je dejaU plo-meattoit, ,4de jo boeU noaill v kletki po meatu ie kasali ljudem in takoj bo na miti." 4'Kej aavitel To je ideje, al Vidi m vam, gospe, de ite iz bolj-še hiše. Ia keko to, de ti nitim tpomnll ttm t Teko preprosto, teko raaumljivo I Seveda, ženska je kskor vss drugs. Kaj hotl»o." In obrnit Nje h duši: "Duše, ao bova pila tokajee. Pripravil ssm ti belo preprogo, sedle boš nanjo in pokaeel te bom vsem dobrim ljudtm. Seme pomagaj mL Praanično krilo dobiš, ^ dišavami te nemašem, vae bo v redu." Ko je duše tešule ti bttede je hipome skotilo it tolsti ia obti-dela na miti. Bila je mrteve Iu telm to m jI oedile it oči. "Kej kotel, temu ti me klltalf Govori!" Skrtile se je In tlttle •e staro seprašeno knjigo. "Umrl je, veš, dreglee, Prev ker eo bili pri meel, nej žrtvujem te reveže, Obrnil mm vse šope — presne, sems smeti in e-stihkl nodoktjenih sigsrst. Ns. kej pe moreve Moriti, spodobi tt, drugače bodo mialllt bogve ktj. Sej reeumeŠ, kaj košem poveda-tlt" Duše je pomigale t mrševo bredo In jeano pogledale pjgpe-nitost, ki js še vedno štele ^pito. On je razumel ta pogled. "Proeim, goepe, aemo ze trenutek I Stopite tje v prodeobe, Um eo lepoalovno knjige, moje dele najdete med njimi, Pogllj-ti, de vem ite bo dolgčas, Uboj beve gotovo." Plemenitost je po-veeils oši In odšU V predsobo » '"No, aedaj pe ne delo! Nepl eetl je trebe, aulo pa dobro." Duša jo tetlsnlU oči in odgovori-let "PIŠI, kdo ti breaif Ssmo povej, kej hošaš nspimll, seekre-lOe bom pa že jez/'' "Vidiž," je dejef In podnrl a levieo razburjeno glavo, 44To je težko povode ti. Ne vsak netin moreva ugotoviti, da je bil pokojni mož. Ce je bil mož. je živel med ljudmi. Ce je žirel je seveda ledi hodil In te je hodil, je bil vteaih tudi n tre jen. No, kej pe dole tlo-vek, koder je utrejeef" "Ne * vem, kaj." odgovorile duše, "kesas! Kej ae to prevl. ne vem! Ustavi m vender Ce ae me-re naprej, se eeteri. Tako. Ne, kaj pe potem, ke se je eatevtlV" ne vem prijetelj", je odgovorile duša la more jI jt sdrsaile po zeprešeni knjigi, "Vrsgs. vendar ss niai valjele v blete pred poštel" ee jt jedi la gritel nohte ai paltu. "Oe te človek uttevl, ptitm atojl, o tem nikti nt dvomi. ToreJ, mdaj. trs dognala, de jt ttel Keko aa šlo-vek ttopl te je, roelttt, velik, močan, plemenit, aaatajea, genUlen, kratkomalo te je neaavfdea Stavek, kakršne tnšeš ae vtmkem koraku! No, kij mltllšf" vDuža je tardeli do utee. "T*-tlužaj, tfko •• altva pobotala, Oe ma le enkrat vpraltf tbtžim nazaj v telo la ne bo me veš ae den." Petaik ji po votli gl^t ia še-loit m ge je polastili. Spik, te je pe tmola, ti je mislil, Kaj aaj po-fnemt Rime nI. Mltlll jt, mUUI, vroit mu je postilo, britel jt pot-no telo — vae stm*«. V obupu ji segel na polleo in odprt Pleteft-ulkov alovar. A — nit, — B — boža. 0, fl,*D — ni. In nemimi otl to aabegale od trke de trke, od beeede do beoedo. Moš, koš, noš. . . roža. Stoi tole bo nekaj. "(Sij, duše, nalet aem nekaj be-aed. Boša, koš. noš, mož in roža. Sedaj pe pomiallva, kom hI spravile neerešno dušo. V koš ae sme-ve, m ae spodobi, t nošem, kaj naj počneva t nošem! Nt, ai gre. Mol, drugI tklon jt vendar mo-fža. Tudi nt. Rože, reši. Tldlš, telo tt ujema. Blma bi biU Is dokaj tedaa. Samo kaj aaj potneva g rožo! V rožo duša ae poide, pri roll tudi ne bo Mdtla la kontao, aedsj je tntg la reši It pogobti. (Koaee prlhedajiš.) POTBBBUJBMO delevee ta delo ne farmi s hoajl? Za pojaenile te olmnite do superinteadenU aa Dffimont lloapltal, Dlamont, l»a (Adv.) sestra pokojnega Joka Leeer-ja, dome nekje od Mkaiee. Sestre os nehajo menda nekje .v drle vi Uteh. Njen bret John Lesar js umrl dae 17. marea 1SSS. Ea ae. Ulju* pojsanile o njegovi MDrU nej es priglsst ns nesle v t Smugg-ler Union Mining €e., SMUGKJ. LKK, ('O LOK A DO. .(Adv.) KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE. »Š.Oi^ Narešite pri DR. F. J. KERN, 0233 St CUlr Avo., ZA KUHANJE PIVA DOMA JSSS v sslo vnav p e »l«kl*nU Nlvsi V JUGOSLAVIJO v • šaafc pla- Jojo vmIi Imk voliki para tki. AQUITANIA........41,647 to. MAURETANIA......»0,704 te. BERENGARIA.......02,022 toa Prijarne kabine sa tretjega razreda potnike a 2, 4. »posteljami. Krasna obodna, kadilna tn počival na soba. Pokrito promenado nad-krovje. Izvrstna krito promenado nadkrtvje. Nobenih skrbi. Caaae4ovt Mootr 0h«'l m isptaUlJM f Jstoslarijl hitro. *vm la saassljivo ta potal listek la — 4ra»o pojasnita _ apmlajta prt Sli«. fk nj«m asm tu * f iH .ilnn ns««ta. - iklMnmTOP m w Herrin. (Prosto po brošuri U. M. A. sa Illinois.) W. ot (Dalje.) "Dokazano je, d* so bili obliž-nji prebivalei prizadeti in napadeni od strelcev. Farmarjem v o-kolici >o delali krivico in jim niso pustili napajati živine, ženske so bile v več krajih napadene in v nešteto slučajih ao prijeli mirne ljudi v aoeeščini ter jim ukasali, do se odetrsnijo. Strelci eo imeli nsvsdo hoditi okoli v od treh do jnrt mož in roženi so nadlegovali lo nsprsvili škodo ns -»«, — last disthkt*. Njih glavni namen jc bil provocirati, izigrati drža7-Ijane — atavkarje, šikanirati, napadati, da tako izzovejo odpor in jim bo potem lažje zlomiti unijo rudarjev. Podjetniki veeh drugih okrajev ao z zanimanjem gledali ne to početje in Če bi bila Leeter in McDowftll uspešne, bi na enak način pričeli nastopsti proti organiziranim rudarjem, samo da razbijejo unijo. Toda oni niso. prebivalstva ssmo Jiksnirali, po-sinžili so ae zadnje stopnje in a avojimi zločini so dosegli vrhunec, ko so ubili tri ugledne veše državljane. "To je cela vrsta zločinov, o katerih pravijo tožitelji, da so bili sakonita dejanja in da je bilo zakonito med tem ko je bila zakonito napovedana stavka, prive-sti v okraj dobro oboroženo armado in stavkokaze, da nakladajo premog. Kaj je bila posledica ftrelčevih. zločinov in N umorov 1 Poeledica je bila, da se je sgodilo to, kot js šel glae med ljudstvom, ki je nereščel Čezdalje bolj, kakor ao se vršili zločini. Potrpežljivost prebivalstva jc bila izčrpana, med dobrimi državljani okraja WUli-amson se jc pojevii odpor. Njih možje, sosedje ia prijatelji ao bili hladnokrvno ustreljeni. Braniti ao ae morali proti invatijaki armadi in branili so se. Vsa občina ae je dvignila, da obrani efoje domove, mir in'se zavaruje. Na-atopili so, da preženejo morilce nazaj tja, odkoder ao prišli. In prebivdstvo je storilo celo več. Toda tJ.čln semoobrembe nsprsm strelcem ln onim. ki strslee zapo-alujejo, jim je bil štet v slo. "Kdo so bili oni možje, ki Jih je prebivaletvo Williaaseon okraja po dolgem šikaniranju pregnalo? Pravijo, da eo bili dobri eme-riški državljani, toda poglejeio črno zgodovino strelcev v smeri«! ški industriji. "William J. Burna, ki je že veš let nekak vodja zvezne tejne policije, je rekel o njih: "To so rez-red največjih topovskih tatov, ki je bil kdaj nekaznovan po jueti-ci." Pri vsakem induetrijalaem spora Unije zadnjik 30 let eo bili udeleženi etrelci. Itekrutiralj eo jih iz najglobljih nižin družbe, iz kriminalnega razreda in iz ječ. Velika večina jih jc dosegla rekord v zločinih in ječah. Kadar ee tak zločince poda v zasebni zlo,-čin, tedaj nima podporb od kapi-tslističnih veleinterespv, kadar pa opravljajo zločine v industrijskih sporih, tedej ga velepodjot-niki naravnost slave. On ubija brez obotavljanja in njegov molilni instinkt je toliko bolj poja-čan, ker ee mu ni treba beti kakega uspešnega preganjanje. V takem stanju ee dobro počuti. Dolg nesramen rekord imamo o početju strelcev, njih brutalnoeti in umorih, ki eo bili izvršeni v industri-jalnih konfliktih, a so se izmotali nekaznovani. Žaloatno je poglavje, da etrelee odide nekeznovan in ga vdepodjetnik brani. "V nekem zaplzku, ki pa obsega še malp število induetrijalnih konfliktov, stoji, da eo v 28 slučajih roke teh meearjev uničile življenje 303 delavcema. Pa niti v enem teh alučajev ni bilo pravega kazenekega poetopenja proti lopovom. Med veliko etavko v Homesteadu leta 1882 je bilo ubitih dvanajet stavkarjev, pa niti strelcev ni bil aretiran. V e Creeku, Colo., so strelci 22 etevkarjev, nikogar ni-laati aretirale. V Coeur d'A-Idaho, ao vrgli 600 delavcev v peko kletko sa bike, pa nobene-ga'strelca niso aretirali. V Idaho Springsu, Colo., so odpeljali v puščavo 10 unijskih rudarjev. I'not i strelcem so bile dvignjeno tožbe, a nobenemu se ni nič sgo- - - - « • , •' .i . r- Ji.i* FROSVETA —Z— eaeu eo izRoali etavkarjev. Nekaj so jik pobili, a mnogo napadli. Niti eden strelcev ni bil aretiran. V Latimerju, fi le dilo- 73 rudarjev eo odpeljali iz Crippfe Creeka, Colo., na državno mejo, sepretili jim, da ae ne smejo nikder več vrniti in etre-Ijali sa njimi. 33 drugih delavcev so odgnali v lugaato pustinjo, da tam pomrejo žeje in ravno ob ti- aprevod etavkarjev, ubili jih 29 in ranili SO. Nobenege strelca ni eo aretirali. V 8t~ Miguelu, Colo. so odvedli v puščavo 88 rudarjev, lopovom se ni nič zgodilo. Leta 1903 eo v okraju Mingo, W. Va., umorili sedem in ranili 120 dela? oev. Par etreleev je bilo prijetih, toda izmazali ao ae na podlagi "habeee corpuea". Dvajeet radarjev eo ubili v westmorelandekem okraju, Pa., in pretcpU so jik na etotine.. Strelce jc zadela "etraa-ne" kazen, kajti biti zo morali cele Štiri •meaece v jetniških delavnicah. Letu 1911 eo ubili ee-dem etavkarjev v stavki jezerskih brodarjev, noben strelec ni bil a-retiran. V Cabin Creeku je bilo ubitih okoli 50 delavcev, ranjenih pa na stotine in vseeno niso aretirali nobenega etreloa. Mnogo etavkarjev eo pobili med veliko etavko rudarjev v bakrenih rudnikih v Michiganu leta 1913. Strelci so bili v tem slučajn »poznani krivim umorov, a hitro pardonirani od... governeri*. V njih šotoriščib je bilo v "Ludlouru. Colo., pobitih dvanajst rudarjev, pe nobenega strelca niso aretirali. Šest stavkarjev eo ubili v Ma-roneku, N. Y., leta 1913, pa noben strelcev ni bil aretiran. V Zapadni Virginiji so ubili 20 stav-kujočih rudarjev in ranili jih na etotine, pa nobenemu strelen ae ni zgodilo nič žalega. Med Žel^ez-ničareko stavko leta 1920 eta bi-^ la v Denverju, Colo., ubita od stavkarjev dva dečka. Noben etrelee ni bil aretiran. In končno pridemo doli na okraj Williameon, IU., dne 21. junija, 1923 eo bili u-biti trije emeriški državljani in strelci so streljali še na drage. Niti eden teh lopovov, ki ao invadi-rali naš okraj,, ni bil aretiran vsled tega, še manj pa obtožen od pox< bne veleporote, ki ae je pešala s to zadevo." (Dalje prihodnjič.) • Sin ubil očeta, Na krvavih poljanah. IVAN MATICIČ. (Dalje.) Zato je ukgzal naš previdni poveljnik Mttfctl, nej se ljudje s vse črte ekrivno umeknejo nazaj v doljnieo za borov gozdiček, spredaj pa naj oeta-nejo eamo straže in pa telefonske patrole, ki naj opazujejo in obveščajo atotnije o gibanju eovraž-nlka. Na ta način je bilo prirSranjenih mnogo ljudi. Kejti vedeli smo skoro natanko, kdaj bo napad: po artiljerijekem ognju, ki je udrihal po prasnili zakopih, in pa ob hudem nalivu ali toči V trenutku je bila linija zaeedena in naekakovalel ao bergli zopet doli k Soči, sa njimi ao pa kadile naše brizgalne. Dva italijanska čaetnika ata ae priplazila do naa In se nstp predala. Na vaa uata ata hitela iadajati položaj svcjlh čet. "Me kdo vaju je kaj v|#aaalf Sramujte se, iadajalcs strahopetna I" zavpije nad njima naš poročnik Slovenec, pritiane vaakemu klofuto in ju ukaže odgneti v zaledje. Ponoči je prišla mene ie. prerivali in pehali smo ee okrog kotla in sijsli vanj s lačnimi očmi. Pa sv pripetiš do kotla podpotkoviflk Muatl, pomoli svojo akodelico in reče akromno: "Prosim, dajte le meni porcijo." — Gledali amo ga preac-nečeni, k njemu pa stopi adjutant, ves v zadregi t "Goepod podpolkovnik, vender ne boate jedli me-naže pri moštvu. Saj imamo evojo kuhinjo, do bitno oficirako menažo." "NI r«al Kje pa jc septaano, da imamo čaat-niki pravico do poeebne menež«? Prepovedujem vaako oficirako menažo, in dokler bom pri bete-Ijonu, ne bomo kuhali za čaetmko poacbel" Kaj takega amo doživeli prvič in cadnjič. Moral aem s poročilom do hrigadnc komande, ki eo jo prevzeli novi čaatniki in jo premeatiU v vaa Sv. Martin v neko klanico. Polkovnik brigadir me je prijaano povprašal to in ono in mi del šop cigeret. Njegovi telefoniati ao mi izročili nov telefonaki aparat za našo telefonsko pat rolo — in vrnil aem ae. Komaj sem dobro zepuatil te kroj, ko me zeeači trop gcanet in uderi teko aiUio, de mi je aapo jemalo. Atlenil aem a«« k cestnemu zidu. vea tresoč ae. in ko čujem buče t i nov trop granat, mr prešine v zadnjem hipu rešilna miael, de s bežim v bližnjo dolinico. In v tem hipu je že treščilo v dotičnl zid in gs zdrobilo v prah. mene pa je preminilo. ... V tej dolini ao bili konji. Odložil eem avoje rtči in ae atiand k akeli. Pa .koči k meni neki eirov narednik, me najprej avrkne s šibo če« glevo, nato pe ae zadere po nemško, nej ae poberem ven iz doline, da isdajem njegove konja eovrežnim opazovalcem in da ne bo dolgo, ko bo pričelo pedetl v dolino. Ko se še obotavljam, potegne bnaervaež revolver, mi ge Pa^ e strelci streljali v mir m aodiL V* vasici Tom in je blizu Ilirske Biatrice ee jc vršila »dnji meesc strašna rodbinska tragedi Js. V hiši posestnika Jagodnika Je bil med ainom in očetom vsak dan hujši prepir, tako da eta ai Že grozila s sekirami v roki. Prvi teden t. m. pa je skril sin sodček alivovke v seno, a ko ao prišli fi nančni stražniki v hišo, je oče na' ovadil in ta je moral pla< 5000 lir globe. Vsled tega je nn-stal v hiši znova hud prepir, v katerega se jc vmešala tudi mati Med prepirom je sagrsbil sin se-firo in ubij očeta in mater. BU je strahovit prizor, cele hiša polna krvi, razkodane lobanje, vmee vpitje otrok, ki eo bili pri tem strašnem klanju navzoči. Sin u-bijelec pa je zbežal. Našli eo ga pozneje — obešenega. V Hrastniku jc padel otrok rudarja Pungerška s stola na štedilnik in je kmalu nato vsled o-peklin umrl. ^ Volkovi v Hercegovini. Kakor poročajo iz Hercegovine, ze pojavljajo v zadnjem času številni volkovi. Tako je aamo en kmet iz Gornjega Crnča vjel letos na Jb-lezje že 25 volkov. Hoda zima prižene, volkove vt bližino človeških naselbin in so za prebivalstvo nevarnost. ' , Voz na ramanih odnesla. Izpod kozolca Koeekovega posestva v Domžalah je izginil na skrivnosten način voa. Akoravno ja bil aneg, ni bilo nikjer nobenega sledu. Pred deželnim sodiščem pa ee je etvar razjasnila. Frane Vi-die in Peter Benda sta bila od-nesls voz na ramenih, za kar jim je prizodilo sodišče dva, oziroma eden mezec težke ječe. Vsled vinjenoeti utonil, čev-ljarski mojster Valcnčič iz Plavi; ča np Hrvaškem je odhajal od nekega likofa še precej vinjen domov. Spotoma je zabredel v Sotlo m utonil. Našli ao ga Šele čez par dni. Tlom. Pri ljubljenčkom eoda-vičarju Boltetn je vlomil njegov hlapec in odneael ta okroglo 7,-000, kron denarja, 2 zlatnika po 100 kron in razne drnge dragocenosti. Vlomilca, še niso našli. Oaenmeeetei otrok Joaipine Bovan v Ljubljani na Kodelje-vem je zagrabil v nenzvzočnosti natero lonce a vrelo vodo, ki ee e zlil nanj in revčka smrtnone-varno opekel. Otrokai so takoj od-nesli v bolnico, a je le malo upanja, da okreva. Poštni urad okraden. Minuli meeec ao obiskali neznani tatovi poštni urad v Burni in odnesli bankovcev za približno 1 milijon kron. Umor v Jarenini. V Jarenini pri Mariboru s vdrli neznani lopovi v hišo sester Marije in Terezije Weingeri in obe reviei umorili. Ena sestra je ležala mrtva vznak na postelji, glava ji je bila ovita z ruto. Druga aeetra je ležala na tleh tudi mrtva v mlaki krvi. Ker je bilo v hiži vse razmetano in preiakano, sumijo, da gre sa ropareki napad. Motreča v tunelu. V Labinu v Dalma&ji sta nesli 2 Ženski skozi tunel drva. V t^m hipu je aavozil tudi vlak v tunel in obe ženski težko poškdoval. Prvi je odtrgal nogo, drugi pa roko in nogo. ▼lak skočil g tira. Dne 9. marca akočil osebni vlak tik pred pa-stajo Novi Dalj (proga Vinkov-ei-Otijek) a tira. Govcikik žrtev nI bilo, le eden potnik je ranjen. AtOVilni vlomi. Iz Leškega poročajo, do je bilo tam tekom enega leta pet velikih vlomov v raz-ne trgovine. V noči od sobote na ned|)jo eo sopet vdrli v rudniško konsumno skladišče in odneeli za nad 40.000 kron blaga. Vlomilei Ali vaš, aakaj se* tvoj deček tako rad potopa g drtagimi dotiki in uganja mina Odgovor na to in v obnašanju otrok najdeš v knjigi "Zakon biogenezija", kotom dobiš pri Književni matici BHPA pritiane na prai in me gleda a svojimi sirovimi' očmi. Vstal sem, pograbil puško in aparat in be-šal is te doline. Ustavil eem ee na obvesovališču v nekem hlevu, kjer aem opazovtl samaritanako' delo aanitejccv in zdravnikov, Tja ao vlačili ranjence v trumah, vae črne, bedne, okrvavljene, a vee molčeče in voljno prenašajoče hude bolečine. Zdravniki eo delali z vsem naporom, brea besede, brez peovk. Bili ao tu po večini še mladi, ne^> izkušeni, ztarejši so bili sadi po bolnicah. Na ob-: vezovelišču je vihrala velika zaatava "Rdečega križa," ki je nudila italijanaki artiljeriji lep cilj/ kajti ie tisti dan je pričela obeipavati obvezove-' lišče a hudim ognjem in pobila mnogo ranjenec v.' Obvezovališče je moralo skriti rdeči kriš in ee makniti drugam. Popoldne sem se vračal h krdelu. Med potjo so pričeli padati od desne in od leve tisti posamezni in Uko dobro merjeni streli infanterije — in "ffiiioflRu" mi je žvižgalo v presledkih mimo glave. Čndno ee mi je zdelo, kako da atrelja sovražna pehote mehoma prav dotod. Oziral aem ao, » bil sem popolnoma sam na poljani. Zapazil sem, kako ao se dvigale posamezne glave*s šopi petelinjega* perja izza levega roba planote. Na desni strani nisdn zapazil ničeear ia dima. Planota je bile toraj še vsa obkoljena, sovražni obroČ-se je ožil in stiskal. A ko poči, ae razpode zo-vrežni roji po planoti in padejo našemu bataljonu, v hrbet. Zavedel aem ee teh opeenih etrelov in skokom* sem dospel do nsših pasjih kolib. de tisti večer jp moral naš Peče a važnim po-V ročilom na levo krilo k 76tim. Od velike utru-'< jenoeti je pa med potjo zaspal in ae prebudil šele ob jutranjem soru, ko so pričele besneti laške baterije. V največjem diru je neeel poročilo in ga izročil z utripajočim srcem in z Isgbvorom, da je' blodil z njim vso noč in da ni mogel valed goetek teme nejti svojega cilja. Zablodil da je zdaj aa dceno krilo, zdaj ae zapletel v telefonske Žice, a ob jutranjem svitu da ee je komaj izkobacel iz Žičnih ovir. Dotični poveljnik je prebral ukaz, ošinil z očmi Pečeta od nog do glave, neto etf pe pikro neamehnil in rekel: "Sreča vaša, da nieo Italijani nocoj napadli, ker aieer bi morell neeti vi pri tej priči svojo glevo na vojno eodiiče!" — Italijanski strelci so merili izvrstno. Ko aem podnevi pokukal pri majhni strellki luknji, eem neglo izmaknil glevo, kajti v tem hipu je že udarila avinčenka naravnost v luknjo. Prišel je prvi možner 30.5 ne Doberdebeko planoto in raeložil svoje pitone "preeiče" tam na eeati za Poljanemi. Naše telefonakc patrole eo bile s njim v sveži. "Halo, možnarska baterija? Sovraina stot-nije — dve, ne, bataljon se zbira v gruče levo od Oradiške. Prosimo en neboj." "Dobro, le pesite!" Oeg tri minute le švigne šrapoelšek preko noe in ee razpoči v bližini iasenovnnik šot. "Ilalo, za eto metrov bolj na deenol" (Daljo prihodnjiš.) jraajn. \ lop na vlaku. Franee Peterko-viČ je hotel minule dni oropati na vlaku neko goapo iz Pilštajna, ki je imela pri eebi 20.000 kron. Sopotniki ao to preprečili in izročili BŽa v Zidanem mostu orož-ništvu. Zločini v mesecu januarju. Na Hrvattkem, v Slavoniji in Medji-mnrju je bilo v letošnjem januarju 797 * zločinov. Zločincev je bilo 1303, od teh 1192 moških in 111 ženskih. Od teh zločincev je' bilo 336 obsojenih na daljšo ječo. ' Mrtvi voznik. V bližini Dolnje Lendave je nakladal te dni neki kmet snope na svoj voz. Po dovršenem delu je sedel na voz in pognal; a kmalu mu je postalo slabo, zadela ga je kap in izdihnil jc vrh voza, ležeč na anopih. Konja eta prepeljavala voz in mrt-Vega voznika pp dolnje-lendav-skih ulicah, dokler niso ljudje jza-pazili nesrečo in uetavili konja. Čentibi pri Dolnji Lendavi je gnala minuli teden 13-letna deklica mrjaeca proti domu. Nagknja-la ga jc a palico, a mrjaaee je zdivjal, jo podrl na tla in jo na spodnjem delu telesa tako razme-aaril, da je reviea izkrvavela in rla, predno so ji mogli ljudje riti na pomoč. EMIL KJSS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY Pošljite vašo darilo n vdiko not takoj, d« sa dobe pra- parobrodne lieUe pe orifteatatB in Česa čsk< W v naspro jim odgovori: | a mi jo ušel in niaei ga mogel dohiteti. A k sreei ■ o slan, in kadar | pristanišča jc takoj odplul brod i bo pojedel, mora umreti od žej< vlačilcem, da pomaga pri reše- ali pa bo moral priti aem k ■ j. Pri Smederevu je «>o prestopila Donava bregove in poplavila cele okolico. Dve vasi sta v Veliki nevarnosti. S um •prii Turški Pavliha. Nekoč je imel Naaradin-hodža opravke na strehi, evoje hiše, med .delom ae mu izpodrsne in pade na tla. Na njegovo vpitje pritečejo takoj eoaedje in ga vprašajo t "Kaj ti je, si so kaj poškodovali"' A Naaradin-hodža jim hitro o<~ govori: "Kaj stojite tu in me vprašujete f Kdor hoče vedeti, naj gre sam m a streho, pa naj sam pade doli!" • Nekega dne sedi Naaradin-ho-dža križem rok, pa ae priplazi ne ki lopov, mu ukrade vbčji koa sira in zbeži, on pa za njim. Nasradin-hodža beži za lopovom, dokler ga ne izgubi izpred oči, pa se vrne vee spehan in sede zraven nekega etudenea. Ljudje zo ga pa videli in ga pra dencu, da se vode nepije, pa g bom zgrabil." • .Nekoč je izgubil Ifaeradin-ha dža svoj nož, oziroma mislil je, d ga je izgubil. Kef jc ravno isti dan kupil mo ko, reče sam pri sebi: "Nemari mi je padel nož v vrečo, kjer j moka" in odnese vrečo z moko u streho svoje hiše, izprazni evrečo a noža ne nejde. Pihal pa je m0 čan veter in raznesel vso moko, i o nožu ni duha ni zluha. "Morebiti pa je v žepu," pomi ali na to, in ko seže z roko v žep evo najde nož. A ZDRAVIIA VZORZUJEJO KAVJt V URUZIHAH 5 E V E R A s E S K □ a|aulo Priporočljivo se odpoirjoc pri zdravljenju arbečice g| raznih kožnih bolezni. CENA 30e Vpc« aajti pe« tkšee| Id^tjU F. SEVERA C0. C LO AR WAPID5, iowa LU»AHD ANCHOR LINE, 140 N. DwiWs St.. Cklcan. tU. ztezaz7SZ mmamatmmmBaam NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. naSllt no v salee« prava EUrls aMiba ta tataj aa prri po«l«d kupili mm. Ur Imk« ara. W aa tak« krsaM, IsSalks in aakUssso Sa boSsta taloj aa prri pocM k spili eno. Ur« sp sa« prav« Zlata »•kaj Mat« aavsea. Dopisni«« sa «■ mmt eaaa poSUlte ia Mi vsss aa* «Mlk sa nataovai*« Ses krtspiUn« {a a tam si prttiraalta Setar)a. Urs vsa proskalon«. Srt« pravi las Sa sskund« ta vsaka |« garantiraš« C«a« pe a* allja k«4 U tatej popraj. Velika znlogn imvih glnanih Columbin Gramofonov slavaask«, a«sslk« to nO jtaiklh ploM« dobit« prt aa«. Fillt« pp ««nik. m ■rno »dini icrtopnik v C«n«BMagk. hu, aa prava MM, Klasa« OahnaMa IVAN PAJK, 24 Mnin Street, Connemnugh, Pa. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške eli kranjake in pe tudi chrometlčne s 12 beei ter kovčeke sa harmonike. ifti ji r tf ." ~ t " . * . ... . . -i • . . » imam na nalogi tudi prave Starolarajeke Kose kovane na roko, ls svetovnosnane tovarne 8KN8ENWCRK-KREN-HOP iS Štajerskega, t dolgosti od 25 do 83 Inčev, kakor tudi kle-palno orodje na brusilne kamne po sledečih cenah: .81.10 Sb*a skapaj aH vsi po ........• «...•....'..8tJ® al »o srsdjsi dvoja vrsto, isrsilsrs. .V... v..............81 CAMO brusila! kamai, dva ka«M......................40 8rpl aa Mepat ................... ..'.i.'...., ........ Pri tak evnsb ta vltota taSI I« paitataa: s naraStoNB vrH J« poslati tadl Caoar vnapr«j. Rašl %as vppatejta rojak«, ki m Jih U aaroMH aS o»t». ALOIS SKULJ, 323 Epailon PInc.e Brooklyn, N. Y. ODHOD IN PRIHOD. ^"jr^ikskz s^vtaT1^ ^ - • taM sva|« torta. ZAKRAJSZK O CZSARIC. TO — 9tk Arm., New Yofk, N. Y.