f. i u J Tna i z* i AUIU Jill J* jti 4 'h-- I m 4 l1 j --- -f t Zavod za varstvo pri delu Smo ustanova z več kot polstoletno tradicijo. Ves čas smo načrtno vlagali v znanje, razvoj in sodobne tehnologije. Tako danes - edini v Sloveniji - nudimo celovito paleto storitev s področij medicine dela, medicine športa, varnosti in zdravja pri delu ter zagotavljanja zdravega okolja. 55 let ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje Zavod za varstvo pri delu T: +386 (0)1 585 51 00 F: +386 (0)1 585 51 01 E: info@zvd.siwww.zvd.si H Kolofon H Uvodnik Delo in varnost Izdajatelj: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje Odgovorna urednica: dr. Maja Metelko Urednika strokovnih in znanstvenih vsebin: prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič Uredniški odbor: dr. Maja Metelko, mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Jana Cigula, dr. Boštjan Podkrajšek Kreativno vodenje: Grega Zakrajšek Lektoriranje: dr. Nina Krajnc Fotografije: arhiv ZVD Zavod za varstvo pri delu, Shutterstock, Bigstock, Istockphoto, avtorji člankov Uredništvo in izvedba: ZVD Zavod za varstvo pri delu e-pošta: deloinvarnost@zvd.si Trženje in naročila: Jana Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 600 izvodov Tisk: Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,90 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Prosimo, da vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija Delo in varnost je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: Bigstockphoto UDK 616.; 628.5; 331.4; 614.8 ISSN 0011-7943 Drage bralke, dragi bralci, 4. februarja smo obeležili svetovni dan boja proti raku, katerega cilji so dvig ozaveščenosti, mobilizacija ukrepov in spodbujanje sprememb za zmanjšanje vpliva raka. Povečevanje pojavnosti raka postaja vedno večja skrb javnega zdravja povsod po svetu. Po podatkih NIJZ v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot štirinajst tisoč ljudi. K porastu števila rakastih obolenj prispeva svoj delež tudi izpostavljenost na delovnih mestih, saj rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da je med vsemi raki kar od 5,3-8,4 odstotkov takih, ki so posledica poklicne izpostavljenosti. Poklicni rak je posledica izpostavljenosti različnim karcinogenom na delovnem mestu. Tako med rakotvorne niso razvrščene le kemične snovi, ampak so karcinogeni tudi biološke snovi, kot so različni virusi in drugi mikroorganizmi, pa tudi fizikalni dejavniki, kot na primer ionizirajoče sevanje ali ultravijolični žarki. Rakotvorni dejavniki na delovnih mestih so obvladljivi z različnimi ukrepi in cilj sistema varnosti in zdravja je nič bolezni zaradi poklicne izpostavljenosti. V boju proti poklicnemu raku je pomembna tudi zakonodaja in zadnja novica ob dnevu boja proti raku je, da je Evropski parlament razširil seznam rakotvornih snovi za osem novih snovi, med drugim tudi za izpušne pline dizelskih motorjev. To pomeni, da bodo morali delodajalci v določenem prehodnem obdobju poskrbeti za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih. Upamo, da boste v reviji, ki je pred vami, našli veliko zanimivega branja in pomembnih informacij za vaše delo. deloinvarnost@zvd.si dr. Maja Metelko, odgovorna urednica Delo in varnost 3 Vaša w i Sir^ K O N C E R N V kritični situaciji je pomembno, da hitro ukrepa nekdo, ki je za to profesionalno usposobljen. Varnostniki Sintala so zadržali že več kot 1000 vlomilcev, uspešno ukrepali ob številnih požarih in preprečili na tisoče kraj. Vaša varnost je naša skrb. I Vsebina Praksa izkazuje, da je dejavnost gozdarstva ena izmed tistih, ki je nadpovprečno izpostavljena varnostnim tveganjem. V določeni meri je to tudi posledica same narave dejavnosti, saj jo sodna praksa označuje za nevarno, za to pa velja, da tisti, ki se z njo ukvarja, objektivno odgovarja za nezgode, ki pri njej nastanejo. (Več na strani ) Ne glede na to, da Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD-1) neposredno ne predpisuje posebnih zahtev delodajalec zaradi spola zaposlenega, različnosti pri delu vseeno ne gre zanemariti, saj obstaja zaradi bioloških in družbenih razlik med spoloma. (Več na strani ) Delo in varnost 4. februar, svetovni dan boja proti raku 7 Novih osem snovi razvrščenih med rakotvorne 9 Varnost pri delu v gozdarstvu 12 mag. Boštjan J. Turk Delo v digitalni prihodnosti 14 Ženske in varstvo pri delu 18 Maja Brajnik, Eva Langeršek Prometna nesreča namesto silvestrovanja 23 Peter Jerina Izredni dogodki in pregled interveniranj gasilcev 25 Darko Muhič Sistemi aktivne požarne zaščite - 28 VdS Conference: Fire Extinguishing Systems mag. Tom Zickero Požar v sobi pobega - zabava, ki je postala tragedija 32 Miha Juvan Znanstvena priloga Prihodnost dela in poklicev: 36 izziv za kadrovski management Sanja Sever Prekarnost, 2. del 45 prim. prof. dr. Marjan Bilban Delo in varnost 5 Center za fizikalne meritve. 4 4 Je vnaša okoli ca onesnažena? ZVD Zavod za vairstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 2V 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)d V8V Vd 00 F;: +386 (0)d V8V Vd 0d E: info@zvd.si, www.zvd.si V Ci^mruzafo^bia^r^emer^l^ve agotav Oiarr^o \jirv onesnaženja ter njihov vpliv na okolje, prebivalstvo in zaposlene. Med drugim krut pooblaščeni izvedenci vvr^^vaF>ref!^e^var^ji in n^c^i^i^ske fizike pregledujemo vire onizirajočegasevonja, eevriejf mvvvene dozeseoanja, ki jih prejmejodelavci prioaojemdeluv otrmudje virov vvvanja, in ocenjujemo vvvulnu obremenjenost prebivalstva zaradi dejavnosti z virr sevanja. Tako ireidkzjemo vzorce hrave, ^(rmlj^,F)adnviu,v^^du, i^rr^i^<^in^^(^iurevtov. '^^U^kiuCvirfru/ia fizikalne meritve Selujejo laboratoriji za: • eurimvtriru • merjenje specifičnih aktivnosti radionuklidov • fizikalne meritve in ekologijo in toCvirologijo 55 let ZVD Zavod za varstvo pri delu Novice 4. februar, svetovni dan boja proti raku 4 Febr, uarjc, Agencija EU-OSHA obeležuje svetovni dan boja proti raku z napovedjo ankete o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka. V Evropi je rak glavni vzrok umrljivosti, povezane z delovnimi razmerami. Za uspešno zaščito delavcev in boj proti raku, ki je posledica delovnih razmer, potrebujemo zanesljive in primerljive podatke o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za razvoj raka. Agencija EU-OSHA je sporočila, da je na svetovni dan boja proti raku njen tristranski upravni odbor dal zeleno luč za začetek izvajanja računalniško podprte telefonske ankete, ki bo v EU potekala v letu 2020 s ciljem oceniti izpostavljenost delavcev dejavnikom za razvoj raka. Anketa bo temeljila na uspešni avstralski anketi, s pomočjo katere so od delavcev pridobili informacije o tovrstni izpostavljenosti. Pri oceni izpostavljenosti delavcev rakotvornim snovem v EU se bo s pomočjo zbranih podatkov uporabil algoritemski sistem. Pregled rakotvornih dejavnikov za varnost in zdravje pri delu Vir: EU-OSHA Izpostavljenost rakotvornim snovem in z delom povezan rak: pregled metod ocenjevanja Evropske opazovalnice tveganj, 2014 Skupina Primer Kemikalije Plini Vinilklorid Formaldehid Tekočine, hlapne Trikloroetilen Tetrakloroetilen Metilklorid Stiren Benzen Ksilen Tekočine, nehlapne Tekočine za obdelavo kovin Mineralna olja Barve za lase Trdne snovi-prah Kremen Lesni prah Azbestu podobna vlakna, ki vsebujejo smukec Trdne snovi-vlakna Azbest Umetna mineralna vlakna, na primer keramična vlakna Trdne snovi Svinec Nikljeve spojine Kromove (VI) spojine Arzen Berilij Kadmij Industrijsko oglje Bitumen Hlapi, dim Kovinski hlapi Emisije dizelskega goriva Hlapi iz premogovega katrana Bitumenski hlapi Emisije iz požara, izgorevanja Aromatični ogljikovodiki Tobačni dim Zmesi Topila Pesticidi Halogenirane organske spojine DDT (dikloro-difenil-trikloroetan) Etilen dibromid Drugo Amitrol Farmacevtski izdelki Antineo-plastična zdravila MOPP (mustargen, onkovin, prokarbazin in prednizon, kombinacijska kemoterapevtska shema za zdravljenje Hodgkinove bolezni) in druga zdravila za kombinirano kemoterapijo, vključno z alkiliranimi snovmi Anestetiki S preizkusi in vitro je bilo dokazano, da izofluran poveča potencial rakastih celic za rast in migracijo (Barford, 2013; McCausland, Martin & Missair, 2014) Nastajajoči dejavniki Onesnaženost zraka in drobni trdni delci Emisije iz motornih vozil, industrijskih postopkov, proizvodnje električne energije in drugih virov onesnaževanja zunanjega zraka Povzročitelji endokrinih motenj Določeni pesticidi Določeni zaviralci gorenja Biološki dejavniki Bakterije Helicobacter pylori Virusi Hepatitis B Hepatitis C Glive, ki proizvajajo mikotoksin Ravnanje s kmetijskimi živili v razsutem stanju (oreščki, žita, koruza, kava, proizvodnja živalske krme, varjenje piva in priprava slada, ravnanje z odpadki, kompostiranje,proizvodnja živil, delo s plesnijo v notranjih prostorih, hortikultura Aspergillus flavus, A. parasiticus Aflatoksin (Al) Penicillium griseofulvum Grizeofulvin (skupina IARC 2B) A. ochraceus, A. carbonarius, P. verrucosum Ohratoksin A (skupina 2B) A. versicolor, Emericella nidulans, Chaetomium spp., A. flavus,A. parasiticus Sterigmatocistin Fusarium spp. Fumonizin BI Fizikalni dejavniki Ionizirajoče sevanje Radon Rentgensko sevanje Ultravijolično sevanje Sončno sevanje Umetno ultravijolično sevanje Drugo Organizacija dela Izmensko delo, ki vključuje porušitev cirkadialnega ritma Statično delo Daljše zadrževanje v sedečem ali stoječem položaju Dejavniki življenjskega sloga S stresom povezani debelost, kajenje ter uživanje alkohola in drog Kombinacije različnih dejavnikov Kemikalije in sevanje Metoksalen in sevanje UVA Nekatere kemikalije, imenovane „spodbujevalci", lahko povečajozmožnost ultravijoličnega sevanja za povzročanje raka. Po drugi strani palahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča zmožnostnekaterih kemikalij za povzročanje raka, zlasti premogovega katrana in smole (CCOHS, 2012). Organizacija dela in kemikalije Izmensko delo in topila Delo in varnost 7 Novice Novih osem snovi razvrščenih med rakotvorne Poslanci evropskega parlamenta so v decembru objavili posodobljen Pravilnik za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo rakotvornim in mutagenim snovem, v katerega so poleg sedmih drugih snovi vključili tudi izpuhe dizelskih motorjev. Da bi zaščitili približno 3,6 milijona delavcev v EU, ki bi lahko bili izpostavljeni emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev (DEEE), je parlament vključil izpuhe dizelskih motorjev v obseg novega pravilnika in določil ustrezne mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev. Veljala bo nova mejna vrednost 0,05 mg/m3 za izpostavljenost zaradi emisij dizelskih motorjev za 8-urno izpostavljenost. Nove določbe določajo mejne vrednosti izpostavljenosti (največja dovoljena količina snovi v zraku na delovnem mestu) in oznake za možnost znatne absorpcije snovi skozi kožo za osem dodatnih rakotvornih snovi. Nova pravila bi po predvidevanjih morala dodatno zmanjšati tveganje za nastanek raka pri delavcih, ki ostaja glavni vzrok smrti, povezanih z delom, v EU. Nove mejne vrednosti bodo v večini sektorjev začele veljati dve leti po koncu obdobja prenosa Direktive, bodisi leta 2023 ali teoretično za izjeme leta 2026. Ostale snovi, ki so bile dodane na seznam rakotvornih snovi poleg izpušnih plinov dizelskih motorjev, so: Epiklorohidrin; Etilen dibromid; Etilen diklorid; 4,4'-metilendianilin; Trikloretilen; Mešanice policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren; Mineralna olja, ki so bila prej uporabljena v motorjih z notranjim izgorevanjem za mazanje in hlajenje gibljivih delov v motorju. 3,6 milijona je delavcev v EU, bi lahko bili izpostavljeni emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev. Delo in varnost 9 Praksa izkazuje, da je dejavnost gozdarstva ena izmed tistih, ki je nadpovprečno izpostavljena varnostnim tveganjem. Str. 12 11 art i" y m Pravna praksa Varnost pri delu v gozdarstvu Praksa izkazuje, da je dejavnost gozdarstva ena izmed tistih, ki je nadpovprečno izpostavljena varnostnim tveganjem. V določeni meri je to tudi posledica same narave dejavnosti, saj jo sodna praksa označuje za nevarno, za to pa velja, da tisti, ki se z njo ukvarja, objektivno odgovarja za nezgode, ki pri njej nastanejo. Avtor: mag. Boštjan J. Turk Pri dejavnosti gozdarstva je treba upoštevati predvsem dva predpisa, in sicer (krovni) Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu, ki ima že dolgo brado, saj velja že vse od leta 1979. Koristno je poznati tudi Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. V določenih mejnih primerih pa je zelo koristno proučiti tudi sodno prakso, saj ta običajno ponudi odgovore na povsem konkretna vprašanja varnosti pri delu in odgovornosti v gozdarski dejavnosti. 5. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu delavcev. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in s potrebnimi materialnimi sredstvi. 8. člen ZVZD-1 določa, da v primeru, če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu med drugim predpisuje pravilen način podiranja drevja in ravnanja z motorno žago. Določa, da morajo biti delavci pri podiranju drevja razporejeni tako, da pri delu ne ogrožajo drug drugega in da jih na nagnjenem terenu ne ogrožajo podrta drevesa ali izdelani sortimenti. Delavci oziroma delovne skupine morajo biti med seboj oddaljeni najmanj za dve višini dreves, na strmem terenu pa ne smejo delati drug nad drugim oziroma ena skupina nad drugo. Vsak gozdar mora pred pričetkom dela ugotoviti, kakšne nevarnosti mu pretijo pri delu, zlasti v okoliščinah strmega ali skalnatega terena, nagnjenih dreves in dreves z enostransko krošnjo, delno suhih ali slabo vraščenih dreves ter nagnitih in votlih dreves. Podiranje dreves ni dovoljeno, če piha močan veter, med nevihto, v snežnem metežu, ob gosti megli, v mraku in ob močni zmrzali. Pri izbiri smeri podiranja drevesa morajo gozdarji upoštevati tudi težišče drevesa, nagib terena, sestopne razmere, možnost umika, nadaljnjo obdelavo podrtega drevesa, pogoje za spravilo sortimentov in tudi naravne ovire. Gozdarji morajo določiti smer umika pred padajočim drevesom, in sicer na tak način, da je smer umika vedno nazaj, nasprotno od smeri padca drevesa in levo ali desno vstran pod kotom do 45 stopinj. Če gozdar nima na razpolago več smeri za varen umik, določi najprej varno smer umika in šele kasneje smer podiranja. Gozdar si mora pred začetkom podiranja zagotoviti neovirano gibanje okrog drevesa. Po potrebi mora tudi očistiti okolico drevesa in odstraniti ovire v smeri umika, odsekati z drevesa nizko viseče veje in si pripraviti trdno stojišče. Prav tako gozdar ne sme odlagati orodja na prostoru v smeri umika. Na nagnjenem terenu se morajo drevesa praviloma podirati v taki smeri, da bo delavec pri delu lahko stal na zgornji strani debla. Kadar se posek izvaja na strmem zemljišču, pa poteka podiranje drevesa praviloma od spodaj navzgor. Obvisela ali na pol obvisela drevesa se morajo reševati na varen način z uporabo ustreznih tehničnih pripomočkov, pri čemer so prepovedani žaganje drevesa po krajših kosih, podiranje drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo, podiranje drugega drevesa čez obviselo drevo ter plezanje na drevo in sekanje vej. 12 Delo in varnost Pravna praksa V primerih, ko piha (zgolj) rahel veter, je podiranje dreves sicer dovoljeno, ne sme pa se podirati dreves na dnu votlih ali nagnitih oziroma nazaj nagnjenih dreves. Kar zadeva delo z motorno žago, velja, da se pri gozdnih delih uporabljajo motorne žage ustrezne moči za posamezne faze dela, ki najmanj ogrožajo varnost in zdravje gozdarjev. To so lažje žage, žage, ki ne presegajo dopustne stopnje vibracij in dovoljenega nivoja ropota, žage z vgrajenim varnostnim ščitnikom ter žage z zavoro verige in z drugimi izboljšavami. Prepovedani so preizkušanje napetosti verige, čiščenje ali kakršno koli popravilo motorne žage, dokler je ta v pogonu. Med prenašanjem motorne žage, njena veriga ne sme biti v pogonu, izven delovišča pa mora biti zavarovana s ščitnikom ali sneta z letve. SODNA PRAKSA Sodna praksa v povezavi z varnostjo pri delu v gozdarstvu je zanimiva predvsem, ko proučujemo razmerja glede odgovornosti delodajalca (gozdarskega podjetja) in delavca -gozdarja pri nesrečah pri delu. Zanimiv primer je sodišče obravnavalo v zadevi II Ips 72/2007 z dne 8. 7. 2009. V tem primeru se je pojavilo vprašanje morebitnega so prispevka (deljene krivde) gozdarja - sekača zaradi nezgode, ki jo je utrpel medtem, ko je nanj padlo drevo, katerega je odstranjeval skupaj s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja s sečnjo gozda. Ta je bil za dejavnost sečnje strokovno usposobljen, oškodovanec pa mu je pri tem pomagal. Tudi on je poznal pravila varnega dela v gozdu in je opravil izpit iz varstva pri delu v gozdu. Kritičnega dne, ko se je poškodoval, je vedel, da bo zadnja tri drevesa podiral predstavnik gozdarskega podjetja. Kljub temu je šel samoiniciativno podirati zadnje drevo. Preden ga je začel žagati, pa se ni prepričal, kaj dela njegov kolega, čeprav je vedel, kje dela. Oškodovani delavec je bil mnenja, da bi moral za škodo v celoti odgovarjati predstavnik gozdarskega podjetja, saj naj bi bil zaradi načela objektivne odgovornosti v celoti odgovoren za njegovo poškodbo. Konkretno mu je bilo dokazano tudi to, da ni upošteval določil zgoraj omenjenega pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu, ki prepoveduje delo na strmini, kjer dela eden nad drugim. Poleg tega pa bi moral oškodovanca tudi z zvočnim signalom opozoriti na padanje drevesa, česar ni storil. Vendar pa je sodišče odločilo, da so v konkretnem primeru podane okoliščine deljene krivde. Menilo je namreč, da je tudi oškodovanec poznal pravila varnega dela v gozdu in imel izkušnje pri tem delu, poznal pa je tudi položaj in namere predstavnika podjetja, zato bi se moral zavedati, da lahko v konkretnem primeru pride do nezgode. Sodišče je njegov delež krivde ocenilo na 30 %. Zanimiv primer je obravnavalo Vrhovno sodišče RS v zadevi VS 0010415 z dne 31. 1. 2008. Sodišče je odločalo o zahtevanem obsegu angažmaja delodajalca v zvezi z ravnanji gozdarja pri podiranju dreves. V konkretnem primeru se je gozdar poškodoval zaradi napačne tehnike podiranja drevesa. Ugotovljeno je bilo, da je ravnal v nasprotju z 9. in 10. členom pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu (zahteva, da se gozdar prepriča, kakšne nevarnosti mu pretijo pri delu, zahteva glede izbire pravilne smeri podiranja drevesa). Sodišče je ugotovilo, da sicer obstaja krivda na strani gozdarja, ki se je odločil za napačno smer podiranja drevesa, vendar pa, da obstaja tudi soprispevek (krivda) na strani delodajalca. Ta bi namreč moral pri tej dejavnosti, za katero je objektivno odgovoren in od katere ima tudi materialno korist, ravnati s posebno, višjo stopnjo skrbnosti, ki omogoča zmanjšanje verjetnosti nastanka škodnih dogodkov. Konkretno bi namreč moral gozdarju (aktivno) preprečiti, da podira drevo v napačno smer. • Zakon o varnosti in zdravju pri delu • Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu • Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih Delo in varnost 13 Povezan enotni evropski digitalni trg, ki se odlikuje po odstranitvi regulativnih ovir med narodi, boljši infrastrukturi in poudarku na digitalnih znanjih in spretnostih, je ključna prednostna naloga Evropske komisije. Agencija EU-OSHA je v podporo temu cilju in v skladu s strateškim okvirom EU za varnost in zdravje za obdobje 2014-2020 izvedla ta projekt predvidevanja v odziv na potrebo po „predvidevanju možnih neželenih učinkov novih tehnologij in sprememb v organizaciji dela na varnost in zdravje delavcev". Projekt udejanja tudi načela evropskega stebra socialnih pravic, ki opredeljuje širši okvir politik za ukrepanje na področju socialnega varstva in temeljnih pravic, kar vključuje tudi pravico do ustreznih delovnih pogojev. Aktualno Delo v digitalni prihodnosti Nova študija predvideva prihodnja tveganja, povezana z varnostjo in zdravjem Agencija EU-OSHA v novem poročilu objavlja ugotovitve večjega dvoletnega projekta za predvidevanje učinkov digitalizacije na varnost in zdravje pri delu v EU. Končni rezultati tega projekta za predvidevanje poudarjajo razvoj tehnologij, ki temeljijo na IKT, morebitni učinek teh tehnologij na naravo in organizacijo dela ter izzive in priložnosti za varnost in zdravje pri delu, ki jih lahko prinesejo. Povečano spremljanje delavcev, stalna razpoložljivost, pogostejše spremembe zaposlitve in upravljanje dela s pomočjo algoritmov lahko pri delavcih povečajo raven stresa. Povečana ergonomska tveganja, ki jih povzročajo vmesniki človek-stroj in razmah spletnega, mobilnega dela, so prav tako opredeljena kot verjetne posledice povečane digitalizacije na delovnem mestu. Digitalizacija in pojav novih tehnologij vplivata na naravo delovnih mest in nalog, sektorje in panoge, v katerih bodo delali ljudje, ter celo na njihovo dojemanje dela. Trendi nakazujejo, da bodo do leta 2025 tehnologije, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, spremenile opremo, orodja in sisteme, ki se uporabljajo za organiziranje, upravljanje in zagotavljanje izdelkov, storitev in znanja. Poročilo - Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu, povezanih z digitalizacijo do leta 2025 - proučuje morebitne vplive digitalizacije: sodelovalno robotiko, umetno inteligenco, internet stvari, avtonomna vozila, bioniko, virtualno in razširjeno resničnost, nosljivo tehnologijo, obsežne podatke, 3D- in 4D-tiskanje ter spletne platforme. V ta namen so bili izdelani štirje scenariji delovnega življenja leta 2025, ki upoštevajo družbeni, tehnološki, gospodarski, okoljski in politični okvir. Ti scenariji obravnavajo morebitne razlike v odnosu vlad in javnosti do digitalnega razvoja. Proučujejo tudi raven gospodarske rasti in uporabe novih tehnologij v naslednjih nekaj letih. Raziskujejo se številni morebitni učinki, ki bi jih razvoj digitalnih tehnologij lahko imel na varnost in zdravje pri delu, da bi spodbudili informirano razpravo o tem, kako bi premišljeno načrtovanje in oblikovanje politike lahko oblikovala prihodnost varnosti in zdravja pri delu v digitalnem svetu. Scenariji (Razvoj, Preoblikovanje, Izkoriščanje in Drobljenje) združujejo strokovne informacije, pridobljene s pregledom literature, telefonskimi razgovori, spletnimi raziskavami in delavnicami. Scenarij o razvoju na primer predpostavlja, da bosta gospodarska rast in širjenje uporabe novih tehnologij počasna ter da se bo vlada močno osredotočala na pravice delavcev, socialno varnost, zdravje in izobraževanje. V tem scenariju so tveganja za varnost in zdravje pri delu in ukrepi za njihovo preprečevanje morda bolj znani kot v drugih, saj se nove tehnologije ne sprejemajo hitro, vendar pa nekatere od teh tehnologij morda niso dobro vzdrževane zaradi omejenih finančnih sredstev podjetij. Izzivi in priložnosti za varnost in zdravje pri delu se proučujejo za vsak scenarij posebej, vendar so opredeljene tudi težave, ki so skupne vsem štirim scenarijem. Pričakovani so nekateri pozitivni rezultati: na primer, ljudje bodo po zaslugi robotike in avtomatizacije manj pogosto delali v tradicionalno nevarnem okolju. Vendar pa bodo psihosocialni in organizacijski dejavniki verjetno postali pomembnejši zaradi sprememb, ki jih bo izzvalo digitalizirano delo, kot so na primer povečano spremljanje delavcev, predpostavka o stalni razpoložljivosti, pogostejše spremembe zaposlitve ter upravljanje dela in delavcev s pomočjo algoritmov. Vse to lahko pri delavcih poveča stres. Povečana ergonomska tveganja, ki jih povzročajo vmesniki človek-stroj in rast spletnega, mobilnega dela, ter povečano tveganje za kibernetsko varnost so prav tako opredeljena kot verjetne posledice povečane digitalizacije na delovnem mestu. 14 Delo in varnost Aktualno Digitalne tehnologije omogočajo tudi nove oblike zaposlitvenega statusa, tako da se vse večje število delavcev (upravičeno ali neupravičeno) šteje kot samozaposlene, pri čemer bi ti delavci lahko izpadli iz obstoječe uredbe o varnosti in zdravju pri delu. To predstavlja izziv za obstoječe mehanizme za upravljanje in urejanje varnosti in zdravja pri delu. Da bi odgovorili na pričakovane izzive, so za varnost in zdravje pri delu predlagane nekatere možne strategije, kot so napredne ocene tveganja na delovnem mestu, uporaba novih priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije (nosljive naprave in obsežni podatki), upoštevajo pa se tudi novi izzivi, ki jih prinašajo. Poleg tega se za nove sisteme in načine dela predlagata proaktiven, k delavcem usmerjen pristop za načrtovanje in izvajanje strategij digitalizacije ter okvir za pojasnitev obveznosti in odgovornosti glede varnosti in zdravja pri delu. Namen te raziskave je seznaniti oblikovalce politik EU, vlade, sindikate in delodajalce o morebitnem dolgoročnem vplivu, ki bi ga digitalizacija lahko imela na varnost in zdravje delavcev v EU, ter podpreti oblikovanje ustreznih raziskav, politik in strategij na področju varnosti in zdravja pri delu. Zagovarja celovit preventivni pristop k varnosti in zdravju pri delu, da bi zmanjšali negativne posledice nastajajočih izzivov na delavce, podjetja, gospodarstvo in družbo.. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) prispeva k temu, da bi Evropa postala varnejše, bolj zdravo in produktivnejše delovno okolje. Proučuje, pripravlja in širi zanesljive, uravnotežene in nepristranske informacije o varnosti in zdravju ter organizira vseevropske kampanje za povečevanje ozaveščenosti. Ustanovila jo je Evropska unija leta 1994, sedež pa ima v Bilbau v Španiji. Agencija združuje predstavnike Evropske komisije, vlad držav članic, združenj delodajalcev in delavcev ter vodilne strokovnjake iz držav članic EU-28 in izven njihovih meja. Delo in varnost 15 o Kljub temu, da ZVZD- 1 ne predpisuje posebnih zahtev, ki bi jih bil delodajalec dolžan neposredno upoštevati zaradi razlik med ženskami in moškimi (razen v primeru posebnih okoliščin oziroma varstva določenih kategorij delavcev), razlike med spoloma kljub temu obstajajo in vplivajo na opravljanje dela delavca oziroma delavke. Str. 18 U m » 1« rs I) I S^K S* ■s Varstvo pri delu Ženske in varstvo pri delu Avtorici: Maja Brajnik, dipl. prav. (UN), Eva Langeršek, mag. prava Ne glede na to, da Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD-1)1 neposredno ne predpisuje posebnih zahtev delodajalec zaradi spola zaposlenega2, različnost pri delu vseeno ne gre zanemariti, saj le-ta obstaja zaradi bioloških in družbenih razlik med spoloma. Temeljno načelo Zakona o varstvu in zdravju pri delu je, da mora delodajalec (ne glede na spol delavca) zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Nadalje 5. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi. Posebno skrb oziroma varstvo nekaterim kategorijam delavcev predpisuje tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)3. ŽENSKE TER VARNOST IN ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU4 Kljub temu, da ZVZD-1 ne predpisuje posebnih zahtev, ki bi jih bil delodajalec dolžan neposredno upoštevati zaradi razlik med ženskami in moškimi (razen v primeru posebnih okoliščin oziroma varstva določenih kategorij delavcev), razlike med spoloma kljub temu obstajajo in vplivajo na opravljanje dela delavca oziroma delavke. Na različnost opozarja tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (v nadaljevanju Agencija OSHA), katere glavni cilj je pomagati zagotoviti, da se vprašanja, povezana s spolom, upoštevajo pri oblikovanju politik in odločitev na delovnem mestu ter na ravni EU. Agencija OSHA dejavno raziskuje tveganja in gibanja v zvezi s spolom. To vključuje raziskave, osredotočene na sektorje, v katerih delajo ženske, kot je čiščenje, in na tveganja, s katerimi se srečujejo zlasti ženske. Agencija OSHA izpostavlja, da moški in ženske biološko niso enaki, prav tako pa obstajajo razlike v delu, ki ga opravljajo, delovnih razmerah in obravnavi, ki so je deležni v družbi. Take razlike lahko vplivajo na nevarnosti, s katerimi se moški in ženske srečujejo na delovnem mestu, ter na načine njihovega ocenjevanja in nadzora. Zato Agencija OSHA opravlja raziskave in ozavešča o težavah na področju varnosti in zdravja pri delu, s katerimi se srečujejo ženske.5 a) Razlike, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje pri delu Agencija OSHA izpostavlja, da obstajajo razlike, ki vplivajo na tveganja, s katerimi se srečujejo moški in ženske. Ženske: » delajo v specifičnih sektorjih in opravljajo specifična dela; » usklajujejo obveznosti na delovnem mestu in doma; » so premalo zastopane v nadzornih in upravnih odborih; » se od moških razlikujejo po telesnih značilnostih, čeprav je pogosto več razlik med samimi ženskami kot med moškimi in ženskami, npr. v fizični moči; » opravljajo dela, za katera se pogosto napačno predpostavlja, da so varna in lahka. Te razlike na področju varnosti in zdravja v praksi pogosto niso priznane. Poleg tega so delovne obremenitve in 18 Delo in varnost Varstvo pri delu tveganja, povezana s stresom, s katerimi se ženske srečujejo na delovnem mestu, pogosto podcenjena. Agencija OSHA si prizadeva opozoriti na te razlike in prispevati k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu na področjih, ki predvsem zadevajo ženske. b) Kaj lahko storijo delodajalci Pristop na področju varnosti in zdravja pri delu, ki upošteva razlike med spoloma, pomeni priznavanje in upoštevanje razlik med žensko in moško delovno silo. Delodajalci6: » si lahko prizadevajo, da bo delo varnejše in lažje za vse; » lahko vprašanja spola vključijo v oceno tveganja; » lahko preverijo dejansko opravljeno delo in se izognejo domnevam o tem, kdo je ogrožen in zakaj; lahko omogočijo gibljiv delovni čas; lahko ženske vključijo v odločanje glede varnosti in zdravja pri delu. ViDiK spolov iN sTARosT7 Moški in ženske se soočajo z različnimi izzivi tudi zaradi starosti. Tekom celotnega poklicnega življenja se na delovnem mestu srečujejo s težavami, ki nanje različno vplivajo. Zato je pomembno, da se za zagotovitev podlage politiki, razpravam in prihodnjim raziskavam o vzdržnem delu te razlike opredelijo in pravilno razložijo. Staranje je povezano s številnimi spremembami telesnih sposobnosti in zdravja. Na te spremembe lahko vplivajo dejavniki, povezani z biološkim spolom, in dejavniki, povezani z družbenim spolom. a) Razlike med moškimi in ženskami na delovnem mestu, ki se nanašajo na biološki spol Najočitnejša s starostjo povezana sprememba, ki se nanaša na biološki spol, je menopavza. Vendar tudi veliko drugih s starostjo povezanih težav, ki lahko vplivajo na delovno sposobnost, pogosteje prizadene ženske kot moške, vključno z osteoporozo, artrozo in rakom na dojkah. Te razlike med moškimi in ženskami je treba upoštevati pri razvoju strategij za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu ter vzdržnega dela. b) Razlike med moškimi in ženskami na delovnem mestu, ki se nanašajo na družbeni spol Ker na trgu dela obstaja tako vertikalna kot tudi horizontalna segregacija glede na spol, so ženske na splošno (še zlasti pa starejše ženske) tekom celotne poklicne kariere izpostavljene drugačnim tveganjem kot njihovi moški sodelavci. Posledice vertikalnega razlikovanja so manjše priložnosti za napredovanje in poklicno mobilnost, zaradi česar več žensk dela na delovnih mestih na najnižjih ravneh hierarhične lestvice. To lahko povzroči daljšo izpostavljenost nekaterim nevarnostim na delovnem mestu, kot so ponavljajoči se gibi rok ali delo v prisilni drži telesa. m "^Hf ■K i m I / M w ■m Varstvo pri delu c) Obravnavanje s starostjo povezanih razlik med moškimi in ženskami na delovnem mestu Agencija OSHA priporoča, da se v strategijah za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu ter vzdržnega dela upoštevata starost in spol. Te strategije morajo posebej obravnavati gospodarske dejavnosti in delovna mesta, na katerih prevladujejo ženske (na primer zdravstvo, izobraževanje, dejavnost čiščenja, trgovina na drobno) ter dejavnosti, v katerih prevladujejo moški (na primer gradbeništvo). Ob tem bi morali proučiti, kako je mogoče obravnavati s starostjo povezano slabšanje telesnih sposobnosti in zdravja glede na razlike med spoloma. d) Pri ocenjevanju tveganja in razvoju strategije je treba upoštevati starost in spol Strategije varnosti in zdravja pri delu morajo spodbujati upoštevanje raznolikosti pri ocenjevanju tveganja ter obvladovanju tveganja pri viru. Zato je treba enakost starostnih skupin, enakost spolov ter varnost in zdravje pri delu obravnavati v enotnem okviru politike in prakse. Tesno povezavo med enakostjo spolov in vzdržnostjo dela ponazarjata ocena tveganja in strategija, ki ju je izvedla francoska tiskarna. Pri uslužbenkah podjetja so bila ugotovljena izredno pogosta kostno-mišična obolenja, zato je podjetje proučilo, koliko časa moški in ženske preživijo na različnih delovnih mestih. Ugotovilo je, da na delovnih mestih, ki vključujejo dolgotrajne ponavljajoče se naloge, moški hitreje napredujejo kot ženske. Za preprečevanje takšnih tveganj je bilo priporočeno, da se spodbudi poklicni razvoj ter se priznajo spretnosti in znanja žensk v podjetju. Nacionalna zdravstvena služba (Združeno kraljestvo) je prek skupine Working Longer Group sprejela celovito strategijo za obravnavanje vpliva daljšega poklicnega življenja na delovno silo, v kateri prevladujejo ženske, od katerih sta dve tretjini medicinskih sester starejši od 40 let. Ob tem je bil izpostavljen pomen natančnega izvajanja smernic o zdravju in dobrem počutju na delovnem mestu. S tem si prizadevajo, da daljše poklicno življenje ne bi imelo škodljivih učinkov na zdravje zaposlenih ali njihovo sposobnost, da opravljajo delo učinkovito in varno. e) Ključne ugotovitve Za starejše delavce (ne glede na spol) je pomembno ustvariti vzorce vzdržnega dela, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti starejšim delavkam, in sicer z ukrepi, ki obravnavajo delovno obremenitev, delovne naloge, gibljiv delovni čas, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, podporo na delovnem mestu za posebne s spolom povezane zdravstvene težave, ter razvoj delovne sile. Na področju varnosti in zdravja pri delu ter vzdržnega dela pa je potrebno izvesti več raziskav in uvesti več praktičnih orodij. KLJUČNE UGOTOVITVE PREDSTAVLJENEGA POROČILA AGENCIJE OSHA SO SLEDEČE: » razlike v delovnih razmerah, povezane z biološkim in družbenim spolom, se pojavljajo v celotnem poklicnem življenju; » skupnih fizičnih in čustvenih učinkov, ki jih ima delo na ženske, se ne sme podcenjevati; » podpreti je treba ocenjevanje tveganja, ki upošteva kompleksnost starosti in spolov; » daljše delo na slabše plačanih delovnih mestih, ki so brez možnosti napredovanja, lahko povzroči dolgotrajno izpostavljenost nevarnostim; » vsem delavcem je potrebno zagotoviti dostop do rehabilitacije in poklicnega usposabljanja; » ženskam v menopavzi je mogoče pomagati s preprostimi ukrepi na delovnem mestu, s katerimi se jih ne stigmatizira; » pristopi za promocijo zdravja na delovnem mestu morajo biti prilagojeni spolu; » starejšim negovalcem (tako moškim kot ženskam) odvisnih družinskih članov se mora zagotoviti gibljiv delovni čas; » inšpektorati za delo morajo imeti jasne strategije za obravnavanje raznolikosti delovne sile; » starejše delavke je treba ceniti in z ozaveščanjem odpravljati morebitno dvojno diskriminacijo, s katero se spopadajo. OPOMBE 1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) 2 ZVZD-1 pojem delavec ali delavka enači in definira kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca, ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. 3 Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US) 4 Povzeto po in več o tem: Ženske in varnost na delovnem mestu, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), dostopno na: https://osha. europa.eu/sl/themes/women-and-health-work (30. 1.2019). 5 Več o raziskavah Agencije OSHA: Including gender issues in risk assessment, dostopno na: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/ factsheets/43/view in New risks and trends in the safety and health of women at work, dostopno na: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/ publications/reports/summary-new-risks-trends-osh-women/view (30. 1. 2019). 6 Ta pristop je koristen za vse zaposlene, ne le za ženske. 7 Povzeto po in več o tem: Ženske in starajoča delovna sila: vpliv na varnost in zdravje pri delu, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), dostopno na: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/safer-and-healthier-work-any-age-women-and-ageing-workforce-1/view (30. 1. 2019). 20 Delo in varnost Kardiološki pregledi z vrhunskim specialistom Pravočasno odkrivanje bolezni srca in ožilja je ključno za učinkovito zdravljenje. Kardiološke preglede na ZVD opravljajo vrhunski specialisti s pomočjo napredne diagnostične tehnologije. Kardiološke preglede na ZVD lahko nadgrajujemo s: pregledi z najsodobnejšim 3D ultrazvokom obremenitvenim testiranje na cikloergometru ali tekočem traku 24-urnim spremljanjem srčnega ritma (holter) Na ZVD zagotavljamo celostno paleto specialističnih preiskav. Skladno z napredki v medicini neprestano nadgrajujemo naše storitve in vpeljujemo nove. ZVD. Specialistične preiskave brez čakalnih vrst in z zagotovljenim parkirnim prostorom. 55 let SLOVENIJA 999 OLIMPIJSKI REFERENČNI ŠPORTNOMEDICINSKI CENTER —J ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. m Chengdujska cesta 25 V 1260 Ljubljana-Polje m T: +386 (0)1 585 51 00 m F: +386 (0)1 585 51 01 v info@zvd.si V www.zvd.si 1 ZVD Gasilec Prometna nesreča namesto silvestrovanja Ko je že kazalo, da bomo uspešno zaključili leto 2018 in s sodelavci pozdravili prihod novega leta, nas je na silvestrovo, ob 23.39, presenetil klic iz ReCO Postojna. Oglasil se je gong, ki mu je sledilo obvestilo: »Prometna nesreča v Gorjanskem, pet oseb poškodovanih, tri izven vozila, dve osebi ukleščeni.« Avtor: Peter Jerina, vodja II. izmene ZGRS Takoj ob izvozu z vozilom HTRV in s tremi gasilci sem preveril informacijo o lokaciji. Od operaterja v ReCO Postojna sem prejel podatek, da se je nesreča zgodila v vasi Gorjansko, v smeri proti vasi Brestovica. Oddaljenost od Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana (ZGRS) do lokacije dogodka je bila 22 km oziroma približno 20 minut vožnje. V ZGRS velja dogovor, da se za vse vrste intervencij aktivira tudi osrednje društvo na lokalnem teritoriju, zato so bili aktivirani gasilci prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Komen (od lokacije so oddaljeni 3,3 km) in ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) Sežana. Po zbiranju informacij iz ReCO Postojna sem se kot vodja intervencije odločil še za izvoz vozila TRV 2D z enim gasilcem - v ReCO Postojna so namreč prejeli več klicev paničnih kličočih, informacije o dogodku pa so bile skope. Gasilci PGD Komen so bili na kraju dogodka v 10 minutah. Vodja je naredil ogled in takoj poročal o stanju ter podal zahtevo za vsaj tri reševalna vozila. Operater v ReCO Postojna je aktiviral še nujno medicinsko pomoč iz Nove Gorice, dodatno ekipo iz Sežane, v pripravljenost pa je bila tudi ekipa iz Postojne. Zaradi slabega delovanja zvez je večina komunikacij med vodjo PGD Komen, ReCO Postojna in vodjo ZGRS Sežana potekala telefonsko. Na koncu je bilo razumljivo samo še: »Hudo ... hudo.« Spoznali smo, da gre za mnogo težjo intervencijo, kot je kazalo na začetku. Ob prihodu na kraj dogodka sem v bližini opazil veliko mladih, ki so nedaleč stran imeli silvestrsko zabavo. Kar nekaj jih je priskočilo na pomoč. Nekateri so res pomagali, nekateri pa so »pomagali s telefoni v rokah«. Za mladino so poskrbeli policisti. Po opravljenem hitrem ogledu mi je vodja PGD Komen predal vodenje intervencije in takoj smo skupaj nadaljevali začeto delo. Trije udeleženci nesreče so bili izven vozila. Dve osebi sta imeli lažje poškodbe, ena oseba, ki je med vožnjo sedela za voznikom, pa ni kazala življenjskih znakov, zato so reševalci začeli z reanimacijo. Dve osebi sta bili še v vozilu in to v zelo slabem stanju. Gasilci PGD Komen so že odmaknili streho ter odstranili levi B-stebriček in vrata. Skupaj smo s pomočjo cilindra malo odmaknili armaturno ploščo in sprostili voznikove noge. S pomočjo zajemalnih nosil smo ga izvlekli iz vozila in ga predali reševalcem. Tudi njegovo stanje se je tako poslabšalo, da je bila potrebna reanimacija. Pri obeh reanimacijah smo gasilci pomagali reševalcem. Prispeli sta še dve reševalni vozili NMP Sežana in Nova Gorica. Reševalci so prevzeli ponesrečence ter skupaj z gasilci nadaljevali z oživljanjem in oskrbo ponesrečencev izven vozila. Ostali gasilci smo iz vozila izvlekli še sovoznika - bil je brez zavesti in v zelo slabem stanju - ter ga predali reševalcem. Po dlje časa trajajoči masaži srca je bila reanimacija za potnika, ki je sedel za voznikom, neuspešna, pri vozniku pa smo zaznali pulz. Slednji je bil Nekateri v bližini so res pomagali, nekateri pa so »pomagali s telefoni v rokah«. prenešen v reševalno vozilo, kjer se je za njegovo življenje naprej boril zdravnik. 2al je tudi voznik kasneje zaradi hudih poškodb podlegel. Sopotnik in potnika z zadnjih sedežev so bili prepeljani v SB Šempeter, za preminula pa je poskrbela mrliška služba. Policisti so opravili meritve in ostale postopke. Reševalci so pospravili opremo in zapustili kraj dogodka, gasilci pa smo ostali z dvema voziloma ter nudili razsvetljavo in pomagali pogrebni službi. Mladi opazovalci dogodka so se šele na koncu zavedli, kaj se je dejansko zgodilo in kako hude so posledice nesreče. Nekateri so že na začetku intervencije v stresu, strahu in solzah tavali naokoli, zato smo jih poskušali pomiriti. Z njimi smo se pogovarjali, predvsem pa jih nismo smeli pustiti samih. Za nekatere so kasneje poskrbeli starši. Intervencija je bila zaključena ob 3.40, ko se je zadnja skupina vrnila v enoto. Gasilci PGD Komen so se že zjutraj dobili v gasilskem domu. Med operativci so bili tudi vrstniki udeleženih v tragični nesreči. Za vse je bil šok zelo velik. Naslednji dan smo se dobili vsi sodelujoči gasilci v prostorih gasilskega doma v Komnu in naredili analizo intervencije. V naslednjih dneh je pomoč ponudil tudi zaupnik, ki deluje v gasilskih vrstah na našem področju. Opravil je razgovor z gasilci in z nekaterimi Delo in varnost 23 Gasilec vrstniki oz. prijatelji udeleženih v prometni nesreči, ki so tudi prostovoljni gasilci. Takšni dogodki so za vse udeležence intervencije zelo stresni in nekje v ozadju ostanejo za vedno. Vodstvo NMP Sežana se je odločilo, da glede intervencije pokliče psihologa za razbremenilne pogovore, ki jih nudi URSZR - v prvi vrsti za gasilce. V naslednjih dneh smo razgovore s psihologi opravili reševalci, zdravniki in gasilci. Vzeli smo jih zelo resno, saj so to življenjske stvari, s katerimi se gasilci in reševalci večkrat srečamo. Ob tem se mi poraja vprašanje, kaj je z vrstniki in prijatelji udeleženih v prometni nesreči. Tudi oni so doživeli šok. Fantje in dekleta, stari od 16 do 18 let, so bili prisotni na kraju prometne nesreče ter pomagali vrstnikom. Dogodek jih bo spremljal celo življenje, zato bi zagotovo tudi oni morali opraviti razgovor z zaupnikom oziroma s psihologom. Možnost za razgovor obstaja preko zdravstva in nekateri so res poiskali pomoč. Poraja se mi ideja, da bi tudi zdravstvo lahko imelo na razpolago zaupnike oziroma psihologe za takšne primere, da bi poskrbeli za prijatelje, znance, vrstnike ... v najkrajšem možnem času, kot je tudi praviloma najbolje. ■ Spoznali smo, da gre za mnogo težjo intervencijo, kot je kazalo na začetku. Reševalci NMP in gasilci so poskrbeli za ponesrečence. Delo in varnost 24 Gasilec Izredni dogodki in pregled interveniranj gasilcev Vsak začetek leta v reviji Gasilec pregledamo dogajanje na področju izrednih dogodkov in interveniranja gasilcev v preteklem letu. V nadaljevanju je pripravljen kratek pregled omenjenega za Slovenijo, pri čemer nam je bil v pomoč sistem Uprave RS za zaščito in reševanje za poročanje o intervencijah - SPIN. Avtor: Darko Muhič, revija Gasilec Vrsta in skupina dogodkov zadnjih pet let -Slovenija 2014 2015 2016 2017 2018 Naravne nesreče 1.986 841 1.193 1.694 1.186 Druge nesreče 1.203 1.505 1.688 2.082 2.653 Nesreče v prometu 2.273 2.368 2.688 2.591 2.577 Požari in eksplozije 3.579 4.244 4.401 5.661 3.780 Onesnaženja, nesreče z nevarnimi snovmi 657 703 641 760 737 Jedrski in drugi dogodki 5 65 17 15 25 Najdbe NUS, motnje oskrbe in poškodbe objektov 851 804 826 864 672 Tehnična in druga pomoč 4.017 4.134 4.388 4.982 4.876 Skupno število dogodkov 14.571 14.664 15.842 18.649 16.506 Leta 2018 je bilo veliko izrednih dogodkov, ki so »zahtevali« posredovanje služb oziroma pripadnikov sistema zaščite in reševanja. Ni pa bilo zabeleženega rekorda pri dogodkih ali intervencijah, saj nam je vreme lani »kar šlo na roko« in statistika zato beleži manjše število naravnih nesreč in požarov na prostem. Službe so velikokrat delovale skupaj in vzajemno. Graf: Pregled izrednih dogodkov v Sloveniji 2005-2018 Pregled števila intervencij Vrsta enote Število aktiviranj Število pripadnikov Gorski reševalci 729 4540 Industrijske gasilske enote 76 300 Jamarji 19 76 Kinologi 130 573 Prostovoljna teritorialna gasilska društva 13747 98557 Poklicne gasilske enote 8007 37047 Potapljači 17 68 Skupaj 22725 141161 Kot je razvidno iz podatkov, je bilo v letu 2018 manj aktiviranj kot leta 2017. Leta 2017 je bilo 26610 posredovanj, kar pomeni, da je bilo v preteklem letu za cca. 17 % manj takih dogodkov. Veliko manj je bilo naravnih nesreč in požarov. Iz 5-letne statistike dogodkov v Sloveniji je videti, da je bilo zadnji dve leti precej več dogodkov, kot je njihovo povprečje. Ob pregledu statistike od leta 2005 dalje je evidentno, da število izrednih dogodkov narašča. Leta 2018 je bilo tako kar 49 % več dogodkov kot leta 2005. Delo in varnost 25 H Gasilec Statistika požarov za leto 2018 je relativno ugodna. Zabeleženih je bilo 3780 požarov in eksplozij. Manj požarov je bilo samo leta 2014. Število požarov po letih in rangu škode 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Požari v objektih 2.203 2.282 2.314 2.172 2.179 1.912 2.282 2.199 2.073 1.989 2.119 2.221 2.501 2.063 Požari na prometnih sredstvih 545 621 589 593 487 437 453 403 391 394 399 397 473 415 Požari v naravi oziroma na prostem 1.756 1.858 2.243 1.523 1.840 1.040 1.949 2.439 1.332 848 1.358 1.372 2.295 969 Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 528 604 642 559 552 400 599 523 379 362 380 412 434 345 Vsi požari 5.032 5.365 5.788 4.847 5.058 3.789 5.283 5.564 4.175 3.593 4.256 4.402 5.703 3.792 Kot je videti iz razpredelnice, je bilo lani precej manj intervencij pri požarih na prostem - glede na leto 2017 le 38 %. Požari na objektih so v okvirih povprečja zadnjih let, glede na leto prej pa jih je bilo manj. Požarov v industriji je bilo enako kot leto prej. Število intervencij na požarih po letih 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Požari v objektih 3.208 3.507 3.714 3.471 3.674 3.172 3.790 3.851 3.672 3.570 3.645 2.221 2.501 2.063 Požari na prometnih sredstvih 656 777 782 846 726 670 686 638 645 660 718 397 473 415 Požari v naravi oziroma na prostem 2.400 3.592 3.262 2.245 2.878 1.434 3.060 4.041 2.364 1.279 2.165 1.372 2.295 969 Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 567 674 691 615 632 449 687 607 449 408 427 412 434 345 Intervencije na požarih skupaj 6.831 8.550 8.449 7.177 7.910 5.725 8.223 9.137 7.130 5.917 6.955 4.402 5.703 3.792 V intervencijah gašenja različnih požarov je sodelovalo veliko različnih enot, največ intervencij pa so ponovno opravile operativne enote iz PGD širom Slovenije. Število intervencij po letih glede na vrsto enote in požara 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 IGE 14 17 20 12 19 10 16 9 12 3 11 11 26 16 PGD 4.093 5.580 5.400 4.577 5.224 3.657 5.422 6.307 4.770 3.857 4.633 5.061 6.953 4.195 PGE 2.724 2.953 3.029 2.588 2.667 2.058 2.785 2.821 2.348 2.057 2.311 2.424 2.933 2.166 Skupaj 6.831 8.550 8.449 7.177 7.910 5.725 8.223 9.137 7.130 5.917 6.955 7.496 9.912 6.377 Predstavljeni podatki in statistika Uprave RS za zaščito in reševanje nas ne smejo zadovoljiti. Še več moramo narediti na preventivnem področju. Še večjo skrb moramo posvetiti hitremu odzivu operativnih enot in vodenju - managementu -v gasilski organizaciji. Prav _ tako moramo letos izvestL primerne priprave na poletno požarno sezono. Ali prepoznate razliko med levo in desno sliko? Razlika je v tem, da leva slika prikazuje zdravo kost, desna pa kost, ki jo je prizadela osteoporoza. Ta lahko vodi k zlomom kosti že ob manjših udarcih ali padcih. Že na izjemni povečavi so razlike komaj vidne, zunanjih znakov pa osteoporoza nima, saj je do prvega zloma po navadi nema. Merjenje mineralne kostne gostote Osteoporozo vam lahko zdravnik odkrije z merjenjem mineralne kostne gostote. Le-to merimo s posebno napravo, ki se imenuje Dual-energy X-ray Absorptiometry (DXA) ali kostna denzitometrija, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Tako lahko na podlagi pridobljenih podatkov začnete z ustreznim zdravljenjem ali preventivnim ravnanjem. Meritev kostne gostote je prijazen in hiter postopek z najsodobnejšo diagnostično tehnologijo, ki omogoča takojšnje rezultate in primerno ukrepanje. Za več informacij in naročanje smo vam z veseljem na voljo: • na telefonski števiki 01 5855 107 • prek e-pošte: narocanje.cmd@zvd.si • osebno na ZVD - povprašajte zdravniško osebje Zavod za varstvo pri delu Varstvo pred požarom Sistemi aktivne požarne zaščite - VdS Conference: Fire Extinguishing Systems Avtor: mag. Tom Zickero, univ. dipl. inž. el. V Nemčiji v mestu Koln se je med 4. in 5. decembrom 2018 odvijala tradicionalna mednarodna konferenca o sistemih aktivne požarne zaščite. Gre za vsakoletno konferenco v organizaciji nemškega zavarovalniškega združenja VdS (VdS je ena od vodilnih mednarodnih institucij na področju požarne varnosti - www.vds. de/en), ki na vsaki dve leti organizira tudi temo z mednarodnim značajem v angleškem jeziku. Istočasno so prisotne tudi druge teme o sistemih aktivne požarne zaščite, ki potekajo v drugih predavalnicah v nemškem jeziku. Po letu 2014 smo se iz ZVD ponovno udeležili te priznane mednarodne konference. Istočasno s konferenco poteka tudi mednarodni sejem s področja sistemov aktivne požarne zaščite, kjer se predstavljajo pomembnejši proizvajalci opreme z vseh področij sistemov aktivne požarne zaščite. Konference se udeležujejo posamezniki z vseh koncev sveta. Najbolj oddaljeni udeleženci letošnje konference so prišli iz Južne Koreje. Prav tako nam je v zadovoljstvo, da se konference udeležuje tudi več predstavnikov iz Sloveniji, s čimer se nivo požarnega varstva tudi pri nas postopoma izboljšuje oz. sledi sodobnim trendom. Teme konference so namenjene predvsem naslednji ciljni grupi: načrtovalcem sistemov, montažerjem sistemov, uporabnikom sistemov aktivne požarne zaščite, preglednikom sistemov aktivne požarne zaščite itd. V nadaljevanju na kratko povzemamo le nekatere od pomembnejših predavanj, ki smo jim bili priča na tej konferenci: » Uporaba sistemov za zniževanje ravni kisika v prostoru -namen uporabe, smernice VdS. » Pregledi cevne instalacije sprinkler sistemov po novogradnji oz. 15-letnem obdobnem pregledu - tipične težave zaradi slabega izpiranja cevi oz. posledično zamašenih cevi. Slika 2: Kamni v sprinkler cevi » Kontrolna krmilna matrika z natančnimi interakcijami med krmilnimi elementi posameznega sistema -predstavljen je bil primer interakcije krmilnih funkcij na primeru velike zgradbe. Primer kako mora biti krmilna tabela del projekta za vse elemente požarne varnosti, ki se v objektu nahajajo. Ne glede na to, ali gre za strojni ali elektro del projekta, mora biti natančno opredeljeno, kaj katera krmilna funkcija na objektu krmili. » Primer požara Grenfell Tower - tipične napake, ali bi lahko sprinkler sistem pomagal pri zadušitvi oz. kasnejši omejitvi požara? » Norveška - sprinkler tudi v lastniških oz. domačih bivalnih enotah, domovih za starejše občane itd. Slika 1: Redukcija kisika v prostoru 28 Delo in varnost Varstvo pred požarom Vodna megla - pregled smernice VdS 3188 in primerjava z mednarodnimi smernicami za vodno meglo, uporaba vodne megle pri velikih industrijskih cvrtnikih, primer instalacije vodne megle v kliničnem centru v Avstriji. Slika 3: Gašenje z vodno meglo - industrijski cvrtnik » Gašenje isker v cevovodih - VdS 2016, ki vključuje VdS 2518, VDE 0833-1 in CEA 4033. » Vse o gašenju s penilom - uporaba, certifikacija penila, stabilni gasilni sistem v skladu s VdS 2108. Slika 4: Gašenje isker v cevovodih Iz navedenega je razvidno, da je seminar obsežen, strokoven in pokriva širši spekter rešitev s področja požarnega inženiringa. Vsekakor bi lahko vključeval še več praktičnih rešitev, vendar kljub temu seminarja na takšni ravni pri nas ni. V zaključku lahko tudi strnemo, da v Sloveniji pogrešamo predvsem večje zavedanje lastnikov in odgovornih oseb za požarno varstvo o pomenu požarne varnosti oz. sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite v podjetjih oz. objektih. Na seminarju so bile predstavljene tudi atipične rešitve, ki niso standardizirane in zahtevajo tudi več letno certificiranje s strani VdS, preden je rešitev odobrena in podjetje sploh lahko deluje. Glede na zadnji trend spreminjanja oz. predlaganja zakonov in pravilnikov v Republiki Sloveniji se bojimo, da marsikateremu manjšemu objektu ne bo potrebno izpolnjevati zahtev gradbenih predpisov (študija požarne varnosti) po vgradnji sistema aktivne požarne zaščite (npr. sobe za pobeg ali escape room). Takšen objekt sistemov aktivne požarne zaščite sploh več ne bo potreboval oz. bo lahko zgrajen brez kakršnega koli sistema, ki bistveno pripomore k uspešni evakuaciji. Iz strokovnega in človeškega vidika je takšno tolmačenje popolnoma napačno (varuje le investitorja, da ima čim nižje stroške izgradnje objekta), saj je v prvi vrsti pomembno varovanje ljudi in šele v drugi fazi varovanje premoženja. Velikost oz. kvadratura objekta pri tem ne bi smela igrati nobene vloge. Le upamo lahko, da nas bo primer objekta, kjer je bila soba za pobeg iz Poljske, kaj naučil. » 29 Delo in varnost Delo in varnost ■ JI. m*-. Varstvo pred požarom £ k< Nevarnosti v sobah pobega in kako jih preprečiti str. 32 Varstvo pred požarom Požar v sobi pobega - zabava, ki je postala tragedija Avtor: Miha Juvan, dipl. inž. teh. var. (UN), ZVD Zavod za varstvo pri delu, poveljnik Enote za podporo vodenju, Gasilska zveza Ljubljana Escape room oz. soba pobega je pustolovski tip igre, v kateri je ekipa igralcev zaklenjena v določen prostor in mora v seriji reševanja ugank, odkrivanja sledi, dešifriranja kod ter s pomočjo namigov običajno v roku ene ure pobegniti iz sobe. Dizajni in tematike sob so izvirni ter se razlikujejo od ponudnika do ponudnika, število igralcev pa se običajno giba med 2 in 6. Medtem ko ekipa bije bitko s časom, jih moderator igre (t. i. game master) ves čas nadzoruje s pomočjo kamer in mikrofonov, nameščenih v sobi, ponekod pa za komunikacijo uporabljajo tudi voki-tokije. Moderator običajno pred začetkom igranja predstavi varnostna navodila in kako ravnati v primeru nevarnosti. Po začetnem uvodu se začne dogodivščina, v kateri je npr. potrebno odkriti, kje se skriva prelestna mladenka, ki jo je ugrabil samotarski sosed, ali pa najti pot iz prostorov serijskega morilca, ki se lahko vsak čas vrne! Vrata se zaklenejo, ura začne odštevati, le redko kdo izmed igralcev pa si takrat zastavi vprašanje: »Kako pa je v celotnem konceptu igre poskrbljeno za varnost in kako pomembna je?« POŽAR NA ULICI PItSUDSKIEGO 88, KI JE ODMEVAL PO SVETU 4. januarja 2019 je pet 15-letnic praznovalo rojstni dan z obiskom sobe pobega ToNiePokoj v Koszalinu, na Poljskem. Ob 17. uri se je za njih pričela igra Mrak, ki je niso nikoli dokončale, saj je četrt ure kasneje v čakalnici podjetja izbruhnil požar. Po prvih navedbah poljskih medijev naj bi prišlo do napak na električni instalaciji, vendar se je kasneje izkazalo, da je požar povzročil vžig plina, ki je uhajal iz plinske instalacije, namenjene grelnim napravam v objektu. 25-letni moderator igre Radostaw D. se po poročanju poljskih medijev naj ne bi nahajal na svojem mestu in je požar opazil prepozno. Dekleta je poskušal rešiti, vendar mu je ogenj preprečil dostop do vrat in mu povzročil hujše opekline, zaradi česar so ga morali kasneje prepeljati v bolnišnico ter izvesti umetno sedacijo in ventilacijo. Kmalu po prihodu lokalnih gasilcev, ki so se odzvali klicu na pomoč, je tragična novica šokirala svetovno javnost. Julia, Matgorzata, Amelia, Karolina in Wiktoria so izgubile svoja življenja v prostoru velikem 7,3 m2, v katerem sta bila dva fotelja in ena svetilka. Po obdukciji so pristojni sporočili, da je vzrok smrti zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Glavni poveljnik poljskih gasilcev Leszek Suski je kmalu izpostavil ogromno pomanjkljivosti, ki so jih odkrili med preiskavo: grelne naprave so se nahajale preblizu vnetljivim materialom, električna in plinska instalacija sta bili izvedeni pomanjkljivo, evakuacijske poti ni bilo predvidene. Minister za notranje zadeve in upravo Republike Poljske, Joachim Brudzinski, je tragično sobo označil kot smrtonosno past, iz katere se ni bilo mogoče rešiti po izbruhu požara. Poljskim gasilcem, ki so zadolženi za nadzor požarne varnosti, je ukazal izredne inšpekcijske nadzore objektov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Od 5. do 10. januarja 2019 so tako pregledali že 504 ponudnikov in v kar 86 % odkrili pomanjkljivosti. V 69 primerih so izdali prepoved opravljanja dejavnosti, v 47 primerih pa so ponudnike zgolj oglobili. Večinoma je šlo za zaklenjena vrata, ki niso omogočala takojšnjega odpiranja v sili, preozke evakuacijske poteh in pomanjkljive piktograme, ki označujejo smer rešitve. V poročilu omenjajo tudi premajhno število gasilnikov, manjkajočo aktivno požarno zaščito ter slabo izvedeno električno in ogrevalno instalacijo. NIVO VARNOSTI V SLOVENIJI Po odmevni novici iz Zahodnopomorjanskega vojvodstva so v marsikateri državi začeli z izrednimi inšpekcijskimi nadzori sob pobega, prav tako v Sloveniji. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami letno opravi od 50 do 100 nadzorov ponudnikov športnih in drugih dejavnosti v prostem času, med katere sodijo tudi ponudniki sob pobega. V periodiki štirih let naj bi opravljali preglede v vseh tovrstnih objektih. Po tragediji so se odločili, da bodo predvidoma v prvem tromesečju leta 2019 preverili vse zavezance, ki se ukvarjajo z dejavnostjo sob pobega. Preverjali bodo to, kar jim nalaga zakonodaja: » ali ima zavezanec izdelan požarni red z vso pripadajočo dokumentacijo, » ali ima izdelane požarne in evakuacijske načrte, v kolikor so seveda potrebni, » ali so evakuacijske poti označene, primerno široke ter ves čas proste in prehodne, » ali zavezanec ima in vzdržuje gasilnike, hidrantne omarice in morebitno aktivno požarno zaščito, » ali so zaposleni usposobljeni za varstvo pred požarom, » in ali imajo usposobljene določene osebe za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Štirje slovenski ponudniki sob pobega so se leta 2016 združili in si nadeli ime Slovensko gospodarsko interesno združenje 32 Delo in varnost Varstvo pred požarom escape room dejavnosti Er.Si. Po njihovih navedbah od leta 2014, ko je bila odprta prva soba pobega v Sloveniji, pa vse do danes še naj ne bi bilo nezgode. Združenje svojim članom zapoveduje tudi varnostne napotke, ki so jih posodobili šesti dan po tragediji na Poljskem. Prenovili so pravilo, ki govori o izhodu v sili iz sobe. Če se vrata zaklepajo klasično, s ključem, potem ta vrata ne smejo biti več zaklenjena. Ves čas mora biti omogočen prost izhod. Klasična namestitev požarnega ključa, ki se nahaja v rdeči škatlici, ni dovolj. To je sicer splošno pravilo, ki ga inšpektorji nadzorujejo v vseh podjetjih s kakršno koli dejavnostjo. V primeru magnetnega zaklepanje izhodnih vrat pa združenje zapoveduje SOS gumb, ki naj se nahaja ob vratih. Sicer pa imajo v pravilih zapisano tudi: » da je igralce potrebno seznaniti z izhodom v sili pred začetkom igre, » da so električne naprave v sobah največ z 12 V napetostjo, » da je obvezna namestitev javljalcev ogljikovega monoksida tam, kjer so nameščene male kurilne naprave, ki so odvisne od zraka » ter da morajo biti elementi, ki niso del igre, jasno označeni. TIPKA ZA IZKLOP V SILI - SMERNICA SZPV 411 Med ljubitelji sob pobega se je začela debata o tem, kako bo sedaj igra izgubila svoj čar, če bodo vrata ves čas odklenjena. Smiselna rešitev, ki še vedno omogoča pustolovski pridih ujetosti v prostoru, je namestitev tipke za izklop v sili po smernici Slovenskega združenja za požarno varnost, številka 411: Električni sistemi za zaklepanje vrat na evakuacijskih poteh. Gre za smiseln prevod nemške smernice in velja za ključavnice z mehanskimi zapirali po standardih SIST EN 179 in SIST EN 1125. Tipke za izklop v sili so priporočene tam, kjer mora biti prehod zaklenjen, zaradi nevarnosti vloma oz. tam, kjer mora biti prehod nadzorovan. Smernica natančneje govori o tehničnih zahtevah električnega sistema za zaklepanje, o krmiljenju in o izklopu v sili. Ob sprožitvi tipke lahko le-ta oddaja tudi akustični ali svetlobni alarm. Kadar pa govorimo o izhodu v sili več ljudi in ko prva oseba ni sprožila tipke za odklepanje, pa se morajo vrata odpirati tudi ob potiskanju v smeri evakuacije. Smernica predvideva tudi odgovornost pri preverjanju in opozarja, da se sistem lahko uporablja na požarnih ali dimnih vratih samo, če to predvideva tudi dokumentacija o uporabi vrat. Tipka je označena z zeleno bravo in piktogramom za izhod v sili. Izvedena pa je lahko tudi v obliki gobaste tipke. DODATNI UKREPI Kakšno je dejansko stanje požarne varnosti v sobah pobega na Slovenskem, bodo kmalu odkrili inšpektorji in zanimivo bo prebrati njihovo poročilo. Dejstvo je, da je v Sloveniji preko 30 ponudnikov, od katerih pa so le 4 povezani v zgoraj omenjeno združenje. Za vsa veljajo ista pravila, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Kakšne ukrepe oz. pomisleke pa bi še lahko dodali? » Pogosto se sobe pobega nahajajo v starejših, celo stanovanjskih objektih, ki niso bili zgrajeni za takšno dejavnost in za katere običajno ni izdelane študije požarne varnosti. Prostori v teh objektih so pogosto predelani, s čimer pa se nivo požarne varnosti spremeni, kar pomeni, da bi bilo potrebno izvesti presojo požarne varnosti: zagotoviti predpisane dimenzije evakuacijskih poti in prehodov, požarne sektorje, požarno odpornost sten in prostorov, vgrajenih gradbenih elementov ter vgraditi aktivno požarno zaščito. » Prenehati s prepovedjo uporabe mobilnih telefonov med igro, saj se lahko v primeru nevarnosti z njimi izvede klic v sili na 112. » Skrb, da je moderator igre namenjen samo eni skupini istočasno, ne pa da skrbi za 2 ali pa celo 3 skupine v različnih sobah naenkrat. » Vedno poudarjati, da je cilj igre intelektualna moč in ne fizična moč. » Igralci lahko pričnejo igro zgolj v ustreznem psihofizičnem stanju (ne smejo biti pod vplivom psihoaktivnih substanc - alkohola, drog ali psihoaktivnih zdravil). » Izogibanje vklepanju oz. fizičnemu vezanju na predmete, ki omejujejo gibanje igralcev. » Izogibanje vezanju oči. » Ustvarjalci sobe naj poskrbijo, da se v njej ne bodo nahajali vnetljivi predmeti. » Skrb, da so mladoletne osebe v spremstvu odraslih. ZAKLJUČEK Seveda se na koncu postavi vprašanje: »Ali se lahko tragedija s Poljske zgodi tudi pri nas?« Vprašanje, katerega odgovor ne more biti enoznačen. Smiselno bi bilo odpreti tematiko o predhodnih tehničnih pregledih takšnih sob ali pa celo o minimalnih pogojih požarne varnosti, ki jih morajo ponudniki zagotoviti, preden lahko začnejo s poslovanjem. V idealnem svetu bi si lahko želeli celo smernico požarne varnosti, ki bi velevala minimalne zahteve, a idealnega sveta ni. Nihče ne bo naredil več za vašo varnost, kot vi sami, zato pozorno preverite ponudnika vašega naslednjega team buildinga in se dobro prepričajte, da je tudi tam varnost na prvem mestu. 33 Delo in varnost Znanstvena priloga Prihodnost dela in poklicev Str. 36 34 Delo in varnost H Znanstvena priloga Prihodnost dela in poklicev: izziv za kadrovski management Avtorica: Sanja Sever, mag. psih., ZVD Zavod za varstvo pri delu UVOD V tokratnem prispevku se bomo dotaknili aktualne teme o prihodnosti na področju trga delovne sile in poklicev. Izpostavili bomo temeljno dinamiko današnjih poklicnih poti, dejavnike spreminjanja poklicev ter se dotaknili bistvenih značilnosti sedanjih in bodočih poklicev. Najpomembnejši del pa predstavljajo predvsem kompetence, ki jih bomo v prihodnosti še kako potrebovali, če bomo želeli obstati v katerem koli izmed »štirih« svetov, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju. PRVI ŽIVLJENJSKI KORAKI K POKLICU Posameznikova razmišljanja o »poklicnem sebi« se v večini držav sveta pričnejo že zelo zgodaj v otroštvu ter se postopoma izgrajujejo in nadgrajujejo v skladu s socialnim kontekstom in pridobljenimi izkušnjami. Raziskovalci tako navajajo tri razvojna obdobja v poklicnem razvoju, kar nam pomaga razumeti, čemu se poklicne preference tolikokrat spremenijo in z leti postajajo bolj »realistične«1. V prvem, domišljijskem obdobju otroci pridobivajo bistvene podatke o poklicih in o njih fantazirajo. Tovrstna domišljijska igra lahko producira otrokove želje po realnih poklicih (npr. učiteljica, zdravnik, nogometaš, balerina) ali pa po tistih nekoliko nemogoče narave (npr. miss vesolja, Batman, James Bond). Vsi ti domišljijski poklici so plod raznovrstnih procesov ustvarjalnosti in predvsem pomanjkanja zavedanja realnega stanja »tam zunaj«2. V zgodnjem in srednjem mladostništvu posamezniki preidejo v obdobje preizkušanja, kjer naredijo pomemben premik iz domišljijskega v realistično obdobje poklicnega odločanja. Tu preizkušajo, primerjajo poklicne možnosti in jih usklajujejo s svojimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi. Šolski kurikulum, zanimiv predmet, navdušujoča učiteljica, opazovanje pomembnih drugih, raziskovanje sveta skozi medijske vsebine ... vse to nenehno gradi posameznikovo pojmovanje o poklicnem sebi. Do najbolj realistične izbire poklica pa naj bi prišlo na prehodu v pozno mladostništvo. To realistično obdobje je tisto, v katerem posameznik intenzivno raziskuje poklice, ki so mu v danem okolju dostopni, ter jih primerja s svojimi interesi, sposobnostmi in vrednotnimi presojami. Mladostnik se nato osredotoči na določen poklic in za specifično službo v tem poklicu. Pri tem naravna svoj kognitivni aparat na izbrano področje, temu prilagodi svojo izobraževalno pot in nadaljnji karierni razvoj1. 36 Delo in varnost H Znanstvena priloga KAJ SE S POKLICNO POTJO DOGAJA DANES? Navkljub prej omenjenemu razvojnemu oblikovanju poklicne usmeritve pa se v sodobnem času pod vplivom številnih socialnih, situacijskih, ekonomskih, političnih in gospodarskih sprememb naše poklicne poti nenehno spreminjajo smer3. Sinteza nekaterih modelov poklicnih poti kaže na naslednje pomembne ugotovitve: medicine preusmeri svojo poklicno pot v opravljanje službe izvršnega direktorja zdravstvenega doma, kjer je bil prvotno zaposlen, kasneje pa se preizkusi še v samostojnem podjetništvu. Ciklični karierni vzorec je značilen za ljudi, ki želijo preizkusiti čim bolj raznolike delovne dejavnosti ter aktivno pristopiti k svojemu osebnostnemu razvoju in rasti. Današnje gospodarstvo išče prav take ljudi: pogumne, drzne, polne idej, fleksibilne, samoiniciativne in inovativne36. Delež posameznikov s stabilno/linearno kariero drastično upada, saj poklicna pot ni več tako stabilna, varna in predvidljiva v smislu »od začetka pa do konca delovne dobe«4. Trg delovne sile čedalje bolj potrebuje posameznike, ki so pripravljeni spregledati svoje sebične interese po storilnosti in moči ter so motivirani, da postanejo generalisti. Širše usposobljeni posamezniki, ki na svojem delovnem mestu prevzemajo nove, podobne ali drugačne naloge. Takšne osebe so zelo dobrodošle zaradi svojega širokega delovnega profila in prilagodljivosti na nove poslovne zahteve45. Nagibamo se k t. i. spiralnim oz. cikličnim kariernim potem, kjer zaposleni na 5-7 let menjavajo delovna mesta in področja kariere. Tako lahko oseba po 6 letih opravljanja zdravniškega poklica v dispanzerju splošne družinske Zaradi zgoraj navedenih ugotovitev prihajajo kadrovski in organizacijski strokovnjaki do spoznanja, da se spremembe odvijajo tudi na področju pojmovanja samih poklicev in definiranja zanj potrebnih spretnosti, veščin in kompetenc. To pa vodi v t. i. nove poklice. O POKLICU Klasična definicija termina poklic pravi, da gre za vrsto dela, ki ga opravlja, ga je opravljal ali bi ga lahko opravljal posameznik. Sestavlja ga niz del, katerih naloge in dolžnosti so si zelo podobne. V življenju ne opravljamo le enega poklica. Lahko jih, ne glede na pridobljeno izobrazbo, zamenjamo kar nekaj7. Predvsem neodvisnost poklica od izobraževalne poti je rezultat vladne odredbe standardne klasifikacije poklicev iz leta 1999, ko so normirali uporabo pojma poklic. Na njeni podlagi je bila potrebna sprememba celotnega slovenskega zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju8. Poklic je v sodobnih družbah tako opredeljen s poklicnimi standardi, ki predstavljajo osnovo za prepoznavanje šolske in (praktične) poklicne kvalifikacije9. STARI POKLICI SO PRETEKLOST Za potrebe razumevanja živosti poklicev v delovni karieri posameznika pa je potrebno skočiti v ne tako oddaljeno preteklost. Se še spominjate bralcev časopisov, ki so zaposlenim v podjetju ali pa na ulici na posebej dvignjenem odru brali novice, knjige in jih tudi sicer informirali? V nekaterih zahodnoevropskih hotelih lahko še vedno naročite storitev jutranjega telefonskega bujenja. Nekoč so profesionalni budilci ob določeni uri potrkali na vaše okno, da ste se pravočasno zbudili. Budilce so pogosto najemali zdravniki, trgovci in vozniki, ki si niso smeli privoščiti zamujanja na svoje delo. Pred dobo supermarketov so vam dostavljavci mleka zjutraj sveže mleko v steklenicah dostavili kar na dom. Za ulične svetilke je včasih skrbel človek, ki je vsak večer ugasnil in vsako jutro prižgal svetilke na cestah. Takšnih izumrlih poklicev je še kar nekaj, njihove podobe in opise pa si ogledujemo še zgolj v zgodovinskih učbenikih ali filmih10. Nagibamo se k t. i. spiralnim oz. cikličnim kariernim potem, kjer zaposleni na 5-7 let menjavajo delovna mesta in področja kariere. 37 Delo in varnost H Znanstvena priloga Ne izginjajo samo stari po klici,temveč tudi sodobni po klici, saj naj bi po napovedih analitikov v naslednjih letih število zaposlenih na spodaj omenjenih področjih močno upadlo11: -30% -25% -20% -15% -10% -5% 0% Graf 1: Osem poklicev, v katerih se predvideva največje zmanjšanje števila zaposlenih Svetovni gospodarski forum je leta 2(016 n a vzorcu 350 najbolj uspešnih svetovnih delodajalcev na svetu poskušal razvozlati prihodnost delovnih mest in glavna gonila sprememb poklicev. hitra urbanizacija večja ekonomska moč žensk mladi v državah z razvijajočim se gospodarstvom, daljša življenjska doba, staranje družbe naraščajoča skrb za etiko med porabniki, skrbi zaradi zasebnosti geopolitična nestabilnost podnebne spremembe, omejeni naravni viri in težnja k zelenemu transportu naraščajoči srednji razred v državah z razvijajočim se gospodarstvom (Azija) spreminjajoče se delovno okolje in prilagodljivost lokacije delovnega mesta 0% 44% 50% DEJAVNIKI SPREMINJANJA POKLICEV Posameznikov poklic je spremenljiva in živa tvorba, ki predstavlja pomemben segment njegove delovne kariere. Pri vsem tem se strokovnjaki zavedajo, da so spremembe neizogibne, pa vendar se je potrebno vprašati, zakaj se poklici in z njimi povezane delovne naloge tako zelo spreminjajo1,4. Analiza številnih napovedi in modelov razgrinja naslednje splošne dejavnike spreminjanja poklicev: » razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij; » razvoj in napredek tehnološke stroke; » vplivi sodobne postmoderne industrializacije in globalizacije; » spremembe demografskih značilnosti prebivalstva; » povišane potrebe po razvoju zaradi konkurenčne tekmovalnosti: „biti (naj)boljši"; » večje potrebe po znanju; » pravne spremembe, novi zakonodajni prepisi in smernice; » zahtevnejše poslovne zahteve v mednarodnem oziru poslovanja; » večje potrebe po praktičnih storitvah; » porast novodobnih trendov dela (delo na daljavo, virtualni timi, prožne oblike dela)12. Graf 2: Najpogostejši dejavniki po mnenju predstavnikov industrije13. Pozabiti ne smemo niti na tehnološke dejavnike spreminjanja poklicev: » mobilna tehnologija, storitve v oblaku; » moč procesiranja podatkov, veliki podatki; » novi viri energije in tehnologije; » internet stvari; » deljenje ekonomije in crowdsourcing; » robotika in avtomatika; » avtonomni transporti; » umetna inteligenca in naprave, ki se učijo; » napredna proizvodnja (3D tiskanje); » napredni materiali, biotehnologija13. NOVI POKLICI Zgolj petnajst let nazaj si še v sanjah nismo znali predstavljati nekaterih poklicev, ki so danes še kako aktualni. Razvijalec mobilnih aplikacij, skrbnik socialnih omrežjih, urednik spletnega marketinga in medmrežni »varnostnik« so bili pred nekaj leti še povsem neznani poklici. Tehnologija se bliskovito razvija in kar se nam je še danes zdelo nemogoče, bo jutri že mogoča resničnost611. Termin »novi poklici« je dokaj neznana skovanka v akademskih krogih, a strokovnjakom v praksi pomeni dobro napoved naše delovne prihodnosti. Ni enotne definicije o tem, kaj naj bi nov poklic pomenil, a vsaka izmed njih ponuja večplasten vpogled v njegove lastnosti. Po mnenju nekaterih gre za poklic, v katerem se pojavijo popolnoma nove delovne zahteve, s katerimi se zaposleni še ni srečal14. Popolnoma nove delovne naloge in obveznosti bodo tako 38 Delo in varnost H Znanstvena priloga zahtevale tudi priučitev novih spretnosti in kompetenc, te pa so lahko zgolj kombinacija bazičnih, že obstoječih spretnosti z novih znanjem, spoznanji in prakso novonastalega delovnega področja15. V redki, a vendarle nezanemarljivi literaturi se pojavlja zmeda med novih poklicem in specializacijo. Kdaj torej lahko govorimo o poklicu kot popolni delovni novosti ali pa o specializaciji? V primeru nujne priučitve novih spretnosti in kompetenc, ki jih dodajamo v že obstoječ poklic, ustvarjamo delovne specializacije in postajamo specialisti za določeno delovno področje. Ko pa so znanja in spretnosti tako kompleksni in potrebujejo samostojno obravnavo v delovnem procesu, da ta oblika specializacije pomeni novo vrsto dela, potem lahko slednjo označimo kot nov poklic14. Za lažjo predstavo si oglejmo specifičen primer tehnološke in informacijske varnosti. V določenem podjetju je lahko ista oseba postavila celoten komunikacijsko-informacijski sistem, skrbi za vzdrževanje in posodabljanje ter za spletno varnost. Ker pa je v zadnjim času zaslediti porast računalniških vdorov, kraj digitalnih podatkov in digitalne nestabilnosti, je potrebno tako manjšim kot tudi večjim delovnim organizacijam nameniti posebno pozornost pri zaposlovanju varnostnih spletnih inženirjev. Ti se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti podatkov podjetja, zavarujejo lokalne strežnike pred vdori ter poskrbijo za ažurno in tehnološko učinkovitost uporabljenih tehnologij. Ta isti inženir se je morda šolal za računalniškega programerja, sistemskega analitika ali družboslovnega informatika, pa vendar ne glede na izobrazbo opravlja preostale specifične delovne naloge. Za nove poklice je obenem značilno, da: » sestavljeni iz mikropoklicev oziroma cele vrste mikrokarier; » zahtevajo večjo samodisciplino, avtonomnost, obvladovanje mehkih veščin in fleksibilnost posameznika; » temeljijo na vseživljenjskem učenju (angl. life-long learning) » ter združujejo novodobne prožne oblike dela13,14. Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj, izkušenj in veščin ter obveznem vseživljenjskem učenju. Na splošno analitiki in futuristi v prihodnosti stavijo na zdravstvene in finančne poklice, poklice v informacijskih tehnologijah in spletnih komunikacijah, poklice v organizaciji in na t. i. zelene poklice. Oglejmo si seznam nekaterih napovedanih novih poklicev prihodnosti: epidemiolog, etični heker, IT "varnostnik" (varovanje podatkov), zasebni bančnik, specialist za 3D tiskanje, strokovnjak za naravno/alternativno energijo, poklici v nanomedicini, urbani agronomi amnezija-kirurg (odstranjevanje slabih spominov), semenski kapitalist v kmetijstvu, digitalni arheolog, dispečer dronov, organizator spletnih skupnosti, koordinator osebne nege, etiki novih znanosti, poklici, ki se ukvarjajo z oživljanjem izumrlih živalskih vrst, agent za človeške organe, geoinženirji za nadzorovanje vremena in rastlin, programerji pametnega prahu itd. specialist za virtualne valute, strokovnjak za novodobno izobraževanje, inženir živalskih selitev, osebni digitalni svetovalec, strokovnjak za množično financiranje1116. Raziskava CEDEFOP iz leta 2012 kaže, da naj bi znotraj držav EU do leta 2020 nastalo okoli 83 milijonov delovnih mest. Od teh naj bi pri 75 milijonih delovnih mest prišlo do medgeneracijske zamenjave (upokojitev generacije baby-boom), dobrih 8 milijonov pa naj bi bilo popolnoma novih delovnih mest17. Na to kaže tudi dejstvo, da se lahko v času med izbiro ustrezne šole in koncem šolanja potrebe po nekem delovnem mestu oziroma sposobnostih povsem spremenijo. Med letoma 2015 in 2020 se bo spremenilo 35 odstotkov osnovnih, za delo potrebnih sposobnosti in kompetenc15. Zgolj petnajst let nazaj si še v sanjah nismo znali predstavljati nekaterih poklicev, ki so danes še kako aktualni. 39 Delo in varnost H Znanstvena priloga ZAŽELENE KOMPETENCE PRIHODNOSTI ALI PREHOD OD »KAJ SI PO POKLICU?« DO »KAJ VSE ZNAŠ?« V splošnem bi lahko kompetence opredelili kot sposobnost posameznika, da aktivira, uporabi in poveže svoje zmožnosti v kontekstu dela. Pri kompetencah se kadrovski strokovnjaki vprašajo, »kdo« bo kaj naredil in »kako« bo to opravljeno z namenom povečanja delovne produktivnosti in izboljšanja delovnih rezultatov18. Številne spletne strani ponujajo neskončne sezname kompetenc prihodnosti, ki pa ne temeljijo na povsem znanstvenih metodah in študijah. Kalifornijski Inštitut za prihodnost in Raziskovalni inštitut Univerze v Phoenixu sta na osnovi empirične študije in kvalitativnih analiz oblikovala teorijo šestih »driverjev«, ki poganjajo kolesje potrebnih kompetenc za prenovljene in popolnoma nove poklice v ne tkko oddaljeni prihednosti . 3. Porast »programiranja« delovnih mest in nalog -digitalizacija: realni svetovi se zlivajo v obliki informacij in digitalnih podatkov v virtualne svetove; dandanes je vse podvrženo digitalizaciji preko procesorjev, čitalcev in kamer. 4. Transformacije medijske pismenosti: prehajamo v obdobje, ko zgolj osnovna funkcionalna računalniška pismenost ni dovolj, ampak je potrebno pridobivati nove komunikacijske spretnosti, da postanemo komunikacijsko kompatibilni v virtualnem načinu dela (na daljavo ali pa v virtualnih timih, preko videokonferenc, e-mail korespondenc, preko objav na profesionalnih omrežjih LinkedIna ali v anonimiziranih spletnih klepetalnicah). 5. Razvoj življenj na socialnih omrežjih in porast orgpeizacij skih »superstruktur b vedno več truda, napora, energije in časa moramo posvečati naši virtualni podobi, našim profilom in sodelovanjem. Omenjeni poganjalci kompetenčnih potreb prihodnosti so: porast programiranja, digtalizacije in globalizacije superstrukture + transformacija medijske pismenosti 1. Podaljševanje življenjske dobe: staranje delovno aktivnega prebivalstva, kar vodi vkishriminacijo sa podlagi starosti, daljšo izpostavljenost delavcev posameznim tveganjem, porast kroničnih zdravstvenih težav ipd. V tem duhu si je treba [prizadevati za va rne in zdrave delov ne razmere ne zgolj za starejše zaposlene, temveč tudi ostale zaposlene z namenom preprečevanja poklicnih bolezni. 6. Globalna povezava sveta:c svet postaja velika internetna vas. Od nas se zahteva tele-prisotnost in upoštevanje globalnega delovnega časa »24/7«. Obenem to pomeni, da se tista delovna mesta, ki imajo nizko dodano vrednost, pa jih ne znamo avtomatizirati, selijo v države, kjer je delovna sila cenejša in so ljudje zaradi slabšega življenjskega standarda pripravljeni opravljati taka dela. To predstavlja ogromen odliv delovnih mest iz razvitega sveta v druge države19. Po mnenju nekaterih naj bi poklice prihodnosti gradilo predvsem naslednjih 10 kompetenc: » Osmišljevanje (uvideti globlji pomen, ki je odločilen v procesu razumevanja, odločanja in reševanja problemov na vseh nivojih); » Socialna inteligentnost (biti občutljiv na potrebe drugih, graditi plodne odnose in imeti dobro interpersonalno dinamiko tako v živo kot tudi na spletu); » Inovativno razmišljanje (izven rigoroznih in starih meja; problematiziranje starega z argumentiranim novim); » Medkulturnost perspektiv (zajema spoznavanje, uvidevanje in upoštevanje medkulturnih razlik in spoštovanje le-teh); a Abhtrakkko rezoniranje (sposobnosti analizirati digitalne podatke na abstraktnem nivoju in izluščiti bistvena spoznanja iz analitičnih predstav); » Medijska nismenos1 (osnovno in napredno poznavanje delovanja računalniških in programskih sistemov, 2. Porast pametnih sistemov in strojev: delovna avtomatizacija omogoča, da zaposlenim ni potrebno opravljati rutinskih in avtomatskih nalog, ampak se lahko posvečajo bolj inovatkivnim in ustvarjalnim procesoma. aRzijnonapoma , zahtevna in monotona dela lahko zaradi napredka tehnologije avtomatiziramo. Stroji prevzemajo dela, za katera smo nekoč potrebovali ljudi. Pred 40 leti so izginila dela kurjačev na železnicah. Internet je bistveno zmanjšal potrebo po potovalnih agentih, saj si letalske karte kupujemo sami p rek spleta. Snemalne naprave so nadomestile stenografe in zapisnikarje. Gozdarji uporabljajo stroje za sečnjo, ki nadomestijo 10 ali 20 delavcev. Administratorji ne sortirajo več pošte svojih šefov, saj ti sami berejo in odgovarjajo na svojo e-pošto. Na vidiku ni ničesar, kar bi nam nakazovalo, da bi se ta proces ustavil. b Besedna zveza naj bi opisovala družbeno zaželene višje ali bolj plemenite motive organizacij, da delujejo preko svojih meja in pooblastil v širše dobro v smislu iskanja virov, sofinanciranja in družbenih prizadevanj preko medmrežja. To bi lahko povezovali tudi s konceptom crowdsourcinga, predvsem podtipom »crowdsourcing creative work«, »wisdom of crowd« in »crowdfundingom« v angažiranih spletnih akcijah, pobudah in splošnem delovanju za potrebe ohranjanja ali pridobitve zaposlitve. c Pojav poznamo kot »offshoring«, selitev dela podjetja v tujino, izven n aših meja za raderodora na tuje, nove trge, zaradi dostopa do bolj kvalificirane delovne sile in zaradi racionalizacije stroškov. 40 Delo in varnost H Znanstvena priloga medmrežja; poznavanje delovanj a tehno loških pripomočkov, obvladanje virtualne komunikacije); » Trans disciplinarnos! (uvideti širšo sliko nad spoznanji večine obstoječih znanosti in uporabiti mešana znanja z različnih področij v novi, kompleksnejši celoti); » Načrtovanj< (nadgradnja spoznanj iz postavljanja ciljev in načrtovanja lastne dejavnosti na načrtovalno-eksperimentalno dejavnost v širšem kontekstu ali kot je dejal nevrobiolog F. Gage: »First change the environment, change the brain and then change the behaviour«); » Kognitivno samovodenje in prilagodljivost (kognitivni management pridobljenih informacij v smislu zbiranja, analize, selekcije, uporabe, kritičnega ovrednotenja in potencialnega spreminjanja. Posamezni zaposleni naj v poplavi medijskih vsebin izbere tistu, s katerimi bo najhitreje in najučinkoviteje prišel do bistvenih spoznanj za svoja delovno nalogo); » Virtualeosodelovanje (zmožnost sodelovati v virtualni komunikaciji, se primerno odzivati na komentarje in predloge udeležencev, si vzajemno pomagati in nuditi resurse)19. spretnosti reševanja kompleksnih težav socialne spretnosti procesne spretnosti sistemske spretnosti kognitivne sposobnosti spretnosti upravljanja virov tehnične spretnosti vsebinske spretnosti psihične sposobnosti ^^^ 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% Graf 3: Prikaz deležev delovnih mest, ki bodo potrebovali določenespretnosti1819. Potrebno bo preiti iz nudenja bonusov, spremljsnja stanja in nudenja podpore v fokus na višje HRM funkcije, kot so upravljanje z znanjem, strate^o preusmerjanje, prilagajanje na kulturne spremembe in razvoj zaposlenih21. Kadrovski management se bo moral v prihodnosti ob pojavu novejših poklicev predvsem osredotočiti na proces kadrovanja, in sicer na iskanje in selekcijo kadrov. Pri tem jim zaradi hitrih sprememb ne bodo več toliko v pomoč opisi delovnih mest iv poklicev, ki so nasta li na podlagi analiz delovnih mest, temveč bodo morali razviti sistemske in celostne načine preverjanja, ali posameznik ustreza določenemu poklisnem profilu npr. dispečerja dronov ali pa specialista za 3D tiskanje. Potrebni bodo torej nadgrajeni selekcijski postopki, kjer bodo v ospredju predvsem spretnosti, sposobnosti, kompetence in znanja. Potrebno bo posodobiti tudi ocenjevalne centre in kandidate soočiti predvsem z nalogami »iz predala« ali pa s skupinskim delom20. Študije razkrivajo tudi deleže tistih spretnosti, ki jih današnja podjetja predvsem želijo pri svojih zaposlenih. Na prvo mesto se uvrščajo kognitivne sposobnosti (kognitivna fleksibilnost, kreativnost, logično razumevanje, razumevanje pomembnosti težav, matematično razumevanje, vizualizacija), na drugo pa potrebe po sistemskih spretnostih (razsojanje in sprejemanje odločitev, sistemska analiz). Tudi tu so se psihične spretnosti ponovno znašle na zadnjem mestu1819. SPREMEMBE NA PODROČJU KADROVANJA IN KADROVSKEGA MANAGEMENTA V prihodnosti bodo ključne besede pri HRM »hitreje, bolje, pametneje«. Scott Pitasky, strateški direktor pri Amazon. com, pravi, da bo potrebno HRM povsem »prevetriti in praktično na novo izumiti«. Zaradi časovne spremembe iz let in mesecev v tedne in dneve se bo morala miselnost pri HRM spremeniti iz strateških partnerjev v organizacijah v upravnike ali agente sprememb (angl. change agent)20. V prihodnosti bodo ključne besede pri kadrovskem menedžmentu »hitreje, bolje, pametneje«. 41 Delo in varnost H Znanstvena priloga Plod zavedanja teh prihajajočih se sprememb je Model štirih svetov, ki so ga predstavili strokovnjaki mednarodnega podjetja PricewaterhouseCoopers leta 2018 v enem izmed svojih zadnjih izčrpnješih poročil. Gre za dvodimenzionalen model, kjer pomembni dimenziji kolektivizem - individualizem in fragmentacija - integracija določata soobstoj štirih različnih poslovnih okolij, s čimer pa so pogojene tudi različne HRM prakse. Ti svetovi naj bi se po napovedih analitikov razvili že do konca naslednjega desetletja22. dejavnosti z enakih področij združevale v lastna stanovska in socialna združenja, pri čemer bi postavili plodna tla tudi za samoupravljanje s strani zaposlenih. »Rumeni« delodajalci bodo omogočali delo na daljavo, prožne oblike dela in razgiban delovnik, pri čemer bo naravnanost »od 8-ih do 4-ih« utonila v pozabo. Dogajalo se bo, da bodo meje med poklicnim in zasebnim pogosto zabrisane. Delo ne bo zgolj pridobitna dejavnost, temveč slog našega vsakdana. MODEL ŠTIRIH SVETOV fragmentacija kolektivizem individualizem ntegracija RUMENI SVET: LJUDJE NA PRVEM MESTU Prevladujoča miselnost takšnih podjetij bo socialna naravnanost, usmerjenost v odnose med zaposlenimi in v odnose podjetja do različnih socialnih skupin. Tu imajo najpomembnejšo vlogo ljudje in sinergija sistema vrednot. Zaposlenim bosta pomembna višji smisel dela ter spoštovanje integritete in humane naravnanosti do preostalega socialnega okolja, v katerem ima dotično podjetje svoje raznolike vplive. Pomembni bodo socialno mreženje in povezovanje, izkoriščanje pozitivnih sinergijskih učinkov in dopuščanje raznolikosti: tako v poslovnih pristopih, stilih vodenja kot tudi delu z zaposlenimi. Vizija je, da bi se ponovno vzpostavil sistem cehovstva, a v modernizirani obliki. Tako bi se poslovne in storitvene RDEČI SVET: POKAŽIMO POT INOVACIJAM IN USTVARJALNOSTI Eden od možnih svetov, kjer bodo do leta 2030 prednjačile napredne tehnologije ter smotrna raba avtomatizirane in umetne inteligence. Zaposleni bodo projektni delavci, specialisti, ki v podjetju ostajajo zgolj za fleksibilno, a določeno obliko časa. Še več bo digitalnih platform, novejših modelov dela, raznoliki bodo načini zadovoljevanja potreb naročnikov. Zaradi čedalje večjih potreb po znanju se bodo zaposleni morali samoiniciativno posluževati vseh možnih načinov strokovnega izpopolnjevanja, pridobivanja specialističnih znanj, mehkih, predvsem pa trdih veščin. Tisti z zastarelimi kompetencami bodo kaj hitro izpadli iz sistema prožnih oblik dela, ki ne nudijo vedno zgolj varnosti 42 Delo in varnost H Znanstvena priloga zaposlitve. Za »rdeča« podjetja bodo inovacije in vložki vanje prinesli tudi določeno mero tveganja, potrebna bosta nenehen stik s konkurenčnimi deležniki in spremljanje dogajanja izven podjetja. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli vodje, koordinatorji dela in iskalci virov. ZELENI SVET: TRAJNOSTNA USMERITEV V DRUŽBO »Zeleni svet« zajema vsa tista podjetja, ki se in se še bodo zavzemala za trajnostni razvoj, samozadostnost, varovanje okolja, družbeno odgovornost in družbeni aktivizem. Naloga kadrovskega menedžmenta je poskrbeti predvsem za ekološko osveščenost zaposlenih, s čimer so bo povečalo delo v virtualnih delovnih okoljih, telework centrih in fleksibilnem delovnem času. Večina podatkov v tovrstnih delovnih organizacijah bo zgolj v oblaku, saj bo tiskanje omejeno. Prevoz bo omejen zgolj na ponudnike javnega prometa. Omogočeno bo tudi udejstvovanje v družbeno koristnih delih, ki se bodo najverjetneje izkazala kot zanesljiv poligon za opazovanje zaposlenih in preverjanje, ali se njihov vrednostni sistem ujema z »zelenim« poslanstvom delovne organizacije in poklica, ki ga ta oseba opravlja. Geslo poklicev, ki bodo nastali v tem poslovnem okolju, bo: »Ljudje in družba«. MODRI SVET: VEČJE JE BOLJŠE »Modri svet« predstavljajo globalna, multinacionalna podjetja in korporacije, kjer so v ospredju zaslužki, skrb za stranke in zadovoljstvo s storitvijo ter izkoristek razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. V takih poslovnih okoljih bo ključno delo s talenti in ključnimi kadri, kjer se bo potrebno osredotočiti predvsem na učinkovito uravnovešenje med delom in zasebnim življenjem. Veliko bo poudarka na moči delovnega mesta (predvsem na centralnosti in fleksibilnosti) ter na strokovni in referenčni moči vodij. Zaradi številnih globalizacijskih vplivov in velikih finančnih vložkov v igri bodo morale HR službe vzpostaviti močan sistem managementa tveganj in tveganih odločitev (angl. risk management). Vprašljivo je, kako bo nek oddelčni vodja lahko sprejemal odločitve skupaj s svojimi sodelavci, če pa bo le-teh toliko in še ti bodo geografsko in časovno razpršeni po severni ali južni polobli. HR strokovnjaki bodo obenem spremenili načine merjenja delovne uspešnosti in učinkovitosti, obenem pa optimizirali sisteme nagrajevanja, ki bodo ustrezali poglavitnim načelom pravične organizacijske klime. ZAKLJUČNE MISLI Kot smo lahko videli v pričujočem prispevku, prihodnost dela in poklicev prinaša številne izzive za vse akterje na področju zaposlovanja, vključno tistimi, ki skrbijo na področju zdravstvene dejavnosti. Medicina dela se trenutno razhaja na razpotju med analognim in digitalnim, med starim in novim, med umirjenim in hitrejšim. Delovna mesta postajajo »bogatejša« za kopico delovnih tveganj, zahtev in obremenitev, delovno prebivalstvo pa v oblaku sprememb ostaja z vsemi svojimi psihofizičnimi kapacitetami enako kot pred desetletji. Ne le znotraj znanosti, temveč v praksi bodo potrebni premiki od kurative poklicnih bolezni (tudi duševnih) v ne le preventivo, temveč predvsem delovno opolnomočenje. Težava ne bo samo v tehnoloških odvisnostih ali pa nepravičnem delovnem okolju, temveč tudi v fleksibilnosti delovnega časa, ki ga napovedujejo z novimi poklici. Si predstavljate, da delate malo iz pisarne, malo od doma, malo z vlaka na poti domov in še malo takoj zatem, ko svojim otrokom vključite 3D pripovedovalca pravljic in jim s poljubom na čelo zaželite lahko noč? Morda to počnete že sedaj, pa vendar: predstavljajte si to početje v še bolj intenzivni in zahtevni obliki. Temelj takšnega početja (bo) sta zagotovo samodisciplina in psihološka trdnost. Kaj pa dejansko zaslužen počitek? S tako »razcefranim« načinom dela bo težko miselno odklopiti od dela, projektnih rokov in vseh digitalnih »TO-DO« seznamov. Še vedno ni jasno, ali nam bo vsa ta predvidena in napovedana tehnologija olajšala ali zagrenila življenje. Bodo roboti zabrisali obstoječa delovna mesta z namenom, da bo človek opravljal večinoma informacijsko delo, večurno sedenje za ekranom ali pa pred hologramom pa bo povzročilo številne kronične bolezni zaradi neaktivnosti? Kako bo z zdravjem na delovnem mestu? Bo medicina dela kot taka dobila večjo prepoznavo in nalogo, saj bo večina novih delovnih mest vsebovala oznako »s povečanim tveganjem«? Iz kritične psihološke perspektive je težko predvideti, kaj šele verjeti, da delavcev ne bomo več zaposlovali zato, da zapolnimo določeno delovno mesto, ampak bo namesto tega delo prilagojeno profilu znanja vsakega posameznika, kot so to napovedali na 5. konferenci EUROSHNET v Sevilli leta 2015. LITERATURA 1. Ginzberg, E. Toward a Theory of Occupational Choice. Career Development Quarterly (1988) 36; 358-363 2. Super, D. E. Career and Life Development. V Brown D. in Brooks, L. (ur.) Career Choice and Development, San Francisco, 1984: 192-234 3. Driver, M. J. (1979). Career concepts and career Management in Organizations. V Cooper, C. (ur.) Behavioral Problems in Organizations, Washington, 1979: 79-139 4. Cvetko, R. Razvijanje delovne kariere, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede 2002 5. Možina, S. Kariera. Revija za razvoj (1991) 7(8); 33 6. Brečko, D. Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom, Ljubljana, Planet GV 2006 7. https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev 8. Muršak, J. Kvalifikacije, kompetence, poklici: poskus sinteze. Sodobna pedagogika (1999) 50(2); 41 9. https://www.media.ehea.info/file/Framework_for_qualifications/69/2/EQF-LLL-expaining-2008_596692.pdf 10. Statt, D. Psychology and the World of Work, London, Macmillan 1994 11. http://www.careercast.com/jobs-rated/most-endangered-jobs-2016 12. Kramberger, A. Poklici, trg dela in politika, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede 2004 13. http://www3.weforum.org/docs/WEF_FOJ_Executive_Summary_Jobs.pdf 14. Crosby, O. New and Emerging Occupations. Occupational Outlook Quarterly (2002) 2; 17-25 15. Acemoglu, D. in Autor, D. Skills, Tasks and Technologies: Implications for Employment and Earnings. V Ashenfelter, O. in Card, D. (ur.) Handbook of Labor Economics, Amsterdam, 2011: 1043-1171 16. https://www.kent.ac.uk/careers/ Choosing/future-jobs.htm 17. http://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/5526 18. Mihelič, A. Upravljanje kompetenc v funkciji obvladovanja kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacij. V Kompetence in kakovost: 16. letna konferenca Pomurskega društva za kakovost, Murska Sobota, Modrijan, 2010: 20-23 19. http://www.iftf.org/uploads/media/SR-1382A_UPRI_future_work_skills_sm.pdf 20. Wright, P. M. in Dyer, L. People in the E-Business: New challenges, new solutions, NY Cornell University 2000 21. http://futurehrtrends.eiu.com/report-2014/challenges-human-resource-management/ 22. https://www.pwc.com/gx/en/services/people-organisation/workforce-of-the-future/workforce-of-the-future-the-competing-forces-shaping-2030-pwc.pdf 43 Delo in varnost H Znanstvena priloga Prekarnost 2. del Avtor: prim. prof. dr. Marjan Bilban, ZVD Zavod za avrstvo pri delu Raziskave so pokazale, da so za prekarne oblike dela in zaposlitev v evropskih državah bolj dovzetni mladi in manj kvalificirani delavci. Ženske delavke v primerjavi s svojimi moškimi kolegi pogosteje zasedajo slabše plačana dela ter so pogosteje vpete v kratkoročne zaposlitve, medtem ko so za moške bolj verjetne zaposlitve z neugodnimi fizičnimi pogoji dela. Podatki kažejo, da se vsi indikatorji prekarnosti v bistveno večji meri pojavljajo med mladimi v starosti od 15 do 23 let, v vseh državah, zajetih v raziskavo, z izjemo Francije, pa se kažejo tudi občutne razlike med moškimi in ženskami, kjer še posebej izrazito izstopa razlika v trajanju zaposlitve. Med delavci z najnižjimi dohodki je veliko več žensk s pogodbami za določen čas s trajanjem manj kot eno leto. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili tri skupine, ki so na trgu dela najbolj množično marginalizirane, hkrati pa po mnenju analitikov prekarnosti skupaj s starejšimi in delavci s posebnimi potrebami zanje velja tudi statistično večja verjetnost, da bodo vpeti v prekarne oblike zaposlitev. ŽENSKE Za zahodne industrijske družbe je bilo v preteklosti značilno, da so moški zaslužili t. i. družinski dohodek, s katerim naj bi bili sposobni preživljati celotno družino. Z vstopom žensk na trg dela pa se je vzporedno individualiziral tudi dohodek. Tako ženske niso bile nikoli upravičene do družinskih prihodkov, na drugi strani pa so se prihodki znižali tudi moškim. Ženske so tako vse do danes v večini držav in gospodarskih panog za enako delo plačane manj, hkrati pa so obremenjene tudi z nego in skrbjo za otroke in družino, kar v ekonomskem smislu ni ovrednoteno delo (20). Prekarno delo je v veliki meri povezano z delom in zaposlitvami žensk. Da so ženske nadpovprečno zastopane med prekarnimi delavci, priča tudi raziskava Evropskega parlamenta iz leta 2010 (10). Ženske po vsej Evropi so v bistveno večji meri vpete v zaposlitve za krajši delovni čas, med ženskami pa je tudi veliko večji odstotek neprostovoljnih zaposlitev za krajši delovni čas (10). Tradicionalna delitev dela je ženske prikovala bodisi na gospodinjska opravila ali atipične, sezonske in kratkotrajnejše zaposlitve. Do danes so nadpovprečno zastopane v podplačanih in manj stabilnih panogah, kot so živilsko-predelovalna industrija, tekstilna industrija, v industriji elektronskih polizdelkov in delu na kmetiji, ki jim ne nudijo varnih in kakovostnih zaposlitev. Ženske so v veliko večji meri zastopane tudi na področju dela za krajši čas, zato jim lastni prihodki redko omogočajo finančno neodvisnost. Izsledki raziskav kažejo, da se ženske 45 Delo in varnost H Znanstvena priloga po vsem svetu pogosteje znajdejo v prekarnih oblikah zaposlitve, vendar jih spremljajo še slabši delovni pogoji kot moške, ujete v prekarne oblike zaposlitve. V Španiji dela ena tretjina žensk na podlagi pogodb za določen čas. V Koreji je kar dve tretjini delavk na negotovih pogodbah, njihova plača pa dosega okoli 40 odstotkov plače rednega moškega delavca, v državah tretjega sveta pa je položaj žensk še veliko slabši (24). V Kanadi se ženske dvainpolkrat pogosteje kot moški znajdejo v zaposlitvah s krajšim delovnim časom, v zaposlitvah za določen in skrajšani delovni čas pa je celo štirikrat več žensk kot moških, prav tako je pri delih z nižjimi urnimi postavkami več žensk kot moških, ženske pa so tudi manj pogosto zastopane s strani sindikatov. MIGRANTI Velik del prekariata predstavljajo migranti. So razlog hitre rasti prekariata, hkrati pa njegova glavna žrtev. Rast deleža migrantov v razvitih zahodnih državah se iz leta v leto povečuje, upad je bil zaznan le v obdobju nedavne recesije. Ob prelomu tisočletja v sedemdesetih državah migranti predstavljali vsaj desetino prebivalstva, njihov glavni problem pa je, da imajo omejene pravice. Migranti so pehota kapitalizma, na rezultatih njihovega dela je bil zgrajen tudi globalni kapitalizem. V državah, kamor se preselijo, nimajo enake stopnje varnosti in priložnosti, kot jih imajo ostali člani družbe, zato so lahka tarča dolgotrajnega izkoriščanja v prekarnih zaposlitvah. Večinoma prihajajo iz držav z nizkimi prihodki in pričakovanji, zato so pripravljeni sprejeti tudi slabše plačana dela, delo s skrajšanim delovnim časom ali delo za določen čas. Delavci na robu družbe in brezposelni jih zato pogosto sprejemajo z nenaklonjenostjo, saj jih krivijo za njihov slab položaj in omejene priložnosti, kar predstavlja tudi širše družbeni problem. Glede na raziskave, v katero je bilo vključenih dvanajst evropskih držav, so v vseh državah migrantski delavci (tako iz držav tretjega sveta kot ostalih držav EU) zasedali najslabša in najbolj prekarna delovna mesta, v še posebej depreviligiranem položaju so se znašle ženske migrantke ter ilegalni migranti. Njihov položaj in okoliščine na delovnem mestu so v veliki meri odvisne od tega, ali govorijo jezik gostiteljskega okolja, ali poznajo svoje pravice ter ali imajo primerne delovne kompetence. V primerjavi z ostali delavci na enakem delovnem mestu prejemajo običajno nižje prihodke, ker jim delodajalci pogosto ne plačujejo dodatkov in zavarovanj, pa imajo tudi manj socialnih in delavskih pravic. Raziskave pričajo tudi o njihovi bistveno večji delovni obremenitvi in večjem časovnem obsegu dela, pri delavcih latinskega in afriškega izvora pa je na podlagi raziskave iz Španije moč govoriti tudi o številnih oblikah diskriminacije na podlagi njihovega etničnega porekla. Migrantski delavci so prvi, ki v obdobju manjših naročil in recesije ostanejo brez dela, k njihovemu slabemu položaju prispeva tudi izključenost iz formalnih in neformalnih delavskih omrežij in sindikalnega zastopništva, velikokrat pa njihovega položaja ne ščiti niti delovnopravna zakonodaja (5, 20). 46 Delo in varnost MLADI Če je imela babyboom generacija v svoji mladosti še dostop do brezplačne izobrazbe, dosegljive cene nepremičnin ter celo lastne vikend hiške, dobre pokojnine ter možnost zgodnega upokojevanja, imajo mlajše generacije danes v večini zahodnih družb ob vstopu na trg dela kredite od izobraževanja (čeprav jim izobrazba ne zagotavlja stabilne službe) in razmajano lestvico napredovanja. Finančni sistem, ki je njihovim staršem omogočal življenje v blagostanju, pa jim ponuja le izbiro med slabimi, negotovimi oblikami zaposlitve ali brezposelnostjo (20). Tako prekarnost kot brezposelnost sta med mladimi prisotni v večji meri kot med preostalimi skupinami na trgu dela. Po navedbah raziskave Mednarodne organizacije dela se je med mladimi v obdobju nedavne recesije brezposelnost v državah EU med letoma 2008 in 2010 iz 15 odstotkov povzpela na 21, v Španiji pa skoraj na 46 odstotkov. Zaradi svojih omejenih zaposlitvenih možnosti so zato v večji meri pripravljeni prevzeti tudi bistveno slabše plačane in manj stabilne oblike dela. Brezposelnost in vpetost v negotove, prekarne zaposlitve sta posebej značilni za mlade iz nižjih družbenih slojev, kar le še zaostruje razredno razslojenost. Glede na raziskavo med mladimi v dvanajstih evropskih državah so ugotovili, da se vpetost v prekarno delo in zaposlitve v največji meri pojavlja med mladimi brez delovnih izkušenj, ki povečini tudi prvič stopajo na trg dela. Posebej dovzetni za prekarne oblike zaposlitve so tudi mladi, ki se zaradi pomanjkanja primernih kompetenc in kvalifikacij za delo ne morejo potegovati za stabilnejša in bolje plačana delovna mesta. Mladi univerzitetno izobraženi, ki so za večino zaposlitev preveč kvalificirani, ob tem pa še nimajo ustreznih izkušenj in kompetenc za trg dela, so glede na raziskavo sicer najmanj podvrženi prekarnosti, vendar njihov položaj slabi relativno višja starost ob iskanju prve zaposlitve, zaradi H Znanstvena priloga česar se kasneje osamosvajajo, pogosto pa nosijo tudi breme odplačevanja dolga svojega izobraževanja (5). Da lahko pričnejo odplačevati dolg, so, pogosto po zaključku šolanja, čim prej pripravljeni sprejeti kakršno koli zaposlitev, tudi, če so zanjo preveč kvalificirani (20). Evropi je večina mladih tekom študija vpetih v študentsko delo, po študiju pa se trudijo preko pripravništev pridobiti ustrezno zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi. Vendar pa se vse pogosteje dogaja, da stopajo iz enega pripravništva v drugo, brez možnosti po vertikalnem napredovanju. Kljub temu, da je veliko mladih danes še leta po zaključku šolanja vpetih v zaposlitve, ki so pod njihovim nivojem izobrazbe in usposobljenostjo (5,20), ugotavljajo, da položaj mladih na trgu dela in njihov odnos do prekarnosti ni enoznačen. Ob tem navaja podatke mednarodne raziskave, kjer dve tretjini mladih pravi, da bi raje delali kot samozaposleni in bili pri svojem delu neodvisni, kot da bi sprejeli redno zaposlitev in bili odvisni od sodelavcev in nadrejenih. To odstira dvojno naravo prekarnosti, ki je posebej izrazita ravno pri mladih. Mlade manjša varnost običajno manj moti kot ostale družbene skupine - še posebej, če imajo na ta račun več svobode glede izbire in organizacije lastnega delovnega časa. Mladi, ki priložnostno delajo preko študentske napotnice, migranti, ki so v delovnem razmerju z zaposlitveno agencijo, pripravniki in invalidi v delovnem razmerju, ki traja do izteka državne subvencije, ter mlade ženske, ki so velikokrat prisiljene v delo za polovičen delovni čas, so vse prej kot homogena skupina prekarnih delavcev. Kljub temu pa imajo veliko skupnega. Da jim delo omogoča preživetje, se morajo na trgu dela vesti kar najbolj oportuno, saj jih na več življenjskih področij prežema negotovost. Zanj predstavlja sodobna prekarnost dovolj močan povezovalni imenovalec, da v skupinah prekarnih delavcev vidi nov nastajajoči razred (20). RAZPRAVA Kaj zaznamuje prekarno delo (8)? Težko je govoriti o posameznih značilnostih, bolje je razmišljati o prekarnem delu kot o kombinaciji različnih elementov. Večinoma govorimo o posledicah, ki nastanejo zaradi dejstva, da delavke in delavci v oblikah dela, ki ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi, nimajo enake stopnje varstva glede na delovnopravno zakonodajo. Te posledice so negotovost, nizko plačilo, omejeni socialni prispevki in druge redno zaposlenim zakonsko določene pravice, večinoma kratkotrajnost dela ter fleksibilnost na strani delavke ali delavca v smislu prilagajanja potrebam delodajalcev. Iz tega izhaja vse od pogosto nizkega in nerednega plačila, pa do odgovornosti prekarnih delavcev za plačevanje nekaterih ali vseh prispevkov za socialno varnost. V tej točki lahko prepoznamo zelo pomemben trend, ki je prisoten v procesu prekarizacije, in sicer prenašanje stroškov z delodajalcev na delavke in delavce. Tveganje in odgovornost sta prenesena na delavke in delavce, kar v praksi pomeni predvsem, da prekarno delo hitro ni več samo delo, ampak ima veliko širši vpliv na celotno življenje posameznika. Tako kot prekarno delo lahko tudi prekarno življenje razumemo z vidika posledic; pri mladih prihaja do podaljšanja odvisnosti od staršev in nezmožnosti najemov kreditov za nakup stanovanja, v splošnem pa prekarno življenje zaznamuje vse večje tveganje za revščino in socialno izključenost, kar je še posebej zaskrbljujoče zaradi naraščajočega števila revnih delavk in delavcev. Med samozaposlenimi jih vsaj četrtina živi pod pragom revščine. Drug vidik vpliva prekarnega dela na celotno življenje je izjemno pomemben negativen vpliv na zdravje. Prekarni delavci imajo številne zdravstvene težave, ki v marsičem izhajajo iz negotovega zaposlitvenega statusa, v primerjavi z redno zaposlenimi pa imajo tudi oviran dostop do zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih ustanov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so izvedli kvalitativno raziskavo v okviru projekta »Skupaj za zdravje«, s katero so ugotovili, da so posebej ranljivi posamezniki, ki so zaposleni prek avtorskih in podjemnih pogodb. Te so bile prvotno namenjene redno zaposlenim, ki opravljajo dodatno delo, s porastom prekarnih zaposlitev pa so mnogi zaposleni le prek njih. Z uvedbo nove obdavčitve teh pogodb se od vsakega izplačila odvaja 6,36 odstotka v zdravstveno blagajno, kar pa osebi ne daje pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ampak le pravico kritja stroškov v primeru nezgode na delovnem mestu. Posamezniki imajo zgolj možnost, da si sami plačajo obvezno zdravstveno zavarovanje, to pa skupaj z dodatnim zavarovanjem stane najmanj 50 evrov mesečno. »V obdobjih, ko so njihovi prilivi dovolj visoki, si ta strošek lahko krijejo, vendar sogovorniki omenjajo, da se zaradi negotovega finančnega stanja pogosto odločijo, da si ne bodo uredili ene ali obeh oblik zdravstvenega zavarovanja,« ugotavlja raziskava. V podobnem položaju so tisti, ki jih je delodajalec prisilil v odprtje s. p.-ja, saj jih drugače ni bil pripravljen zaposliti. Ker je ta oblika zaposlitve negotova zaradi plačilne nediscipline, stroškov zdravstvenega 47 Delo in varnost H Znanstvena priloga zavarovanja pogosto niso zmožni pokriti. Če se to dogaja več mesecev, sledi izterjava. Dokler ne plačajo prispevkov, so samoplačniki za vse zdravstvene storitve, razen nujne medicinske pomoči. Poleg oviranega dostopa do zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih ustanov imajo prekarni delavci in številni samozaposleni ovirano tudi pravico do bolniškega staleža. »Sogovorniki in sogovornice izpostavljajo, da so, četudi imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, pogosto v položaju, ko si bolniške ne morejo privoščiti.« To pomeni »kopičenje zdravstvenih težav ter zaplete tudi pri obolenjih, ki so drugače lažje ozdravljiva«, zaključuje raziskava. Slovenija je v samem vrhu v EU po deležu prekarnih zaposlitev, med katerimi izstopajo predvsem zaposlitve za določen čas. Leta 2011 so imele znotraj EU večje deleže zaposlitev za določen čas le še Španija, Poljska, Portugalska ter Nizozemska. Leta 2007 je bil vsak peti delavec zaposlen za določen čas, v času krize pa se je ta delež nekoliko znižal, saj so prav ti delavci prvi občutili negativne socialne posledice krize (12). V prvem četrtletju leta 2016 je bilo zaposlitev za določen čas 17,8 odstotka, med katerimi je bilo 18,7 odstotka žensk in 17,0 odstotkov moških. Posebej zaskrbljujoči so podatki med mladimi, saj je v starostni skupini med 15. in 29. letom za določen čas zaposlenih kar 53 odstotkov mladih. Delež mladih žensk, zaposlenih za določen čas, je z 61,7 odstotka občutno višji kot je delež moških (46,1 odstotka). Zdi se, da vključujoč trg dela, ki vsem posameznikom ne glede na njihove osebne okoliščine omogoča kakovostno, dostojno zaposlitev tako v Evropi kot v Sloveniji, že dolgo ne obstaja več. Družbe v 21. stoletju vse bolj odstopajo od Ustave Mednarodne organizacije dela, kjer je zapisano, da »delo ni blago, delavci so ljudje«. Zato je nujno, da delovna zakonodaja spodbuja kakovostna delovna mesta, da preprečuje ali vsaj zmanjšuje pojav zaposlenih revnih in spodbuja nediskriminatorne prakse delodajalcev. Prav zato bi moral biti gospodarski razvoj v funkciji zagotavljanja čim boljšega življenja ljudi v neki družbi ter zagotavljanja dostojnih minimalnih standardov na področju dela, ki preprečujejo prekarizacijo dela. Zelo pomembno je vzpostaviti primeren delovnopravni položaj delavcev, saj lahko razvita delovna zakonodaja (12) »krepi položaj posameznikov, izboljšuje kakovost njihovega življenja, njihove razvojne potenciale in sposobnosti.« Kljub trendom k večji prožnosti trga dela tako evropski kot slovenski pravni red kot običajno obliko zaposlitve še vedno določata zaposlitev za nedoločen čas. Ne glede na to pa nacionalni pravni okvirji v večini evropskih držav omogočajo razraščanje prekarnih oblik dela. Ne glede na nacionalne kontekste in pravne okvirje delovna zakonodaja povsod temelji na definicijah delavca in delodajalca ter na opredelitvah njunih funkcij. Problem nastane, ko se delavec ne more popolnoma umestiti v pravne opredelitve zaposlenega in zato ni upravičen do delavskih pravic, izhajajočih iz zakonodaje. Prekarno delo ima tako nemalokrat vse znake delovnega razmerja, vendar delavec kljub temu nima pogodbe o zaposlitvi, saj delodajalci pogosto s pridom izkoriščajo nabor okoliščin, kjer prikritih delovnih razmerij ni vedno lahko prepoznati. K f m Prikrita delovna razmerja so tako še posebej pogosta v državah, kjer sodne prakse razlikujejo med kategorijama zaposlenih in samozaposlenih (24). V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih jasno predpisuje, da delavec ne sme opravljati dela po pogodbi o delu, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Če torej v delu obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pri ugotavljanju, ali gre za nedovoljeno obliko prekarnega dela ali za resnično samozaposlitev, izpostavljajo, da so pri tem »pomembni odgovori na vprašanja, kdo je gospodar posla, kdo organizira delovni proces, kdo nadzoruje delo in daje navodila in v čigavem imenu ter na čigav račun se posluje.« Kljub navedenemu pa so delodajalci v praksi v izogib obveznostim, ki jim jih določa Zakon, pogosto nadvse domiselni pri iskanju pravnih vrzeli in z delavci raje sklepajo delovna razmerja na podlagi pogodbe civilnega in gospodarskega prava, ki v bistveno manjši meri ščitijo delavce (17). ZAKLJUČEK Na prekarno delo lahko gledamo z dveh vidikov. Potencialno pozitiven vidik je povezanost med povečanjem prožnosti in razširjanjem koncepta in prakse dela, saj širša definicija dela vključuje tudi družbeno marginalizirane in nevrednotene oblike dela in načine zaposlovanja, ki so vedno manj stigmatizirane. Podjetja zaradi prekarnih oblik dela ostajajo prožna in zmanjšujejo stroške dela. Drugi, negativen vidik pa je povečevanje obsega in zahtevnosti dela ter povečanje negotovosti dela in življenja delavcev, ki so prekarno zaposleni in katerih zaposlitve ne spremlja hkratna normalizacija prožnih oz. prekarnih oblik dela in zaposlovanja. Le malokateri delavec ima namreč korist od 48 Delo in varnost H Znanstvena priloga teh atipičnih pogodb o zaposlitvi in delu. Za večino sta glavni posledici takšnih pogodb nižja plača in nižja socialna varnost. Kombinacija obojega drastično poveča tveganje revščine za skupine ljudi, ki izbirajo oziroma so primorani izbrati takšno delo (13,14). Čeprav prekarno delo že spominja na izkoriščanje, se ljudje vseeno odločajo za to, bodisi ker so primorani bodisi ker si želijo. Mogoče smo trenutno le v prehodnem obdobju, ko mnogo ljudi ne deluje v stroki, za katero se izobrazijo, in morda bo čez čas prekarnega dela vedno manj. Skoraj zagotovo pa lahko rečemo, da bo ta oblika dela še vedno močno razširjena med mladimi, ki bodo na prehodu iz mladostniškega obdobja v odraslo dobo v želji po finančni samostojnosti poprijeli za vsako delo, ne glede na delovni čas, bonitete itn., le da bo osnovna urna postavka dovolj visoka. Če bi se država z zakoni odločila omejiti prekarno delo, bi lahko le še poslabšala status prekarnih delavcev, pojavila pa bi se kakšna druga oblika dela, ki bi s čim manj definiranim delovnim razmerjem omogočala kvaliteten zaslužek. Žal pa se nobena od teh oblik dela ne šteje v pokojninsko dobo, zato bo vedno manj upokojenih in vedno več starejših in "izčrpanih" delavcev (13). Prekarizacija zaposlovanja se dogaja na več ravneh: »nanaša se na slabšanje delovnih pogojev za delavce in delavke, zmanjševanje delavske zaščite in pravic iz dela, delavčevo prepuščenost samemu sebi in slabšanje možnosti za spopad s tveganji zaradi manjše kolektivne povezanosti in pospešene individualizacije, povečano moč delodajalcev in pospešeno spreminjanje standardnih zaposlitev v praviloma slabše, negotove službe z več tveganji.« Prekarizacija pa ne zajema zgolj delovnega okolja, pač pa se s področja dela prenaša tudi na druga področja, zato je smiselno govoriti o prekarizaciji celotnega življenja. Potrebna je čim prejšnja rešitev problema tako s strani delodajalcev kot s strani delavcev. Najlažji način je eliminacija razlogov za odločanje za takšno obliko dela na obeh straneh. Posledice globalizacije postajajo vedno bolj vidne komaj v zadnjih nekaj letih, zato prekarno delo opredeljujemo kot sorazmeroma novo obliko dela, posledica tega pa je, da prekarni delavci še niso tako dobro organizirani v različne organizcije - npr. sindikate. LITERATURA 1. Casas-Cortes M. A Genealogy of Precarity: A Toolbox for Rearticulating Fragmented Social Realities in and out of the Workplace. Rethinking Marxism: A Journal of Economics, Culture & Society, 26, 2014 (2): 206-226. Dostopno prek spleta 2. Kalleberg A. L.. Precarious work, insecure workers: Employment relations in transition. American Sociological Review ,2009, 74(1), 1-22. 3. Petrič M. Vpliv prekarne zaposluitve na zdravje zaposlenih v Evropi: sistematičen pregled literatura, NIJZ , 2017 (še neobjavljeno) 4. Brinkmann U., Dörre K., Röbenack S., Kraemer K., Speidel F. Prekäre Arbeit: Ursachen, Ausmaß,soziale Folgen und Subjektive Verarbeitungsformen unsicherer Beschäftigungsverhältnisse. Bonn: 2006 Friedrich-Ebert-Stiftung, 5. Standing G. (2011). The precariat: The new dangerous class. London: Bloomsbury Academic. 6. Lewchuk W., de Wolff A., King A., Polanyi M. From job strain to employment strain: Health effects of precarious employment. Just labour 2002, 3, 23-35. 7. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja - 1. del. Pridobljeno dne 23. 06. 2018 s spletne strani 8. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Prekarno delo in oblike dela, ki se opravljajo izven sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pridobljeno dne 23. 06. 2018 s spletne strani 9. McKay S., Clark N., Paraskevopoulou A. Precarious Work in Europe. Causes and consequences for the Agriculture, Food and Tourism sectors. London: Working Lives Research Institute, 2011 London Metropolitan University. 10. McKay S., Jefferys S.,Paraksevopoulou A, ur. Precarious work and social rights. London: Working Lives Research Institute, Faculty of Social Sciences and Humanities, 2012 London Metropolitan University. Dostopno prek spleta 11. Kambič M. Prekarno delo, prekarnost življenja: primer prekarnih delavk. UL Fakulteta za družbe vene, Magistersko delo, Ljubljana 2016 12. Kresal B. Fleksibilne ali prekarne oblike zaposlitve. Delavci in delodajalci 2-3/2011, 169-182. 13. Svetina I. Svetovni dan dostojnega dela - dan za razmislek o pomenu dostojnega dela in spoštovanju pravic. Ljubljana:SURS, 2016. 14. Jaklič M, Boštele M. Evropski prekariat: Velike napake v imenu liberalizacije trgov. Delo 2015 15. Schnattinger P. Rezultati ankete Wage dynamics network za leto 2014 v Sloveniji Ljubljana: Banka Slovenije; 2015. 16. Smolej S. Negativne plati fleksibilizacije zaposlovanja. Delo za določen čas v storitvenem sektorju in pojav revščine med zaposlenimi. Socialno Delo, 2009, 48 (4): 199-206. 17. Markežič M., Pakiž A., Grimšič R.,Hodošček K. Obrazi prekarnega dela: Prekarno delo in druge oblike dela, ki se opravljajo izven sklenjene pogodbe o zaposlitvi (informacijska zloženka za prekarne delavce). Ljubljana, 2014: Gibanje za dostojno delo in socialno družbo 18. Rodgers G., Rodgers J. ur. Precarious Employment in Labour Market Regulation: The Growth of Atypical Employment in Western Europe. Bruselj: International Institute for Labour Studies 1989. 19. Pokrajac T(mentor): Socialno ekonomske determinante - prekarno delo, seminar UL KJZ 2016 20. Standing G. The Precariat: The New Dangerous Class. London: 2014 Bloomsbury. 21. Kanjuo M.A, Ignjatovič M. Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. stoletja. Teorija in praksa, 2015; 52 (3): 350-381. 22. Mozetič P, Pavlišič A., Pistonik S. Migracije in prekernost: Agencijsko delo migrantov v Sloveniji. Ljubljana: Horizont dogodka: Inštitut za nepodredljive vednost, 2012. 23. Rajgelj, B. Mnogoteri (pravni) obrazi slovenske prekarnosti. 2015 Dostopno prek spleta. 24. International Labour Organization. Policies and regulations to combat precarious employment. Geneva: 2011 International Labour Office 49 Delo in varnost Bv - Cepljenje proti klopnemu meningitisu Nevarna bolezen, učinkovito cepivo Klopni meningitis je nevarna bolezen, ki lahko povzroči hude okvare možganskih ovojnic ali možganov in celo smrt. Zdravljenje je zahtevno. Na voljo pa je učinkovito cepivo. Ste vi ali vaši zaposleni izpostavljeni nevarnosti okužbe? Prenašalci virusa, ki povzroča klopni meningitis, so klopi, ki na človeka prenesejo virus z ugrizom. Aktivni so od pomladi do jeseni. Zadržujejo se v travi, grmovju in gozdni podrasti. Cepljenje je zato posebej priporočljivo za osebe, ki se veliko gibljejo v naravi oziroma je njihov poklic povezan z delom na prostem. Kdaj, kje in kako se cepiti Cepljenje je možno skozi celo leto. Za Zavodu za varstvo pri delu cepljenje uspešno izvajamo že vrsto let. Podatki potrjujejo, da si cepljene osebe zagotovijo visoko varnost pred boleznijo, delodajalci pa s tem pridobijo bistveno zmanjšanje bolniških odsotnosti zaposlenih iz delovnega procesa. Bazično cepljenje proti klopnemu meningitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Po prvem cepljenju izvedemo drugo po enem do treh mesecih in nato še tretje po devetih do dvanajstih mesecih. Prvo revakcinacijo, "osvežitveno cepljenje", se z enim odmerkom opravi po treh letih, nato pa na pet let. Cena enega odmerka cepiva je 30 €. Celoten strošek bazičnega cepljenja je 90 €. Cepljenje poteka v z naročnikom vnaprej dogovorjenih terminih. Na cepljenje se lahko prijavijo tako posamezniki kot podjetja svoje zaposlene, možno je tudi cepljenje v prostorih naročnika. Za izvedbo cepljenja prek delodajalca potrebujemo naročilnico in seznam oseb z rojstnimi podatki, kar nam lahko pošljete po e-pošti. Več informacij in naročila na cepljenje na Zavodu za varstvo pri delu: ga. Rebeka Perko, 01 58 55 140, rebeka.perko@zvd.si. V Zavod za varstvo pri delu izvaja tudi ostala cepljenja (sezonska gripa, hepatitis A in B, tifus). www.zvd.si > * Naročanje NAROČILNICA Podatki o naročniku Ime in priimek (ali ime ustanove): Ulica in hišna številka:................................................................................................................... Pošta in kraj:........................................................................................................................................... Davčna številka (za pravne osebe):..................................................................................... davčni zavezanec: DA / NE Letna naročnina znaša 25 EUR (z vključenim DDV). Plačilo je možno v enem, dveh ali štirih obrokih (želeno označite). Podpis (in žig pri pravnih osebah):............................................................................................ Revija Delo in varnost sodeluje tudi z revijo Gasilec. Delo in varnost 64 let Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom Revija Delo in varnost izhaja že od leta 1955. Delo in varnost se ponaša s kakovostnimi strokovnimi in znanstvenimi vsebinami, s katerimi bralci širijo svoje strokovno znanje in nadgrajujejo delovno področje. Na leto natisnemo šest številk. Vabimo vas k soustvarjanju revije Vedno so dobrodošli ne le vaši članki, temveč tudi vaši predlogi, mnenja, kritike. Pošljete nam jih lahko na naslov deloinvarnost@zvd.si ali izpolnite anketni vprašalnik na stra www.zvd.si/zvd/področja-dela/revija-delo-in-vamost Vaša mnenja in predlogi nam pripomorejo k izboljšavam, vsebine izpod peres strokovnjakov pa bogatijo znanje vseh, ki se ukvarjajo z obravnavanimi tematikami. Naročila na revijo Delo in varnost in več informacij: Pokličite (01) 585 51 28, pišite nam na deloinvarnost@zvd.si ali obiščite www.zvd.si. mm ZVE Z A tiF C. - Nepreklicno naročamo . .. . izvodov revije GASILEC. Naročnina velja od datuma naročila do pisnega preklica (vsaj mesec dni pred novim koledarskimletom). Naročanje Delo in varnost 51 Ambulanta za gastroenterologijo 4 Gastroskopija in kolonoskopija Rak na debelem črevesju je v Sloveniji med najpogostejšimi rakavimi obolenji. Bolezenskih sprememb se marsikdaj sploh ne zavedamo, saj nimajo nujno opaznih simptomov. Ugotovimo pa jih lahko s specialističnim pregledom. Pregledi, kijih v gastroenterološki ambulanti na ZVD izvajajo priznani specialisti z najsodobnejšimi diagnostičnimi napravami, omogočajo zanesljivo analizo zdravstvenega stanja vaših prebavil. Gastroskopija in kolonoskopija veljata za najzanesljivejši metodi, s katerima prepoznamo bolezni prebavil, vključno s predrakavimi in rakavimi spremembami. Specialistični pregled lahko prežene skrbi, v primeru odkritja bolezenskih znakov pa omogoči zgodnje in ustrezno zdravljenje. ZVD. Specialistične preiskave brez čakalnih vrst in z zagotovljenim parkirnim prostorom. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)1 585 51 00 F: +386 (0)1 585 51 01 info@zvd.si www.zvd.si 55 let SLOVENIJA Q9P OLIMPIJSKI REFERENČNI ŠPORTNOMEDICINSKI CENTER ZVD Zavod za varstvo pri delu