Štev. 29. Velja po pošti: ja celo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 13' — ta četrt leta „ „ 6 50 :ca en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: 3ta celo leto naprej K 20" — za pol leta „ „ 10-— -ta Četrt leta „ „ 5'— ta en mesec „ „ 170 ča poSUj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo je V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Štev. 74. U Ljubljani, u torek, M 5 februarja 1901 Političen list za slovenski narod Leto XXXU. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. Honško mirovna konferenca in papeži. Kmalu bo začela v Haagu zopet zborovati mednarodna mirovna konferenca. Dasi bo morda še cclo stoletje preteklo, predno se uveljavi načelo, da morajo velevlasti, predno začno vojsko, predložiti sporne zadeve mirovnemu razsodišču, dasi se vzlic vsem prizadevanjem haaške konference ne bo še tako hitro moglo izvesti splošno razoroženje, vendar nc bo morda nobena druga mednarodna akcija imela lepših uspehov, kot mirovna akcija. Saj jc žc sedaj dosegla velik moraličen uspeh s tem, da so se njenih idej, ki so jih dozdaj propagirali edinole učenjaki, umetniki in verski sektirarji, poprijeli oficiclni politiki, zlasti na Francoskem in Angleškem, kier sc jc za splošno razoroženje zavzel vojni minister Hal-dane. Znana so mirovna prizadevanja predsednika Roosevelta in tc dni je cclo nemški državni kancler Biilovv sprejel apostola svetovnega miru Viliama Steada ter ž njim raz-motrival vprašanje o svetovnem miru. Ker že sedaj nekateri svobodomiselni pe-telinčki delajo na to, da bi tudi to pot izključili papeževega zastopnika od posvetovanj mirovne konference, bo za naše bravce primerno, ako pojasnimo stališče Vatikanovo glede na to vprašanje. Prvi, ki jc izprožil oficijelno misel, naj mednarodna konferenca razmotriva vprašanje o splošnem razoroženju velesil, je bil papež Leo XIII. Znano je, da jc rajni Lco 1. 1885 razsodil med Špansko in Nemčijo sporno vprašanje glede karolinških otokov. V svojem božičnem nagovoru na kardinalski kolegij 1.1893 pa je izrekel željo, naj velevlasti skličejo mirovno konferenco in sc posvetujejo, kako bi sc dalo s primernimi garancijami izvesti razoroženje. V juniju 1. 1894 je Lco XIII. v takratni svoji okrožnici pisal sledeče: »Ze celo vrsto let žive države med seboj le v navideznem miru. Oboroženi mir, kakoršen jc sedaj, je nekaj, kar sc dolgo ne da vzdržati. To naj bi bilo naravno stanje človeške družbe?« L. 1895 sc je Leo XIII. z največjo vnemo zanimal za posvetovanja bruselske interparla-mentarne mirovne konfercnce, 12. januarja I. 1899 pa je pisal protestantu, bogoneznancu Vi-liamu Steadu, ki si mnogo prizadeva za mirovno akcijo sledeče: »Vaša križarska vojska za svetovni mir jc zelo hvalevredno delo, kajti zagotovitev miru jc na.ivzvišenejše stremljenje človeškega duha. Zato ne more sveta stolica, ako hoče ostati zvesta svojim tradicijam, nič bolj želeti kot to, da sc vsi narodi z mirovno zvezo trdno zvežejo med seboj in da vlada v medsebojnih odnošajih držav pravičnost. Naj bi naše stoletje, ki je storilo toliko za pomno-žitev in izboljšanje vojnega orožja, predno za- tone, vendar storilo tudi nekaj plemenitega, kar mu bo zagotovilo hvaležnost človeštva, naj najde sredstva in pota, ki bodo omogočila, da se bo pri mednarodnih sporih uveljavil lahko glas pameti in razsodnosti.« Tudi Pij X. jc vrl prvoboritelj za mirovno idejo. Zc v začetku velike rusko-japonske vojske je po svojih nuncijih izročil obema vladama posredovalni predlog. Tudi na Pija X. se jc obrnil Viliam Stcad ter ga naprosil, naj s posebno manifestacijo za svetovni mir mirovno akcijo pospeši in povzdigne. Mirovno društvo, ki je zborovalo lani v Milanu, in kjer so bile zastopane vse konfesije, vsa naziranja doli do bogotajstva, je posebno slovesno manifestiralo za papeža, ki je v mirovnem vprašanju najvažnejši faktor. Nekateri liberalni listi si prizadevajo prepričati občinstvo, da pri zadnji mirovni konferenci papeževega zastopnika niso pozvali k posvetovanjem iz »kulturnih« razlogov, kar je seveda neresnično. Vsi so priznali, da ravno kulturni razlogi govorijo za to, da sc pozove li konferenci zastopnik največje moralične velesile na zemlji. Pozvale ga velevlasti zato niso, ker jc iz »političnih razlogov« ugovarjala Avstrija, kakor so pozneje odkrili zastopniki švicarskega zveznega sveta. Od takrat so sc razmere znatno izpremeniie in pravih vzrokov ni za to, .da bi sc izključil papežev zastopnik od mirovnih posvetovanj. O pripravah za mirovno konferenco še nekaj podrobnosti. Ruska vlada jc pooblastila znamenitega učenjaka v zadevah internacionalnega prava, profesorja Martensa, da sc dogovori z evropskimi kabineti o pripravah za mirovno konferenco. Zaupnik angleške vlade jc žurnalist Viljem Stead. Predlogi Steadovi so sledeči: 1. Nobena država nc sme sama iz-tirjati z orožem denarja, ki ga dolguje druga država kakemu izmed njenih državljanov. (To je takozvana Drago-doktrina.) Take spore naj reši mirovno sodišče. 2. Izvede naj sc vsai delno razoroženje. Vsaka država naj ima lc toliko vojakov, kolikor odgovarja to številu njenega prebivalstva. Angleška bi na ta način imela nasproti Nemčiji vojakov v razmerju 400 : 60. 3. Vojska med dvema državama se stne začeti šele 14 dni po tern, ko sc pretrgajo diplomatske zveze. 4. Ako kakšna vojskujoča sc država odkloni posredovalne predloge drugih držav, sc ji nc dovolijo nobena posojila. Steada jc sprejel tudi avstrijski minister za zunanje zadeve Aerenthal. Splošno sodijo, da sc bodo sprejeli predlogi Martensovi, ki so zmernejši in bolj praktični kot Steadovi. DRŽAV,NOZBORSK1 KANDIDATI. Na Solnograškcm kandidirajo naprediraki dr. Sylvestcr. dr. Stolzl, Anton Hueber, Hai-der; od katoliškega centra Briill, Bervvein, župnik Untcrladstatter, Wallner, dr. Fuchs. Na Spod.Avstrijskem kandidira dr.Oessmann v okraju Bruck an der Leitha. — Na Češkem so v Warnsdorfu nemški krščanski socialci postavili za kandidata prokurista Moh\valda. — Dr. Sileny. na Moravskem nc bo več kandidiral. NAGODBENO VPRAŠANJE. Strokovne komisije, ki sc bavijo z nagod-benimi vprašanji sc zopet posvetujejo o spornih vprašanjih med Avstrijo in Ogrsko. Pokazalo se je. da posameznih diferenc med obema državnima polovicama ni mogoče rešiti, predno sc ne doseže sporazumljenje glede na celo nagodbo, kar velia posebno za vprašanje o avstoogrski banki in o regulaciji valute. Vrhtega povdarjajo avstrijski ministri, da bo treba skleniti letos boljšo nagodbo kot prejšnja leta, ko ni bilo parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne in enake volivne pravice. REŠKO VPRAŠANJE. Ogrska vlada jc ustavila izvrševanie svojih naredeb, ki so merilc na to, da Reko polagoma pomažarijo. Kar sc tiče matic, je vlada sklenila, uvesti fakultativne mažarske matrike poleg italijanskih. Vlada .ic obvestila reškega župana Via, da sc nc bo uvedla na Reki ogrska državna policija, ampak da ostane vse nri starem. OGRSKE ZADEVE. Slovak Juriga brez imunitete. V ogrski zbornici so v plenumu sprejeli predlog imunitetnega odseka, naj se izročita poslanca. Slovaka žup. Juriga in Jehlicka, da sc izročita sodišču. Prvi bo moral v zapor, ker je obsojen zaradi »ščuvanja« proti Ma-žarom na dve leti ječe. drugi pride še pred poroto. V zbornici ju jc branil Skitsak, ki je obsojal postopanje ogrskih sodišč. Pri tem jc bila dana prilika novemu pravosodnemu ministru Giintherju, vprvič govoriti. Zagovarjal jc nepristransko poslovanje ogrskih sodišč. Novinci za I. 1007. Pri rekrutnem zakonu za I. 1907 jc Oko-licsany iz neodvisne stranke povdarjal, da skupnost armade nc odgovarja ogrskemu dr-žavnopravnemu stališču, dasi sc je nekaj izboljšalo, kar priča pogodba z ogrsko vlado glede na vojaške dobave. Juriga obsoja, da sc rabijo vojaki za politične namene in sc zavzema za boljše postopanje z vojaki. NOVI URAD ZA MAŽARSKE ZADEVE. Glasilu neodvisne stranke »Budapest« ui novi urad za ogrske zadeve pri avstrijskem ministrskem predsedstvu nič kaj všeč. Pravi, da ima ta urad agresiv ni značaj. ŽALOSTINKE ZA POLONYJEM. Sas-klub, shajališče Polonyjcvih pristašev, jc izdal komunike, kjer izvaja, da poine- nja demisija Polonyjeva strahopetnost stranke, ki ga ni mogla vzdržati; Polonyja so vrgli protimažarski vplivi. Njegovi prijatelji trdno upajo, da bo v boljših časih Polonyi stopil zopet na čelo neodvisne stranke. POLOŽAJ NA FRANCOSKEM. — BRIAND ZA SPRAVO? Položaj na Francoskem sc da označiti na kratko sledeče: Clemenceau contra Briand. Odkar je Clemenceau v zbornici o Briandovih separacijskih naredbah dejal: »Vse mogoče slučaje so prorokovali, Ie teli nc, ki so zares nastopili«, si ta dva moža nista več dobra. O predlogu škofov, naj sc bogoslužje uredi na podlagi pogodb med župniki in župani, oziroma prefekti, jc dejal Clemenceau v zbornici, da jc »predrzna provokacija«, izjava škofov pa da .ic »slab časnikarski članek«. Nasprotno Briand; njemu se zdi predlog škofov konci-liantcn. Za kulisami sta se Briand in Clemenceau sicer zopet spoprijaznila, drugače nc bi bil Briand mogel prefektom poslati sledeče okrožnice: Pogodb z župniki ne morejo župani sklepati na svojo roko, ampak na podlagi sklepa občinskega sveta. Pogodbo odobri prefekt le v slučaju, ako ima pogodba trajati dclj kot 18 let. Cerkvena hierarhija naj sc v pogodbi pri-pozna z iziavo, da sklepa župnik pogodbo z dovoljenjem svojih predstojnikov. Škof sam ne sme pogodbe podpisati. KRIZA V SRBIJI. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Naš belgrajski dopisnik nam brzojavlja sledeče: Bel g rad, 4. februarja. Med večino skupščine sc jc pojavila močna struja, ki zahteva sporazum vlade z Avstrijo. Ako so vladi to nc posreči, mora Pasičcv kabinet demisijonirati, ker je po prepričanju kralja in skupščine Pasič največja ovira za sporazum Novi kabinet bo zopet sestavljen iz radikalcev, njegova edina naloga pa bo, doseči sporazum z Avstrijo. Sestava kabineta bo poverjena ministru prosvete Andri Nikoliču. Kriza sc bo rešila, kakor hitro odgovori Dunaj na zadnjo srbsko noto. SULTAN IN KRALJ PETER. Bel g rad. 4. februarja. Sultan se je kralju Petru toplo zahvalil, ker ie kralj poveril poslaništvo pri sultanu svojemu sorodniku dr. Ncnadoviču. Sultan vidi v tem nov dokaz srbsko-turškega prijateljstva, ki jc zadnji čas posebno prisrčno. SPOR MED AMERIKO IN JAPONSKO. Spor med severnimi ameriškimi Zveznimi državami in Japonsko jc vedno ostrejši, dasi oficiclni krogi vso stvar zatajujejo. Kakor znano, noče kalifornijska vlada v San Franciscu Ines de las Sierras, Francoski spisal Charles Nodier. (Dalje.) Skrivnostna dvorana. Sem, gospodje, sem, kriči Bontraix, ki je stopil par korakov naprej. Salon, v katerem bodemo kmalu pozabili blatne cestc mattar-ske; stanovanje, vredno princa. Vidi sc, da jc gospod Ghisniondo ljubil udobnost. Krasno! Ta velikanska dvorana jc bila v rcsnici bolje ohranjena nego vse druge. Luč je dobivala samo od dveh, jako visokih ali precej ozkih oken, ki sta bili tako izborno postavljeni, da jima vreme ui moglo prav nič škodovati. Tapete iz vtisnjenega usnja in veliki starinski naslonjači so delali sobano veličastno in starost pohištva jo jc napravljala šc bolj vzvišeno. Gorostasen kamin ob levi steni jc bil zidan kakor za velikane, in les, ki je bil raztresen po stopnjišču, bi nas grel sto noči, nc samo eno. Okrogla miza, ki je stala blizu kamina, nas jc spomnila nehote na brezbožne gostije Ghismondove, in rad priznani, da me je malo dirnil pogled vanjo. Sedaj pa smo morali še precej letati, da smo se preskrbeli s potrebnimi drvmi in prinesli provijant in svoje zaboje, ki so morali precej trpeti vsled današnje povodtiji. K sreči se ni nič pokvarilo, in celo Bascarove cunje, ki .iih je razprostrl po stolih okoli kamina, so se navzele nekoliko svežosti vzlic svoji starosti. Res jc, da smo Ghisniondovo obedmeo raz- svetlili z desetimi plainenicami, ki smo jih razstavili po različnih v steno vdelanih kandelab-rih, tako da je bila bolj svetla nego kako malo katalonsko gledišče. Samo oni del dvorane, ki jc bil najbližji galeriji slik, jc ostal v temi, ki sc jc vrinila med nas in zunanjo vsakdanjost kakor kaka misterijozna bari.icra. Bila je to tema poetov. Ne. dvomim, sem dejal, ko smo pripravljali viačerjo, da bo naše prenočišče zopet dalo mnogo govorice mattarskim prebivalcem. Kmalu bo bila ura, ko se vsedc Ghisniondo, kakor vsako leto, k svojemu peklenskemu obedu, in luč, ki sije skozi okna, lahko čudno vpliva na živce. Prav lahko, da je ravno to podlaga Estevanovi legendi. Dodaj k temu še to, pristavi Bontraix, da jc morda nekaj lahkoživih veseljakov hotelo tukaj vprizoriti to pripovedko, in prav lahko .ie mogoče, da jc ravno v tem trenotku arricrov oče silil v grad? Sicer sc pa tudi mi lahko s tem zabavamo, jc nadaljeval in pregledoval kostume Bascarov. Glejte, tukaj je vitežka oprava, popolnoma vrezana za kapitana; s to-le bi mi bilo prav lahko predstavljati Ghismondovega oskrbnika, ki .ie bil najbrž tudi jako močne postave; in ta koketen kostum bo spremenil našega lepega, sentimentalnega Ser-gyja v najbolj zapeljivega paža. Priznajte gospodje. da .ic ta moja iznajdba imenitna in da sc bodemo krasno zabavali nocoj. Bontraix je še govoril in sc žc preoblačil od nog do glave, in mi smo ga takoj posnemali, kajti mlade glave so kmalu dovzetne za vsako šalo. Toliko smo pa vendar bili previdni, da nismo odložili svojega orožja, ki k sreči ni preveč kontrastiralo z našimi kostumi. Cclo junaki Ghismondove galerije bi nas mo- rali biti veseli, če bi stopili izza svojih gotiških okvirov med nas. Kaj pa z lepo Ines? sc krohota Bon-trai.v Kaj nanjo ne mislite? Gospod Bascara, vas jc narava obdala s takimi darovi, da vas cclo gradič zavidajo. Vi morate prevzeti to vlogo na splošno zahtevo občinstva. Gospodje, odgovori Bascara, jaz sem drage volje dostopen vsem šalam, ki niso v škodo blagru moje duše; kajti to ic moj poklic. Tukaj pa nikakor ne sodelujem. Gospodje sc bodete morda šc kesali, da ste izzivali peklenske moči. Razveseljujte sc, kakor sc vam zdi, ker niste deležni božje milosti; mene pa pustite v miru s takimi neumestnimi šalami. Dovolite mi samo, kot svojemu bratu v Kri-stu, čigar ime naj bo vedno hvaljeno, da prenočim tukaj v tem naslonjaču, da okrepčam malo svoje telo in opravim svoje molitve. Za Boga, zavrne Bontraix, ta krasna vaša pridiga jc vredna cclc gosi in dveh ste-klcnic najboljega. Siccr pa gospodje, sedimo in natočimo; Ines pride še-le k desertu, in upam, da pride. Bog nas obvaruj! zašepeta Bascara. Jaz sc vsedetn nasproti kaminu, oskrbnik na mojo desno, na levo paž. Stol za Ines, nasproti meni, ie ostal prazen. Ko sem pogledal okoli mize, ne vem jcli bila to duševna slabost, ali kaj, videl sem, da ima naša zabava nekaj resnega na sebi. in to mi je stisnilo srcc. Ser-gy ki je bil itak polu romantike, sc mi je videl še bolj ginicn; Bontraix pa jc pil. Kako jc neki to, povzame Sergy, da take pripovedke, iz katerih sc filozofija norčuje, nc izgube nikdar svoje moči nad človeško dušo, in naj je šc tako trdna in prosvit-Ijena? Menda narava sama zahteva, da se du- ša človekova dvigne v gotovih trenotkih iz trezne vsakdanjosti in poleti v one sfere, kjer bi sc pravzaprav morala gibati. Na mojo čast, odgovori Bontraix, tega ne morem verjeti in če sc šc toliko trudiš, da mi to dokažeš. Stvar je popolnoma naravna. Pripovedke, s katerimi so nas zabavale naše matere in dojilke, so se vtisnile v mlade možgane kakor v mehak vosek in ta vtis nam je ostal tudi šc sedaj, ko sc ic pamet že razvila. Sergy jc ostal pri svoji trditvi, Bontraix pa sc jc branil po svoji stari navadi s tem, da sc je zabarikadiral za svoje neovrgljive argumente: predsodek, vraža, fanatizem. Toda ta pogovor sc ni dolgo vzdržal, ka.iti vino jc bilo močno iu mi smo precej pili. Naše ure so kazale žc čez polnoč, in s takim veseljem, kakor da nas ic ta okolnost oprostila nekega skritega nemira, smo zavpili: Polnoč, gospodje, polnoč! In Ines dc las Sierras ni prišla I V gromovit smeh smo bušili, ko smo opazili, da smo tako enoglasno izrazili vsak svoje misli. Kaj, zakriči Bontraix in sc dvigne na svoje žc precej težke noge; čeprav ta lepotica ni prišla na naš veseli sestanek, nam vendar brani naša priznana francoska galanterija, da jo pozabimo. Jaz dvigam svojo čašo na zdravje naše mile gospice Ines de las Sierras in na njeno odrešenje. Živela Ines de las Sierras, kriči Scrgy. Živela Ines dc las Sierras, ponavljam jaz in trčim s svojima tovarišema. Tukaj sem, sc začujc nek glas iz ga- lerije. (Dalje prihodnjič.) priznati Japoncem enakopravnosti v šoli, ker se japonskim otrokom ne podeljuje ista vzgoja, kakor ameriškim. Predsednik. Roosevclt je svojčas, ko je zaraditega Japonska zapretila z vojsko — tako se je povsod govorilo — kalifornijskim oblastem zelo ostro pisal in naročil, naj izvedejo enakopravnost, toda to ni nič izdalo. «Morning Post» javlja sedaj, da je Roo-sevelt zadnje dni prosil kongresne poslance iz Kalifornije, naj Japoncem v San Franciscu dovolijo nekaj koncesij, da s tem odvrnejo nevar. nost ameriško-japonske vojske. Roosevelt je predlagal, naj se sicer prepove naseljevanje japonskih delavcev v Ameriko, v prilog Japonski pa prepove izseljevanje ameriških delavcev na Japonsko. Seveda — tega Američani nikoli ne dovolijo. Ako sme milijonar, kamor se mu poljubi — pravijo — potem sme tudi delavec iskat dela, kjer hoče. New York, 4. febr. Senatorji pravijo, da je bedasta vest o vojni nevarnosti. Tisti, ki to trdijo, ne poznajo ameriško-japonskih razmer. — New York, 4. febr. »World« poroča, da imajo Japonci na otoku Havai pripravljenih 65.000 vojakov. Vsak mesec pride na Havai 25.000 vojakov. Uvaža se orožje. Japonci svoje moštvo na skrivaj vadijo. Tokio, 4. febr. Japonski diplomati izjavljajo, da Japonska misli na vse preje kot na vojsko s severno Ameriko. Japonci obžalujejo, da ameriško časopisje tako nepremišljeno vpije o vojski. SHOD NEMŠKE NAPREDNE STRANKE V BRNU. V Brnu se je 3. t. m. vršil shod nemške napredne stranke. Baron dr. Flvert je v svojem pozdravnem govoru poživljal Nemce, naj se zedini.io v mogočno stranko, kajti dve nevarnosti pretita nemštvu: koncentracija Slovanov in klerikalni blok. Nemška napredna stranka se rada odzove paroli nemške ljudske stranke, ki je na alpskem shodu v Ljubnu pozvala vse svobodomiselne Nemce, naj se združijo v napredno zvezo. Brnski župan dr. \Vicser je govoril o geslu: Velika nemška stranka v novem parlamentu. Dr. Gross je povdarjal, da na Moravskem nc bo boj proti Cehom hud, ampak proti socialnim demokratom. Nemška napredna stranka nasprotuje proletarizaciji rokodelcev in kmetov in hoče, naj se okrepijo srednji stanovi, vrhtega pa se je treba odločno boriti proti mednarodnemu značaju socialne demokracije. Proti socialnim demokratom je potreben kartcl vseh meščanskih strank, kakor na Nemškem. Dr. Lecher je govoril o nalogah novega parlamenta, ki bo v prvi vrsti moral skrbeti za to, da bo imel kontrolo nad armado. Delegacije se morajo odpraviti. Nato so sprejeli volivni oklic, ki v prvi vrsti povdarja koncentracijo nemških svobodomiselnih strank. Druga naloga nemške napredne stranke je, obvarovati šolo, da ne bo »poklerikaljena«. Nemški jezik mora v uradih, upravi in zakonodaji biti prvi; nacionalna avtonomiša naj se izvede tudi pri gospodarski organizaciji; v socialnem oziru sledi nemška napredna stranka načelom politike srednjih stanov. LAKOTA NA KITAJSKEM. Šanhajski dopisnik lista »Independance Belge« poroča, da lakota na Kitajskem je grozna. Samo v enem mestu Cin-kian-pu je 250.000 oseb, ki bodo od lakote umrle, ako ne pride v kratkem pomoč. V Andunu je 400.000 ljudi, ki nimajo kaj jesti. RUSIJA. Umor. V Varšavi so roparji ustrelili trgovca Blita na premogovni borzi. Eksplozija v vojašnici. V vojašnici enajste mornariške divizije v Kronstadtu je eksplodirala bomba, ki je napravila precej škode. En častnik je ranjen. Pogromi v Odesi. Tu se vrše vsak dan krvavi spopadi med kristjani in judi, ki so organizirali oboroženo samoobrano. Pol caj v zvezi z revolucionarci. »Novoje Vremja« poročajo, da je morilec peterburške-ga mestnega glavarja Launitza dobil povabilo k otvoritvi bolnišnice, pri kateri je bil Laumtz navzoč, od agenta Stolypinove policijc Jekov-Ijeva. ki je revolucionarcem povabilo prodal za 30.000 rubljev. Jekovljev je zbežal v inozemstvo^______ Volilni boj. (Izjava.) Podpisano županstvo občine Velika. Loka izjavlja, da se nc bo udeležilo shoda županov, katerega sklicuje dr. Romih v Krško, ker stoji odločno na strani »Slovenske Ljudske Stranke« ter ne mara sodelovati pri liberalnih spletkah. Čudno se nam zdi, da sc na deželi še dobe ljudje, ki hočejo na ta način liberalizem rešiti propada, ko ga drugod že vsi zapuščajo. Pri nas se je dr. Romih zmotil. — Županstvo Velika Loka, dne 4. februarja 1907. — Jožef Kck, župan. (Pogum.) V vojski morajo voditelji naprej. Pri liberalcih jc druga. Kadar jc kaj za zgrabiti, je prvakov brž toliko, da se pri koritu niti zvrstiti ne morejo; če se pa gre za žrtve, jih zastonj iščeš. Državnozborske volitve to jasno kažejo. Ze v Ljubljani ne morejo pripraviti nobenega velmoža, da bi kandidiral, ker se vsak boji boja iu propada. Na deželi je to še vse hujše. Nekaj poguma in trohico značaja bi ne mogli odrekati liberalcem, ko bi sc njihovi voditelji vrgli v volivni boj in, četudi v težkih razmerah, poizkusili vse, kar morejo, da pokažejo svojo moč. Toda zastonj! Po zakotnih shodih bodo stikali in obsodili na smrt kakega reveža na duhu, češ: propadi, saj te ni nič škoda. Po »Narodu« so žc javno neštetokrat zapisali, da na kmetih nikjer ne zmagajo, dr. Tavčar jc to v državni zbornici za cclo deželo povdarjal; na njihovih shodih se je tarnalo v tem zmislu. Zdaj bo pa v tihih kotih liberalcc zagotavljal, da gotovo zma- gajo, samo da bo preslepil kako nedolžno dušo, da sc bo dala v javen zasmeh in sramoto. Ta igra se nam zdi grda. Primerno pa je, da so pričeli ž njo v Krškem. Dr. Romih je prvi, ki je javno zlezel na vrh s takim načrtom. Zapiše naj si za uho, da bo pomnil, kdaj je to poizkušal. Prvo klofuto je že prejel. Dokument o nji priobčujemo v današnjem listu. Prepričani smo, da ne bo zadnja. (Za shod zaupnikov) se razpošilja nastopno vabilo: Cenjeni zaupnik! Na vrata trkajo državnozborske volitve. Prvi volilni boj na temelju splošne in enake volivne pravice naj sijajno pokaže, da je slovensko ljudstvo v naši deželi v taboru »Slovenske ljudske stranke«. Zato nas pa mora najti pripravljene. Vodstvo stranke je sklenilo v seji dne 8. januarja sklicati shod zaupnikov na dan 28. februarja t. 1. v Ljubljano. Naznanjamo Vam to in Vas vabimo, da se shoda udeležite. V ta namen prilagamo vstopnico. Shod se prične ob devetih v veliki dvorani »Uniona«. Vspored: 1. Volivni oklic: poroča dr. Šusteršič. 2. Kandidature: poroča dr. Krek. 3. Slučajnosti. Dr. Šusteršič, načelnik, Šuklje, 1. podnačelnik, Dr. Krek, II. pod-načelnik. Dnevne novice. + Iz programa »Slovenskega Naroda«. V dr. Jos. Vošnjakovih »Spominih«, katere je izdala »Slovenska Matica«, čitaino stran 195. izvleček iz programa, na katerega podlagi se je ustanavljal »Slov. Narod«. Dr. Jos. Vošnjak piše (str. 195), da so se ustanovitelji »Slovenskega Naroda« v svojem prvotnem programu izrekli, »našemu listu ne bodo samo verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so vsemu narodu, ampak poganjal se bode n. pr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se bo oživljalo bolj in bolj versko življenje . . .« To je bil ob ustanovitvi program »Slovenskega Naroda«. Kako resno so mislili mnogi, ki so tedaj stali za »Slovenskim Narodom«, priča dejstvo, da so tudi sedaj še vedno naročeni na »Narod«, ko piše nekaj čisto drugačnega. Takim ljudem so programi vedno komedi-janstvo. + Ustanovni shod »Slov. katol. izobraževalnega društva« v Šmarci pri Kamniku se je vršil preteklo nedeljo ob udeležbi 200 oseb. Govoril jc Jožef Gostinčar o izobrazbi. Razgovor je bil tudi o pomenu kmetijskega društva za isti okraj. Domači pevci so po predavanju prav dobro zapeli par pesmic pod spretnim vodstvom g. Mateja Škrjanca. Društvu jc pristopilo že 58 članov. + Imenovan ie deželni sodni svetnik v Gorici gospod Ernst Cristofoletti za sodnega nadsvetnika v Trstu. + Učitelj Fabinc obsojen. Tovarniški uradnik Pongratz tožil je jeseniškega učitelja Fabinca pri okrajnem sodišču v Kranjski gori radi žaljenja časti, ker mu je Fabinc pri občinski seji očital razna nečastna dejanja. Fabinc je bil pri sodišču v Kranjski gori oproščen, kar 'e »Slovenski Narod« z novimi napadi na g. Pongratza obširno poročal. Pri včerajšnji prizivni razpravi pa je tukajšnje deželno sodišče Fabinca obsodilo radi žaljenja časti na 10 dni zapora oziroma na 100 K globe in v povračilo vseh stroškov. S tem je zadobil g. Pongratz popolno zadoščenje za zlobna očitanja jeseniških liberalcev. + Umrl jc v Kamniku dne 2. februarja t. I. gospod Ivan Potočnik, občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta. Pokojnik je bil odločen pristaš »Sloveti. Ljudske Stranke«. Kako je bil visoko spoštovan, pokazal je veličastni pogreb, katerega se je udeležilo tudi društvo »Kamnik« z zastavo; društveni pevci so mu zapeli žalostinke. Zapuščeni in vrli soprogi naše iskreno sožalje! + Ladjedeln ca v Tržiču (Monfalcone). V Tržiču namerava zgraditi veliko ladjedelnico tržaška tvrdka bratje Kozulič. Za to veliko podjetje je namenjenih osnovne glavnice 4 milijone kron. Kupljeno je že zemljišče in nabavljeni že razni stroji. V ladjedelnicah bo urejena tudi popolnoma moderna delavnica za stroje. — Ladje prično graditi, kakor se namerava, že letos, da bodo 1. 1908 izgotovljene že prve ladije. Takoj bodo pričeli graditi pet ladij po 10.000 ton. Uredili bodo tudi takozvan »suhi dok«. V ta namen se vrše pogajanja z vojno mornarico v Pulju. V «suhem doku,» ki ima biti ogromen, bi se popravljale tudi vojne ladije. 25letna pravda in »klerikalci«. Pod tem naslovom pripoveduje »Slovenski Narod« v neki nerazumljivi, zmedeni notici, da neki kmet vprašuje naše klerikalce ali mu hočejo pomagati, da se ta pravda ne bo več zavlačevala, kakor da bi bili oni krivi škode, ki jo ima dotični posestnik. Da se ne bo napačno sodilo, naj pojasnimo to zadevo: Tovarna v Medvodah, last pristnih nemških liberalcev, jc tekom let jez na Savi tako visoko dvignila, da je moral zgoraj ležeči mlinar Dolinar vso svojo mlinsko napravo približno pred 14. leti za celi meter dvigniti, ker bi sc mu siccr vsa potopila. To sc jc konštatovalo pri nekem ogledu, pri katerem je deželni inženir kot izvedenec zastopal tovarno proti kmetu mlinarju. Tedaj udala se jc tovarna, da je jez zvišala za 50 cm, a ni hotela zbog velike škode mlinarja nc jezu znižati, niti mu dati primerne odškodnine,marveč jc tirala pravdo donajviš. inštance, češ, mlinar itak ne bode mogel nadaljevati, ker mu s tem naraščajo stroški. Dolinar pa je proti vsem izjavam dež. inženirja v prid tovarne, vendarle prj ministrstvu našel šc pravo zavetje. To ministrstvo je namreč dognalo, da tovarna jezu ni dvignila samo za 50 cm, marveč za celih 150 cm, to na podlagi spisov in ic naročila, da se ima vse šc enkrat točneje dognati, nego se je to do sedaj iz- vedlo. Komisija jc bila torej na 26. januarja odrejena, a vsled slabega in mrzlega vremena pri katerem bi bilo tehnikom jako težko svoj posel izvršiti, preložena in to na prošnjo zastopnika Dolinarjevega g. dr. Maks pl. VVurz-bacha, tedaj ne na škodo kmeta posestnika, ampak njemu v prid. To so fakta, katerim nam je le toliko pristaviti, da bode svojčas Dolinar dobro vedel, do katerega poslanca se mu je obrniti, da se zadeva točno in nepristransko reši, gotovo pa jc, in to vže danes povemo, da to ne bo liberalen poslanec, ampak oni, ki je tudi do sedaj pomagal kmetu, a ne s kve-drom in gorjačo. Kar se pa tiče hitre rešitve raznih vodnih vprašanj, se pa resnici na ljubo strinjamo z dopisnikom. Želeti bi bilo namreč, da bi zlasti slavna c. kr. deželna vlada sq požurila, kedar se gre za vitalne interese tikajoče se zadeve. Komentarja za to pač nc bode treba. — Nove poštne znamke namerava izdati poštna uprava 1. 1908 povodom cesarjevega jubilejnega leta. — Stavka dimnikarjev v Trstu se še vedno nadaljuje. — Kamenjani izletniki. V Izlo v Istri je napravilo v nedeljo izlet 300 socialistov. Ko so se po shodu ukrcali na pot domov, se jc zbralo okolu 1000 domačinov, ki so socialiste obmetavali s kamenjem. Parnik je hitro odplul. S parnika so socialisti streljali. Umrl je v petek v Gorici g. Franc Mar-tinz, c. kr. finančni revident v pokoju, v starosti 50 let. Pogreb je bil v nedeljo. — Iz ljubosumnosti. V nedeljo zvečer se je vršil v Ločniku pri Gorici ples. Neki fant zaprosi neko dekle, naj gre ž njim plesat. Ker ta ni hotela in je rajše plesala z drugim, je fant potegnil samokres in začel streljati po dvorani. Nastala je velika panika. Ranjenih je 4—5 oseb. — Zastrupljena po pomoti. 741etna Ana Stopar v Trstu jc že mesec dni bolna. V nedeljo zjutraj, ko je hotela piti zdravilo, je po pomoti prijela v roke drugo stekleničico, v kateri je pa bila neka strupena kislina. Bolnica, misleča, da ima v roki zdravilo, je nesla stekleničico k ustom in pila iz nje. Šele ko je spila kakih 15 do 20 gramov iste kisline, je zapazila, da nima prave stckleničicp v roki. Bil je pozvan k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jo je dal potem prenesti v mestno bolnišnico. — Poročil se je na Vačah c. kr. orožniški postajevodja v pok. gospod Jakob Koz-jek z gdčno. Franico Grilc, hčerko pokojnega trgovca. — Vdovski in sirotiški pokojninski zaklad društva zdravnikov ha Kranjskem je imel 31. januarja svoje redni občni zbor. Upravni odbor je poročal svojim članom o društvenem delovanju in stanju v ustanovnem letu 1906. Iz tega poročila je posneti, da šteje sedaj ta za zdravniški stan velevažni in eminentno dobrodelni zaklad 41 članov, društveni zaklad Pa okroglo 40.000 kron, ki so v smislu pravil pupilarno varno naložene. Zbor jc sklenil, da se zgodovinskovažno poročilo da v tisk in se razpošlje vsem članom društva zdravnikov na Kranjskem. Redek slučaj. Porotniki za I. zasedanje v Novem mestu so izžrebani. Porotnih obravnav pa ne bode! Ni nobenega slučaja, da bi spadal pred porotno sodbo. Pivo na tehtnico kupovati predlaga češki list gostilničarjev »Hostimil».List je tega mnenja, da bi se s tem odpravile stare pritožbe gostilničarjev čez to, da sodčki niso polni. — Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 30. januarja 1907 je prišlo v Opatijo 8309 oseb. Od 24. do 30. januarja 1907 je na novo došlo 227 oseb. Dne 30. januarja 1907 je bilo navzočih 1234 oseb. Proti podraženju telefona je bil te dni shod tudi na Dunaju. Pripravlja se velika izjava proti predragemu avstrijskemu telefonu. Tudi na dunajskem shodu so govorniki grozili, da odpovedo telefon. — Družbe sv. Cirila in Metoda podružnica se snuje za Bohinjsko Bistrico in okolico. Tem načinom sc zaveda naš naravnih krasot prebogati Bohinj svoje narodnosti, ki jc dragoceneja šc od vsake krajevne lepotije. Vselej je bil umni Bohinjec naš in bode v naprej še vedno bolj naš. — Umrla je v Bazovici v starosti 52 let Katarina Grgič, rojena Križmanič. 11 tovornih vlakov za — knjige »Družbe sv. Mohorja«. Doslej ie »Družba sv. Mohorja« v Celovcu izdala i0.800.0r-; knjig. Za pošiljatev teh knjig bi se potrebovalo 324 vozov ali 11 tovornih vlakov. Na obleki orožn'kov se izvrše znatne izpremembe, posebno za patruljno službo. Podružnico »Siidmarke« ustanove v Dragi na Kočevskem. Vesti iz Amerike. Lansko leto ie bil imenovan v Calumetu (Mich.) za mestnega blagajnika Slovenec Pavel Schneller. Tudi prvo slovensko podnorno društvo je bilo tam osnovano in leta 1903 so ustanovili istotam »Slovcnsko-hrvaško zvezo«. — V Clevclandu je umrl Ivan Jerneičič. doma iz Fužin pri Za-gradcu. Mesto Pittsburg šteje 375.000 katolikov. Cerkvene šole in seminarie obiskuje 40.300 gojencev. —V Weirn City (Kansas) sta napadla dva zamorca krčmaria Franca Na-potnika. ga oropala in vstrelila. Kje le 50.000 kron narodnega denaria? »Hrvatsko Pravo« piše: Našim čitateliem je znano, kako smo pozivali svoi čas Supila, Trumbiča in ostalo družbo, da naj da račun o ameriškem denarju, o 50.000 K narodnega prispevka. Odbor se ie takrat izmotava! in oh-liubljal, da bo poslal ta denar hrvaškemu dijaškemu pomožnemu društvu v Pazinu do novega leta, t. i. do 1. januarja 1907. Rok ic minul, januar ie minul, a od denarja ni duha nc sluha. Zadnja odborova seja pazinskega dru- štva je bila burna in Supila in druge gospodarje tujega denarja se je ne baš laskavo napadalo. Vprašamo, kje je 50.000 kron? Kdaj jih dobi pazinsko društvo? -- lz občine Moste, ljubljanska okolica. »Slovenski Narod« z dne 26. t. m. je priobčil notico glede na sv. Peter, v kateri se jezi neki dopisnik, da niso bili izvoljeni v krajni šolski svet možje zakonitim potoni, menda zato ne, ker je poslala občina Ježica vse občinske odbornike k volitvi v okrajni šolski svet. Cujte, Matija! Niste li čitali odloka okrajnega šolskega sveta ljubljanskega, ki določa, naj novi krajni šolski svet izvolita občinska odbora Moste in Ježice skupno in da naj županstvo na Jezici o tem obvesti vse občinske odbornike in pa da naj vsakega ježiško župan-svo s podpisom izkaže županstvu v Mostah? Ni li postopalo županstvo na Ježici pravilno? Odborniki so storili le svojo dolžnost na ukaz vrlega svojega župana Vilfana, ko so se polno-številno udeležili volitve, tako, kakor določa postava. Nadalje se tudi jtfzite, češ, da imajo pravico voliti le odborniki podobčin Tomače-vo in Jarše, V naši občini Ježica pa nimamo še do danes nikjer vpisanih podobčin Tomače-vo in Jarše, marveč le Ježico in Stožice, a volimo skupno ježiški občinski odbor. Trdite, da imate srce do šole. Pripozuamo vam to, ker ste prilezli z dobrim uspehom dvojke v prvo ali drugo šolo. Vi vidite vse, kar se godi drugod, a svetujemo vam, pometajte le pred lastnim pragom. Vse, kar vi drugim predbaci-vate, leži pred vašim pragom v kupih. Je že tako, da kdor očita drugim, da pije jeruš, samega sebe ne vidi. Pri novi šoli vam niso všeč okna in da ni bilo reda pri zidanju. Predsednik je bil pokojni župnik Malenšek, ki je žalibog med zidanjem nove šole umrl, podpredsednik pa učitelj Adamič, ki je bil pa bo-lehen m ni mogel prevzeti te častne službe. Po postavi bi si bil moral izvoliti odbor načelnika, ker se pa to ni zgodilo, more po postavi opravljati službo načelnika najstarejši odbornik, ta pa je bil župan Morenče v Mostah. Toraj čc vam kaj ni všeč, obrnite se nanj po pojasnila. No, Francel, ki dopisuješ v »Narod«, bi li ne bil prisiljen hoditi po svetu, da tc nc redi tvoj 80 let stari oče? Sicer vam pa prisrčno voščimo, ako dosežete, da razveljavijo volitve. Matija., le skup se vzemite in dobro se pripravite da boste trdno zasedli predsedniški stolec. Račune glede na šolo pa lahko pregledate pri županstvu v Mostah. — Predrzni tržaški tatovi. Tvrdka Hor-ner & Hansel ima svoje skladišče v hiši št. 34 v ulici Nicolo Machiavelli v Trstu. V soboto zvečer so bili uslužbenci tvrdke (kakor navadno) zaprli urade in skladišča. V ponedeljek jutro, ko je težak vpričo uradnikov tvrdke odprl glavna vrata, so se vsi nemalo začudili: vstopivši v skladišče so videli, da so vrata blagajniškega urada odprta, dočim so jih bili v soboto zaprli. V uradu samem je bilo pa vse narobe: miznice so bile vse odprte a blagajne — ni bilo več v uradu. Uradniki so pregledali druge pisarne, a povsod so našli isti nered: predali vseh pisalnih miz so bili odprti. Blagajno — Wertheimerico — so pa slednjič našli v nekem prostoru v ozadju skladišča: tatovi so jo bili prenesli tja, položili jo tam na dve debeli bruni in jo potem skušali prevrtati na vrhu. A to se jim ni posrečilo, bodi, da je bil materijal pretrd, bodi, da niso bili dovolj spretni. No, v blagajni je bilo 1100 kron denarja. Uradniki tvrdke so takoj obvestili policijo. S policijo so pa šli razni funkcijonarji na lice mesta, da pregledajo in preiščejo vso stvar: ne bi-li našli kakšen znak, ki bi jim pomagal pri iskanju zločincev. Kon-statovali so. da so tatovi prišli v skladišče z notranjega dvorišča, a neumevno in naravnost uganjka je, odkod da so prišli na dvorišče, ker isto nima nikakega vhoda ali izhoda izven vrat v skladišče. No, tatovi, videči, da z Wert-heimerico ne opravijo ničesar, so se spravili na predale raznih pisalnih miz in iz enega istih so ukradli 150 kron denarja in iz drugega pa žepno uro iz kovine in dva zlata prstana. Poleg tega so se tatovi poslužili z vinom, konjakom, maršalom in sirom. — Razpis mesta poštnega odpravnika. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III./5) v Trebelnem proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 600 K. uradni pavšal 150 K in letni pavšal, ki se pozneje določi za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev in za vzdrževanje vsakdanje peš-pošte v Mokronog. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Naročbe na telefonične pogovore za časniške korespondence. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva od 12. t. m., štev. 8.134, iz leta 1906 naznanja sc c. kr. uradu, da ni nikakega zadržka, da se ne bi smela določila, ki veljajo za naročbe na telefonične pogovore časniških uredništev v določenih nočnih urah, uporabljati tudi ne Ie za korešpon-dcnce, tičoče se osebnih zadev naročnikovih ali njegovega podjetja, temveč tudi za pogovore časniških korespondenc. — Gozdne sadike. C. kr. deželno gozdno nadzorstvo naznanja, da je zaloga gozdnih sadik v c. kr. gozdnem vrtu v Ljubljani za letošnjo pomlad že razprodana, zato se nc bode moglo več na vložene vloge ozir jemati. Iz slouanskesa sveta. sl Oboroževanje srbske vojske. Ce še tudi ni srbsko posojilo potrjeno, vendar so žc izplačale francosk. banke tovarni topov v Krcu-zotu 5,000.000 frankov. S tem je izplačan prvi rok za nove brzostrelne topove. Po dogovorih dobi Srbija topove šele čez poldrugo leto in takrat bi bilo treba šele izplačati prvi rok. A srbska vlada je preskrbela denar za prvi rok že zdaj, in tako prične tovarna takoj z izročanjem topov. Častniška srbska komisija, ki bo v tovarni pregledovala in preskuševa-la topove, je že odpotovala. Mesto čez tri leta, bo dobila Srbija topove v treh mesecih, sl Srbski dijaki v Budimpešti. Te dni se je mudilo v Budimpešti 20 srbskih juristov v spremstvu enega profesorja. Prepotovali so tudi razna druga ogrska mesta. Namen jim je, proučevati novourejene moderne kaznilnice. Mažari v Pešti so jih zelo prisrčno sprejeli in jim priredili banket. Minister prava jim je dal na razpolago enega profesorja mažarske univerze, ki naj bi jim vse razkazal. sl Srbski poslanec pri carju. Novi srbski poslanec na Dunaju Djoka Simič se jc mudil v avdijenci pri cesarju dne 2. februarja. sl Zdravstveno stanje črnogorske knjegi-nje Milene je povoljno. Temperatura je normalna, žila bije pravilno. sl Abstinenčno gibanje med Poljaki se čimdalje bolj širi. V Galiciji ima društvo abstinentov »Eleuteia« že 5000 udov. V zadnjem času pristopa k društvu največ članov iz kmečkega prebivalstva. Poljski duhovniki v pruskem zaboru so organizirali v društvih »Wyz\volenie« in »Zwiazek« 2000 poljskih abstinentov. Tudi v poljskem kraljestvu se ab-stinentje zelo množijo. V tem kraju organizira poljske abstinente »Sekcja antialkoholiezna«, higijeničnega društva v Varšavi, kjer se bode v kratkem ustanovila osrednja zveza abstinentov. Poljsko abstinenčno gibanje pospešuje sedaj žc zelo razviti strokovni • tisk. V Krakovu izhaja »Wyzwolenie« pod uredništvom gospe dr. Daszynske-Golinske, v Lvovu »Przyszlošč ludu«, list za ljudstvo. Glasilo poljskih abstinentov na Poznanjskeni je »Misiecznik«, ki ga izdaja v Plešovu duhovnik Niesiolovvski«. V Bitomu bode tudi v kratkem izhajal list »PrzyszIošč« pod uredništvom dr. Wroble\vskiega. sl Proti Prusoin za Poljake. Lvov, 4. febr. Včeraj se je vršil v prostorih mest. hiše shod, ki je ostro protestiral proti preganjanju Poljakov na Poznanjskeni. Sklenili so pozvati ljudstvo, v prvi vrsti tudi trgovce in indu-stn.ice, naj bojkotirajo prusko blago in ne ko-respondirajo več nemško. Shod je protestiral tudi proti trozvezi. Tolstoj bolan. Poročajo, da je Lev Tolstoj nevarno zbolel. Častniški ples v Šibeniku je končal z dvoboji med nekaterimi častniki vojske na kopnem in mornarice. s^ Cerkveni muzej v Lvovu. Lvovski nadškof Szepticki je ustanovil v Lvovu cerkveni muzej. Za njegovo prirejanje se je izdalo 12 tisoč kron. Leta 1906 se je inventar muzeja pomnožil za 96 zvezkov tiskanih knjig, 139 rokopisov, 62 ikon, 19 raznih cerkveno-arheolo-gičnih predmetov. sl Omejitev židov na Ruskem. Iz Varšave se poroča, da je rusko pravosodno ministrstvo določilo, da število židovskih odvetnikov ne sme znašati 20 odstotkov števila vseh ruskih odvetnikov. sl Šolske olajšave na Ruskem. Rusko na-učno ministrstvo je priporočilo ministrskemu svetu postavo, po kateri bi se dovolilo ustanavljati šole v kateremkoli učnem jeziku ne da bi bilo treba prositi za to. Samo šolske knjige bi bile podvržene navadni cenzuri. sl Ruski humor. Ruski »Vek« je objavil tc dni duhovit podlistek o sedanjih razmerah na Ruskem. Kratka vsebina podlistka je ta: V domovini gole konstitucije, ki se nahaja pod varstvom samovolje, se je porodil Kadet. V tem kraju je k sreči skrbel za red Birokrat, ki je z levim očesom videl izvrstno, toda z desnim očesom je marsikaj spregledal. Zavoljo tega na strani desnega očesa so cvetele razne razvade na primer razni umori so se godili s pomočjo uradov, glasila najnižjih vrst ljudstva so vzpodbujala k umorom nedolžnih ljudi itd. Birokr^ se je postavno oženil s Konsti-tucijo, ali ob enem je imel priležnico, ki se je imenovala Corna Sotnja. 2 njo je imel hčerko Kaznokradjo (tatico državnega denarja); tako je vsaj trdil Kadet, katerega zdravo oko Birokrata ni videlo . . . sl Prusko nasilstvo nasproti Poljakom ne pozna nobenih mej. O najnovejšem pruskem nasilstvu prinaša »Dziemnih Poznanjski« leto poročilo: Poljski duhovnik Klarovicz iz Morzeva je hotel ob priliki posvečevanja novega šolskega poslopja moliti s šolarji poljski Očenaš. Ali pruski šolski nadzornik mu je to prepovedal češ, naj moli latinski Očenaš. Navzlic vsem protestom duhovnika ostal ie nadzornik pri svoji prepovedi in tako se pri po-svečevanju šole sploh ni molilo . . . Tega boja za poljski Očenaš — piše list — so bile priče poljski šolarji in poljsko občinstvo in ta prizor jim gotovo ostane celo življenje v spominu. Omeniti treba, da Morzevo je čisto poljska vas, samo oba učitelja in en orožnik so Nemci. LlubllansKe novice. lj Javno predavanje o kmečkih uporih na Slovenskem bo danes ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Slov. kršč. soc. zveze« v Frančiškanskih ulicah. Predaval bo g. dekan Ant. Koblar iz Kranja. Vstop vsakemu prost. lj Knjigoveznica »Katoliškega tiskovnega društva« se je preselila v poslopje poleg jubilejnega mosta na Sv. Petra nasip, kjer je bila svoj čas Rasbergerjeva, pozneje Kolenčeva restavracija. Ij Srebrno poroko praznujeta danes tukajšnji mizarski mojster g. Filip Fajdiga in njegova soproga. Iskreno častitamo! Ij Podružnice državnega društva državnih pomožnih uradnikov izvanredni občni zbor se je vršil v nedeljo dne 2. t. m. ob 2. uri popoldne v dvorani Puntigamske pivnice in jc bil preccj dobro obiskan, vendar smo pričakovali večje udeležbe z dežele, osobito z Dolenjske. — Prišli so odposlanci iz Kranja, Vrhnike, Loža, Idrije. Cirknice in Kočevja. Načelnik podružnice jc podal jasno sliko o se- danji stanovski organizaciji, katera za sedanjo resno dobo pred durmi regulacij in novih državnozborskih volitev nikakor ne zadošča zahtevam. Obširno je poročal o vspehu velike generalne zvezne konference načelnikov na Dunaju dne 20. m. m., katero zastopa v tej kratki dobi obstanka vže okolo 4000 članov, — ter predlagal nujno preosnovo društva. Tajnik iu blagajnik sta podala zanimivi poročili o delovanju in stanju podružnice. Nato se je soglasno sprejelo, da se razpusti podružnica državnega društva. Koj nato vršil se je ustanovni shod, na katerem se je sklenilo ustanoviti po zgledu drugih kronovin samostojno »deželno društvo državnih pomožnih uradnikov za Kranjsko« in pristopiti kot tako k »generalni zvezi dež. društva državnih pom. uradnikov« na Dunaju. V pripravljalni odbor bili so izvoljeni V. Stegnar, načelnikom, W. Bischof, J. Budnar, J. Rus, Fr. Kuštrin, J. Jer-šan, R. Sturin, I. Šabcc, A. Logar in I. Cer-nicev, kateri jc upravičen do konstitucije društva sprejemati člane. Nato se je odobril načrt pravil. Delokrog deželnega društva naj bi bil, zastopanje stanovskih in gmotnih koristi, podpiranje in zastopanje članov, sporazumno in jednotno sodelovanje z drugimi dež. društvi in generalno zvezo, sestavljanje predlogov in posredovanje med poslanci, kateri se bodo hoteli zavzeti za naš stan in uresničiti v novi zbornici od zbornice sprejeti Pomerjev predlog zakonitim potoni. Pommerjev predlog se je popolnil v novi predlogi, tako odprava pen-zionistov diurnistov, omejitev zakona certifi-katistov, pomaknenje mest na deželi v III., Ljubljane pa II. plačilni razred, podelitev naslova »pisarniški oficijant«, dalje da se nam da pristojnost enako drž. uradnikov itd. Ustanovni občni zbor vršil sc bode meseca aprila. Društvo bode tudi prirejalo družbinske večere in izlete. Takoj po shodu se je vršil istotam prav živahen zabaven večer, katerega je posebno povzdignil izboren čveterospev in solo-točke g. Fr. Rusa in komični nastop g. Sturma. Temu pridružil se jc prav animiran ples, ki je navzoče zadržal do pozne ure, in so se isti razšli z dobro nado, da bode društvo procvi-talo v prospeh velike organizacije v dosego pravega cilja. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (nepar) sc vprizori prvič na slovenskem odru Mirbeauov igrokaz »Kupčija je kupčija«. Glavno vlogo igra g. Borštnik kot gost, gospo Lcchat ga. Danilova, Germaine ga. Taborska, Xavierja g. Boleška, Garranda g. Nučič, Phin-cka g. Barjaktarovič, Gruggha g. Draguti-novič, Porccllerja g. Danilo, Fontenella gosp. Bukšek. — Igra se ponovi v četrtek (za par). lj Umrli so: Uršula Podržaj, gostija, 73 let; Franja Haan, uradnikova udova, 84 let; Marija Marinko, paznikova hči, 6 mesecev j Angela Halešek, šivilja, 19 let; Stanko Škafer, mizarjev sin, 1 dan; Ivan Pajk, trgovski sotrudnik, 25 let; Jakob Zlobec, gostač, 43 let; Jakob Korošec, barvar, 66 let; Josip Lcbec, gostač, 80 let; Ant. Likar, delavčev sin, 5 let; Josip Zor, gostač, 61 let; Terezija Bitenc, merosodčeva vdova, 55 let; Josip Tomažič, gostač, 50 let; Franc Dime, pek, 49 let. li Slepar. Včeraj zvečer je nek tujec kupil pri urarju g. Eberletu neko malenkost, katero je hotel plačati z desetakom. Ko mu je Ebcrlc odšteval nazaj drobiž, je ta izmaknil poleg svojega denarja tudi njegov petak, ter odšel. Eberle je goljufijo sicer opazil, toda tujca ni bilo že nikjer. Na isti način je hotel omenjeni slepar poskusiti svojo srečo tudi v neki drugi trgovini in ker je opazil, da se nekaj »pripravlja«, je hitro odnesel pete. Slepar je okrog 30 let star, je majhne postave, črnih las in brk. lj Saje vnele so se sinoči v dimniku hiše št. 8 na Turjaškem trgu, kamor se je podal takoi oddelek ognjegasnega društva in ogenj pogasil. Škode ni nobene. I i Pošten hlapec je Mihael Snoj. Ko je dne 1. t. m. prodajal za svojega gospodarja premog in dobil pri neki stranki zanj 6 K, jo je s skupičkom popihal proti Šiški. Konja in voz je pa izročil svojemu tovarišu, da je oboje spravil domov. lj Vstopnice za veliko »Slavčevo« maska-rado se dobivajo v predprodaji pri g. Jakobu Zalazniku na Starem trgu in v trafikah gospoda Šešarka v Šelenburgovih ulicah ter g. llinner v hotelu »Union«, in sicer za maske po 1 K, za nemaskovane po 2 K. Družinske vstopnice za tri osebe ene obitelji po 5 K in za društvene člane po 1 K dobivale sc bodo Ic na dan tnaskarade, t. j. na pustno nedeljo zvečer pri hlagajni v hotelu »Union«. Cene jedil in pijaCf bodo izredno znižane ter iste, kakor v vsaki navadni restavraciji.Glede onih skupin, katere se dosedaj še niso javile, prosi odbor, naj mu dotični čimpreje sporoče, da jih bode mogoče glede prihoda v dvorano primerno razvrstiti. lj Društvo knjigovezov, podružnica Ljubljana, priredi na pustni torek, dne 12. svečana 1907 Kurentov ples v meščanski pivarni na Sv. Petra ce§ti. Začetek ob osmih zvečer. — Vstopnina 60 h. - Vstopnice se dobivajo v vseh ljubljanskih knjigoveznicah ter zvečer pri blagajni. — Cisti dohodek jc namenjen za lokalni podporni sklad. lj Odsek za prireditev plesnega venčka trgovskih sotrudnikov, ki se vrši v soboto, dne 9. februarja v »Narodnem Domu« naznanja, da so se vabila razposlala. Ker je mogoče, da se jc kdo pomotoma prezrl, se prosi blagohotnega oprostila, ter naj naznani svoj naslov g. Jurij Schafferju. tvrdka F. X. Souvan. lj Za kruhom. Včeraj sc je z Južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 17 Makedoncev, 10 Črnogorcev, 25 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj jc pa prišlo 32 Slovenccv in Hrvatov. lj Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice nam poroča: V društveno zahvalo povodom društvene predpust-nn veselice se je ttrinila neljuba pomota. Med naštetimi društvenimi dobrotniki je naznanjena tvrdka J. Miklauc, pravilno bi se pa moralo glasiti R. M i k 1 a u c. Ta tvrdka, ki ima glavno trgovino v Špitalskih ulicah št. 5 ter podružnice »Pri škofu«, Pogačarjev trg in »Pri Miklavžu«, Medene ulice, je bila poleg velecenjene tvrdke Česnik & Milavc nam tudi ob letošnji veselici izredno naklonjena. Obe te tvrdki, kateri društvenim članom toplo priporočamo, sta nam darovali vsaka po 50 kron. Hvala jima iskrena! -- Dru-štveni odbor._ Štajerske novice. š V zadevi državnozborske volitve v celjskem mestnem volivnem okraju se je vršil preteklo nedeljo sestanek nemških zaupnikov v Celju. Deželnosodni svetnik Marckhel je razvijal svoj program. Izjavil se je, da kandidira na radikalni nemškonacijonalni program, kateri stranki pa bo v parlamentu pristopil, še nc ve. Učitelj Aistrich je izjavil, da ne more še povedati, ali bo kandidiral ali nc. Shod je sklenil z vsemi proti glasovom Aistricha in dveh njegovih prijateljev postaviti za kandidata Marckhela. ^ š Pavel Pogatschnigg hoče kandidirati. Štajersko strankarsko vodstvo nemško-naci-onalnega društva za Avstrijo je pozvalo Pavla Pogatschnigga, naj na podlagi vsenemškega programa kandidira za mestni mandat Ptuj-Lipnica. V tem okraju je torej vedno več kandidatov. š Zborovanje štajerskega učiteljstva, ki se je vršilo dne 2. svečana v Gradcu v veliki Stefanijini dvorani, je bilo dobro obiskano; navzočih je bilo nad 2000 učiteljic in učiteljev iz ccle Štajerske; Slovenci so bili razmeroma najbolje zastopani. V predsedništvo zborovanja ie bil izvoljen izmed Slovencev g. Armin Gradišnik za I. podpredsednika. Shoda se je udeležil dež. in drž. poslanec, dež. odbornik g. Franc Robič in 11 nemških deželnih in državnih poslancev. Pismene pozdrave oziroma izjave, da hočejo podpirati težnje učiteljstva, pa so poslali železniški minister Der-schatta, dež. in drž. poslanec g. dvorni svetnik dr. Ploj, dež. poslanec g. Ivan Kočevar in mnogi drugi. š Zgodovinsko društvo za Spodnje Štajersko je imelo v sredo, 28. t. m., v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru svoi izvanredni občni zbor. Razpravljalo sc je o bodočem slovenskem muzeju za Spodnje Štajersko. Občni zbor je sklenil razposlati zaupnim možem v okolici nabiralne pole, s katerimi bi sc naj pridobivali podporni udje, ki sc zavežejo, skozi štiri leta plačevati po eno krono na leto. Na ta način in pa s posebnimi listki, oziroma bloki bi sc dobila primerna vsota za zidanje posebnega doma, kjer bi zraven muzeja lahko imela tudi druga mariborska društva svoje prostore, posebno pa »Sokol« svojo telovadnico. š Kandidat socialnih demokratov za Maribor je Ressl. KoroSke novice. k Žrtev eksplozije. Dne 3. t. m. zvečer je vsled neprevidnosti razpočil acetilnov plin v Gravveinovi hiši v Št. Vidu ter je bil pri tem usmrčen domači sin. 171etni domači sin jc šel gledat z gorečo svečo na dvorišče, kaj da je vzrok, da acetilnc svetilke tako slabo gore. Vkljub svarjenju jc šel z lučjo k acetilni napravi ter iskal mesto, kje da plin uhaja iz cevi. Komaj je pa prišel blizu pokvarjenega dela cevi, se je pa plin z močnim pokom razstrelil. Zračni pritisk je nesrečneža vrgel v hlevna vrata, kjer je takoj mrtev obležal. Učenec, kateri je domačega sina spremljal in je za njim stal, je pa dobil take poškodbe, da bo težko okreval. Tudi hlapec, kateri je to počenjanje od daleč opazoval, je bil vkljub precejšnje razdalje lahko poškodovan. Razstrelba je bila tako močna, da so sc bližnje hiše stresle, kakor ob potresu. V hiši nesreče so pa bila razbita večinoma vsa okna in vrata. Tudi pri sosednji hiši je bilo nekaj okenj pobitih. Pok razstrelbe se ic slišal v celem mestu. k Smrtna kosa. Umrl je 3. t. m. v Celovcu Josip Kraupa, učitelj na mestni deški ljudski šoli, star 56 let. Rajnik je .bil soustanovitelj koroške pevske zveze. Kot učitelj je deloval skoro 30 let na deški ljudski šoli. Dne 2. t. m. je pa tudi umrl v Celovcu najemnik znane restavracije »Karntnerhof«, Tomaž Klettenhofer, star 59 let. Književnost in umetnost. * »Cas«. Izdaja »Leonova družba«. Vsebina II. zvezka: Frančišek Asiški in moderni subjektivizem (Dr. Jos. Gruden); Ob mejah brezkončnosti (Kanonik Ivan Sušnik); »Novi svetovni nazori« (Dr. A. Ušeničnik); Zor poljske književnosti (Prof. Jan Magiera); Od absolutizma do konstitucije v Rusiji (L. Lenard); Novosti o sv. Cirilu in Metodu (Dr. Fr. Gri-vcc); Kulturni pomen ruščine (Dr. A. Ušeničnik). Nove knjige. Dr. Jos. Gruden: Das so-zialc Wirken der Kirche in der Diozese Laibach. (A. U.) H. Pescli : Lehrbuch der Natioualokonomie. (A. U.) Listek. Kulturni boj na Francoskem. Zanimiva sodba o Slovencih. Cerkvene razmere v Rtisiji. Knez Chlod\vig Hohenlohe o jezuitih. Talija: O socialnoj demokraciji. O dušnih boleznih. Leposlovna knjižnica II. Slovenska dijaška zveza. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejema: »Čas« v Ljubljani, ali pa: »Leonova družba« v Ljubljani (po položnicah). * Molitvenik. »Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo Božjo bogoljubnih kristjanov«, spisal Lavren-cij Herg, osmi pomnoženi natis, po katerem sc je toliko povpraševalo in kateri jc bil dosedaj razprodan, se zopet dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena je 2 K 60 h, posamezni izvod po pošti 22 h več. Razne stuari. Tirolski kresovi. Tirolska zveza kmetov je sklenila priediti v proslavo sprejete volilne reforme zažiganje kresov po gorah in dolinah. Od početka so odredili to slavlje praznovati na 10. februarja, a zdaj so preložili na 17. Vzrok jc visoki sneg. Dr. Luegereva ulica v Bukareštu. Mestni svet v Bukareštu je sklenil,da, imenujejo dvoje najlepših cesta v središču mesta Dunajsko in dr. Luegerjevo cesto. Vlaki obtičali v snegu. Iz Barcelone poročajo. da so ondi vlaki obtičali v velikanskem snegu. Več kilometrov daleč ni mogoče voziti. Rodbinska tragedija. Policist Jožef Pocze v Korinendu na Ogrskem je po prepiru s svojo ženo ženi prerezal vrat, zabodel svojega otroka in samega sebe obesil. Žena možu ni dala miru z zahtevo, naj se družina Rreseli v Ameriko. Dvojni samoumor. V Meidlingu pri Dunaju so našli mrtva podobarja Arnolda Pawli-stika in pa strojnega tehnika Wahornika. Samomorilca sta priredila peč tako, da sta se morala zadušiti in sta si prizadala več ran z nožem pri srcu. Samomorilca sta bila navdušena špiritista. Večkrat sta izjavila, da se jima studi življenje. Pavvlistik je zapustil več odprtih listkov na svoje znance. En listek ima napis: Na vse kreature in pravi, da ni življenje nič vredno. Poživlja vse ljudi, naj vržejo življenje proč. V vojaškem zaporu zmrznil je v Mitro-vicah neki zaradi pijanosti aretirani dragonec, ki je odprl ponoči okno in se vlegel na klop, da zaspi. Zjutraj so ga našli mrtvega. Zdravniki so dognali, da je zmrznil. Obolela princesinja Klementina Kobur-ška, mati bolgarskega kneza, jc stara 90 let. Obiskala .ie svojega sina kneza bolgarskega in se v Sofiji prehladila. Začetkom so se bali za njo, a novejša poročila trde, da se ji zdravje izboljšuje. Carjev dar avstrijskemu prestolonasledniku. Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand se je zanimal, kako so preživljali v rusko-ja-ponski vojski rusko armado. Čar jc nato poslal našemu prestolonasledniku sto vrst različnih konserv. Škrlatica je izbruhnila v Št. Hipolitu. Bolnišnica jc prenapolnjena. Deželno učiteljsko semenišče so zatvorili. Za ravnatelja dunajskega Lloydovega zastopstva jc imenovan administrativni ravnatelj »Avstrijskega Lloyda«, Miroslav Brosch. Napad na zdravnika. V Plznu je neki neznan mlad mož polil zdravniika dr. Widt-mayerja z vitriolom, a mu zažgal zgolj kožuh. Napačni revizor. Zaprli so v Kocovu nekega lopova, ki je zahteval, da revidira občinsko blagajno. Vojvodinja ponesrečena. S konja je padla in se nevarno poškodovala westminsterska vojvodinja. Tatovi love tatu. Londonskega odvetnika Harissa, ki je sloveč zagovornik v kazenskih stvareh, je nekdo okradel. Ta dogodek je hudo razkačil londonske tatove, ki posebno časte Harissa, ker jc mnogokaterega med njimi rešil ječe. Načelniki tatinskih družb so se vsled tega okradenemu odvetniku ponudili ter mu obljubili, da ne bodo mirovali poprej, dokler nc najdejo ukradenih reči, a nedostojne svoje sodruge, ki so izvršili to tatvino, izroče zvezane sodišču. Tele s šestimi nogami. Pri Sv. Miklavžu blizu Amstettena jc vrgla krava kmeta Reffet-sederja tele s šestimi nogami. Štiri noge so popolnoma razvite, dve krajši nogi pa molita na plečih iz telesa. Tele je popolnoma zdravo. Kmet bo tele zelo drago prodal, ker je že dobil dozdaj lepe ponudbe. Radi enega zajca — 6 tednov ječe in smrt. Iz Vjeličke v Galiciji se poroča: Te dni se je vračal iz tukajšnje ječe kmet Žarnovski domov. Presedel je 6 tednov v ječi, ker je ustrelil enega zajca. Lov v ti okolici imajo v najemu: grof Badeni, grof Roztworowski in Osiecimski. Hoteč priti domu, moral je kmet z ladjico čez Vislo. Ker je bil velik veter, se je ladjica sredi reke prevrnila in Žarnovski dolgo se boreč s smrtjo, je utonil. Drugi dan so ga našli zmrznjenega sredi ledu na bregu reke. Zajec v tem kraju velja 2 kroni. Torej zavolj dveh kron — 6 tednov v ječi in vrhtega še smrt! Panika v gledališču radi miši. Pri predstavi v dunajskem gledišču v Jožefovem mestu jc nastala 25. t. m. velika panika. Nenadoma so pričele divje kričati dame po parketnih sedežih in vstajati. Neka miš je bila namreč zašla med nje m tekala po tleh semtertja. Ko jo jc neki gospod ubil s peto in jo pokazal potem mrtvo, ja zavladal zopet mir. Telefonska in iirzoiraa poročili ZMAGA STARČEVIČANCEV. Zagreb, 5. februarja. Pri ožji volitvi v hrvaški sabor v Ccrni je dobil Starčeviča-nec nec dr. Abjanič 285 glasov, Kutuzovič 202 glasova. REFORMA VOI.IVNEGA REDA ZA TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR. Trst. 5. febr. Ministrstvo za notranje zadeve je potom namestništva sporočilo tržaški municipalni delegaciji, da ue odobruje reforme volivnega reda za tržaški deželni zbor na podlagi splošne in enake volivne prav ce, iti siccr zato nc, ker ni tržaški deželni zbor zgolj Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 Štev, telefona 210. - priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno --2469 <5o- 22 mapevto pi^o v numI rili i bi Ptcklenirnli. zakonodajna, ampak obenem tudi administrativna oblast tržaškega mesta. Volivna reforma za tak zastop se bo morala slej ko prej ozirati na tiste sloje prebivalstva, ki nosijo breme direktnih davkov. Delegacija je to obvestilo vzela na znanje ter izvolila odsek, ki bo izdelal nov volivni red v smislu te ministrske odločbe. Tržaški deželni zbor bo najbrže sklican 20. t. m. SANKCIONIRANJE OBRTNE REFORME. P r a g a. 5. febr. »Narodna Politika« javlja: Trgovinski minister Fort se je izrekel, da tio reforma obrtnega reda sankcionirana v naj-bližnjih dneh. SOCIALNODEMOKRATlCNI KANDIDATI. Duuaj, 5. febr. Danes priobčuje »Ar-beiter Zeitung« listo socialnodemokratičnih kandidatov za nemške volivne okraje. FML. HETZENDORF TAJNI SVETNIK. Dunaj, 5. febr. Cesar je imenoval fml. Hetzendorfa za svojega tajnega svetnika. GROF PAVEL PEJACEVlC. Osek, 5. febr. Umrl je grof Pavel Peja-čevič. Pogreb bo jutri. PREOBRAT NA BOLGARSKEM. Sofija, S. febr. Tu je osnoval blok iz poslancev narodne stranke, demokratov in socialistov, ki je 4. t. m. v sobranju stopil vladi nasproti. Stranka je potem izvolila odbor, ki bo prirejal po celi Bolgarski protestne shode proti vladi. OŽJE VOLITVE NA NEMŠKEM. Berolin, 5. febr. Danes se vrše ostale ožje volitve za nemški državni zbor ob veliki udeležbi. ~~ KADETJE V MOSKVI ZMAGALI. Moskva, 5. febr. Včeraj so pri volitvi volilnih mož zmagali tu kadetje z veliko ve-č:no. lz Varšave prihaja poročilo, da ie policija zaprla volilne prostore vseh svobodomiselnih strank. NESREČA V AMERIŠKEM RUDNIKU. N e w Y o r k, 5. febr. V premogovniku v okraju Thomas v zahodni Virginiji je bilo vsled eksplozije ubitih 25 do 30 rudarjev, večinoma inozemcev. Ako so med ponesrečenci tudi Slovenci, še ni znano. V Thomasu živi mnogo Slovencev. 25 MILIJONOV FRANKOV ZA PASTEUR-JEV ZAVOD. Pariz, 5. febr. Umrli bankir Osiris je Pasteurjevemu zavodu zapustil 25 milijonov frankov. Osiris je vsega skupaj zapustil 50 milijonov frankov in tudi druge dobrodelne zavode bogato obdaroval. Za izvrševatelja oporoke je imenoval bivšega predsednika republike francoske Loubeta. METEREOLOGICNO POROČILO. Dunaj, 5. febr. Spremenljivo, zmerni vetrovi, temperatura malo spremenljiva, nekoliko boljša._ Lepo stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, pralnice in drugih pritiklin se odda takoj po ugodni ceni. — Natančneje pri A. Sušnik-u, Zaloška cesta št. 21. 129 5 5 elegantno meblovana, s posebnim vhodom, prvo nadstropje, razgled na ulico, se takoj odda v Gradišču št. 13. m 2-2 more dobiti zmožna oseba s tem, da bi obiskovala razne stranke. 225 2-1 Naslov pove upravništvo ,,Slovenca". Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod Anton Erjavec magistratni sluga v pok. včeraj dopoldne ob 10. uri po drlgi in mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu v starosti 74 let. Potreb nepozabnega rajnika bo jutri, 5. febr., ob polu :*. uri popoldne iz hiše žalosti Sredina št. 18 na pokopališče k sv. Križu Priporočamo ga v pobožen spomin Lj ubij a na, 4. febr. 1907. 220 Žalujoči ostali. (Brez posebnega oznanila.) Žalujoči ostali našega prezgodaj nam preminolega soproga in očeta, gospoda Ivana Potočnika meščana, občinskega odbornika, posestnika in urarja zahvaljujemo se sorodnikom in znan cem, posebno rodbinama Hočevar-jevi in Oblak-ovi, ki ji ste n*m ob tem žaloštnem času pomagali, nadalje izrekamo našo najiskrenejšo h^alo preč. g. dekanu Lavrenčič« za obiske in krasne besede v čast rajnkemu v župni cerkvi, gg. oo. frančiškanom, zlasti gosp. o. Engelbertu, ki je, ne strašeč se pozne ure, v noči molil pri rajnkem, potem gospodom c. in kr. častn kom in uradnikom tuka-inje praharne, c. kr. uradnikom, gg. pevcem za ganljivo pttje in vsemu meščanstvu in okoličanom za zadnje spremstvo. 222 Bog povrni ! Borzna poročila. Blagorodnemu gospodu Silvester Domicelju, c. kr. vladnemu tajniku v Logatcu. Podpisano načelništvo šteje si v dolžnost, vsled enoglasnega sklepa, izreči Vašemu blagorodju javno zahvalo za neumorni trud, skrb in delovanje, katero ste imeli s preuredbo tukajšnje okrajne bolniške blagajne od 1. 1903, ko je bila taista, vsled jako neugodnih razmer, prevzeta v upravo c. kr. okrajnega glavarstva, pa do konec 1. 1906, ko se je zopet izročila sedanjemu novoizvoljenemu načelništvu. Iz poročila izvanrednega občnega zbora, dne 27. t. m., je razvidno, da gre Vašemu blagorodju v prvi vrsti zasluga, da se je okrajna bolniška blagajna logaška povzdignila na tako stališče, da se bode na podlagi dobre in temeljit«; preuredbe tudi nadalje mogla ugodno razvijati. NačelniStvo okr. bolniške blagajne V LogafCU, dne 31. jan. 1907. ,Kreditna banka1 Uradni kurzi dunajske borze ftaloiD.ni y.plr]j. majeva renta */, srebrna renta 7. avstrijski kronska rent* <7, „ tlata renta "I, ogrska kronski •/. . zlata 5'/. posojilo dežele Kranjsk* >",'/, posojila mesta Spljet . ■".7. . . Zadet l/«7. boan -herc iel. pos. 190'J 17. Češka dei banka k. o P/. . , , i. o '/,■/, «ast pisma ga! d. hip b i v/. poftt. kom. k o I 107^ pr ',,•/, zast. pisma Innerst. hr. P ,'/. , ogr. cen. dež. hi P/,7. , , hip. banke P/,7, obl ogr lokalnih žel d dt P/,7, obl. Češke ind. bink« »7, prior. Trst-Poreč lok P/, prior dol tel. r/, , juž. tel. Kup '/, P/,7, avstr. pos x» i«' p 8» e 6 U » v račke od I 1860'j *bi» kreditna 1 «mis«i» I. otfl hip. banke srbske i fr« ''<» . , turšir* iasllika ir*esu ieicznict Jržavne železnice ivsti ogrske bančne delnic« .ivsti kreditne Dank* jgrske „ „ čivnostenake „ Promogokop v Mostu (BrUi ■Upinake montao . . Praško žel. indr družbe 4ima-Mur&nyi frbovljske premog, družb« Ivstr. orožne tovr družb* Csšfc* sladkorn« družb* C. kr. cekin , jO tratiKj 0 marke tevereignu irf&rk« ,aškl bankovci 17 5 9 114 45 99 lo 13 3 <8 yo &9 6=1 99 0 0 3 i 1 02i 1 5 90 00 - 100 tw0- -100 00 25 >99 314 X 0 66 16'. '6 It 6 65 152 "5 i74-75 2M 7o 12 6 10 i 68 '5 •2 75 47 80 9 i 5 47 '8-25 66 83 497 60 6? 50 87 Z5 •78 87-25 «H6 2 4 6 67 621 75 266 7 5 280 -65 4G- 16 <)•( 9 I« 48 4 11 42 »' 50 2-52 1907 Blago 99 35 100'40 «9 45 117 65 96 20 114 65 100 10 3 10. 85 I0t, 65 49 6 99 HO l 20 it 6' JO 101 -10' l 0 30 101 io -,5 16 80 t i 65 15'rl 25 268 5 154 75 .'84 76 94 75 262 7 j «7 169 '8 4 76 u7 — 0 8 3 — «9 -30-25 ■10 90 — i 8 - 16 1 60 »8 25 59» 6*8 25 83o'5b fb 75 77.1 -622 75 26 3 72 25 285' 5H4-148' — 40 19 lt 0 6 • •08 ll7't 2 98-70 2:3/5 frizer ;a dame in g spod« ceUa Sv Pfctra št. 35 priporoča veliko izbiro vpletk (kit) iz striženih in zmešanih las od 3 kron naprej. Z dežele zadostuje vzorec in cena. Vsa lasna dela se izvrše v najhitrejšem času. Išče se 223 4-1 deklica hči poštenih krščanskih staršev, stara 15 do 16 L t, zmožna slovenskega je?ika in računstva, kot učenka v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe naj se pošljejo na Ivana Kopatin-a, Št. Vid pri Vipavi. ^fanovanje s 3 sobami v bližini novega cesarja Fran Josipa mostu se išč« za takoj ali mesec marec, oziroma april. 227 Naslov pove uredništvo „Slovenca". Jm m i . (. VW. <'.\ V-/. CII------ Ravnokar je izšel 206 3—2 V „Noui drždunozborsKi •••uolilnl red" ••• z zemljevidom in imenikom volil, okrajev na Štajerskem. Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70. vin. Dobiva in natoča se v tiskalni Iv. Pr. Lampreta v Kranju, oziroma pri vseh :::::: slovenskih knjigotržnicah. :::::: Času primerna knjižica!! 226 1-1 V. Drabek, načelnik. ijv C.I- m < •TA V.V. Priporoča svoja trsosino N*-/. l ✓ .V. \y> .v> s,-.'.v,\\< ',vv< vVA . , . I . ■.. Nv\ I. S < ■> f; ^ f<•■> ✓ 7—• - A >.V . - -T/.M. VY< ' .V/ > .\V v -.v i f •• A . .V/ >•/->• Velika zalogi in .ččviji '.V v*"r/» .v f >v .< > v ,< v.v r: CD Solidno blcigo OD Zmsrns tm T/. >' A*'. >.v Podružnica s v Spljetu. s Delniška glavnica: : K 2.000.000. : s WM Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907 : Promesse na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek »0.000 Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/»%. Rentni davek plača banka sama. 53 17 Podružnica : v Celovcu, s : Rezervni fond : : K 200.000. : I I Podružnice: P»K* < mcn|.lnlc.ml Or.ben 2i, M.l. (Iran, Moat alle. 17, Žltkow. Brno, Bttlen, €e., C«ik. K.molc, Hor.nkl ZumberK, MniUlug, Nori Jlfln, Pire., StIUt. In Llbrrcc. Menjalnice na Dunaju: I. W.ll»llc 10, II. T.boratr.aic 4, III Ungarg.iat 69 (vogal Rtnnvcgii), lil. L5-ncng.s.e 27, IV WI.Jn.r Hanplitr.aac I], V SchAnbrunn.ralr.iit 88 ., VII M.rl.hiltr.lr.aat 7«, VIII Ltrchcnltldcralr.aat 132, IX Alarralr.aat 12, X F.vorlLnatr.ia* 59, XVIII Wihrln(tralr.aa. 82, XIX. DSblinger Hauptalr. 33, XXI. H.npt.tr.aa. >2. Menjalnična delniška družba 45 150-12 „M ERCU R 64 Dunaj. L, Wollzeile 10. Ako kapital K 16.000 000 Smer salrla^ K 7 000.000 oianinnjsi nakup in prodaja m vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denaria. w /ijimrrija\ a m (^koiiiptiranir ^ »♦rehanih «a«tavnic m obliuacil srečk in kuponov.