Dopisi.
Požar pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Dne 15.
septembra t. 1. dopoldne je izbruhnil ogenj v hišnem in gospodarskem poslopju Martina Foršnariča pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Uničil je poslopje, 14 000 kg sena in slamo, drva, žito i. dr. Škoda se ceni približno na 18.000 K. Zavarovan je bil Foršnarič le za 3800 K. Domneva se, da so ogenj povzročili otroci, ki so se v skednju brez nadzorstva igrali z vžigalicami.
Nesreča. Dne 30. julija t. 1. popoldne je | povozil vlak blizo postaja Sv. Lovrenc na Dr. p. slaboumno, mutasto, 28 let staro Ivano Zornik, ki je kmalu potem umrla. Omenjena je bila poprej v taboriščni bolnici v Strnišču. Vzrok nesreče je bila njena neprevidnost.
Stvaren odgovor dopisniku nestvarnih napadov v .Slovenskem gospodarju" in „Straži." Morda bi bilo najumestneje molčati na tako nizkotna zavijanja resnice, kakor si jih je privoščil dični dopisnik v Slovenskem gospodarju (25. septembra) in v Straži (26. septembra), saj se naj ne trati brez potrebe človeška energija, ali preveč osebni so napadi, preveč je hujskanja proti uradništvu, zato se čutim kot uradni zdravnik primoran, da pojasnim širši javnosti zadevo. Po navodilih Deželne vlade za Slovenijo, oddelek za zdravstvo z dnem 4. junija t. L, štev. 3007, sem predlagal gosp. okrajnemu glavarju, da se začasno iz zdravstvenih ozirov prepove romanje na Ptujsko goro. Le-ta predlog ni bil izrodek hipne slabe volje, kakor pravi dopisnik v Slovenskem gospodarju in Straži, marveč nujno potreben, da se zabrani razširjanje kužne bolezni osepnic. Da na Ptujski gori — v trgu samem — ni ničesar znano o črnih kozah, „zavoljo katerih je bilo romanje prepovedano", je gola izmišljotina. Trg do danes še res ni bil okužen, okužene pa ?o bližnje vasi občine Ptujska gora. Na-svetoval bi — če je dopisnik le nekoliko resnicoljuben — da se potrudi v bližnje Sto-govce. Praša naj v hiši štev. 19, na kakem obolenju je umrla 3 letna Marija. Izpremem-be v obličju 5 letnega FranČeka so še danes jasen dokaz prebolelih osepnic. Pogleda naj v hiši štev. 23, na čem je bolehala 18 letna Marija. Če to ne zadostuje, se naj potrudi še do bližnjih   Doklec   in   naj   poizveduje   v   hiši
štev.|4, kaj je manjkalo Liziki, Nežiki, Jožeku. Nič ne stori, če se prikaže par potnih srag na gladki koži, še je treba na vrh tik Sto-govec. Gotovo bo po natančnem poizpraše-vanju povedala mati, zakaj so morali 14. septembra pokopati 5-letnega Lojzeka; ogleda naj si še danes bolanega 8-mesečnega Francka. Da slučaj v Podložah štev. 105 še ni dognan, je res prezlobna trditev. Videl sem na stotine bolanih, ki so trpeli na osepnicah, zato se mi ne zdi vredna debata z lajikom, povem le, da sem bil dne 20. in 30. avgusta t. 1. v okuženi hiši v Podložah. Vem tudi, da se še danes najdejo ljudje, ki jim pride vera v nalezljivost bolezni šele tedaj, ko so že začeli sami gniti. In 130 za osepnicami umrlih v političnem okraju ptujskem, to število dopisnika ne gane! Kaj ne? Okrajno glavarstvo je krivo vsega zla! Glej jih rnalomarnežev; na Ptujski gori nalašč niso hoteli odreti ceplenja! Kaj pa je bilo v šoli dne 28. in 29. junija t. 1. ? Ali ni župan pred cerkvijo razglasil cepljenja ? 350 oseb je vedalo o zasilnem cepljenju, med njimi ljudje iz najbolj oddaljenih hiš, le gospodu dopisniku ni ničesar znano. Velikanu — statistiki! s Ptujske gore razodenem kot uradni zdravnik, ki se danes šo sine ira ac studio zanimam za zdravstvo, da ni v občini Ptujska gora cepljena le 1/10 prebivalstva, temveč naj manje polovica, ker se mora upoštevati dejstvo, da so možje bili večinoma cepljeni pri vojakih. Zares ni idealen uspeh 50% cepljenih, zato ravno je treba tem večje opreznosti v zdravstvenih odredbah. Ko bi se ne dajalo ljudem slabega vzgleda, bi bila morda udeležba večja, saj se gospod dopisnik gotovo ni utegnil potruditi v šolo k cepljenju, ker sicer ne bi mogel trditi takih goro3tastnih neresnic. Koliko hvaležnega in človekoljubnega dela bi se moglo storiti z poukom ljudstva, mesto da se ga hujska! Se par pesed o nevrastenični zmedenosti v sredini dopisnikovega umotvora v Straži. Začetkom se hvali dobro zdravstveno stanje na Ptujski gori, v sredini pa čitaš: „tistikrat (ob priliki sokolske slavnosti v Ptuju) so ravno nekatere osebe ležale v postelji." Zakaj so neki ležale v postelji? Morda so imele težke glave po slabi tovarišiji ? Ne smešimo se vendar! Bo dozdaj veljavnih zdravstvenih predpisih je zbiranje ljudstva v okuženih, ozir. ogroženih krajih prepovedano Kolikor sem dozvedel, v Ptuju še sploh ni bilo povoda iz zdravstvenih ozirov prepovedati prireditve bodisi te ali one stranke. Sicer pa mesto Ptuj je avtonomno, in ni podrejeno okrajnemu glavarstvu ptujskemu. Kje tiči strankarstvo ? Ali ne bi bilo bolj pošteno, da se pride naravnost na pristojno mesto po pojasnila, ako se ne zdi vse v redu, nego da se zahrbtno napada. Če mi hoče gospod dopisnik odkrito v obraz povedati nekaj dobrih nasvetov, hvaležen mu bom in gotovo se bo-deva razumela. Uvideti pa mora, da tako njegovo postopanje ni bilo pravilno. Naj nekateri razburljivi duhovi še tako blatijo odredbe ki so namenjene le v dobrobit prebivalstva, naj se uradništvo obdaruje še s tolikimi strankarskimi titulaturami, dokler veljajo dosedanji zdravstveni predpisi in še ni zavladal velehigijenik s Ptujske gore kot reformator v zdravstvu, hočem tudi bodoče kot uradnik z mastno plačo X. čina posvetiti svoje skromne moči toli zanamarjenemu javnemu zdravstvu. Dr. Vladimir Vrečko, prov. zdravstveni koncipist.
Od Velike Nedelje. Kaj je z velikonedelj-skim gasilskim društvom ? — Spi. — Občina je prevzela ob prevratu nemškutarski „fajer-ber", izvolila odbor, a ta se ne zgane. Bog ne daj nesreče, še v domači občini nam ne morejo pomagati kljub temu, da se nahajajo v skladišču gasilnega orodja prav dobri predmeti. Govori se, da je delovanje tč. g. načelnika gasilnega društva osredočeno v tem, kako bi dobil nazaj društvene paradne kape, katere so si baje svoj čas izposodili prejšnji člani gas. društva. Gd. načelnik ! Svetujemo Vam, da je boljše gasiti požar brez kap, kakor pa brez glave, če je sedanji odbor gasilnega društva nesposoben izvrševati svoje
posle, naj se takoj skliče občni zbor ter se izvoli nov odbor, kateremu bo prva skrb delo, druga še le čast. —