IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
DELO NAŠIH INSTITUTOV
Raziskovanje domačega lesa
Cepirav smo driava, fc ima mnogo go?.diov in v kateri- ]e les pomembna postavka pn dohod-kih. le ra^ififcovaiaje dela ven-darle področj«. v katerem opravljamo, l&hko rečemO. plo-inir&ka dela. Pred vojno se je baje nekaj začelo. toda ostali nam niso nobeni rezultatj !m tako lahko računamo kakor da se 9p!oh ni delalo. Zato so vse delo in vse me-tode. kii jih d^anes razvijajo v lesme-m oddelku In-Slituta za raziskovanje ma-teri-ala Ijudsike republiifee Srbije, novost za našo znanost io ln-diustirijo.
Raziskovanje konslrukcij
Ce   hočemo    nek0  vrsto    lesa uparabiti     denimo,    »a   tcovno1 konstrukciio    nske   zgradbe   J«
potrebno. da vemo, kakšno bre-me je ta vreta lesa sposobna vzdržati. V knji&ah najdem-o urejene tabale s temi podatkl tn na njiihoivj osnovi »trokov-njafc iKvačunava dimenztje gre-di, nosilcev io podobno. Toda naši s>t>ro>kovn,j-atei so primorani, da i2 aaSih kin.jig jemlje-jo po-datke, kj so ]'ih dobili prj rai-iskovamij^u tujega leša. v imo-zems.kih laboratorijih, ln da ta-delujeio na niji'hovl osnovi pro-račune. Nj svetovnih standar-dov, ki bl bili univerz-alnd. Ka-kovost lesa se spren\iinja od prLm«ra do primera in Je od-visna od števllnif1 Cintteljev. Ča pa računaano za naišo jevlovimo s k-doito na pritisk 500 kg na cma fn ta d«jansko »la^a 650. pome-til   to.  4a  satio   dimenzioe   vseh
k^nsliimikcij po nepotrebnem po-večalj za rvad 20% iti predylav-lda to 6isLo izgubo pri maleiia-hu
Problemu     teiga   predimenziio-
ni.rainja poaveča tnštMut pa&eb-tio dludiijo. Izdekije in.sestav-lja tatoelo mehaniinih lastmofti lesia na oxemlj'U Sfbije ki d«lno Bos.ne ter Hercegovine. Ce k tentiju dodam,0 r»zist|>vanja, ki jiilh oipraviljaijo budi v dru-g:,h re-publiikah, lahko pričakuij&mo, da bomo v nekaj lehiih dobilj jugo-slovaflske standaird«, kl bodo om,aga6ilii dimemzi(>nira'n.je brez rezerv. Irvšti'tut je ob koncu le-ta zafei in s«daj raiziaikuje tfu-kev, akaciio. smreko, jelko lz SrbiJe  in  borovlno  i2 Bosne.
All |e modrilo na lesu   , škodljivo
Ko hlode na žagah razrcJpjo v deske, se na njvh v skladišču Po doiGČenem fasu pajavi mo-dra baj-va. T6 modrilo povz.ro-oi.jo glivice fn predstsvlija pa-(Tiloikj poijc-v, Prej s<5 biJi mne-nja d,a mod.rilo sploh škoduje meha-n!6n1-m lasi.ncrefim l«sa. V Vahodrij Nemčijj pa so z raz-ifikovanJ! ugoiovili. da pni nj.i-hovetn !esu ne na*tane nobe<na škoia in da mn mo-dri''o ne kva-ri meihaničniih Taslnosti. Ki.*o Je s to slvarj-o pri na-s — n.e vo-m.n i<n do-kler ne bo kompleits rassiisikova^nj. k1 se nanašaijo na modnilo na na-Sem \c-.u. ko-ntan, bcmo   mnenja,   dia   jc   ško<31j'ivo.
Umetno sušenje lesa
I>re) srno imel.j predpisc o tem, koliko 6aea mora les po se-iin]( slati na zraku. da bj po-stal uporatoeia, Danes zamienju-jemo !o naravno sušenje z umetniTn suženiem. Za vsak Ips so na razp-0'la.go določenl pred-pisi in met.ode sušenja. Ce se Po te-h predipitalh ne r&vnamo, p'Mdo n.a primer pri .lzdelane-m pohiitvu do zvii}a.n.ja ln dr«gi:h deformacH. Da bi se terrnu teo-gnili. . jiudi   inSti-tut   proizraoal-
cem svoje uisliuge; Toda proteva-j.aloc pagOiito zanemarja airo-kovitie naavete iim nove mo-tode v sicer rawibj iuduistnij-i predcla-ve leaa. Tako se d-ogaja. da vo-di(jo v ka'kšflem majhnem p&d-jeliju sušilinice popo-lnoma na-paino (ponekod so jih tudi uga-snHi) in taiko bl-ago, ki gre na trg, ne ustreza p^ovprečnim zahlevaTn.
Neracionolna poraba
La.mel,iraiaj  leg  (za't.ičn-2  piošfo
i.td.) pr&de-iavlija nefc.j desctletij nazaj zaaino iaboljšanje v uipc-'aibi !osa gleds mehaniomiih last-noati, Ta lss lahiko manaiikje za-raenija kormpgiklini les. Pri par-kelih. na primer. Iahko upoina-biimo nameato konrHpsiktTiih. plo-Š6iic taik&iimanova^ne vl-a&inas'1 ploSče. Te iizdeluje-mo tudi i-z dirobnih kosov sicer kakovost-nega lesa. ki ga Pri nas veči-no-ma pokunimo. Skod*, ki prl tejn nastan« je zmatina.