LJubljana, sreda 21. septembra 1932 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 26.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 in 312«. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Konferenca v Stresi končala svoje delo V obliki priporočal za bodočo gospodarsko konferenco je sestavila predloge za ukrepe, ki bi mogli omiliti krizo agrarnih držav HENDERSONOV POSKUS SPRAVE Danes šefa predsedstva razorožitvene konference brez Nemčije Pred zasedanjem Društva narodov Leto XHL, štev, 220 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova > cesta št. 13. — Telefon št. 2455. i Podružnica Celje: Kocenova ulica I št. 2. — Telefon št. 190. * Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Stresa, 20. septembra, dig. Danes popoldne se je vršila zaključna plenarna seja ko-nference v Stresi in so bili odobreni sklepi in predlogi, ki sta jih stavila gospodarski in finančni odbor. Glede valorizacije žitnih cen v srednji in vzhodni Evropi je bilo sklonjeno, da se osnuje poseben fond v višini 75 milijonov švicarskih frankov. Količina, ki prihaja v poštev za valorizacijo, je določena takole: 16 milijonov stotov pšenice, 15 milijonov stotov ječmena za krmo, 13.5 milijonov stotov koruze, 4 milijone stotov žita, 3. milijone stotov ječmena za pivovarne, 1 milijon stotov ovsa. Gospodarski odbor je predložil pok g tega za studijsko komisijo še naslednja priporočila: 1. Za razširjenje in izboljšanje trgovinskih odnošajev srednjih in vzhodno-evrop-ski.h držav naj se sklenejo v duh« recio-nalnejše pogodbene politike nove trgovinske pogodbe, ki bodo omogočale normalni razvoj zamenjave blaga med t&mi državami. kakor tudi teh držav z ostalimi evropskimi državami. 2. Cim prej nai se odstranijo vse ovire ▼ deviznem prometu. 3. Do popolne odstranitve vseh omejitev naj se takoj prične z ouniijeoijem raznih omejitev uvoznih prepovedi, projekcijskih klavzul, kontingentov itd. 4. Sklene naj se mednarodna pogodba za izboljšanje žitnih cen. 5. Glede tobaka naj se uveljavijo priporočila posebnega odbora za študij razširjenja prednostnih carin iudi na druge agrarne pridelke razen žita. 6. Točno naj se izvrše vsa dela za gospodarsko organizacijo veterinarskih ukre-kiov. 7. Vse države, ki so zainteresirane na izboljšanju organizacije lesne io žitne trgovine. naj se zedLnijo za čim tesnejše sodelovanja. 8. Prizadevanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb z državami, ki niso pretežno agrarne, naj se nadaljujejo. 9. Izboljšajo naj se transportne razmere m omogočijo primerne tranzitne olajšave. 10. Sestavi naj se točen program javnih del v svrho izboljšanja gospodarskega položaja srednjih in vzhodno evropskih držav, zlasti na korist poljedelstva. 11. Čimprej naj se izvede mednarodni dogovor iz leta 1931. glede osnovanja mednarodne Hipotekarne banke in mednarodne kreditne ustanove za poljedelstvo, ki bi omogočala kratkoročna posojila. Zastopnik Nemčije je izjavil, da bo Nemčija v obliki preferenčnih tarif o v prispevala k skupnemu fondu. Mad-žarski zastopnik je poudarjal izredno slab položaj svoje države. Zastopniki Velike Britanije, Belgije in Nizozemske so si pridržali pravico odločitve svojih vlad glede vprašanja udeležbe pri agrarnem fondu. V splošnem se je ugotovilo, da so vse države v načelu London, 20. september. AA. Diplomatski urednik lista »Daily Telegraph« pravi, da more mandžursko vprašanje povzročiti veliko mednarodno krizo. VVashington se vznemirja nad japonsko izjavo, da se politika odprtih vrat glede Mandžurije ne more izvajati nasproti drugim državam, ki ne bodo priznale neodvisnosti mandžurske države. Ameriška vlada misli zato povabiti evropske vlade, naj zastavijo svoj diplomatski vipliv za to, da se ta namera ne izvede. VVashington ne namerava priznati nove mandžurske države, boji pa se, da ne bi druge države iz trgovskih interesov odnehale pred tokijsko grožnjo. Ameriška vlada, zaključuje list. se zdi, da se bolj vznemirja zaradi mandžurske ga vprašanja, kakor pa zaradi problema evropske razorožitve. Evropska diplomacija se je bila že domala sporazumela z Društvom narodov, da odgodi razpravo o mandžurskem sporu na čas po ameriških volitvah, tako da bi prišla debata o Lyttonovem poročilu šele v novembru na dnevni red. Zdaj pa vse kaže, da zaradi japonskega prodiranja ne bo mogoče odložiti mednarodne diskusije o problemih, ki so se pojavili na Daljnem vzhodu. Bombay, 20. septembra. AA. Člani Lyt-tonove komisije so prispeli semkaj. Lord Lvtton ni hotel dati novinarjem nikake izjave o elaboratu, ki ga je komisiza izdelala o mandžurskem vprašanju. Izrazil pa je nado. da bo poročilo sprejemljivo in da bo dalo osnovo za ureditev mandžurskega problema. Svojo izjavo je zaključil s tem. da je položaj v Mandžuriji silno resen. Države morajo paziti, kaj se tam godi. Zakaj težiko si je predstavljati, kako naj 13 za valutni fond in da so vse države, ki imajo carine, za fond za valorizacijo cerea-1-itj. Priporočila ugotavljajo, da ni mogoče sestaviti enotnega programa, ki bi se mogel v celoti priporočati vsej srednji in vzhodni Evropi. Finančna komisija priporoča nekaj splošnih načel, zlasti efektivno ohranitev proračunskega ravnotežja, dalje finančno in gospodarsko politiko, ki stremi, za tem, da se gospodarsko življenje prilagodi novim pogojem. ki so nastali zaradi padca cen in zaradi umika kapitala. Glede normalizacije valute se priporoča ustanovitev pomožnih virov, pri katerih bi države srednje m vzhodne Evrope eventualno dobile pomoč za sanacijo valute. Vendar pa se komisija glede tega vprašanja m spuščala v podrobnosti. Nade agrarnih držav se niso izpolnile Stresa, 20. septembra, g. Ruanunsfka trgovinski minister Madgearn je izjavil pred koncem seje v kmenu agrarnih držav, da so se nade teh držav ie deloma iapoluile. Brez efcsplo-atacije žita se ne more pričakovati izboljšanae gospodarskega io finančnega položaja srednje in vzhodne Evrope. Dokler te države ne bodo izboljšale svoje plačilne bilance z izvozom prebitka žita, bo izpolnitev njihovih obveznosti in za nekatere celo njihova obrestna služba za po-sojiila zelo dvomljiva. Pričakujemo zaradi tega, je dejal Madgeara, da bodo vse države sodelovale pri rešitvi tega vprašanja. Načrt za eksploatacijo žita se mora čimprej izvesti, ako se hoče preprečiti usodne posledice za srednjo ki vzhodno Evropo. Poslanik de Michelis je izjavil v imenu italijanske vlade, da Italija v celoti sprejme dogovor in poročilo ter je izrazil upanje, da bo dogovor v interesu evropske obnove čim prej stop?! v veljavo. Italijanska vlada bo podpirala vsa prizadevanja v tej smeri. Angleški zastopnik Addison je izjavil, da sprejme Anglija dogovor s prejšnjimi pridržki. Poročilo gospodarske in finančne komisije odgovarja prizadevanju angleške vlade za postopno ukinitev ovir trgovinskega in plačilnega prometa. Izrazil je upanje, da bodo uspehi konference podlaga za nadaljnji napredek na drugih poljih in da bodo napravili konec nesigurno-sti v sveto vno-gospodarskem položaju. Anglija se tudi strinja s priporočili konference, ker bodo mogla dovesti do zdrave gospodarske in finančne politike. Na koncu je govoril še predsednik konference Bonnet, ki se je zahvalil vsem udeležencem, zlasti strokovnjakom za njihovo delo za premostitev vseh težko? in diferenc. To delo ie služilo koristi vzhodne in srednje Evrope. Predsednik je nato naprosil one države, ki so v zadnjem trenotku najavile svoje pridržke, naj se priključijo večini, ker je sporazum vseh držav potreben za pomoč vzhodni in srednji Evropi. Konferenca v Stresu je vsekakor važna etapa k obnovi Evrope. milijonov Kitajcev, ki prebivajo v Mandžuriji, prenaša gospodistvo 20.000 Japoncev, Japonska se sicer lahko polasti dežele s silo, toda tako početje bi vsemu ostalemu svetu vzelo možnost mira. Otvoritev zasedanja nizozemskega parlamenta Haag, 20. serrvtembra. s. Novo zasedanje parlamenta je bilo danes od kraljice otvor-jeno s prestolmm govorom, ki je popolnoma pod vtisom poostritve gospodarske depresije in zato zelo pesimističen. Pri čita-nju se je dogodil incident, kakršnega parlamentarna zgodovina Nizozemske še ne pozna. Ko je kraljica prečrtala prestolni govor, sta se dvignila dva člana parlamenta ter sta klicala: »Proč s krono! Proč s kraljico!« Vsa ostali člani parlamenta so takoj nato pričeli peti nizozemsko državno himno. Sinova Prima de Rivere izpuščena Madrid, 20. septembra AA. Oba sinova bivšega diktatorja Prima de Rivere, ki sta bila aretirana zaradi zarote dne 11. avgusta, sta izpuščena na prosto. Iz Gua-dalajare peročajo, da so tam izpustili bivšega ministra v Berenguerjevem kabinetu, Rodrigueza Vigurija, ki so ga tudi aretirali v zvezi z avgustovsko vstajo. Krvava borba na afganski meji Dombay, 20 septembra č. Na afganski meji se vrši ogorčena borba med angleškimi četami in uporniškimi plemeni. V borbi sodelujejo angleško letalstvo, topništvo in večji oddelek tankov. Angleška letala so bombardirala 22 uporniških na selbin, oddaljenih 200 km od Pešavarja Izgube so na obeh straneh zelo velike. Ženeva, 20. septembra, d. Včeraj popoldne je bil na kratki seji urada razorožitvene konference objavljen odgovor, ki ga je podal predsednik razorožitvene konference Henderson nemški vladi na njeno noto, v kateri je sporočila, da se ne bo več udeleževala sej razorožitvene konference, dokler ne bo sprejeta zahteva Nemčije po enakopravnosti. V svojem odgovoru poudarja Henderson, da je nemška bojazen, da raz--orožitvena konferenca ne bo izvršila svoje naloge, neupravičena. Kot predsednik razorožitvene konference pa nima pooblastila in pravioe načeti razprave o razorožitvenih določbah versailleske mirovne pogodbe. Naloga nemške vlade bi bila, d,a s čim tesnejšim sodelovanjem podpre delo konference, ne pa, da ga z abstinenco ovira. Ob zaključku izraža Henderson nado, da si bo nemška vlada vendarle še premislila, kaiti zavedati se mora, da je razorožitev mogoča samo ob tesnem sodelovanj« vseh držav, dočim pomeni akcija Nemčije baš oviranje dela konference. Berlin, 20. septerrfbra. AA. V nradnih nemških krogih je angleška nota, ki se nanaša na nemško zahtevo glede enakosti oboroževanja, vzbudila veliko začudenje. Nemški politični krogi mislijo, da angleška nota ne pojmuje vse resnosti nemških zahtev glede enakosti oboroževanja, prav tako pa so mnenja, da je vsebina angleškeca odigovora v nasprotju z angleškim javnim mnenjem, ki so ga v zadnjem času tolikokrat izrazili angleški listu Vsekakor je treba naglasiti, da angleška nota ne more iz-premeniti stališča nemške vlade. Vlada tudi ne vidi razloga, da bi svoje neizpremenie-no stališče sporočila s posebno noto angleški vladi. Svoje stališče le Nemčija Jasno izrazila v noti, ki jo je poslala predsedništvu razorožitvene konference. Nemčija ostane tudi v naprej pri svoji nameri, da se ne udeleži razorožitvene konference tako dolgo, dokler se razigovori rn pogajanja ne bodo začeli vršiti na takem temelju, ki bo priznal enakopravnost pri oboroževanju. Drugače pa bo nemška vlada z živim za: nimannem spremljala stremljenje razorožitvene konference. Svoje nadaljnje stališče bo zavzela v skladu z diskusijami o posameznih vprašanjih na konferenci. V političnih krogih mislijo, da je namen izjave, ki jo je dal predsednik francoske vlade Herriot, preprečiti disfkusiio o ena- kosti oboroževanja; vse kaže, da je smoter te izjave prenesti vprašanje enakosti oboroževanja s področja razorožitvene konference v Društvo narodov. To pa bi pomen, j zadati smrtni udarec razorožitveni konferenci. Glede dozdevnih kršitev obveznosti mirovne pogodbe po Nemčiji, sodijo v političnih krogih, da pomeni to ponovno načetje tistih vprašana, ki so prišla že za vlade Stresemanna z dnevnega reda in so postala brezpredmetna, ker niso imela nikake podlage. Vsi nemški listi, razen listov skrajne desnice in skrajne levice, odobravajo nastop nemške vlade in zahtevajo enakopravnost pri oboroževanju. Odmev Hendersonovega odgovora nemški vladi Pariz, 20. septembra. AA. Po vesteh iz Berlina tamkajšnji tisti živo komentirajo odgovor predsednika razorožitvene konference Hender&osia nemški vladi na njeno obvestilo, da se začasno ne bo udeleževala razorožitvene konference. »■Deutsche Allgemeine Zečtung« pravi, da bi »e HendersOnov odgovor mogel tolmačiti kot poskus sprave, aH pa tudi kot poskus, da se na Nemčijo zvali odgovornost za eventualen neuspeh razorožitvene konference. List je mnenja, da sta Anglija in Francija deiensko onemogočile Nemčiji uspešno sodelovanje na tej konferenci. »Lokalanzeiger« meni, da nemška vlada ne more pristati na Hendersonovo tezo, ki jo je obrazložil v svojem odgovoru. Pangermanska »Deutsche Tageszeitimgc poziva Francijo, naj ublaži svoj nastop na prihodnja skupščini Društva narodov, ker bi se sicer moglo zgoditi, da Nemčija zapusti tudi Društvo narodov. Centrumaška » German ia« ne verjame, da bi bilo koristno, iznesti nemške zahteve pred forum Društva nar°dov. »Vossische Zeitung« cnisli, da bi bilo bolje, če se prizadete države o vsem tem vprašanju prej sporazumejo med seboj, preden bi ga iznesle pred Društvo narodov. Na poti v Ženevo Pariz, 20. septembra. AA. Predsednik vlade Herriot in vojni minister Paul Bon-cour bosta odpotovala drevi v Ženevo, kjer se jutri začne zasedanje razorožitvene konference, nato pa skupščina Društva naTO-dov. Varšava, 20. septembra. AA. Zunanji minister Za leski je v spremstvu kabinetnega šefa Szumlakovskega odpotoval v Ženevo. London, 20. septembra. AA. Zunanji mi" ni6ter Simon je imel včeraj dolg setanek z italijanskim poslanikom Grandnjem. Razpravljala sta o vprašanjih, ki bod-' na dnevnem redu predstoječega zasedanja Društva narodov. Ankara, 20. septembra. AA. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej in Kemal Hu-serin sta kot delegata Turčije odpotovala včeraj v Ženevo. Odhod naše delegacije Beograd, 20. sept. p. Nocoj je odpotovala v ženevo naša delegacija z zunanjim ministrom dr. Boškom Jeftičem na čelu. Za časa odsotnosti z-manjega ministra bo vodil posle njegovega resora ministrski predsednik dr. Milan Srškič. Papenov manever Berlin, 20. sept. d. Čeprav je nemška oboroževalna zaJiteva naletela na splošen odpor razen v Italiji, se naglaša v vladnih krogih, da Papenova vlada ne misli spremeniti stališča ter da namerava vztrajati do konca pri svoji zahtevi, da se prizna Nemčiji popolna enakopravnost v pogledu oboroževanja. Vlada smatra, da je samo na ta način mogoče vzpostaviti resnično zaupanje med narodi in doseči uspehe pri pogledu omiljenja gospodarske krize. Zdi pa se, da je vsa akcija Papenove vlade preračunana zgolj na notranje politični efekt. Papen se zaveda, da soglaša v tej akciji z njim ves nemški narod in upa, da si bo a tem pridobil tudi naklonjenost v notranji politiki, kar naj bi se pokazalo pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Italija in angleška spomenica Rim, 20. sept. d. Italijanski tisk objavlja spomenico angleške vlade v zadevi nemških zahtev po enakopravnosti v oboroževanju skoro brez komentarjev. Ni pa dvoma, da italijanska vlada ni izpremenila svojega stališča, ki ga je označil Mussoli-ni v člankih, objavljenih v raznih nemških in angleških listih. Preseneča pa konsta-tacija »Giornale dTtalia«, ki govori o dale-kosežni skladnosti angleškega to italijanskega stališča. V formalno juridični presoji vsekakor ni najti skladnosti med Anglijo m Italijo. Skupna jima je le želja, da bi se Nemčija udeležila nadaljnjega dela razorožitvene konference. Vatikan, 20. sept. AA. V tukajšnjih krogih so britanski odgovor na nemško noto ugodno sprejeli. V njem vidijo pozitiven element, ki bi mogel spraviti v sklad nasprotujoča si stališča. Povratek bolgarskih političnih emigrantov Sofija, 20. sept. p. Včeraj popoldne sta se vrnila dolgoletna politična emigranta Ivan Kostov m Nikola Dimitrov, ki sta po umoru Stambulijiskega leta 1923. pobegnila iz Bolgarije in živela od takrat večinoma v Jugoslaviji. Novinarjem sta izjavila, da se bodo še v teku tega meseca vrnili trudi slkoro vsi ostali politični emigranti Proces pred državnim sodiščem Beograd, 2G. sept M. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevala razprava .proti dr. Dragoljubu Jovamoviou in tovarišem. Skoraj ves dopoldne je trajalo zasliševanje glavnega obtoženca dr. Jovanovič a. Dr. Jovanovič priznava vso krivdo, ki mu jo pripisuje obtožnica, skuša pa dokazati, da njegovo delovanje. če tudi je bilo tajno, ni bilo nič prevratnega, nič protidržavnega in nič ilegalnega. Ob koncu današnje razprave le bil zaslišan še soofotoženi dijak Jaša Da-vičov, ki prav tako priznava krivdo, izgovarja pa se, da se ni zavedal nezakonitosti svojega dejanja, ker je postopal le po navodilih svojega profesorja dr. Jovanovič a. Sam se ni nikdar bavil s politiko. Ob 13. je bila današnja razprava prekinjena ki s* bo nadaljevala jutri dopoldne. Iz diplomatske službe Beograd, 20. septembra p. S kraljevim ukazom je na predlog zunanjega ministra premeščen vicekonzul dr. Teo Vodušek iz Milana v Trst. Sovjetski dolgovi Nemčiji Berlin, 20. septembra. A A. Na posebni konferenci nemške narodne banke glede nemških kreditov Sovjetski Rusiji je guverner banke dr. Luther cenil sovjetski dolg nemškim tvrdkam na 1 miilijardo in 425 milijonov mark. Dr. Luther je izjavil, da bo morala Nemčija, če se znatno ne popravi svetovni gospodarski položaj, podaljšati sovjetske menice; ker pa ne more prekoračiti sovjetom dovoljenih kreditov, tudi ne more sprejeti novih naročil. Zastopniki nomške industrije pa se boje, da ne bi ustavitev kreditov privedla do finančnega poloma Sovjetske Rusije. Žrtve katastrofe v Turiennti Pariz, 20. septembra AA. Po zaključnih podatkih je železniška katastrofa v Tu-riennu zahtevala skupno 61 smrtnih žrtev. Izmed 510 legijonarjev kolikor jih je bilo v vlaku, so jih 47 našli mrtve pod ruševinami. 9 pa jih je podleglo ranam. 217 legijonarjev je ranjenih med njimi 20 hudo. 237 vojakov je popolnoma nepoškodovanih. Razen tega je našlo smrt 5 železniških uslužbencev. Resnost položaja v Mandžuriji Vznemirjenje v Ameriki, ki nikakor ne namerava priznati Mandžurije - Lytton skrajno pesimističen Pričetek nove volilne borbe v Nemčiji Dekret o razpisa volitev objavljen - Proglas vlade -Vlada snuje Hindenhurgovo fronto Berlin, 20. septembra. S. Danes je bil uradno objavljen dekret, 6 katerim se razpisujejo volitve v državni zbor za 6. november. Vse stranke so že pričele z živahno volilno propagando. Med posameznimi strankami se vrše pogajanja za enoten nastop pri volitvah, vendar pa zaenkrat še ni mogoče reči, ali bo prišlo do kakega pomembne jšega volilnega bloka proti vladi, ali pa bodo šle dosedanje politične stranke, kakor pri zadnjih volitvah, ločeno v volilno borbo. Veliko vlogo pri teh volitvah bodo vsekakor igrali tudi reformni načrti, ki jiih namerava izvesti vlada. Zatrjuje se. da je med Papenom in bavarsko vlado že prišlo do sporazuma ter da bo bavarska vlada opustila opozicijo, ki to je dOsedaj vodila proti Papenovemu režimu, Berlin, 20. septembra. A A. Nemška vlada je izdala danes volilni manifest na narod. v katerem označuje svoje stališče v vprašaniu volitev in razloge, ki so io privedli do tega, da je razpustila državni zbor. Vlada pozrtva stranke, naj vrše volilno kampanjo brez nasilja. Dozinava se. da vlada nima namena ustanoviti tako imenovane »predsedniške stranke«, pač pa »Hindenhurgovo fronto«, v kateri naj bi bile zastopane vse skupine in frakcije, ki simpatizirajo s politiko vlade. Berlin, 20. septembra, g. Zdi se. dta bo prišlo med državno vlado in pruskim deželnim zborom do konflikta, zaradi katerega bi lahko prišlo do razpusta deželnega zbora. Pri srtreiernu narodnO-sociaMstrčne-ga predsednika deželnega zbora Kerrla pri državnem predsedniku je kancelar Papen zahteval, nai deželni zbor ukine svoj sklep, po katerem nrmki uradniki niso obvezani irnolniti odredb knmisarsVih ministrov. Ta sklen deželnega zbora je bjl sprejet 30. avgust* po narodno-sOcislistič-ni-komunistični večini Zdi se. dfl je državna v1«^ odločena, da izsili sklep za ukinitev. Možnost uradniške vlade v ČSR Zaradi nameravane redukcije uradniških prejemkov bo sedanja koalicijska v!ada najbrže podala ostavko Praga, 20. septembra h. Vlada se intenzivno bavi z nadaljnjimi ukrepi za omiljen je gospodarske krize. Predvsem misli na redukcijo plač državnih nameščencev. Redukcija, ki je že sklenjena stvar, bi stopila v veljavo 1. januarja 1933. V vladi pa se še niso sporazumeli o tem, za koliko naj bi se znižali uradniški prejemki. Govori se, da bo redukcija znašala 12 do 15 odst. Kakor znano ie bila državnim uradnikom na Češkoslovaškem že odvzeta 13. plača. Zdi se. da koalicijske stranke nočejo pred javnostjo prevzeti odgovor- nosti za to redukcijo. Ker pa finančni minister vztraja na tej redukciji, smatrajo v političnih krogih za verjetno, da bo že v jeseni prišlo do ostavke sedanje vlade, ki bi jo zamenjala uradniška v'a da. Predsedstvo parlamenta je danes predložilo bilanco za leto 1931, iz katere izhaja, da znaša primanjkljaj v finančnem gospodarstvu države za leto 1931 skoraj 2 milijardi Kč nanram 666 milijonov Kč v letu Ta defecit je bil po oficijelnem poročilu krit iz tekočih dohodkov in kreditnih operacij. Gandhi pričel z eladovaniem Puna, 20. sept s. Gandhi je odklonil pogoje vlade, pod katerimi bi ga izpustili na svobodo ter noče zapustiti svoje celice. Vlada pa ga tudi ne namerava prisiliti, da bi zapustil zaipor. Danes je Gandhi prič«! z gladovanjem. Rang°on, 20. septembra. AA. V znak simpatije z Gandhijem. ki je danes stopil v gladovno 6tavko, so bile trgovine Han-dov več ur zaprte. Z letalom čez Mount Everest London, 20. septembra AA. Angleško ekspedicijo, ki namerava preleteti Mount Everest, najvišjo goro v Himalaji, bo vodil polkovnik Ethertcn Pri njegovem pod jetju mu bosta pomagala britansko letalsko ministrstvo in indijska vlada. Polet se bo vršil prav v kratkem, najbrž že v oktobru. Ekspedicija bo šteia več letal, vodja letalske eskadrile pa bo marki Cly-desdale. Problem! decentralizacije Opozorili smo že v enem svojih uvodnikov na pomembne izjave ministrskega predsednika g. dr. Srškiča in drugih vodilnih državnikov, ki so napovedali že za prihajajočo zakonodajno sezono izvedbo čim širše decentralizacije vse naše državne uprave. Pokazali smo, kako je bil ta problem na dnevnem redu prav za prav ves čas, kar smo se Srbi, Hrvati in Slovenci združili v skupno narodno državo, a ni nikdar prišel z mrtve točke. Sedaj se končno bliža svoji ureditvi Da bosta vlada in Narodno predstavništvo s tem izpolnila veliko željo in ustregla občuteni potrebi prebivalstva, za to je najboljši dokaz odobravanje, s katerim pozdravljajo volil-ci na vseh shodih v govorih ministrov one odstavke, ki se nanašajo na izvedbo upravne decentralizacije. Po demokratskih načelih vseh narodov je decentralizacija temeljni princip uprave. Kajti ona približa upravo ljudstvu in mu omogoča na njo vpliv, kakršen je pač v danih razmerah mogoč. S tem se tudi popularizirajo uprava sama in posamezni upravni akti, ker postanejo širšim plastem ljudstva bolj umljivi in pristopni, razumljivi tudi takrat, kadar ne nosijo baš prijaznega lica za vsakogar. Prenos eksekutivne moči na manjše centre je posebno važen v naši državi, ki je po svojem zgodovinskem razvoju zelo raznolika in po svoji gospodarski in socialni strukturi še vedno v veliki meri neizenačena. Zato spada decentralizacija uprave brez dvoma med najpomembnejše probleme naše državne politike. Spada pa tudi med najaktualnejšo hibe centralizma stvarno najbolj pokažejo in psihološko dvojno občutijo v kritičnih časih, v kakršnih živimo danes. Javnosti še niso znana načela, ki bodo merodajna za novo decentralizirano ureditev državne uprave. Stvar pa je tako dalekosežna in važna, da se morajo z njo baviti vsi, ki razmišljajo o jav-rih problemih in ki jim je na srcu kon-folidiran razvoj Jugoslavije. Zlasti je dolžnost inteligence, da z utemeljenimi mnenji podpre člane Narodnega predstavništva pri težkem in odgovornem delu, ki ga bodo opravljali, ko bodo sklepali o predloženih jim zakonih, saj se bodo s tem polagali temelji za zelo dolgo dobo. Upravičena zahteva javnosti pa je obenem, da se decentraliza-cnski načrti, čim bodo za to zreli, na ta sH oni način obiaviio in se tako omogoči stvarna diskusija. To bo tudi v veliko stvarno korist, ker velja tudi v tem primeru, da več glav več ve. Decentralizacija se bo v prvi vrsti nanašala na eksekutivo. Državna uprava, ki je dosedaj v veliki meri centralistična, ker se vrši iz osrednje vlade, iz središča, za celo dr- žavo, bo prenesla bistveni (tel svojih funkcij na nižje edinice, tedaj v našem primeru na banovine ter njim podrejene edinice. Izvrševanje zakonov bo torej v bistvenih delih izročeno oblastem, ki imajo ožji delokrog in so tedaj svojemu okolišu fizično in miselno bližje in ki bodo zaradi tega imele več možnosti pri aplikaciji zakonov upoštevati dejanske razmere, zlasti ekonomske in socialne, bolj kakor je to v stanu osrednja vlada. Seveda bo s tem banovinam izdatno razširjen delokrog in jim bo dana možnost dalekosežnih samostojnih odredb v zadevah njihovega področja. Dva važna problema stopata pri tem pred nas. Prvi je ta, kateri posli in v kakšnem obsegu naj se prenesejo na banovine. Varovati je treba bitne interese državne skupnosti izogibati se vsemu, kar bi moglo ustvarjati v notranjosti državnega ozemlja nove umetne meje. Treba pa je prepustiti banovinam vse, kar se tiče v prvi vrsti njihovega ozemlja in njihovega prebivalstva, in tudi vse ono, kar je po svoji naravi tako, da se lahko upravlja po banovinah. Ceste, bolnice in sploh zdravstvo, gospodarstvo in kmetijstvo, socialno skrbstvo, šolstvo in ljudska pro-sveta, osebne zadeve — vse polno vprašanj vstaja pred nami, vsako potrebno vsestranskega študija. So zadeve, ki se lahko v celem obsegu prenesejo z vlade, iz ministrstev in drugih centralnih ustanov, na banske uprave, so pa tudi take, za katere je prenos mogoč in koristen le do gotove, a čim večje mere. Drugi problem enake važnosti je ureditev fin. strani. S povečanim delokrogom bodo banovine prevzele tudi velika nova bremena. Kako jih bodo krile? Sistem subvencij iz državnega proračuna se že pri bivših oblastnih samoupravah ni obnesel in tudi sedaj ne more obveljati, vsaj ne kot norma. Priznamo, da so primeri, kier se lahko izkaže taka subvencija za potrebno in upravičeno, načelo pa naj bo, da vsaka banovina sama krije svoje izdatke. Seveda je nemogoče, da bi banovine izhajale s sedanjimi viri svojih dohodkov. Ravno tako je nemogoče, da bi uvajale nove davščine. Tudi s samimi dokladami na državne davke ne bo šlo, čeprav bi bili ti znižani. Edina pot je v tem, da banovinam odstopi država del svojih virov za dohodke. Del trošarin in drugih in-direktnih davščin, pa morda tudi ta ali oni direktni davek bi se mogel brez škode za enotnost gospodarskega razvoja prepustiti banovinam. Že ta kratka razmišljanja nam kažejo, da je decentralizacija mnogo bolj kompliciran in kočljiv problem, kakor se na prvi hip zdi. Treba bo zato najboljše volje najboljših moči, da se reši in uredi v čim večjo korist državne skupnosti in banovinskih edinic. " aaa i — Veliki izgredi v Birkenheadu Demonstranti oplenili vse trgovine - Prava mestu - Krvavi spopadi s policijo ija v London, 20. septembra, d. V Birkenheadu ie prišlo davi do vel;kih nemirov, ki imajo docela komunistično obeležje. Več tisoč brezposelnih je priredilo po mestu bučne demonstracije. Ko je poizkušala policija demonstrante razgnati, so navalili na trgovine in jih začeli ropati. Posamezne skupine so vdrle tudi v zasebna stanovanja, tako da je zavladala v mestu prava anarhija. Demon-strantje so obmetavali policijo s kamenjem in steklenicami in je morala policija naposled poseči po orožju. Devet policistov in večje število demonstrantov je bilo hudo ramenih. Šele, ko je policija dobila ojačenje, se ie posrečilo razpršiti demonstrante in vzpostaviti v mestu red in mir. Mesto nudi sliko pravcatega bojišča. Trgovine so izropane. izložbena okna razbita, ulice pa dobesedno nastlane z raznim blagom, ki so ga demonstrantje raznesli iz po- sameznih trgovin. Ulice, kjer se je vršila glavna borba med policijo in demonstranti. ko pokrite s črepinjami razbitih steklenic, šip, kamenjem in drugimi sličnimi predmeti. Po ulicah krožijo policijske patrulje na avtomobilih, motornih kolesih in konjih. Vsako ustavljanje na ulici je zabranjeno in policija neprestano razganja množice, ki se zbirajo po ulicah več ali manj iz radovednosti. Do demonstracij je prišlo zaradi naraščajoče brezposelnosti. Zaradi zastoja v izvozu so tovarne odpustile mnogo delavstva, ki je potem nasedlo hujskanjem komunističnih agitatorjev. 44 oseb, med njimi več komunističnih voditeljev, je policija zaprla. Da preprečijo ponovitev izgredov, so oblasti izdale zelo stroge ukrepe, ki naličijo obsednemu stanju. Finančna kriza nemških mest Berlin, 20. septembra. AA. Dve največji zapadnonemški mesti Frankfurt na Meni in Kolu sta že delj časa v hudi finančni stiski Ker ne moreta plačati obrokov najetih posojil, sta -e obrnili na državo za pomoč, toda vlada jima ni mogla ustreči. Zato jima ne ostane drugo, kakor da proglasita moratorij za občinska posojila, ki jima ga omogoča predsednikov zakonski dekret. Združitev angleških ističnih cerkev London, 20. septembra. AA. Danes so se na svečan način združile tri angleške me. todistične cerkve: prvotna metodiistična, združena metodistična ln Wessleveva cer-kf*v. Cerkvena slovesnost se je izvršila v stari londonski kapelici, kjer je pred 150 leti John Wessley začel svoj evangelilstični pokret, k; se Je hitro razbil in šteje danes 12 milijonov članov. Slovesnosti bo se udeležili zastopniki metodistov iz vseh delov sveta. Drevf bo veliko zborovanje v Albert haltu 5o bo govorili tu4l yorški vojivoda. Misel za združitev teh treh cerkva, M pomen} zelo važen datum v angleški cerkveni zgodovini. se je rodila 2e ipred 19 leti. toda razgovori ln pogajanja dolgo niso privedli de rezultata. Letalska nesreča London, 20. septembra AA. Iz Bagdada poročajo, da se Je neko francosko transportno letalo, to! je prihajalo iz Saigona, zrušilo v puščavi, kakih 130 km vzhodno Rudbaha, na zemljo. Vzrok nesreče je v peščenem vrtincu. Letalo je popolnoma uničeno. Slikar Slevogt umri Lindau, 20. septembra, s. Znameniti slikar prof. Mak« SJevogt je podlegel težki srčni bolezni. Bil je star 64 let. Volilna borba v Grčiji Atene, 20. sept. AA. Po več živahnih volilnih dneh se je volilna kampanja nekoliko polegla. Volitve bodo, kakor znano, 25. t. m. Volilni boj se bo vršil, kakor vse kaže, samo med liberalno ali venizeiistično stranko in ljudsko stranko, v kateri so združeni vsi nekdanji monarh is ti čni elementi. Toda Chaldaris, načelnik te stranke, je že izjavil, da hoče spoštovati sedanji vlada vinski režim. Liberalna stranka je še zmerom globoko ukoreninjena v državi, za kar se mora zahvaliti stabilnosti svoje politike, ki je prinesla v deželo finančno blagostanje in ohranila zunanjepolitična prijateljstva. Stranka pa ni mogla preprečiti, da ne bi tudi Grčije objela svetovna gospodarska kriza, ki je nekoliko iz-podkopala njeno popularnost. Razkol v madžarski vladni stranki Budimpešta, 20. sept 8. Veliko senzacijo je zbudil v političnih krogih članek v današnjem listu »Uj Nemzeti«, ki predstavlja posmrtnico unitaristični stranki. List ie prav za prav glasilo doslej z unitaristično stranko koalirane krščansko socialne gospodarske stranke in je zanimivo, da napoveduje odstop predsednika unitaristične stranke Paula Pesthyja. Ob tej priliki poudarja, da 9e proces umiranja unitaristične stranke ne more zadrževati niti z izvolitvijo novega predsednika. Večina v njej je že sama uvidela, da je stranka v konkurzu in likvidaciji in da je v svojem sedanjem sestavu popolnoma nesposobna za življenje. Na tem stanju ne more ničesar izpremeniti niti reorganizacija, ki jo žele nekateri člani stranke. List izraža mnenje, da bodo notrania nesoglasja, ki označujejo ta proces umiranja, prišla do Izraza že na seji predsedstva stranke, ki ie sklicana za sredo in na kateri bo 30 članov stranke izvršilo $voi namen, da izstopijo iz nje. Mandzukuo Pariz 18. septembra Japonska je formalno priznala novoustanovljeno mandžursko državo Mandžukuo-Čez nekaj dni bi imela poročati na letoš-njam rednem zasedanju Društva narodov ▼ Ženevi Lytlonova komisija, ki je bila odposlana spomladi v Mandžurijo, da na licu mesta ugotovi stvarno in pravilno stanje in potem predlaga, na kak način bi se dal na najpravičnejši način urediti ta spor, ki j« Tesno ogrožal svetovni mir. Poročilo Lytt>-neve komisije je še tajno, vendar s o njem že ve, da ni naklonjeno japonskemu stališču in da so predlogi komisije celo direktno naperjeni proti japonskim aspiracijain na vzhodu azifr-kepa kontinenta. Zavzema se za vrnitev mandžurskega ozemlja Kitajski, čeprav pod pogoji, ki bi nudili Japonski popolno jamstvo za njene velike gospodarske interese na tein ozemlju. Da se izogne zelo neprijetnemu položaju, v katerega bi zašla spričo takega predloga pred areopagom narodov, je Japonska kratko malo postavila velesile pred izvršno dejstvo: Sedaj bo Japonska v Ženevi rekla: Mandžurija je samostojna država, zato nima Lyttonova komisija ničesar o njej poročati, ša manj pa predlagati; mi smo mogoče lani naredili kake majhne pogreške, toda sedaj je Mandžurija zadevo vzela sama v roke in nobena država nima pravice kršiti Drava samoodločbe narodov. Vzemimo kakor hočemo, za resne ali neresne, vse te japonske izgovore in poteza, priznati moramo, da je japonska politika izredno spretna, čeprav je ob enem tudi nad vse brutalna. Japonci so postopali po točnem načrtu in zadevo prilično dobro izvedli. Umor iaponkega kapetana Nakamure junija lanskega leta je dal samo navidezen povod za vojno akcijo proti Kitajski. Japonski načrt za zavojevanje Mandžurije je bil že -tedaj gotov. Sedaj pa so žrtvovali za njega že toliko, ljudi in denarja, da bi bilo otročje pričakovati, da se bodo zopet umaknili na podlagi nepovoline izjave Lyttonove komisiie. Že ko je bila ta komisija na potu proti Daljnemu vzhodu, je svaril predstavnik vojne klike, danes najmogočnejši in najpopularnejši mož na Japonskem, vojni minister general Araki, naj svet tej komisiji ne pripisuje prevelikega pomena. V Osaki je ta general takrat govoril: »Mi smo danes v Mandžuriji in ni je sile na svetu, ki bi nas pregnala. Društvo narodov lahko posreduje, tudi Rusija lahko isto poskuša. Obe lahko ugovarjata našemu postopanju na tem ozemlju. Toda naj sklenejo, kar hočejo, mi se ne umaknemo niti za ped od naše ostro zarisane črte. Vse eno nam ie, kai svet govori«. Japonsko priznanje Mandžurije za samostojno državo pa ni velikega pomena samo z ozirom na bližajočo se ženevsko razpravo o Lyttonovih predlogih, marveč tudi s stališča obče mednarodne politike. Praktično je obstojala Mandžurija kot samostojna država pod japonskim protektoratom že od tedaj, ko so ji japonski bajoneti postavili lastno mandžursko vlado. Toda niti ta vlada, niti državna samostojnost Mandžurije nista bili mednarodno priznani. Centralna kitajska vlada ne bi kršila nobene mednarodne obveze in nihče bi ji ne mogel ničesar očitati, ako bi t vsemi sredstvi, t-,di z oboroženo silo, izsilila vkliučitev odcepljenega ozemlja nazaj v kitajsko državno telo. Spor med Mukdenom in Nankingom je bil notranja Kitajska zadeva, v katero se ni imela nobena druga država pravice umesavati. Celo Japonci so hoteli varovati ta videz, ko so zatrjevali, da pošiljajo v Mandžurijo svoje čete samo v zaščito svojih rajakov in ne v obrambo mandžurske vlade. Kitajske vojake so označevali za razbojniške tolpe, ker samo s pomočjo te predpostavke je bilo mogoče pognati jih polagoma iz vsega madžurskega ozemlja, ne da bi bilo treba priznati, da se država, ki je članica Društva narodov bojuje na tujem ozemlju. Če je sedaj Japonska priznala Mandžurijo, tudi formalno kot samostojno državo, odpadejo vse te umetne kon-sti^ikcije. Iz uporniške province je postala subjekt mednarodnega prava in lahko zahteva za sebe vse one pravice, ki pripadajo samostojnim državam. Vsak poseg centralne vlade v mandžursko ozemlje je od sedaj naprej sovražno dejanje ne samo za vlado v Mukdenu. temveč tudi za Japonsko, ki je s svojim priznanjem prevzela »varuštvo mandžurske suverenitetec. Japonska si je z ustanovitvijo svoje fili-jale v Mukdenu ustvarila za svoj končni obračun s Kitajsko izredno ugodno izhodišče. Svojo igro sedai lahko igra z deljenimi vlogami. Na Japonskem cesto hudo napadajo »odvisnost od zapadne civilizacije«, pri čemer mislijo na razne obveze, ki jih je prevzela Japonska kot Članica Društva narodov. Za mukdensko vlado te odvisnosti ni. Ona ni podpisala ničesar in nima zato nikakih obvez, niti onih ne. ki izvirajo iz Kelloggove-ga pakta. Če nekega dne udere mandžurska armada z japonskimi vojaki v notranjost Ki-taiske, bodo v Ženevi in Washingtonn morali z obžalovanjem ugotoviti, da se nahaja v teh lepih pogodbah za izobčenje vojne ze'o neprijetna razpoka. Istočasno s priznanjem fe Japonska z mandžursko vlado podpisala tudi pogodbo, ki ima značaj pravega protektorata. Japonska je prevzela vojaško obrambo Mandžuku-ja. si izgovorila nadzorstvo nad železnicami in vsem upravnim aparatom. Faktični vladar v Mandžuriji so Japonci. Vprašanje je. kako bodo ostale interesira-ne velesile spreiele ta dejstva. Dosedaj ni še nobena sledila Japonski v priznanju Mandžukuja. Američani in Angleži tožijo nad Japonsko varolomnostjo, ki je šla preko takozvane pogodbe devetih držav, kjer si podpisnice priznavajo enake pravice na Daljnem vzhodu. Stimson je celo pred dnevi rekel, da nova pogodba med Mandžuku-jem in Janonsko odvzema pravno osnovo pomorski razorožitveni konvenciii, sklenjeni leta 1922. ▼ Washingtonu. Spor, k? bo nastal v Ženevi ob razpravi o Lvttonovem načrtu, bo ie svetlejše pokazala nezmanišano politično nevarnost na Dalinem vzhodu. Francosko odlikovanje Toscantnija Pariz, 20. septembra č. Ministrski predsednik Herriot je podelil znanemu italijanskemu komponistu Toscaniniju za njegove zasluge za francosko glasbo veliki križ častne legije. Smrt grofa Gravfne ltlm, 20. septembra AA. Visoki komisar Društva narodov za Gdanski, grof Manfredl Gravina, je preminil. Umri Je za komplikacijami po operaciji slepiča. Listi posvečajo pokojniku spominske članke in poudarjajo, da si je za Življenja stekel velike zasluge. Med svetovno vrjno Je zaslovel z drzno operacijo v tržaškem zalivu. Dne 29. maja 1916 je na torpedovk! St. 240 prodrl avstrijsko pomorsko linijo 'n prispel do Trsta. Kasneje ga je ita1' 4anski kralj Imenovat za svojega častne ga adjutanta. Pokojnik je slovel tudi ket odličen poznavalec pomorske zgodovine. Politične manifestacije v šmarskem srezu Na treh vefibih zborovanjih v Šma je v nedeljo manifestiralo za nove Rogaška Slatina. 19. septembra. V nedeljo se Je vršilo, kakor je > Jutro« že na kratko poročalo, v treh centrib šmarskega sreč«, v Šmarju. Rogaški Sla-tirni ia Kozjem troje velikih zborovanj JRKD; skupno se je shodov udeležilo okrog 4000 ljudi. Ogromna udeležba je pač najboljši dokaz, kako globoko se je s sistematičnim i.n vztrajnim, dasi tihim de lom zasidrala tudi v tem srezu misel novo državne politike složnesa dela. Ljudsftvo je na vseh treh zborih iskreno pozdravilo navzoče propagaterje nove državne politike, g. ministra Ivama Puclja. domačega narodnega poslanca z. V&kosia va špi neti e rja ter narodne poslance eg Ivana Lončarja, Dracutina Perka, Milana Dobrovoljca, Jakoba Zemliiča in Antona Hajdinjaka. Z občudovanja vred d o disciplino, pozornostjo in globokim razumevanjem težkih ekonomska h problemov i« i>o-vsod sledilo izvajanjem govornikov. Prvi zborovanje se je vršilo v Šmarju pr! Jel?ah Pred Habjanovo gostilno. Iz vseh oddaljenih krajev obširnega šmarskega sodnega okraja se je zbralo nad 1300 zborovn.lceiv. Shod je otvoril domač.i poslanec g. Veko-slav špind.ler, nakar je .prevzel predsedstvo predsednik sreske organizacije JRKH za šmarski srez g. Miha Skale. O delu vlade in zakonskih predlogih, ki bodo v kratkem izrečoni Narodnemu predstavništvu, je poročal g. minister 'Ivan Pii-ceij. Poleg njega so poročali o delu v Narodnem predstavništvu še narodni ooslan-oi: Perko, Hajdinjak, Zemljnč jn seveda domači poslanec šplndier. Vsem govornikom se je v lepih domačih besedah zahvalil v imenu občanov šmarskega sodnega okraja sladkogorski župan g. Nunčič » prošnjo, da še nadalje zastavijo ves svoj trud v dobrobit tega, po krizi tako prizadetega okraja. Po zborovanju je g. minister Pucelj sprejemaj želje, prošnje ln pritožbe na sreskem načelstvu, g. poslanec šfpindler pa na vrtu pri Habjanu. V Rogaški Slatliri Je pričakovala goste nad 1200 glav brojo-ča množica pred hotelom Pošta. Po pozdravu g. ministra in narodnih poslancev je odšla vsa množica v obširne prostore Zdraviliškega kina ter jih napolnila do sadojega kotička, tako da je ostalo še izven lokala dosti zborovalcev. Zboru ye predsedoval predsednik krajevne organizacije JRKD za Rogaško Slat/kio g. dr. Kol-terer. Poleg g. ministra Puclja in narodnih poslancev, ki so govorili že v Šmarju, sta go varila še gg. narodna poslanca Ivan iuončar iin Milan Dobrovoljac. Po govoru g. mini- rjti, Rogaški Slatini ln v Kozjem državno politiko okrog 4039 ljudi str a Puclja, ki je zborovalce pozival na d* lo za por zdi go državne misli ter naglašai. da je pnva dolžnost braniti in ne podlratt nacijonalno in državno svobodo, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja Soglasno je biia sprejeta resolucija, ki sta jo v imenu okoM&kiih občin predlagala gg. dr. Ko'« terer ln Štefanciosa glede pomoči po suši in toči težko prizadetim krajem; g. minister Pucelj je ot*ijubil vso moiao pomoč. Popoidne se je -vršilo zborovanje v Kozjem. Množčca nad 1300 ljudi je bila zbrana na trgu ipred občinskim domom in je burno pozdravila gg. ministra kakor narodne poslance. Zborovanje je otvoril kozja.nsk-t žuip«aa g. dr. Kloar, nakaa- so poročali o dolu vlade. Narodnega predstavništva, o ukrep,1h za omiljeaijo splošne kri se poleg g. ministra Puolja tudi narodni poslanci gg. Ivan Lončar, Jakob Zemljič, Anton Hajdinjak in Vekoslav Spindler. Posebno je g. minister še opozoril ljudstvo, naj se ne da begati po raznih odposlancih lastnikov veleposestev, impak naj trdno zau~a vladi din njenim zastopnikom. Zemlja je bila in mora bitj zopet last kmetov. G. župan dr. Kloar je naprosil še gr*r>. miniof/ra in narodne poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv ter vse svoje moči, da dobi sodni okraj Kozje, M je znrad; slabih prometnih zvez takorekoč odtrgan od sveta, svojo davčno upravo, fci jo je imel do 1. 192-8, in ekspozituro sreskega nače!*tva. Po zborovanju je domači poslanec gos p. Spimdder sprejemal razne prošnje in pritožbe v občinski pisarni. Zupani kozjanskega okraja so mu predložili todi obširno resolucijo glede pomoči po toči in »uši težko poškodovani! m krajem a prošnjo, da ii-poskije na merodajnem mestu nujno fn dat no pomoč. Z vseh treh zborovanje so bile odposlane vdanoetme brzojavke Nj Vel. kralju in pozdravne b vrvedbo trošarine na električni tok. kakor tudi s prekomerno obremenitvijo s samoupravnimi dajatvami. ZfiTadi tega naslavlja resolucnia apel rra vlado, da posveti temu vprašanju največjo pozornost, ker Pri treh rožah« krvava ljubavna tragodila. Musliman Esad Zemirovič Je zabodel z nožem 20-let-no Ladislave Cvrptak ter nato še sam 80-bi zadal smrtonosne rane. Oba so prepgarsko doliimo, 125 Din s prehrano, odhod ob 5. uri zjutraj od >Figovea«; v petek 23. t m. na Ljubelj in Jezersko, 69 Dan, odhod od >Figove a« ob 13. uri, povratek ob mraku; v soboto 24. t. m. ob 16. odhod od j, Figovca« v Logarsko dolino, povratek prihodnjega dne ob mraku, 120 Din, priložnost za turo na Okrešelj, Kamniško sedlo in Ojstrico; drugi izlet v Bakar preko Su-ša.ka, odhod zjutraj ob 5. od »Figovca«, po- Jntn premiera! Sijajna veseloigra smeha, petja In zabave w MAJU AKT ©MDRA Herman Thlmlg Halph Artur Roberts n.: .' - V":' - Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 20. septembra 1932 Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. amer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. _ Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 763.6, 15.0, 90, NE1, 1, Ljubljana 13, 761.8, 26.0, 50, SW3, 3, _; Maribor 7, 762.1, 16.0, 80, mirno, jasno —; Zagreb 7, 763.0, 18.0, 80, WN2, 1, Eleograd 7. 762.2, 17.0, 70, mirno,'jasno, -; Sarajevo 7, 766.3, 12.0, 70, mirno, jasno, —; Skoplje 7, 764.8, 15.0, 70, mirno, jes^ no, —, —; Split. 7, 762.7, 21.0, 80, ENE1, jasno, — —; K um bor 7, 761.8, 19.0, 80. mirno, jasno, —, —; Rab 7, 764,2.. 21.0. 60. mirno. 1, —, —. Temperatura je bifla v Ljubljani najvišja 2^.0, najnižja 15.0; v Mariboru 23.0, 15.0; v Zagrebu 29 0, 17.0; v Beogradu 30.0, 14.0; v Sarajevu 28.0, 11.0; v Skoplju 32.0, 9.0; v Splitu 30.0, 20.0; v Kumbora —, 18.0: na P.abu _, 19.0. Sonce vzhaja ob 5.43, zahaja ob 18.7. Luna "zhaja ob 19.61, zahaja ob 11.45. vratefc prihodnjega dne ob mraku, oena važnjii 120 Din (300 tomj; vožnja traja nekaj preko 4 ure, ker bo vozi! tja, nov avtobus prvovrstne konstrukcije; prehrana in prenočišče okrog 70 Din; v nedeljo 25. t. m. izlet v Logarsko dolino, 125 Din s prehrano, odhod ob 5. od >Flgovca«, povra-'tek ob mratan; druga izlet na Vršič (195 km), odhod ob 7. od »Figovca«, povratek ob mraku; tretdi izlet na Jezersko, odhod Ob 7. od »Figovca«, povratek ob mraku. Ker loto« nI več prifeakovatS mnogo lepih dni, porabite to priliko, da napravite v naše najlepše kraje Izlete po cenah, kil so tudi za današnjo krizo izredno niz/ke. Podrobne informacije in vozovnice se dobe pri »Putniteu« za nebotičnikom. ♦ Vpisovanje na zagrebško univerzo se prične 25. L m. in bo trajalo do 5. oktobra. Predavanja se prično 15. oktobra Visoko-šolci, kj zaradi ene ali druge ovire ne morejo osebno k vpisu, naj se obrnejo na naslov: ToŠo Variček, Zagreb, veterinarska fakulteta, ki jam bo poslal prospekt, i® katerega bo razvidno, kaj jim je v tem primeru potrebno storiti. ♦ Dom kulturnih društev v Selcih. V Selcih, znanem morskem kopališču na hrvatskem Primorju, se je pred dvema letoma pričela akcija za grad,bo doma, v 'katerem naj bi se nastanila vsa krajevna kulturna društva. Akcija je našla razumevanje pri tamkajšnjem prebivalstvu. Dom je že pod streho in bo še letos izročen svojemu namenu. ♦ Nov občinski svet v Novem Sadu. Te dnj je bdi imenovan nov občinski svet za Novi Sad. V občinskem sveta sta tudi dva Nemca ♦ Obletnica preboja pri Bovcu, L»etos 24. oktobra bo petnajsta obletnica vojaškega predora pri Bovcn, kjer so med drugimi polki prebili italijansko fronto tudfi štajerski strelski polki 43. brigade. V avstrijski Radgoni se bodo vršile v ta spomin 2. oktobra svečanosti starih bojevnikov, ki so se udeleževali bovških bojev. Pokroviteljstvo nad slavjem je prevzel poveljnik štajerske brigade generalni major Sagburg. Površnike, obleke »d za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova št. 12 ♦ Monumentalna nova šola v Nršu. Preteklo nedeljo je bila v Nišu slavnostno otvorjena monumentalna, moderno opremljena nova šala kralja Aleksandra I. Otvoritvi nove šole je prisostvoval tudi kraljev delegat general Valjkovič. ♦ Najnižje stanje Save letos v Zagrebu. Kakor javljajo iz Zagreba, je stanje Save padlo na 1.36 metra pod normalo. To je doslej najnižje stanje Save v letošnjem letu. ♦ čebelarski shod na Glincah. Dne 2. oktobra bo čebelarski shod v prostorih tovarne testenin >Pekatete«, last g. žnlder-šiča na Glimcah pri Ljubljani, Tržaška cesta 10a. Namenjen je vsem čebelarjem dravske banovine. Na shodu bodo govor i,l,i samri priznani čebelarski strokovnjaki, čebelarsko društvo vabi na shod vse čebelarje, ker se bo razpravljalo o važnih čebelarskih zadevah. » Vilfanova koča na Bogunjščiol je zaprta. Dokler bo trajalo lepo vreme, bo oskrbovana samo še ob nedeljah. ♦ Naši v Ameriki. Rojak Jožef Aličič, advokat v Ročk Springisu, je pri primarnih volitvah državnega pravdnika v Rook Springsu dobil znatno večino nad svojimi protikandidatom in se pričakuje, da bo v jeseni pri glavnih volitvah prodrl. — »Istotam je rojak France Bahumc padel tako nesrečno, da sj je prebil lobanjo im ga je srnrt že naslednjega dne rešila trpljenja. — Strašne smrti je v Chicagu umrl rojak Matija Klemene, star 71 let, doma iz Črnomlja na Dolenjskem ZapaMl je a petrolejem polito obleko na sebi in se z žico obesil na drevo. Mož je bil, kakor pripovedujejo njegovi znanci, v zajdmjem času -precej zmešan. Delal že dalje časa nI več in kar je imel denarja pri ljudeh, ga nd mogel izterjati. Klemene je bil med pijanirji chicašfce naselbine. Bival je tam nad petdeset let. Zapušča več otrok, ki pa niso živeli pri mjem. _ V Chisholmu v državi Miiranesoti je umrl Franc Pucelj, po domače Klarniik, doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriki je preživel 24 let. V Chisholmu zapušča ženo im sedem otrok, v starem kraju pa mater. — V naselbini Glen-všlleju je preminil Janez Orehek, po domače Njivar, star 62 let Doma je bij Iz Ihana pri Domžalah. V Ameriki zapušča ženo, dva sina ta šest hčera. _ V Ciere-landu sta izdihnila Anton Batlč t starost)! 72 let, doma ia Dobravelj v Vipavski dolini, ta Antonija Hostnukova, stara 51 let, po rodu ia Poljan pra St. Vidu nad Ljubljano. ♦ Požar v Nemškf gori. V soboto prot! večeru je prebivalce Nemške goro razburil nenaden požar. Gorelo je pri posestmicd Jožefi Božičevi, ki ima ob cesti prostorno hišo ta vinsko klet. V zadnjem časa ml r prostorih mihče stanoval ln je bHo v njih sfpravljeno samo novo pohištvo, obleke )n razni drugi predmeti, kar je vse postalo žrtev ognja. Skupna škoda »naša okrog 50.000 Din, fel pa je krita s malenkostno zavarovalnino 8000 Din. Ogenj je b« najbrž podtiiknj-en. ♦ Gozdni požar pri Laškem. Pod vrhom hriba žikovca se je v soboto pojavil r gozdu ogenj. Bližnji tometde aj prvotno niso upa« blizu, ker so mislili, da taborijo an-di cigani. Ko so pa opazili, da se ogenj vedno bOlj širi, so pobiteld na kraj požara, a niso bili ognju reč kos. Tudi gasilci 1« Laškega ogmja, ki je zavzel obseg do 6 ba, niso mogli reč zadušiti. Zaradi tega je sa. prosilo sresko načelstvo ▼ Laškem pel vojaških oblastvih za pomoč dn }e odposlal celjski pehotni polk že r noči na nedeljo 106 mož s 3 oficirji, katerim se je posrečilo skupno b laškimi gasfflcd ogenj lotkaJfei-rati. ♦ Tragedija mladih zaljubljencev. V soboto so ribiči potegnili pri Osijeko te Drave 17-letno fotografsko pomočnico Dragico Milerjevo, ki je pred tednom dni bre* sledu izginila. Istočasno je izginil tudii 19-letni maturant Josip Megeš. Domneva se, da sta šla skupno ▼ smrt. ♦ Pet oseb umrlo zaradi zastrupi jenja. V Jajcu v Bosni je ▼ hiši Mate Bendreja arorlo sa zastrupljanjem pet oseb, 19 so uživale mano bolnega vola. Osem drugih oseb pa se bori s smrtjo. Uvedena je cre-iakara. NI treba hvaliti, nI treba nič reči, pač pa je treba ti k Slamiču steči, in zadovoljen boš vzkliknil glasno: »Oj, dobro blagč — se hvali sam6!« ♦ Vlomilec, ki je srečen, če pride v ječo. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je vršila obravnava proti pekovskemu pomočniku Štefanu Ureku, staremu 24 let, zaradi vloma v stanovanje nekega trgovca. Urek je bil zaradi vloma že trikrat zaprt to se mu je življenje v zaporu že zelo priljubilo. Ko mu je sodnik prečital, da je obsojen na dva meseca zapora, je obsojenec ves vzradoščan vzkliknil: >Hvala vam, sem prav zadovoljen!« ♦ Uboj zaradj kilograma grozdja. V Ru-mi se je v nedeljo zgodil hud zločin. Zaradi kilograma grozdja je bil napaden in smrtno poškodovan 22-letni Slavko Nikič. V nedeljo zvečer so ga našli v domačem vinogradu nezavestnega v mlaki krvi. Ko se je nekoliko osvestil, je povedal, da je v domačem vinogradu naletel na dva neznanca, ki sta si natrgala nekoliko grozdja. Ko ju je vprašal, kaj delata v vinogradu, sta ga napadla z noži. Mladenič je za ranami umrl. ♦ Ubil ga Je po 20-letnem zalezovanju. V bosanski vasi Dojakovcu je petdesetletni kmet Spasoče Orlič ubil kmeta Miloša Vujičiča. katerega je zalotil v spanju. Spa-soje se je pred dvajsetimi leti zaklel, da bo ubil Miloša, ker s? je ta ob priliki razmejitve posestev na Vujičičevo škodo prilastil kos zemlje. Nekaj dni po uboju se je Orlič sam prijavil sodišču, češ: >Dvajset let sem ga zalezoval, dokler ga nisem zalotil. Vklenite me! Ni mii žal, da sem ga spravil v grob.« ♦ Morski volk pri Soltl ujet Ribič Ivan Cečič je v bližini otoka šolte ujel v mrežo 2.20 metra dolgega morskega volka, žival je Cečič poklonil naravoslovnemu muzeju v Splitu. ♦ V gostilno ne sme. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Krči Maksu, rojenemu L 1909 v Trbovljah in tjakaj pristojnemu, zahajati v krčme za dobo dveh let (od 12. t m. do 12. septembra 1934). ♦ LUTZOVE PEČI edino v Šiški. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in čkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LjtiMjasie u— Veliko zanimanje stanovanjskih najemnikov za svoje društvo. Prejeli smo: Kakor je bilo že naprej pričakovati, je zbudila ustanovitev Društva stanovanjskih najemnikov veliko zanimanje med prizadetimi. Društvo ima svojo pisarno v Vegovi mlici 8. Iz izjav, ki jih podajajo prigla-šajjoči se člani, prihajajo na dam vsakovrstne podrobnosti o postopanju hišnih lastnikov proti stanovanjskim najemnikom. Kljub temu, da so že danes stanovanjske najemnine dosegle neverjetno višino, se še dobe nekateri hišni lastniki, ki jim sedanje najemnine še niso dovolj visoke. Pri tem se zadnje čase poslužujejo predvsem naslednjega načina: Stranki iz kakršnegakoli vzroka odpovedo stanovanje ter ga nato oddajo novi stranki po zvišani najemnini Preseljevanje družin se s tem seveda le pospešuje. Pri tem se pa hišni lastnik prav nič ne ozira na veliko škodo, ki jo mora utrpeti stanovanjski najemnik ob vsaki selitvi. Društvo stanovanjskih najemnikov poziva vse stanovanjske najemnike, da se v čim večjem številu priglasijo v članstvo ter s tem ojačijo odpor proti takemu postopanju. Dništvena .pisarna posluje vsak dam od pol 9. do 12. in od 3. do pol 7. ure v Vegovi uMcj 8. u— Lep mladinski film ZKD »Eml| ln detektivi«. Prihodnji filmski spored ZKD bo nudil mmogo užitka zlasti mladini. Na sporedu bo Ufin prekrasni film »Emil in detektivi«, v ka/terem sodeluje poleg znanega igralca Fritza Raspa še 300 otrok, dečkov im deklic. rTva predstava bo v petek ob 14.30 v Elitnem temu Matici. Na ta film opozarjamo že danes. u_ Vpisovanje na obrtnih nadaljevalnih šolah. V smislu sklepa šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole z dne 16. t. m. se bo vršilo vpisovanje na vseh ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah v nedeljo 25. t. m. med 9. im 12. liro. Pouk se prične 1. oktobra šolnina maša kakor doslej 20 Dim mesečno za vsakega gojenca, vpisnina pa 2 Dim. u— Smrekarjev tečaj za umetniško risanj« Im slikamje. Vse, kd se resno nameravajo tega tečaja udeležiti, vabim na se- Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA AVGUST IGLIC, Tavčarjeva S. J)ru$a(tni&a za skupen nakup trgovske hiše aH pa posojilo na prvo knjižbo iščem. — Ponudbe pod »Varnost Din 500 tisoč« na oglasni oddelek »Jutra«. 11619 NACE NAROBE, tapetni k, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Etaneik dto pogovor ir svoj etefle v Šiški (Aleševče«ra ml. 23, t j. ulica od mitnice na desno) aa soboto 24. t m. ob 18. Oni, ki ne utegnejo priti, naj pošljejo zastopnika. _ Smrekar. u_ Pouk jezikov: francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah tn za posameznike. Priglase se sprejema vsak dan do 24. t m. od 6. do 7. zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. Jeras-O-utimot. u— Najdena Je bila majhna ženska ara, ki jo lastnica dobi pri g. pomočnrtai železniškega direktorja. Iz Celja Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din 320.— ženske za Din 195«" pri BRATA NAGLIC, ŽIRI Zahtevajte cenik turistovslse in športne obutve! e— Statistika z mestnih narodnih šol. Mestno deško narodno šolo v Celju obiskuje v šolskem letu 1932-33 v 9 razredih (9 postopnih in 4 vzporednicah) 269 dečkov, manjšinski (nemški) oddelek pa It* dečkov in 11 deklic ter 4 otroci iz Inozemstva, ki po § 45. zakona o narodnih šolah juri-dtično ne štejejo. Vseh otrok na deški šoli je torej 299, im sicer 259 Slovencev, 5 Srbov, 4 Hrvati, 1 Rus, 1 Poljak, 19 Nemcev in 10 Nemk. Po veroizpovedi je 284 rimo-katolikov, 6 pravoslavnih, 8 evangeličanov in 1 izrael.it. To jesen je vstopilo iz mestne narodne šole na celjsko realno gimnazijo 27, v deško meščansko šolo pa 18 otrok. Mestna dekliška narodna šola Ima letos v 10 razredih (6 rednih in 4 vzporednicah) 307 učenk, in Moje srce si želi ljubezni«. Iz Manb&ra a— Opozorilo davčnim obvezancem. Davčna uprava razglaša, da se morajo vlagati prijave za odmero zgradarfne za leto 1933 v času od 1. do 31. oktobra Obrazci se dobe pri pristojnem občinskem uradu aLi pa pri davčni upravi. Podrobnosti so razvidne iz obširnega poziva na uradnih deskah. a— Mariborsko narodno gledališče bo imelo otvoritveno predstavo v soboto 1. oktobra Uprizorilo bo Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« v režiji Joška Koviča. a_ Prijave za abonma sprejema tukajšnje Narodno gledališče le še do sobote 24. t m. vsak dan pri gledališki blaigajni. Abonma je zaradi izredno nizkih cen omogočen tudi gmotno šibkejšim slojem. a— Zvišanje najemnin v mestnih hišah odloženo. Na vlogo novo ustanovljenega Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor lm okolico, v kateri se naproša mestni župan g. dr. Lipold, da odloži tozadevni sklep upravnega s.veta im skliče za rešitev tega težkega vprašanja, ki je razburilo vse prebivalstvo, izredno sejo mestnega občinskega sveta, je župan g. dr. Lipold predsnočnjim sfetiral sklep upravnega sveta do sklicanja izredne seje mestnega občinskega sveta. Pričakovati je definitivmo razveljavljen je tozadevnega sklepa a— Karam bol dveh kolesarjev. Ko se J« predvčerajšnjim popoldne pelo al na kolesu proti Kamilici posestnik Framjo Vračko iz Breste rnice, nru je na kJanou priv ožil nasproti neki drug koflesar. Oba sta vozila z neko negotovostjo im se zaletela drug v drugega ter padla. VraSko j« dobil pri padcu horde poškodbe na glavi in ga je moral reševahri avtomobil prepeljati v javno bolnico. a— Tatovi koles pridmno na dehi. V ponedeljek popoldne je neznan tat ukradeJ z dvorišča neke hiše v Jedkovi »lici pekovskemu poinočndlku Ferdinandu MiSošetu črno pleskamo, 750 Din vredno kolo znamke »Opek. a— Š« ena žrtev rttzvanjsikega poboja. V ponedeljek zvečer je bil prepeljani v tukajšnjo javno botorico 64Jetind viničar France Kovačič te Razvaniia, fci jo je v nedeljo zvečer v pretepu v Hamanovem vinotoču stoupil s kolom tako močno po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Njegovo stanje je resno. i'-' a— Ugotovitve o r akvarijskem uboju. O strašnem nedeljskem uboju železniškega pomožnega delavca Jakoba Klememčiča v Razvanju smo izvedeli še naslednje podrobnosti. Popoldne je bilo pri Hamanovt zddanici sredi hriba telo živahno. Večja družba domačih fantov je popivala In kegljala. Kmalu sta prišla s Pohorja dva stru-garja iz mariborskih železniških delavnic in sedla za sosednjo mizo. Pri Isti mizi na nasprotnem koncu p« je sedelo neko domače dekle, ki je že nezakonska mati ln jo varuh njenega otroka tamkajšnji posestnik Robnik, te! pa ima Intimno razmerje a dekletom. Ko sta postala železničarja dobre volje, Je eden od njiju vstal, stopil k dekletu dn ga objel. Robnik je seveda pro. testiral, nakar ga Je železničar vrgel na tla. Komaj pa se je Robnik pobral, ie mu je i«tt železničar podstavif nogo, da je zopet padel. To je tako razburilo domače famte, da so skočili na noge in pričei se je strašen pretep, ki se je končal s smrtjo Klemenčiča, ki je prišel na bojišče na prošnjo svojega sina, da M pomiril pretepače. Aretiranih je bido doslej 12 oseb, ki pa so bile izpuščene, čim je glavni krivec, 46-letni vimičar Jožef Hojnik, u služben pri Robniku v Vrfiovem dolu in oče 5 otrok, prianai včeraj opoldne svoje dejanje. Ho> nik je izjavil, da je bil ubita Klemenčlč njegov najboljši prijatelj in zato nikakor ne more razumeti, kako ga je mogel ubiti. Iz Slovenfgradca sg— Turlstovski d" m na Urški gori zaprt. Mis*njska podružnica SPD v Slo. venjgradcu javlja, da bo njen dom od 26. t. m. naprej zaprt. Letos uo odprt samo še ob godu sv. Uršule 20. in 21. .oktobra. sg— Skrajna potreba nove izoiirnice. V obmejni občini Libeličah se je pojavila krvava griža in so bili vsi bolniki odpravljeni v tukajšnjo izolirnico, ki se ie pa izkazala za mnogo premajhno, tako da se je moral izolirati del bolnice, kamor so se lahko namestili bolni za grižo. Vseh bolnikov je doslej 28. Gradnja nove izolir-nice je nujno potrebna. Iz Ptuia j— Iz sodne službe. Sodnfk spornega oddelka g. Stefancioza je nastopil daljši bolniški dopust H. sporni oddelek prevzame kazenski sodnik g. dr. Lipič, sodnik g. dr. Muha pa prevzame oba kazenska oddelka. Njemu je dodeljen izprašan avskultant g. Vladimir Punčuh. j— Velika gasilska vaja v mesta. Dn« 19. t. m. je nenadno dal načelnik ptujskega gasilnega društva g. Steudte znak za ogenj. O tem je bil obveščen le g. župan, ki se je podal takoj na lice mesta, da cnebno prisostvuje gasilski vaji. Ogenj je bil markiram na poslopju mestnega gledališča. Vaja je trajala tri četrt ure in ie zelo lepo uspela. Naši gasilci so pokazali, da so vedno in cb vsakem času pripravljeni na požar. D asi niso pričakovali alarma, so bili kljub temu v 8 minutah na licu mesta. Vaje je vodil načelnik g. Steudte. j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal ▼ sredo in četrtek ob pol 21. zvočno opereto »Ronny«. Iz Prekmnrfa pm— Zasedanje »reškega kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi je bilo 17. t. m. Spričo gospodarske krize in obupnega stanja posestnikov zaradi pomanjkanja krme so bile soglasno sprejete od predsednika g. inž. Mikuža predlagane resolucije, in sicer: I. da se odpišejo davki v onem razmerju in v oni višini, za kolikor so letošnji pridelki zaradi velike suše maniši od pridelkov v normalnih letih; 2. da naj se dovoli brezplačen železniški prevo« krme in koruze za dolnjelendavski srez in blago naj se razdeli boljšim posestnikom po nabavni, siromašnejšim pa po polovični ceni ali pa proti brezobrestnemu posojilu s pcmočjo subvencij iz državnih in banovin-skih sredstev; 3. poveča naj se kontingent našemu srezu za izvoz živine, in to iz razloga, da bodo cene porasle in da bodo posestniki dobili vsaj nekaj denarja za nakup krme; ta prošnja je tem bolj utemeljena, ker je bil naš srez dva meseca zaprt za izvoz živine in ker je ta srez izrazito živinorejski in nima za izvažanje nikakih drugih kmetijskih pridelkov. Na zasedanju je bil izvoljen na predlog sre-skega načelnika f . dr. Trstenjaka prehranjevalni cdbor za izvedbo pomožne akcije pri nakupu krme ln koruze pod predsedstvom narodnega poslanca g. Hajdinjaka. Za nujno izvedbo te akcije je dal sreski kmetijski cdbor iz svojih skromnih sredstev 30.000 Din na razpolago v upanju, da bodo podprli akcijo tudi ministrstvi za socialno politiko in narodno zdravje in za kmetijstvo in banska uprava v taki višini, da bodo lahko siromašnejši posestniki dobili krmo po polovični ceni ali pa proti brezobrestnemu posojilu. Narodni poslanec g. Hajdinjak in sreski načelnik g. dr. Trstenjak sta dala zasedanju zagotovilo, da bosta tozadevne prošnje podpirala po svojih najboljših mečeh. Na zasedanju je bil sprejet proračun za leto 1932. v višini 36.835 Din in odobren računski zaključek za leto 1931. Iz poedinih poročil Je bilo razvidno, da je sreski kmetijski odbor pospeševal kmetijstvo v veliki meri in na splošno zadovoljstvo naroda, za kar mu Je izreklo zasedanje priznanje in zahvalo. Iz življenja na deželi BOHINJSKA BISTRICA. Ustanovni občni zbor strelske družine v Bohinjski Bistrici bo v nedeljo 25. t m. v občinski dvorani ob 11. člani in prijatelji strelskega športa vabljeni! DOL PRI HRASTNIKU. K dolski občini apada tudi vas Kovfc, fci leži na 800 metrov visoki planoti nad Dolom. Stari vašem i ne pomnijo, da bi jim kdaj poprej pobrala suša vso vodo in izsušila vse vodnjake, kakor je bilo to letos. Živino so hodili napajat tričetrt ure daleč v dolino; isto je bilo s pitno vodo. Da bi v primeru izbruha ognja ne bili brez vsake vode, ie poteignilo domače gasilno društvo s pomočjo gasilcev steklarjev svoje cevi 700 m visoko ter z dvema motornima brizgaLnama neprestano črrpalo vodo, dokler niso bili vaški vodnjaki polni, kar je trajalo 26 ur. Delo je vodil osebno dolski župan Jakob Draksler. Vsa čast požrtvovalnim gasilcem, ki so s svojim delom najpravili plemenit samaritanski čin. DRAVOGRAD. Dne 17. t. m. smo tudi pri nas sestavili pripravljalni odbor za strelsko družino. Predsedniško mesto je prevzel naš zdravnik g. dr. Erat Jožko, tajniško pa poštar g. Kert Odborniki so župan g. Kaiser, direktor g. Grubar ta rezervni kapetan g. Rabič. Prepričani smo, da bo k družini pristopil vsak zaveden DravogTajčan. S o 1 Sokol Ljubljana IL »poroča članstvu, da bo telovadba v naslednjem redu: člani ponedeljek, sreda in petek od 20. do 21.30; moški naraščaj ponedeljek in petek od pol 19. do 20.; moška deca sreda tn sobota od 18. do 19.; članice torek In četrtetf? od 20. do pol 22.; ženski naraščaj torek in četrtek od 19. do 20.; ženska deca torek in četrtek od 18. do 19. Telovadba bo v telovadnici na realkL Roparski napadalec od Sv« Barbare pred sodniki Poštnemu slu je ugrabil 20.000 Din učiteljskih plač — 12 tet robije Maribor, 20. septembra. Danes je stopil pred v-elriki kazenski se-siat tukajšnjega okrožnega sodišča 24 letni bivši trgovec Ivan Ivanuš iz Topol v šmar-skem okraju, ki je 1. julija t 1. opoldne napadel n* hribu pni Sv. Barbari 19 letnega Franca Omika, sina žikarskega poštnega sla in tnu uropal 30.000 Din gotovine, ki jo je ta nosil iz Sv. Lenarta v Žikarce za izplačilo učiteljskih plaž. Kratka zgodba tega ropa je naslednja: Pred leta je bil obtoženi Ivanuš trgovec v Zikarcih, kjer mu je trgovina zadovoljivo uspevala. Kmalu pa je zašel v slabo druščino, pričel je zapravljati in moral je zapre bi trgovino. »Preselil se je k bratu na domačijo v Topole pri Rogaški Slatini, kjer jc nekaj časa mirno živel in premišljeval, kako bi prišel do kakega večjega denarja, da bi si zopet pomagal na noge. Ker je spoznal, da tega ne bo mogel d0seča s pohajkovanjem in na tako lahek način, kakor bi /ad, se je odloČil za zločinsko prilasti-tesil poštni sel Ornik denar za učiteljske plače iz Sv. Lenarta v Žifoarce, Omika n>a strmem hribu pri Sv. Barbari. Ornik je potiskal svoje kolo v breg, vso pošto z denarjem pa je imel v nahrbtniku na pleaih. Ko je dospel v gozd pred vrh cm hriba, sta nenadoma počila v neposredni bližini dva ostra strela. Ornik je pogledal v smer streljanja in nadaljeval svojo pot, ker ni nikogar videl in je mislil, da nekdo strelja vrane. Streljal pa je Iva' muš, da bi se prepričal, če ni morda Ornik oborožen. Ko je videl, da ni, je planil maskiren nenadoma iz grmovja na Omika mu s silo odvzel nahrbtnik in ga nato še vrgel po strmem bregu proti dolini, sam pa izginil z nahrbtnikom v goščavi. Ornik se je naglo pobral in sledil napadalcu, ki je odda! nato pmobi njemu še 3 6trele, na- kar se je izgubil brez sledu. Ornik je našel kmalu na tleh svoj nahrbtnik z ostalo pošto, pač mi bilo več denarja. Ivanuš je pozneje izjavil, da je pričakoval plen najmanj 35.000 Din. Ko je imel denar v žepu, je odšel pes do LoeiČa, kjer je najel voznika, ka ga je speljal do Ptuja, od tam pa je nadaljeval pot z avtotaksijem do Rogtaške Slatine, od koder se je vrnil peš domov. Da bti zabrisal vsako sled, se je pa že dan pred roparskim napadom odpeljal k sestn v Zagreb in si izposodil pri nji 1500 Din ter datiral potrdilo s 1. julijem, namesto s 30. junijem. S tem je hotel doseči alibi, če bi mu slučajno prišltj na sled. 5e istega dne pa je. skrivaj odpotoval v Maribor in od tu odšel peš na prežo na mesto zločina. Ko je ime! denar-, ni dolgo vzdržal domtt 2e čez dva dni se je podal z bratom v Rogaško Slatino, kjer je vsem znancem plačeval pijačo kar na debelo. Nato sta se z bratom, ki pa ni imel pojma o Izvoru denarja, odpeljala v Zagreb, kjer sta prebila nekai veselih uč tudi v družbi obeh. tamkaj bivajočih sester. Nenadoma pa se ;e Ivan Ivanuš izgubil v mesto, kjer ie baie našel neke neznance, s katerimi re ves denar zaharzardiral. Zločinec je bil po naših vrlih orožnikih kmalu odkrit in aretiran. Svoje dejanje je odkrito priznal, le tega noče povedati, kam je skril denar. Sodišče mu nikakor noče verjeti, da je v kratki uri zakvartal kar 19.000 Din. Na;brže je denar skril, da bi imel sredstva, ko bi se vrnil iz ječe. Senatu je predsedoval v. s. sv. Zamljič. prisedni-ki so bili v. s. sv. dr. Tombak in Lenart ter s. o. s. Kolšek in dr. čemer, državno tožilstvo je zastopal dr. Deu, zagovarjal pa je obtoženca ex offo dr. eis-man. Ivanuš ie bil obsojen na 12 let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in povrnitev škode. Srebrni novci po 5O Din Finančni minister dr. Gjorgjevič je te dni odobril pogodbo z beograjsko »Kovnico« Odinarskih novcev bo 86 mm (pri lOdinaTskih znaša premer 25 mm, pri 20di-narskih pa 31 mm). Po zunanji obliki bodo povsem 6lični že izdanim srebrnikom. Na eni strani bo lik Nj. Vel. kralja, na drugi pa državni grb z napisom >50 dinarjev« in z letnico. Razlikovali se bodo le glede finejše izdelave roba. kar bo znatno otežkočilo odnosno onemogočilo ponarejevanje. Novc.i po 10 in 20 dinarjev imajo na obodu kakor znano zobati rob. 50dinarski pa bodo imeli gladki rob, na tem robu pa 2 vdolbenimi črkami napis >Bog čuva Jugoslavijo«. Vrhu tega bo razlika v tem, da bodo vsi napisi v cirilici, dočim so napisi pri 10 in 20dinarskih novcih samo v latinici. Srebrnike po 50 dinarjev bodo državne, banovinske in občinske blagajne dolžne sprejemati kga pa bodo plače-vaiM svoje obveznosti v markah pri Reichs-bankJ na račun naše Narodne banke. __ Dunajski devizni tečaji v privatnem kliringu. Kakor znano dopušča avstrijska Narodna banka, da se v .privatnem kliringu zaračunavajo devize po višjih tečajih. Ker oficij-elni tečaji Narodne banke, ki vzdržujejo fikoljo zlatega standarda, nimajo praktično ipomena, ker se sedij že pretežni del prometa r inozemstvom razvija preko privatnega kliringa, zato I mar jo tečaji, ki se tu plačujejo za devize, tudi praktičen pomen in realno podlaga Trenutno zaračunavajo Avstrijci v privatnem kliringu zlate devize (dolar, frank) z a?! jem od 20.5%. češkoslovaške krone z ftži-iem 16 do 18%. leje z ažitjem 12 dO 16 % 1« dinarje z ažijem 8% nad pariret/niml te čaj1!. — Ustanovitev nove obrtniške organizacije v Celju. V soboto 17. t. m. se Je vršil v dvorani Narodnega doma v Celju ustanovni občni zbor celjski© podružnice Društva jugoslovensfcih obrtnikov M dravsko bano-vino. Celjska podružnica Šteje 145 članov. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Holobar, nakar je predsednik društva g. Pičman razložil društveni program. Govorila sta še g. Šimenc iz Ljubljane in tajnik g. Brišček 'n Celja. Za predsednika je bil nato izvoljen g. Holobar, za podpredsednika pa g. Rutar. = Konverzija francoskih rent. Francoski konzulat v Ljubljani objavlja: Imetnik rent, obligacij in bonov francoskega državnega zaklada, ki nočejo teh vrednot zamenjati za nove 4 in pol odstotne rentne papirje, morajo na francoskem konzulatu (za dravsko banovino) v Ljubljani pred 25. septembrom t 1. izpolniti v 6vrho izplačila določene formalnosti. Hmelj Žalec, 20. sept- Nekoliko mirnejše povpraševanje pri čvrstem položaju brez vsakega ponujanja. Plačevalo in prodajalo 9e je od 16—19 Din, nekatere prvovrstne partije so dosegle izjemoma tudi 20 Din. Trgovina, kakor tudi hmeljarji pričakujejo skorajšnje zopetno oživljenje trgovine in glede na ugoden položaj na inozemskih tržiščih tudi na-nadaljnjo učvrstitev cen. žatec (CSR). 20. sept. Cene so ostale nadalje nespremenjene in ee plačuje hrrtelj glede na kakovost po 600—850 Kč, za večje prvovrstne partije pa po 900 K5. Borze 20. septembra Na ljubljanski borzi Sta devtei London in Newyotik nelkoHko poptrstili. SlabelSa Jfc b:-la hudi deviža Parili, dočim so se devize Trst Bertin in BrtuseM nekoliko okrepile. Na zagreMkem efektatem triiSSu }e Vojna Skoda nekoliko popustila na 190—193, vemdar ni bilo nikakega prometa. Zaključek je bil zabeležen le v 7 */• Blairovem posojilu po 43. Devlf«, Ljubljana: Amsterdam «€17.87, Berlin 1366.25 - 1877.05, BmselJ 796.6S -800.57, Curih 1108.35 _ 1113.85. 5x*ufc>n 199.19 _ 200.79. Newjrork ček 5723.53 — 57.51.79. Parte 826.15 - 228.27. Prag* _ 170.76, Ttst 294.46 _ 296.86. Zagreb. Amsterdam 2306.51—2317.87. Berlin 1366.25—1377.06. Bruselj 796.63—800.57, London 199-19 — 200.79. Milan 29146 do Radion v mrzli vodi 5KUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut čiZPIRAJ perilo najprej v gorki, potemvmrzSi vodi IR14-32 296.86, New-York kabel 5745.53 — 5773.79, New-York ček 5733 53 — 5751.79, Pariz 225.15—226.27, Praga 169.87—170.73, Curih 1006.35—1113.85. Curih. Pariz 30.3175, London 18, New-york 518.50, Bruselj 71.8750, Milan 26.60, Madrid 42.50, Amsterdam 208.20, Berlin 133.4750, Stokho-lm 92.30, Oslo 90.55, Ko-benhavm 93.35. Sofija 3.73. Praga 15.34, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 190—193, 7°/o investicijsko 48 den., 4% agrarne 28 den., 6% begluške 35 bi., 7°/» Blair 42-42.50, 8°/o Blair 44 den., 7% Drž. hip. banka 44—48, Narodna banka 4200 den.. Priv. agrarna banka 217—222. Beograd. Vojna škoda 193—194.50, 1% investicijsko 50 zaklj., 60'/» begluške 34.50, 34 zakli. 7 % Drž. hip. banka 49 b U Na-rotJna banka 4000 zaklj. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 1420, Staats-eisenbahngesel. 17.55, Trboveljska 22.75, Alpina-Mont. 1305. Blagovna tržišča ŽITO. '+ Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaklpičkov ni bi o Nudi so pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): sremska. nova. 76 kg po 182.50—185, baska nova, 76 kg 185 do 187.50, sremska stara, 78 kg 187.50—190. baška stara, 79/80 kg 192-50—195; koruza: baška. stara, slov. postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh po 145—147..">0, moka: baška >0«, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310—315, banatska po 32u ao 325. + Novosadska blagovna borta (20. i m.) Tendenca za pšenico čvrsta, sicer nespremenjena. Promet 31 vagonov. Pšenica (nova, 76 kg): baška. okol. Novi Sad, okol. Sombor, srednjebaška, gornjebaška in baška, potiska 135—137.50; baška ladia Tisa 137.50 do 140: gomjebanatskn 130—132.50; banatska. pariteta Vršac 137 50—130; sremska 135 do 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64/66 kg 90—95. Koruza: baška 91—93; okol. Sombor 92 —94; banatska 89—91, sremska 92 do 94; sremska. okol. Šid 94—96. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg« 219.50 — 227.50: >2« 197.50 — 207.50; >5« 175 — 185: »6« 155—165: >7« 135—145: >8» 70—SO. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah, 57.50 do 60; banatski, v jutastih vrečah, novi 52.50—55 Fižol: baški in sremski, novi. beli. 102-50—107.50. 4- Somborska blagovna borza. (20. i m.) Tendenca stalna. Promet 65 vagonov. Pšenica (?6 kg): baška, okol. Sombor 132.50 do 135; gornjebaška. sremska, slavonska 132.50—135; baška. Potiska 137.50—140: banatska potiska 135—137.50: banatska 130—132.50. Oves: baški, sremski, slavonski 95_100. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 93—95: okol. Sombor 94—96. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« 215—225; »2« 195—205: »5« 175—185; »6« 155—165: »7« 135—145: »8« 70-80-Otrobi: baški 55-50—57.50. Fižol: baški. uzatični 100—105. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 20.: zaprto. Sreda 21-: Roksi. Red: Sreda. Četrtek 22.: Zločin in kazen. Tremijera-Izven. Petek 23.: zaprto. ^ Prva repriza komediie »Rokšlki jO je nanisal Amprikanec Cmnners bo v sredo, dne 21. t. m. v ljubljanski drami. Roksi je bila v lanski sezoni naibolj igrana komedija na tujih gledališčih. Samo prasko Narodno divadlo jo je odigralo nad 150krat. Snov komedije' se naslanja na staro znano pravljico o Pepelki. Komedija je izredno spretno sestavljena po vseh dobrih starih dramatičnih receptih, ki vsik-dar ičinkuiejo Je topla in iskrena in mora doseči efekt. Pri premijeri so bile salve smeha. Repri>.a se vrši za stalni abonma sreda. Dostojevski: Zločin in kazen. Ljubljanska drama pripravlja kot tretjo letoš- njo dramsko pr&mijero za četrtek 22. t. m. Krasnopoljsikega dramatizacijo romana Zločin in kazen. Dramatizacija je zelo dobro uspela in je izbrala najmočnejša in najefektnejša mesta iz romana ter j'h združila v devet hitro se vrstečih slik. Vsebina romana je vsesplošno znana, zato nam ni treba posebej navajati je. Glavno vlogo študenta Razkolnikova igra g. Kralj, ki bo to pot pokazal v tej težki vlogi svojo ustvarjajočo siio. Marmeladova igra g. Cesar, prostitutko Sonjo gospa Vida Juva-nova, Razumihina g. Sancin, preiskovalnega sodnika Porfirija Petroviča g. Lipah, Mati Razkolnikova je ga. Medvedova, Du-nja gdč. Boltarjeva, pisarniški predstojnik Žametov je g. Železnik, Ilja Petrovič g. Skrbinšek. Dalje nastopajo gosipe Rakar-jeva, Gabrijelčičeva in Slavčeva ter gg. Plut, Daneš, Gregorin, Bratina, Jerman, Jan, Drenovec, Potokar, Murgelj in Sintič. Premijera bo v četrtek dne 22. t. m. zvečer izven abonmana. V zadnjih dneh se z&lo pridno pri-glašajo stalni aboneorti za gledališko sezono *932/33. Opozarjamo, da je še prav le-lpili sedežev, predvsem pa lož na razpolago in prosimo vse one, ki se zanimajo za abonma, da se prijavijo že v teh dneh. da ne izgube predstav, kajti drama je že začela z rednimi abonma predstavami, opera pa začne konec tega meseca. Abonma se "Mačuje v osmih obrokih, prvi obrok takoj pri vipisu ali pa začetek oktobra. Cene abonmaja so izdatno znižane napram dnevnim cenam za posamezne vstopnice. Premijera dr. Bartolove drame »Lo-peze tri leta, uspeh pa se je pokazal šele sedaj. Soli je v tem jezeru petkrat toliko kakor v morski vodi. V globini 750 m so raziskovalci zadeli na »plast kemikalij« ter jo začeli analizirati. Raziskavo dela je vodil geolog Dimitrij Perkin. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se pokazali podobna rezultati kakor pri tem vrtanju tudi v bližini Solikamska, ki velja za največji solni rudnik sovjetske Unije. Vino zastonj Zadnja leta so v Franoiji razdrli lepo predvojno navado, da je gostilničar postregel gostu, ki je prišel v njegov lokal obedovat ali večerjat, zastonj z vinom. Po-sledioe tega ukrepa so se kmalu pokazale. Potrošnja vina je začela pešati, ker so le redki naročali vino proti posebnemu plačilu. Zdaj javljajo iz Pariza, da so začeli ondotnri Testavraterji obnavljati stare zlate čase: gost. ki sede k mizi ter naroči jed, dobi zopet svojo merico belega ali črnega vina zastonj. 350 restavracij je že uvedlo to metodo in ostali bodo skoro gotovo mOraLi slediti njtih zgledu. V Pariz m za poslanika diplomat Ho lan d Koster, ki bo zamenjal dosedanjega nemškega poslanika pri francoski vladi, von Hoescha. Slednji je po dispozicijah te dni izvršenega revirementa nemške diplomacije premeščen v London Smrtonosni mozoljček V italijanskem kopališču Riccione je nenadoma umrla 26 letna žena dunajskega ravnatelja dr. Alfreda Grijna. gospa Friedl, znana prikazen v dunajski družbi. Bila je izvrstna športnica in se je udejstvovala zlasti na tenišču. Smrt je povzročil navidez neznaten mozoljček, ki se je dami napravil na spodnji ustnici. Hkrati z mozoljčkom se je pojavila precej visoka temperatura. Vendar športnica tega ni upoštevala, meneč, da bo oboje prešlo. Bolečine pa so se v kratkem tako povečale, da so morali poklicati zdravnika, ki je ugotovil, da gre za prav nevarno zastrupi j en je. Odredil je, da mora bolnica v posteljo, toda vsi njegovi napori, da bi ji rešil življenje, so se izjalovili. Štiri in dvajset ur potem ko se je pojavil mozoljček na srednji ustnici, je bila že mrtva. Po sodbi zdravniških strokovnjakov je mozolj na spodnji ustnici vedno nevarna reč. ker je sumljiv znanilec zastrupljen ja, ki se da zadržati le v najred-kejših primerih. Takšno zastrupi jenje napreduje zelo hitio, zato vel;a paziti na takšne infekcije kolikor mogoče budno. Drobne zanimivosti Smrt generala Bezobrazova V Niči je umrl bivši ruski general Vladimir Bezobrazov, ki je učakal 75 let. Med svetovno vojno je bil poveljnik ruske carjeve garde, po prevratu pa se je naselil t Franciji. Papeža ne bodo več volili kardinali Krščansko socialni dunajski »Neuig-keitsweltblatt« poroča baje iz zanesljivega vira, da nameravajo v Vatikanu pravico do volitve papeža po kardinalih prenesti na vse katoliške škofe. S tem bi bilo v zvezi, da v zadnjih dveh letih niso imenovali novih kardinalov, čeprav šteje kolegij samo 52 namesto 70 članov. Vpliv športa na ženske Zdravstveni odsek čikaškega magistrata je na podlagi merjenj ugotovil, da imajo Američanke, ki se bavijo s spertom, letos širše prsi kakor boke. To dejstvo smatrajo za velik napredek v pogledu biologije. Sedem italijanskih letalcev mrtvih V italijanskem vojnem pristanišču Sne-ziji sta te dni trčili dve vojaški letali. Katastrofa je zahtevala sedem človeških življenj. Mati in sestra Gorjsrulova aretirani Mati in sestra obglavljenega morilca francoskega državnega predsednika Dou-merja sta bili v Rusiji aretirani. Osumljeni sta tatvine žita. Pred vrati mestne hiše v Charlottenburgu pri Berlinu so banditi uprizorili naravnost ameriško drzen napad na uradnike berlinske prometne družbe. Uplenili so jim 33.000 mark gotovine in zbežali potem, ko so enega uradnika ubili, enega pa ranili. Roparji so pobegnili v avtomobilu in policija jim doslej še ni prišla na sled Vojna ga je demoralizirala Dunajski listi so pred nekaj dnevi zabeležili, da je umrl v zavetišču za brezdomne moške v Wurlizerjevi ulici moški z imenom \Valter Bodensteim. Za tem imenom se skriva tragedija, ki postaja povsem razumljiva šele sedaj, ko je pokojnika pokrila zemlja. Walter Bodenstein je biil profesor, napravil je doktorat na dunajski univerzi m je bil zelo čislan filolog. Ž« s 26. letom je bil stalno nameščen in odpirala se mu je kariera, ki ga je kazala privesti na najvišji vrhunec dosegljivih uspehov. Prvo službo je dobri na gimnaziji v St. Poltnu. Vsi so ga ljubili: predstojniki, tovariši iti znanci. Tik pred svetovno vojno se ie oženil, potem je moral pod zastavo. Tam se je njegov značaj spremenil na nepojasnjiv način. Po štirih letih življenja na bojišču SC J€ vrnil domov kot popolnoma drugi človek. Družina ga ni več zanimala, ženi se je izneveril, začel je prijateljevati z vsakovrstnimi ženskami, skratka, z njim je Slo na vse strani strmo navzdol. Nekega dne pa je prišlo do škandala. Njegova žena in njegova ljubica sta »e javno stepli v zavodu, kjer je poučeval mladino. To je dalo šolski oblasti povod, da so profesorja kazensko premestili na Dunaj. Kmalu se je tudi dal ločiti od svoje žene, kateri je prepustil polovico svojih dohodkov. Na Dunaju, kjer je žive1 s svojo Ijtrbicn, je nekaj časa deloval kot domači učitelj v boljših rodbinah. To je postalo vzrok njegove nadaljnje nesreče. Začel sij je oc staršev svojih učencev izposojati denaT, ki ga ni vrnil. V nekem primeru je za takšno zlorabo doznala šolska oblast, ki ga je nato upokojila. Zdaj, ko ni imel več denarja, ga je ljubica zapustila. To je moža tako potrlo, da je začel kar na debelo »izsesavati« ljudi. Vzel je na posodo pri vsakomur, ki mu je dal, vrnii ni nikomur ničesar. Slednjič je tako propadel, da ni mogel spraviti skupaj niti stanarine. Deložirali so ga in zatekel se je v izbico hotela, kamor prihajajo parčki samo za nekaj ur. Podnevi ga ni bilo nikoli doma. Klatil se je po beznicah in krčmah, kjer je za pil zadnji groš. Vzdrževal je tudi poznanstva z ženskami najnižje vrste. Te so ga popolnoma upropa-stile. Za nekaj časa se je pridružil nebi pocestnici ter živel z njo v skupnem gospodinjstvu. Slednjič je prišel končni udarec. Neki upnik ga je naznanil zaTadi znatne terjatve in sodišče je dalo nalog, naj se Bodenstein zapre. Šele v ječi se je mož zdrznil in se spomnil starih časov, ko je bil ugle- Svetovno kopališče naprodaj Razkošno francosko morsko kopališče Biarritz, kjer se je vedno zbirala elita mednarodne družbe, preživlja težko gospodarsko krizo. Povojna doba ga je napravilo za kopališče milijonarjev in milijarderjev. Visoka aristokracija, ki po vojni ni našla peti domov, si je tu omislila svoj dom. Razkošni hoteli ob nabrežju in obe Igralnici so učinkovali z magično privlačnostjo na tiste, ki jim ni manjkalo ma-mona. Tu so prihajale na mizo samo najbolj izbrane jedi in pijače, igrali so najboljši jazzi na svetu, sestajale so se najlepše ženske. Ruski grofi so si tu služili kruh kot najeti plesalci, drugi so bili nameščeni za to, da so zavajali ženske v drzne pustolovščine in afere, kajti Biarritz je moral imeti svoje škandale, o katerih je govoril ves svet in ki so mu bili samo v reklamo. Francoz Bculant, ki je bil prvi organizator tega kopališča, je umrl kot eden najbogatejših mož Francije. Potem je kopališče prevzela neka delniška družba. A kmalu je začelo propadati in kakor poročajo francoski listi, stoji neposredno pred dražbo. Skušajo ga sicer prodati za razmeroma nizko ceno 70 milijonov dinarjev — a kdo bi dal toliko za podjetje, ki je sicer svetovno znano, a nima nobenih gostov? Kitajski banditi odvedfi britska zakonca Londonski Reuter poroča iz Niučvanga, da 60 kitajski banditi prijeli dva mlada angleška zakonca ter pisali očem žene pismo, v katerem zahtevajo od njega 700 tisoč kitajskih dolarjev in 200 pištol, velike množine streljiva, ur m zlatih prstanov. V primeru, da ne bi oče upošteval tahtev. groze z usmrčenjem hčere in zraven pristavljajo, da bodo tudi njenemu možu porezali uhlje. den državljan. Pisal je pismo nekemu jemu bivšemu učencu in ga prosil, naj ga zagovarja. Res, učenec je prišel, a svidenje je bilo kaj nenavadno: Bodenstein« ni šla beseda izprva nič od srca. Sram ga je bilo takšne izpovedi. Toda polagoma s« je omečil in s solznimi očmi priznal žalostni potek svojega življenja. Nekdanjemu učencu — advokatu »e j« posrečilo izposlovati pri sodišču, da mo profesorja izpustili. Toda ko je bil Bodenstein na svobodi, ni vedel kako ne ksm. Bil je brez doma, brez zaslužka, brez dohodkov. Napotil se je torej v azil za brezdomce, kjer so ga nekaj dni pozneje naštf mrtvega. Izdihnil je mimo, brez boja in nihče ni vedeL, kdo je bil ta, ki je za ttRn d oči med največjimi siromaki. Šele po njegovem pogrebu so obnovili zgodOvisno ljenja, ki se je začelo tafoo stavno, končate pa slabše nego življenje zadnjega berača, ki nima kam položiti trudne glav«. Pogrešan in najden Letalec Udet, ki je zadnje dni pomagal iskati ponesrečeno »letečo družino« Hutchinsonovo ter je za njim zmanjkala sleherna sled, se j« zopet pojavil v bližini taborišča groo-landske filmske odprave ANEKDOTA Neki zloglasni skopuh se je obrnil nekoč na slavnega angleškega slikarja Ho-gartha, da ba mu doma na steni naslikal prehud Izraelcev skozi Rdeče morje. Ho-garth je pristal vendar je zahteval za plačilo sto gvtnej. »Nemogoče,« je dejal skopuh, »dam vam kvečjemu dvajset gvinej.« »To je strašno malo,« je odvrnil slikar, »a ker sem v denarni zadregi, vam naredim, le pod pogojem, da mi plačate takoj.« Skopuh je sprejel. Drugega dne je prišel v sobo, kjer je um3tnik delal in je v sveje začudenje videl, da sedi ob mizi ter kadi iz dolge pipe, njegov pomočnik pa je prepleskaval steno krvavo rdeče. »Kaj pomeni to?« je vprašal skopuh tn vohal nesrečo. »Naročena slika,« je odgovoril Hogarth. »Slika? Slike re vidim. To je vendar samo rdeče prepleskana ploskev!« »To je Rdeče morje,« je odvrnil Hogarth hladnokrvno. »In faraon ter njegova vojska?« »Vsi skupaj so utonili v Rdečem morju!« »A kje so Izraelovi otroci ?« »Tega si ne morete misliti? Dobre slike je treba gledati z domišljijo. Izraelovi otroci so seveda že davno živi in zdravi dosegli drugi breg!« Vsak dan ena »To mi pa res ni jasno, kako hudič ve, da držim zadaj na hrbtu nagobčnik!«1 Micbei Zčvaco: 148 sm Zgodovinski roman. Šport na deželi V soboto je pohitelo prvo moštvo SK Zagorje v Trbovlje, kjer je odigralo brzo-tunrir. lci ga je organiziral agitni SK Amater. Nastopila so tri moštva. SKZ je po iepi redtekmi mlada četa SKZ pre^arH« nerutrninanega nasprotnika — V nedeljo se bo«ta pomerila SK Amater ;n SK Zagorje v prvensfvesni tekmi. Ze danes vlada za to srečanje veliko za-niman je i-n bo nudila tekma zagorskemu občinstvu dokaj napeto borbo. * SK Mura : SV Strass 4 : 1 (2 : 0). V nedeljo je murskosoboška Mura odigrala drugo mednarodno tekmo z avstrijsko enajstarčo z Strassa. Avstrijci so prišli v goste z najboljšimi moomii, toda kljub temu in skrajno ostri igri so doživeli poraz. Gosti so igrali brez vsake koristi in mnogo lepih situacij niso znali izrabiti. Nasprotno je bilo moštvo Mure v dobri formi in vsak lepši uap&d bi se lahko pretvoril v gol. da niso imeM napadalci smole. Pri gostih je bila dob?a obramba. SK Grafika (Ljubljana) : SK Korotan (Kranj) 7 : 2. Prijateljska tekma v Kranju. Domačini so kljub visokemu porazu, ki ga je zakrivil vratar, kateremu manjka trening, igrali nnav dobro. Seveda so jih prekašali Ljubljančani, bi so imeli v svojem vratarju najboljšo oporo. Sodil je dobro g. Kemperl*. Ko je bilo to opravljeno, se je vsak postavil tja, kjer se mu je zdelo najbolje, in si pripravil nekaj nabitih mušket in pištol, tako da jih je zlahka dosegel. Na trgu se je bil Conekri k>čll od kapitana. Ni se ofooitavUal zahtevati od Su!lyja vojaških čet, tem manj, ker je uipal, da bo ob njihovem prihodu že vse končano. Jehana je sicer dobro poznal, a takega odpora se vendar ni nadejal. In ne kapitan ne častnik se mu nista hotela pokoriti, ker sta imela obadva točna navodila. Posledica tega nesoglasja je bila, da sita bili zdaj na ploščadi dve ločeni skupini, ki sta delali vsaka po svoje in imeli visaka svoje poveljstvo: vojaki kapitana in poročnika, plemiči in opričniki pa Concinija. » Vsaka izmed obeh sScirpm ?e čakala, da bi druga začela napad; tako je minulo mnogo dragocenega Časa. Jehan se je okoristil s to zamudo in se pripravil za uspešno obrambo. Nazadnje se je kapitan odločil. Šestorica vojakov, ki so nesli velikansko bruno, se je približala vratom. Njihovi tovariši so nepremično čakali na svojih mestih. Concinijevi ljudje, ki niso bili vajeni vojaške pokorščine, pa niso strpeli. Nekateri so v neučakani vnemi planili iskat kakega hloda ali debla, da bi jim služilo za ovna. Drugi so se zgrnili k vojakom, ki so imeli bruno, da bi bolje videli, kaj bo. tančnim plaeementOm posameznih šol izvrši sodniški zbor JLAS v Ljubljani. Tekmuje se po pravilih JLAS. Tekmovati) sme vsak učenec srednjih šol v dravski banovini, ne glede na to, ali je včlanjen v kakem športnem klubu. Tekmovalni red je: pred teki 100 m, skok v višino z zaletom, tek 1500 m, finale 100 m, met diska, pred-teki 200 m, skok ob palici; v nedeljo-, finale 200 m, met krogle, tek 800 m, skok v daljavo z zaletom, met kopja, tek 3000 metrov, štafeta 4 krat 100 na. Klasifikacija: I. mesto 5 točk, H. mesto 3 toSke, III. mesto 1 točka. Za vsako disciplino sme vsak zavod postaviti in prijaviti po tri tekmo valce z eno rezervo. Zavod, ki doseže največje število točk, sa pribori naslov lahko-atletskega prvaka srednjih šol v dravski banovini za L 1932. Te&ališče je iz ugaskov, rma dva ne dvignjena zavoja in je dolgo 396.40 m Prijave s prijavn-imo 3 Din ze točko in osebo, štafeta 6 Din je poslati na naslov: S. Sancin, VavčaTjeva ulica 1 do 5. oktobra ob 12. Naknadne prijave do pred startom proti dvojna pri javnini. Tečaj za vodne skoke. Po nad vse uspelih treh tečajih z« plavanje, združen:h s tečaji za vodne skoke, priredi SK Ilirija pred zaključkom sezone še en speciialni tečaj za skoke pod osebnim vodstvom večkratnega državnega prvaka in inter-nacionalca g. Srečka Kordeliča. Tečaj se bo vršil vsaik dan od 11. do 12. in 14. do 15. in se vanj lahko prijavi mladina obojega spola do 16. leta starosti. Zla udeležence tečaja bo znašala vstopnina v kopališče 1 Din ter se bodo vsi oni. ki_ bodo tečaj absolvirali z uspehom, uvrstili med redno članstvo plavalne sekcdje SK Ilirije, s čemer jim bo dana možnost po eta zimskega in v prihodnji sezOnn letnega kopališča za vstopnino 1 Din. Prijave za tečaj sprejema blagajnik kopališča do sobote, 24. t. m. TSK Slovan. Drevi od 17. dalje tre- |g|gj ning na igrišču Primerja za vse igralce. V četrtek 22. t. m. obvezen članski sestanek pri Sokolu ob 20.. posebno za I. m-oštvo zaradi druge kvalifikacijske tekme v Celju. SK Svoboda (Vič). Drevi sestanek vsega članstva n-ogemetne^ sekcije. K sestanku naj se prinese vsa klubova oprema. Obenem se pozivajo, da se sestanka sigurno udeleže vsi stari člani. Sestanek važen zaradi predstoječih prvenstvenih tekem. ASK Primorje (nogometna sekcija) Drevi od 16.30 strogo obvezen trening zaradi nedeljskih tekem. (Lahkoatletska sekcija). Danes od 16. naprej redni treniing. Floretski začetniški tečaj Ilirije se ho \ kratkem pričel. Sprejemajo se še začetniki dame in gospdje, ki naj se pismeno ali ustno prijavijo tajnilku sekcije M. Kodri* 5u, Šelenburgova T/TI., Royal Exchange Ass., telefon 22—60. Člani sabljaške sekcije Ilirije se obveščajo, da bo prvi trening nadaljevalnega tečaja (floret) v petek 23. t. m. ob 19. v telovadnici ženskega učiteljišča. Točno! Vojaka so se približali, vihteč svoje brano. S težkimi, odmerjenimi koraki so stopali proti vratom. Spremljalo jih je kakih deset opričnikov, ki so nehote ponavljali njihove kretnje, kakor da bi ■jim hoteli s tem pomagati. A tisti mah so za grme M štirje streli: štirje vojaki so se zvalili v prah. Ostala dva sta izpustila bruno. Za trenutek je vse osupnilo. Spet štirje streli: štirje opričniki so ležali v krvi na tleh. Za tistimi, ki so še ostali in prhnili v beg, je počila tretja salva, ki je podrla Še dva begunca. Tudi ta dva sta bila izmed Concinijevih ljudi. Vojaiki in opričniki, ki so čakali zadaj, so ugibali, češ, kaj se neki godi. S svojih mest se niso ganili, meneč, da so varni. A zdajci sta počila dva strela in skoraj za njim še dva. Trije so se zvrnili, kakor da bi bilo treščilo vanje; vsi trije concinijevci. Flo-rentinec danes ni imel sreče! Tedaj so se spustili ostali v brezglav umik, ki ga ni moglo nobeno povelje zadržati. Obenem je počila na desni strani v kratkih presledkih šestorica strelov: °tudi tu trije mrtvi — tudi tu zmešnjava in beg! V nekaj trenutkih je bila izpraznjena vsa okolica morišča. Napadalci so se umaknili na skrajne konce ploščadi, kjer jih svin-čemke niso mogle doseči. Pozabivši, da so predaleč, so odgovorili oblegancem s splošno salvo. Zaman! Odmev strelov je stresel ozračje kakor grohot... Od štiridesetorice mož, ki jih je imel izprva. ne vštevši plemi-čev, jih je bilo ostalo Conciniju samo še sedemnajst. Peneč se od gneva je krčil pesti in tulil: »Deset tisoč liver tistemu, kdoT mi prinese razbojnikovo glavo!« Zdaj ni več mislil na to, da bi ga dobil živega v roke! A njegovi ljudje so bili poparjeni in oplašeni. Za trenutek jih je sicer izpre- lestef pohlep po obljubljenem de&arja... AR, vraga, kdo bi se npal približati mori&ču! Nobeden se ni ganil. Kapitan je bil bled kakor zid. Srdito je žvečil svoje dolge brke in si olajševal sroe s celimi Htanijami kozjih molitvic. Spodaj v kleti pa je Jehan mirno dejal; »Kake pol ure bo trajalo, preden se bodo spet uprli. Na delo!« Spustili so se v votlino. Zgrabili so eno izmed skrinj, ji odtrgali pokrov in vtrli stranico; tako so jo odnesli na vrh. Za njo so prinesli tri sodce smodnika. Izbili so jim dna in poveznili skrinjo nanje. Nato so izkopali žleb, ki je segal od sodcev do loputnice. V ta žleb so nasuli smodnika in ga pokrili z desko. Skrinja je zakrivala razstrelni podkop, deska pa netilo. Nato so pobrali arkebuze in samokrese ter se vrnih v votlino. Privlekli so še pokrov in ga položili na luknjo, ki je zevala namestu loputnice. Pot, po kateri so se umaknili, je bila zdaj skrita očem. Gringaille, Escargasse in Carcagne so ostali v votlini, a Jehan se je sam postavil v klet. Vse je bilo pripravljeno. Samo počakati je bilo še trelba! Obljuba deset tisoč liver je šla Concinijevim ljudem do živega. Nič ne stori človeka tako iznajdljivega kakor lakomnost.. Nekateri izmed opričnrkov so bili opazili, da ni bil počil na levi strani morišča niti en strel. Morda je bila to zvijača, ali pa ni bilo tam nobene odprtine. Šli so pogledat. In res so se prepričali, da se s te strani ni bilo nevarno približati zgradbi. Nekaj se jih je spomnilo, da je Jehan metal nanje zidne štirjake. To je bilo znamenje, da zgradba ni mogla biti zelo trdna. Vzpeli so se na vrh, pripravljeni, da jih začno od spodaj vsak hip obstreljevati z arkebuzami. A ne, lahko so hodili sem ter tja. ne da bi jih bil kdo motil. Njih sklepanje je bilo pravilno: vrh zgradbe je bil v dokaj slabem stanju ... Službene objave LNP. Po dopfisib JNS št. 1397 in 1518 se do nadaljnjega suspendirata igralca Uršič Emil in Sočan Ju!e (ASK Primorje). Imenovana se imata zgiasiti pri tajniku I. v roku 3 dni v svrho zaslišanja. — Dan-es ob 20. seja u. o. v Delavski zoornici. Tajnik L Razpis Srednješolskih lahkoatletskih tekmovanj. ASK Primorje razpisuje za soboto, 8. oktobra ob 15. in v nedeljo, 9. oktobra ob 10. na svojem igrišču, Dunajska cesta, propagandinii lankoatletski miting za prvenstvo srednjih šol v dravski banovini. Stroški in dohodki gredo na račun prireditelja Končno klasifikacijo z na- STROJNA ZADRUGA V SAVLJAH javlja tužno vest, da Je njen soustanovitelj in član, gospod van Hvastfa posestnik v SavIJah št. 41 po težki bolezni dne 19. septembra v Gospodu zaspal. Požrtvovalnemu, nesebičnemu načelniku ohranimo častem spomin! Savi je, dne 20. septembra 1932. 11629 Načelstvo in nadzorstvo PrcnoTlfcno kola 3 dneh Lijudslra hranilnica in posojilnica na Jezici sporoča žalno vest, da je preminul predsednik nadzorstva, gospod posestnik v Savljah št. 41 Pogreb se bo vršil v sredo ob 17. uri izpred hiše žalosti. Čast njegovemu spominu! 11630 Ježi ca, dne 20. septembra 1932. Načelstvo In nadzorstvo. Postani in ostani dlan Vodnikove dražbe! Ob prebridki izgubi naše drage soproge, mame itd., gospe Zahvala OBČINSKI ODBOR NA JESICI naznanja tužno vest, da je dne 19. septembra ob % 20. uri umrl odbornik, gospod amšek soproge pekovskega mojstra Razširjene znojnice in črne pike so izginile za zmerom. Neznosne črne pike, mozolji, grde luskine in kožni izrastki, rumene in temne pege, vse to so neprijetnosti, ki kaze obraz radi razširjenja znojnic, zato, ker so se le — te napolnine z maščobno nesnago, ki se ne da iztisniti ne z umivanjem izprati. Vsako tako razširjenje pride od draženja znojnic. Krema Tokalon bele barve, suha, takoj vnikne v znojnice, pomirja draženje žlez v koži, razkraja in odstranja nesnago, ki se je nabrala na dnu znoinic, čisti črne pike, oži in zapira odprte in razširjene znojnic« do njihove prave mere in napravlja temno in trdo kožo belo in nežno. S svojim popravljanjem, zbiranjem in hranjenjem zdravi in krepi celo kožno tkanino samo, ki se je že povsem posušila in zamrla. Z njo se da povsem odpraviti kot olje mastni nosni sij. Krema Tokalon bele barve, suha, vsebuje zdaj neko novo čudežno voščeno maso, ki je nežna in topljiva in jo izloča razno cvetje v naravi. Ta masa se meša s svežo kremo in najbolj fino očiščenim olivnim oljem. Zato da krema Tokalon bele barve lahko že u treh dneh koži nenavadno lepoto, zato po njej postane koža bela in sveža kot pomladni dih jutranje zore, kar se na noben drug način ne da doseči. Uporabljajte vsako jutro kremo Tokalon bele barve! izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo č. duhovščini, g. primariju Kuharju ter pevskemu društvu za ganljivo petje. 11631 Obenem se še zahvaljujem vsem onim, ki so pokojnici poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Ptuj, dne 20. septembra 1932. JOSIP RAMŠEK, soprog, in ostali sorodniki posestnik v Savljah št. 41 Pogreb bo v sredo, dne 21. septembra ob 17. uri izpred hiše v Savljah št. 4L Delavnemu tovarišu ohranimo časten spomin! Ježica, dne 20. septembra 1932. 11628 Občinsko predstojništvo SADIKE ananas fagoti z najdebelejšim sadežem, bujnimi koreninami, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi čebulice dvocvetnega hijacinta v divni barvi, po 20.— Din 10 komadov, z navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki 10.884 HIRŠL LADISLAV diplomiran umetnostni vrtnar, Subotica, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Sedaj zasajene Jagode donašajo sadež že pomladi VSAK NAROČNIK »JUTRA« ilo zavarovan /a to^no rl?ti;»r?pv! ■ v. ... - V # j?o kratkem trpljenju in previdena s tolažili sv. vere je danes mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena mati, babica, prababica, tašča in se-stra, gospa 5KERBINJEK na Pogreb drage pokojnlce bo v četrtek, dne 22. septembra 1932 ob 16. ruško pokopališče. Smolnik, dne 20. septembra 1932. Žalujoči ostali Zahvala Ob priliki prebridke izgube naše ljube nepozabne sestre, tete ln svakinje, gospodične termine zasebni ce smo dolžni zahvaliti se vsem, ki so nam na kakršenkoli način skušali omiliti trpko bol. Izrekamo globoko zahvalo častiti duhovščini. Od srca se zahvaljujemo vsem, ki so jo v zadnji pozdrav okrasili z venci, šopki in cvetjem ali pa jo spremili na zadnji poti. LJubljana, dne 21. septembra 1932. Žalujoča sestra Ema Gratzer, brat fritz, nadoficial, ln ostalo sorodstvo 11620 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi in mučni bolezni dne 19. t. m. ob % 20. uri v celjski javni bolnici gospod ANTON PENIč župnik v Št. Vidu pri Grobelnem Zemeljske ostanke preblagega pokojnika prepeljemo v domačo župnijo. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 22. t. m. ob 10. uii dopoldne iz župnišča na tukajšnje pokopališče. Št. Vid pri Grobelnem, dne 20. septembra 1932. žalujoči ostali V.; '•-. "'.•"'•v-^.; Cene nudim oglasom tenttve Im dopisovanja: reaka beseda Din i— ter enkratna pri-Sfojbina ta Miro tU ta dajanje naslova Din i—\ Og/arf trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din J,—% Po Din L— ta besedo te tm-ačunajo nadalje vai oglasi, ki spadajo pod rubrik s »Kam pa kmn«, *Aato-moto«, »Kapital«, »V najemu. »Posest*, »Lokali«, »Sta movanja oddaš. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« bi »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« ta »Zaslu-frh~, če ee t oglasom mudi sasluiek, oziroma. Ce se tKa potnika. Kdor st pa pod tema rubrikama Oče saduika ali služba, plača ta Za odgovor vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanfs naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanfe naslova pri oglasih, ki te taračunajo oo 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.— NafmanfH znesek pri oglasih po SO p** ta besedo, fe Din 10.—, tri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za mate oglase fe plačati pri pred a p naročila, oziroma tih le vposlatl v pisma obenem s naročilom Službo dpbi TmU beseda 60 p«r; n dajanj« naslov« ali sa Iifro pa 8 Dia. (1) Trg. sotrudnicc •tarej&os popolnoma iavež-barao v trgovini mešane si.roke, solittoo in trezno i daljši™ spričevala, sprejme tvrdka Norb. Zamer & sin, Sv. Pet« t &!»v. doli™. Strojepisja im fcsnopisja zmožne ima-jo p-e^Vrvnut. — Ponudbam je nriloiili spričevala in &!wko 382*10-1 Izprašan kurjač im zdravo, e v?čje podjetje na deželi. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Saroostojn«« 38256-1 Mlajšo frizerko g sluiflkwje tnprav-1 ;ala budi d^-ij?* Mfcra delu. išče Pav]« Predorri?, Poganska cesta 73. Predataviiti se je med 4. in 5. aro. 38303-1 Kuharico M interni a tsko kuhinV* — kjer se kuha za 50—80 oseb dob-a kmetska hrana. S=č«mo. Vešča mora biti meščanske kt»he iti ?a.mo-st-ormesra go*^>odimistva. — T"'a'a oo dogovoru. Po-TPidhe V pnsla4i na ba.no-vtodko kmetinsko žo!^ G-rm — Novo mesto. 383014 Samostojna prodata Ika kavni je znrožma, dobi ».talno namr"ščemje. Ponudbe na og^smi odide'ek Jmtra T>od šifro »AgiJna proda. jiCka«. 383834 Pekov, vajenca zdravega, močnega io poštenega, ne izpod 14 le"t starega, iščem. Cela oskrba v hSi. Josap KoiarUS, peka.rn«, Bregaaa, pošta •Jeeeuiioe - rvolemjeko. 37886-44 Kot trgovski ali brivski vajenec iSče m.f^To Jaivko Weise. Log-Hraetoik. 383IL6-44 Potniki K i/ c ič6e meau> potnika, plača ta mak« besedo 90 par; n dajanje naslov« aii a iifro 3 Dim. — Kdor »prejem« potmi«, plača besedio po 1 Din; ia dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (51 Potnice le•0 9pro:me taiboj tn-rdik« IVaigkj Sc-ht^b v L't ubijali. 38068-44 Učenca ^»rimeroega za kovnU« obrt, aprejmom s hrano in *taii»ovanijeiTii v biši. Dopis« na oglaivni nddielek Jutra r>od snaiko »Kovač«. 3835S-44 Učenko upre,ime m^dim salnm A. Auipwtiin, SIot»Skc*va 1/TI. 382148-44 Vajenko hi pošteno, t wo orfcrho v bvfi ?r>rejinie takoj MairiTa Sokliič, modn.1 M.ron, BI «d -Zagori m 40. ;m4R-44 Prepisovanie in korespondenco s'ovenpkio. hrvaitFko, nemško in italijansko »prej-mem na lasten stroj. — Prepisujem note. Skiobl, Podiiamiibajskega ulica 46. 3S32M Pouk tJt**xla 1 Din; za (lata nje naslona aH za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo mstrukcij«, plačajo vsako besed« 50 par; sa šifro ali za dajanj« naslova S Din. (41 Šoferska šola Gojko Pipenbacher s« j« preselila na Gospo rvetsko oesto Sto v. 1 (prt Figoreu na dvoriščni. Šoferska šola E. Ceb (bi vža Camernikora šoferska šola). Dunajska oesta št. 36 Sol« ta po klic.ne šoferje im amaterje. Prospekt! in pojasnila ta »tonj in franko. 290-4 Pouk v klavirju prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Dunajska cesta 35 (Livarska ulica štev. 9). Pčeljnikova. 34853-4 Nemščina- francoščina Diplomirana a6i.tel.iwa jezikov, gjireime odrasle in otrroike (vseh roizrediov, ivz. šio!) v teimolljit priratnl poink. Ponaidbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prakfa«. 38305-4 Bencin cenejši ne bo, radi tega uporabljajte »VIX« pairoi varčevalec bencina, ki prihrani 20 do 50 procentov na bencinu im olju. Aparat s« lahko namesti na vsak avtomobil. Deset dni ibrezobvezna preitdkufinja.. Zahtevaj/te prospekte še danes. Fi.liip Sušel, Črna pri Prevalijah. 3816540 Pontiac limusino v zelo dobrem stanja, vo-ženo 18.000 km, za 35.000 Dim proda tvrdka Josip R u d m a n. Krška vas — Brežice, 37272-10 za oeeedo. Oglas! socialnega značaja po 50 par beseda. Ta dajanj« naslova aii za šifro 8 Din, oziroma 5 Dia. CM) Zamenjava Nov gramofon zamenjam za dobro kolo. — A b e, Igriška nlSca 10 (trgovina) 38085-Hll Se 2 moški kolesi t o-rig. Torpedo po 980 Dim iti 2 damski kolesi naprodaj na Aleksandrovi cesti 5/H. 37458-lfl Vsaka beseda 50 par; za da jen j« naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Revizor knjigovodstva in bilanc s« priporoča trgovcem, itv. diustrijcem, obrtmikom, za-diruraniim z«.vod'om in regu-lativniim hramilinaeam, za vse v kinjiiigonrioidsSvK) spadajoče posle, proti zmernemu honorarjm. Zaposlitev sprejme kjerkoii in ta&oj. Prvo^TStinp reference. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilanca«. 38069-2 Šiviljska pomočnica začetnica, S86e elužbo. — Naslov v oglasnem oddelfcn »Juitra«. 38337-2 Dojilja zdrava, »taca 28 hit, poročena, išče mesto. — I. Košenina, Strelišče št. 59 — Kramj. 3836S-e Dekle prMmo hi pošteno, vajeno vseh hišmh deL, tmidii nekoliko ku/he, z dobrimi spričevali, žel? sliumbo za ta/koj aili 8 prvitm. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 38382-2 Samostojna kuharica zasvisljiiva rn vajena tudi vseh hišnith del, išče za taikoj mesrto pri bolljši rod-M.m. Šla bi tudi v merozo ali kot gosipodiinjn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38266-2 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Brivski pomočnik stair 20 let, inteligenten, popolnoima samostojen im hiter delavec v moški postrežbi ter prvoivrsten bubi Š1>ucer, išče službo — najraje v boljšem salonu v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelfcu »Juitra«. 38EJ10-2 -1- Zobotehnica mla.Sa mioč, želi premeniiti službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastopim la.hko takoj«. 38374-2 Mlad šofer trezen im zanesljiv, vešč vseh popravil, želi pTeone-nitfi službo. Zmožen je tu-(Ji garamcije. Nasfov pove oglasna oddelek »JuitTa«. 3827H-2 Za svojega kočijaža iščem shižlbo po dolgoletnem zadovoljivem službovanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37765-2 Prodajalka ve-šča v vseh strok a Ji — miaimifak-trairi, špeceriji in železnimi, z dobrimi spričevali, išče službo e 1. oktobrom. Cenj. ponudbe pro-sj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlajša moč« 38166-2 Kateri plememiti go«pod. gospa ali družina bi sprejela v službo boljšo, pošteno in imiteligenitmo kuharico — delovno gosipodinjio, z znanjem nemščine. Pomud,be na oglasni oddel«k Jutra t>od »Na.jdena sreča«. 33306-2 Trg. pomočnica z nelkaj kavcije, išče me-slio v tngovi™ miešanega blaga, v mestu ali na de-želi. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zmožna«. 3S2Š9-2 Gosipodična trgovsko raobražena in ne-kofiko vaijena gospodinjskih dvl, išče za takoj ali s 1. oktobrom službo pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oiddriek »Juitra« pod »Boljša družina« 3S300-2 Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; i« dajanj« naslova ali m šifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja vsa. ka beseda 50 par; sa dajanj« naslov* aii za iifro pa S Din. (7) Rabljeno banjo in mizo kupi »Etiketa«, poštna predal 302. 38204-7 Gobe vsako mmožano! Vzorec, ceno. D o n a c i, Maribor, Konoška 99. 38345-33 Ttl* OgJajj trg. značaja p* 1 Dia beseda; xa da janje naslova aU n Sfr« B Din. — Oglasi socialnega roačaja vsaka beseda 60 par; sa dajanj« naslova aH sa šifro p« S Dia. (S) Kurje perje nečohano, 4 7 Din kilogram, pri najan ainijšeim odjemu, 16 kg prodaja Viljem Abt, Ekspert, Maribor. 37829-6 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48 Din. dTuga vrsta kg po 38 Din, čisto balo gosje kg po 130 Din to čisti puh kg po 250 Din razpo lilja po poštnem povzetju L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor. Sloven ika 18. 144 Gomolje hlaclnt, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6 Pulte za mamufaktmro aH slično za vsako ceno proda dr o gerija Hermes, Miklošiče va cesta 30. 38073-6 Posteljo (konipletnio), nočno omari-eo, umirvailnik z ogledalom im marmornato ploščo, trd les, radi selitve zelo poceni prodam. Naslotv pove oglasni oddelek »Jutra«. 38389-6 10 novih okenj 1.40 X 80. ki so eno leto vridama, radi preureditve hiše prodam za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku »J.uitra«. 38:04-6 Razno opravo posteljo, divan, kredenco, omare im druge predmete poceni proda Snegl. Res-lieva cesta št. 20/1, levo. 38298-6 3 lesene vin. sode dobro ohranjiene. raizne velikosti, in žel-ezmo peč, tudi v dobrem stanju prodam. Ogleda se la.hko v Razpotoii ulica 6, pritličje. 38331-6 Vsaka beoeda 1 Dm; ia lajanj* naslov« ali za šifro p» 5 Dra. (16) 10—20.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo m«-sto, dobrim obrestšm in mesečnemu odiplaičilu. Naslov pove oglasni oddelefk »Juitra«. 3S356-16 Dobro lahko naložite denar z nakupom dobro idoče trgovin« v večjem krajiu Slovenije. Potreben kapital cca 3—400.000 Din. — Cenj. ponatdibe na oglasmi oddelek »J-ut.ra« pod šif-ro »Dobra naložba«. ' 38307-16 Družabnico b 5000 Din iščem. Ponudbe na oglasni odidelek »Juitra« pod »Stav. 2«. 38335-16 Vlogo Celjske mest. hranilnice v iznosu 140.000 Din vzamem proti vknjižbi na prvo mesto. — Pomidibe na podružnico »Jutra« v Celju pod zmačfloo »Sigurnost«. 38840-16 Hranilne knjižice do 7500 Din kupim. Cenj. pon^jidlbe na podruiž. Jutra v Oeljm pod šifro »Hranilna kmjižrica«. 38349-16 ika heseda l Din. 4a dajanje naslova ali «a šifro t» 5 Dim. C35^ _ i Srebrne krone staro zlato ln srebro fcnpnj« Rafinerija ara gib kovin, Ljubljana. ntr?ka ulica 36. vhod lj Vidov lanske eoste, pri gostiln: M ožina. 70 Vsaka beseda 1 Din: t» dajanj« oaatova a« za fcir« 6 Din. (20) No vozi dano vilo večstanovamjsiko, v mestu prodam. JaiviHi so jo pod: »Brez posrediovalca« na ogl. oddelek »Ju.tra«. 38281-20 Posestvo lB oralov, dobra poslopja, pri Mariboru pnoda Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 31. 39265-20 Dvostanovanj. vila nova, komfortna, z velikim vrtom taikoj na^prodaij Nasloiv v oglasncim oddelku »Jutra«. 38383-20 Novozidano hišo s 4 sobaimi. pritiklinami im vrtom, v Trnov«m pro-d.aim za 160.000 Din. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra.«. 38280-20 63. Ko se je Tarzan vzpenjal po ladijskih stopnicah, sta ga dva moža napeto opazovala. Odplul je na dolgo pot, trdno prepričan, da se je isa zmerom otepel Mascalzonija. Vsako noč se je iz prehajal po palubi in gledal na neskončno morje. Toda sleherni korak, ki ga je napravil, bo zasledovale nevidne oči... Otroška postelja z miodnorem naprodaj. Na slov pove ogla«ni oddelek »Jutra«. 38310-6 Starinska skrinja naprodaj v Rožni dolini — cesta ni/12. 38347-6 Starinsko skrinjo staro 106 let, vso vloženo, z letnica mi in grbom 1. F. iz trdega lesa, dobro ohranjeno prodam. Naslov po-v« oglasni oddelek Jutra. 38H82-6 Vogalno parcelo pripra^-no za vsako trgovino, na kateri se lahko sezida hi5a pmitii vlogi, prodam na KoidHj-evpm. Na-sloiv pov« oglasni oddelek »Juitra«. 38270-£0 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom pod zelo ugodmimi ,«ogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37169 20 Večjo hišo donosno, s trg. lokali in stanovanji, na na^pro enotnejša točki prodam. Potrebno samo poJovioo kupnine, za ostanek počakam, event. vzamem knjižice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo zaupno«. 38339-20 Maniša hiša s poslovnimi prostori, dela vmiica.mi in vrtom — ob prometni cesti L;ubl;«me ugodno naprodaj. Vprašati pri dništvu posestnikov v Ljubljani, Salr-ndirova ft. 3831 n-20 Enodružinska hiša v Mariboru naprodaj. Ponudbe pod šifro *l'!ač.'jivo v gotovini« na pod.ružnko »Jutra« v Mariboru. 38343-20 Novo hišo vii!i sličmo, štiristanovanj-sko, za 96.000 Din proda Prervol-nik Ludrvik, Celje, Dečkova_eesrta. __383S8-20 Gozd obsega.Vič nad 3 orale, hojpv in buikov les, 1 uro od postaije Štore pri Celju prodam za 8000 Din. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 38341-20 Vsa*a beseda 50 pu-; m dajanj« naslov« aH u šifro 3 Din. (22) Stanovanje s hrano brezplačno dobi inštruktor Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Instnikciia«. 38£2i-2ž Dva visokošolca srednješolca ali gospodični sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 38312-22 2 gospoda (dijaka) sprejmem v zračmo itn sivet-iO soi'.»o po 200 Diin meseč-! no. Po-tača cestne žeiez-! rhico. Naslov pc«ve oglasmi ! oddelek »Jutra«. 36t2)6^3 Sostanovalko tudi dli;aikim.jo, sprejmem zraiven Tivolija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3S1 S-33 Sobo opremil jemo. z elektriko in parketom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38334-23 Kdor nudi prehrano plača ia vsako besedo 1 Din; kdor iščo prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Itvrnki egii^ 1 Dia Na dobro domačo hrano po ugodmi ceni sprejmem 6 oseb v Rožni doiini. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 38284-16 V najem Vsak« besed« » daJ^J. t« Kfro pm t Dia. (13) Osebno pravico za gostilno oddam tistemo, ki mi posodi 3500 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna garamcijia«. _38258-17 Hotel moderna starvba, v diivnl Logarski dolini oddam takoj v najem za dobo 3—4 let. Pismena ali ustna pojasnila daje lastnik Franc Ple&nšk, istotaim. 38168-17 V.viKa beseda 1 Din: ta dajanje nasJova ali šifro d« 5 Dili. (33) Pšenico za moko takoj zamenjava K rev sov vagoni uri in v Škof ji Loki 38361-33 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38336-22 VsaK« Oeseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (34) Slive žganjekuhne dobite najceneje 50 para vagonske množine: Postržln, Krško. 38011-34 Jabclke za prešanje začenši 23. septembra 1932 nakupujem im natovorim vsaki dan vsako mmio-žino kislih, zdravih jabolk za jabolčnik. Zadinje oferte pod »Eksport jabolk za jahol&nik« na oglasni oddelek »Jutra«. 37S93-S4 Vaa£a besed« 1 Dkn: «a dajanj* aaal»t» ali aa ttb* p« 5 Dia. (10) Lokal za vinotoč in delikateso, s prostonno kletjo oddam ob Dunajski cesti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »DelIvino«. 382rtl-19 Lokal v Kranju za prodajo moške konfekcije iščem za taikoj, po primerni ceni. Ponudbe na naslov: Anton Šom. Kranj št. 57. 38354-19 Lep in svetel lokal raikoij oidkiam. Na.jemnrina nizka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 38308-19 Za pisarno iščem ma.njši lokal ali sobo v pritličju s posebnim vhndorm, z« 1. nov. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strogi center«. 38314-19 Svetlo delavnico za fcevljanstvo iščem v bližini glavnega kolodvora Ponudbe na naeW': Kla.v. žer, Razpotma ulioa št. 6. 38320-19 SOKOI.SKO DRUŠTVO JEŽTCA obvešča, da je umrl njegov zvesti član, br. Ivan Hvastja posestnik v Savljah Pogreb se bo vršil v sredo ob 17. uri. Neustrašenemu borcu in bratu nepozaben spomin! Sokol Ježica, dne 20. septembra 1932. 1 ali 2 visokošolki (visokošolca) ali uradnici (uradnika) sprejmem v lepo sobo, evemft. e hrano. Kopalrriea in klavir. Bohoričeva nI. 20. 38350-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v vso oskrbo s 1. oktobrom v veliko in zračno sobo z elektr. razsvetljavo, in na dobro domačo hrano. — Oddam pa tudi prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 38330-22 Stanovanje Vsaka Deaeda 1 Dta; aa lajanja oaaiona aa aa ter 2 dvosobni s kuhinjo in pritiklinami oddam v Z?. Šiški, Aljaževa cesta li!7. 119. 33329-31 Trisob. stanovanje so^fino, s kopalnico in plinom oddam za november — Bežigrad. Naslov v oglasnem oddellkiu »Jutra« S8342--21 Stanovanja Vsaka besed« 50 par: aa dajanj* aaatowa a« m Utre I Dia. (21-a) Sobo in kuhinjo v sredini mesta išče uradnica 8 1. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Svetlo im čisto«. 38272-31/a Sobo odda: Va«ka besed« 50 par; aa dajanja imtivm a« aa ttfra I DSa. (23) Veliko sobo strogo separiTamo. oddam. Vprašati na Večni poti 14 38376-33 npremre^o «obo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38279 23 2 opremljeni sobi zračni, z elektriko im posebnim vbodom oddam za 400 Dim dvem ali trem osebam. Jenko, Galjevica št. 232. 38278-23 Onremljeno sobico ma jhno im čis-bi*. e posebnim vhodom ter elektriko, v sTedini mesta oddam. — Naslov v oglasnem odde^u »Jutra«. 38275-28 Onremlieno sobo taikoj oddam po zmerni ceni drreima stalnima go. soodoima ali gospodičnama Naslov v oglaonem oddelku »Jutra«. 38346-28 Elegantno sobo v vili, z vs-o oskrSo oddam sta.lnemu gospodu. — Kocpnova 5 — po>t v Rož no do'ino. 38?>?-2S Pisarniške sobe v cemitrn mesta odd« dro-gerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 38074 23 Sostanovalca po niziki ceni sprejmem v zračno soibo z vso oskrbo. Florijanska mlica št. 1 Da. (S5-a) J Samsko stanovanje išče s 1. novembrom drž. uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »JutTa« pod šifro »Državna«. 38273-28/a Sobo s hrano prt boijši družini i š 5 e mlad gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »35«. 383fl2-23/a Dopisi Milan — zakaj ne pišee? Odpiši! V. iz Z. 38363-34 A. B. C. Prosim obisk, Ana Lenart-Cel jo, Komenskega ul. 3. 3SL88-34 Drž. nastavljenec v najlepši moški dobi, želi znanja z do 35 let s>ta.ro gospodično. Tudi vdove brez otrok niso izključene Resnost in diskreoija jamstvo. Neanonimoe dopise na og'asmi oddelek Jutra pod »Slika zaželjena«. 88297-34 Na izrecno željo zainteresiranih osta-ne psi-bografolog Karniab do 27. t. m. š« v Ljubljani. 38351,24 Že nit ve Vsaka besed« n dajanj« noslef« šitr* pa B Dia. S Din: 1 >n aH I m j Trg. in gostilničar sredmjiih let. s 300.000 Dim vrednim posestvom, Jelt poroči ti gospodič-no ali vdovo brez otrok staro od 30—50 let. ki ima okTog 100.000 Din gotovim«. Tudi ločenk« ni izključena. Dopise po možnosti s sli-fctn prosim na naslov: Albert Karvin. poštno ležeče Štor« pri Celju. 37808-25 rfllTTJjTfCT Va«ka be*ed« 1 Din: w» dajanj* naris ia ali a» ftfro pa t Dia. (86) Kratek črn klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 38047 26 Vsaka otxie