Poštnina plačana v srofovfnL Leto XVI., štev. 75 Ljubljana, ss&oia 30. marca 1935 Cena t Din upravništvo: ujuDljana ICnafijeva ulica 6.' — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni addeieK: Ljubljana Selen-burgova ui. a. — Tej. 3492, 2492. pouruznica Maribor: Gosposka ulica Št. 11. — TeietOD SL 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica št. 2. — Teieton št. 1HO tiačunl pri pošt. Cek. zavodih: LJubljana št- 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Belgija in njen £rank V Belgiji so po dolgih mukah in bojih končno sestavili vlado narodne sloge, ki obsega zastopnike vseh treh glavnih belgijskih strank: liberalne, klerikalne in socialistične. Že sama sestava vlade iz tako nasprotnih si elementov kaže, da današnje stanje v Belgiji ni posebno lahko. Novi ministrski predsednik Van Zeeland ne pripada oficielno nobeni stranki, marveč je prišel na svoj položaj kot nevtralec in kot finančni strokovnjak. Znani politični voditelji so mu rade volje odstopili to mesto, ker bodo ukrepi, ki jih bo morala narediti nova vlada, vse prej kakor popularni. Važno je tudi to, da socialisti niso hoteli vstopiti v nobeno vlado, ki bi ji predsedoval kak voditelj dosedanjih vladnih strank, brez socialistov pa je trajna in močna vlada pri današnji sestavi belgijskega parlamenta zelo težavna, saj je njihova opozicija v finančni politiki strmoglavila že tri vlade zapored. Pred Zeelandom je bil šef vlade znameniti finančnik Theunis. Energično se je boril proti krizi, ki danes stiska tudi Belgijo z vso silo. Ko so vsa druga sredstva odpovedala, sta se z zunanjim ministrom Hymansom odpravila v Pariz prosit pomoči. Francija stoji danes na čelu tako zvanega zlatega bloka, čigar članica je tudi Belgija. Zato se je zdelo le naravno, da se je Belgija najprej obrnila na njo. Toda belgijska državnika sta se vrnila iz Pariza praznih rok. Francija ni mogla obljubiti Belgijcem, da bi jim v bodoče lahko odjemala več blaga, ker francoski izvoz sam močno nazaduje in je bil v zadnjem času še posebej prizadet z omejitvami uvoza, ki jih je uvedla Italija. Ravno tako so v Parizu odbili tudi belgijsko zahtevo po večjem posojilu. Kakor druge države, trpi tudi Belgija zaradi mednarodne trgovine, nazadovanja pomorstva, kolonialnih težav, splošnega padca cen in velike brezposelnosti. Novembra meseca, ko je kriza začela postajati zelo resna, si je tedanji ministrski predsednik grof Broqueville izpo-sloval od parlamenta posebna pooblastila za borbo proti finančnim nevarnostim in za ureditev gospodarskih, pred vsem pa proračunskih težav. Njegov reševalni program je obsegal reformo bančnega sistema, znižanje obrestne mere, zlasti pa omejitve v državnih izdat-Kin. locia Ko je Mio treba uravnovesiti proračun za leto 1935 z redukcijami plač državnih nameščencev, s prihranki pri državni hrambi, narodni vzgoji in javnih delih in z znižanjem brezposelnostmi! podpor, so se pokazale nepremostljive težave. Dva ministra sta rajši odstopila, kakor pa da bi prevzela pred ozlo-voljenimi volilci na sebe odgovornost za te osovražene ukrepe. Vlada je zaradi tega odstopila in Broquevilleu je sledil Theunis, podpiran od liberalcev in klerikalcev. Tudi Theunisov program je bil skrbno izdelan in dobro pripravljen, toda zadel je na iste ovire. Po burnem življenju kratkih štirih mesecev je sedaj padla tudi njegova vlada. Theunis je namreč moral seči po enakih nepopularnih sredstvih, če je hotel uravnovesiti državni proračun in urediti belgijsko finančno življenje. Toda stranke so tudi njega pustile na cedilu. Socialisti so se borili proti njegovim predlogom z vso besnostjo za državo neodgovorne opozicije, a tudi obe vladni stranki ga nista podprli, kakor bi bilo treba pri takih dalekosežnih odločitvah. K temu je prišla še smola, da je v začetku marca močno zdrknil navzdol angleški funt, kar je še bolj poslabšalo gospodarsko stanje Belgije, ki v Anglijo mnogo uvaža. Nastala je bančna kriza, ki jo je spremljal padec v vrednosti nepremičnin in državnih papirjev. Doma in v inozemstvu so izgubili vero, da bi Theunisova vlada mogla biti kos težavam, ki so jo oblegale. Obenem je bila vržena v svet vest, da bo Belgija opustila zlato podlago. Lastniki velikih množin belgijskih frankov so se ustrašili za svoj denar ter se začeli panično zanimati za zlato in za inozemske valute. Tako je frank padel v vrtinec mednarodne špekulacije, ki je trosila, da bi čim ceneje prišla do njega, najgorostasnejše vesti, in s tem tako omajala Theunisovo stališče, da je s svojo vlado odstopil. Pred demisijo pa je vlada izdala še važne ukrepe za zaščito domačega denarja in proti špekulaciji z njim. Bilo pa je že prepozno. Belgija je spadala do včeraj med države, ki so strogo vztrajale na zlati valuti in odklanjale vsako devalvacijo. Toda kakor ob hudih finančnih stiskah skoro povsod, se je tudi v Belgiji pojavilo močno stremljenje, naj se gospodarska in finančna kriza vsaj malo omili z delnim razvrednotenjem belgijskega franka. Borba za in proti je bila srdita. Vse prejšnje vlade so razvrednotenje dosledno odklanjale. Verjetno je, da bi ga odklonila tudi nova vlada, ako bi bilo to še mogoče. Toda pri paniki, ki se je že polastila domačih in tujih posestnikov belgijskega denarja, bi bila najbrž vsaka žrtev zaman. Zato se je nova vlada odločila presekati gordijski vozel in je znižala ziato vrednost franka približno v enakem razmerju, v kakršnem se je pri nas določila nova vrednost dinarja. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor. Gosposka ulica U. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon št. 65. ZNIŽANJE ZLATE VREDNOSTI BELGIJSKEGA FRANKA Prvi ukrepi nove belgijske vlade - Devalvacija 25 do 30 odstotkov Mirno presojanje v Belgiji in inozemstvu Bruselj, 29. marca. g. V vladni izjavi, ki je bila danes prečitana v zbornici, priznava vlada, da bo v bodoče nemogoče zagotoviti obrambo belgijskega franka na dosedanjem nivoju. Sedanja pariteta franka se bo izpremenila. Vrednost zlate podlage Narodne banke bo začasno določena na podlagi tečaja, ki ustreza v primeri z dosedanjim nivojem 25odstotnemu razvrednotenju. V svoji izjavi pred zbornico je dejal ministrski predsednik Van Zeeland, da za restabilizacijo belgijskega franka ne prihaja v poštev večje razvrednotenje kot 30%. Zaradi tega je upravičena domneva. da bo znašal obseg razvrednotenja. ki si ga pridržuje vlada, 25 do 30%. Nadalje je ministre ki predsednik Van Zeeland izjavil v zbornici med drugim naslednje: Zakonita obveznost glede izplačila bankovcev od strani Narodne banke po določbah zakona iz leta 1926. bo ukinjena. Belgija pa ostane zvesta načelu zlate podlage ter bo delala na tem, da se sklene mednarodni dogovor, s katerim bi se zagotovila stabilnost zlate valute, in sicer na nivoju, ki nikakor ne bo nižji kot 30% sedanjega stanja. Uradna poročila Bruselj. 29. marca. AA. Agencija Belga poroča: Deklaracija nove vlade Van Zee-landa pred parlamentom pravi med drugim. da je vlada prišla do prepričanja, da ne more več jamčiti zaščito franka z dosedanjimi sredstvi in na dosedanji višini. Zato se mora dosedanja pariteta belgijskega franka izpremeniti. Določbe zakona iz leta 1926 o obveznosti Narodne banke glede zamenjave bankovcev in drugih vrednot, ki se glase na donosilca, se razveljavijo. Vlada zahteva od parlamenta izredna pooblastila za dobo enega leta. Dalje pravi deklaracija, da bo vlada obnovila diplomatske odnošaje s sovjeti. Prizadevala se bo. da bo vodila smotreno kreditno politiko. Podlaga Narodne banke bo začasno revalorizirana v razmerju 25 odst. napram sedanji vrednosti. Pariz, 29. marca. AA. Havas poroča iz Bruslja: Izjava nove vlade pravi, da vlada ukinja dolžnost izplačevanja bankovcev donosilcu. kakor je določal zakon iz leta 1926, vendar pa ostane zvesta zlati podlagi ter bo skušala doseči mednarodni sporazum, ki naj zagotovi stabilnost valute. Vlada ne misli razvrednotenja tirati dalj kakor za 30 odst. Narodna banka bo zajamčila stabilnost belga v inozemstvu, začasno bo pa revalorizirala zlato podlago Narodne banke za 23 odst., kolikor znaša sedanje razvrednotenje. Dalje bo vlada ustanovila kontrolo nad bankami, olajšala bo davčna bremena, ustanovila reskontni urad in hipotekami zavod, da zniža obrestno mero pri posojilih. Neposredni povod devalvacije Bruselj 29. marca. d. Nova belgijska vlada je prišla do prepričanja, da belgijske valute ne more več držati na dosedanji višini, in je na današnji seji parlamentu v svoji nastopni deklaraciji sporočila, da opušča zlati standard in da bo belgijski frank na novo stabilizirala na bazi, ki pomeni devalvacijo 25 do 30%. V devizi Bruselj se je zlasti zadnje tedne razvila divja špekulacija, ki je zavzela v zvezi z begom kapitala iz Belgije tak obseg, da tudi znatne žrtve belgijske Narodne banke, ki je v zadnjih tednih oddala za poldrugo milijardo zlata, niso mogle znova spraviti belgijske valute v ravnotežje. Včeraj popoldne je že na vseh mednarodnih deviznih tržiščih prodrlo prepričanje, da ni več rešitve za belgijski frank. Zaradi tega je tečaj devize Bruselj ponovno pričel nazadovati ter je včeraj v večernih urah v Ourihu in Parizu padel za 18 do 19% pod zlato pariteto. Pa tudi v Belgiji je narod po dolgotrajni propagandi deflacijonistov, končno izgubil vsako upanje, da bo mogla vlada držati frank na zlati pariteti, kar je imelo za posledico, da so vlagatelji ponovno navalili na denarne zavode, ki jim je morala belgijska Narodna banka dati na razpolago prav znatna sredstva za izplačila. Da prepreči špekulacijo na račun devalvacije belgijskega franka je belgijska vlada sinoči v posebni izdaji uradnega lista odredila, da se vse efektne in devizne borze zaprejo za tri dni, to je do vključno sobote, ker je bila za petek sklicana seja zbornice, na kateri je vlada napovedala svojo deklaracijo v valutnem vprašanju. Tudi na drugih evropskih deviznih borzah so včerai začasno ukinili notacijo devize Bruselj. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih eo bila v krogu nove belgijske vlade pod [ predsedstvom Van Zeelanda mnenja do zadnjega zelo nasprotujoča, končno pa je prodrlo naziranje, da ni drugega izhoda, kajti špekulacija na padec franka je zavzela že tak obseg in se je propaganda za devalvacijo že tako razširila, da l)i bila brez prave koristi vsaka nadalinja žrtev od strani belgijske Narodne banke, čeprav ima leta še vedno za preko 11 milijard frankov zlata in znaša zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz še vedno 60%. Obseg in pomen ukrepa Bruselj, "29. marca. d. Vsa Belgija je danes z veliko napetostjo pričakovala vladno deklaracijo. Iz izjave, ki jo je ministrski predsednik Van Zeeland podal v zbornici, je razvidno, da Belzija z današnjim dnem opušča zlati standard. Belgija pa ne bo sledila zgledu Anglije, ki je prepustila funt, da si sam poišče novo stabilizacijsko bazo, kajti ministrski predsednik je izjavil, da v nobenem primeru ne pride v poštev vecia devalvaciia nego za 30°/e in da bo obse? razvrednotenja končno določen med 25 in 30*/». Da bi bila v naprej odstranjena vsaka možnost ugibanja o morebitni nadaljnji devalvaciji, bo takoj izvedena začasna valo- rizacija zlatega zaklada belgijske Narodne banke na osnovi 25°'o devalvacije. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da se začasno ukine dolžnost belgijske Narodne banke zamenjati bankovce za zlato, da^ pa navzlic temu ostane Belgija zvesta načelu zlate podlage. Način devalvacije, za katerega se je odločila belgijska vlada, se torej bistveno razlikuje od načina, ki so se ga posiužile druge države, precej pa spominja na češkoslovaški primer, samo s to razliko, da se je Češkoslovaška takoj definitiv-no odločila za novo zlato pariteto pri novi relaciji. Londonsko mnenje London, 29. marca d. Sklep belgijske vlade v Londonu ni presenetil. V angleških finančnih krogih so Belgijo od nekdaj označevali kot najslabotnejšo članico zlatega bloka, čeprav je imela vedno razmeroma visoko zlato kritje. Belgija je namreč v večji meri kakor ostale članice zlatega bloka navezana na izvoz. Padec svetovnih cen, ki je bil posledica devalvacije drugih valut, je zahteval, da je morala Belgija stalno izvajati ostro deflacijsko politiko in žnjo izvajati pritisk na cene. ki jih je bilo treba zaradi konkurenčne zmožnosti v inozemstvu vedno znova prilagoditi svetovnim cenam. Zaradi tega se je Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL v belgijskih gospodarskih krogih razvila močna propaganda za devalvacijo belgijske valute, ki je v zadnjih tednih dosegla dramatsko poostritev. Ko je morala prejšnji teden zaradi neuspelih pogajanj s Francijo za finančno pomoč odstopiti Theunisova vlada, je bila usoda belgijskega franka že zapečatena. V boju med de-flacionisti in protideflacionisti je končno pripadla zmaga onim gospodarskim krogom, ki so zahtevali devalvacijo. Pozornost londonskih finančnih krogov se obrača sedaj na Nizozemsko, ki je kot neposredna soseda gospodarsko zelo tesno povezana z Belgijo in je zaradi tega izpostavljena nevarnosti, da bo tudi tam prišlo do preokreta javnega mnenja v korist devalvacije. Pa tudi za Francijo po mnenju londonskih finančnikov padec belgijskega franka ne bo ostal brez posledic, saj bo francoska težka industrija močno občutila na svetovnem trgu novo konkurenco belgijske industrije, ki bo sedaj po izvršeni devalvaciji, znatno pridobila na konkurenčni sposobnosti na svetovnem trgu. leto velja tudi za Nemčijo, kjer vrhu tega igra še važno vlogo dejstvo, da je nemška marka skoro brez kritja in Nemčija nima na razpolago nikakih rezerv za obrambo. Zato sodijo v Londonu, da bodo s padcem belgijskega franka znatno okrepljene politične struje, ki v državah zlatega bloka propagirajo devalvacijo. S to možnostjo že računa devizna špekulacija, ki je v zadnjih dneh prišla do izraza v znatnih nakupih funtov in dolarjev. Nizozemska se brani Amsterdam, 29. marca. w. Predsednik nizozemske banke je izjavil, da valutna politika Nizozemske ne bo tangirana po belgijskih ukrepih o razvrednotenju belgijskega franka. Razgovori v Moskvi Rusija se zavzema za čim uspešnejšo organizacijo mednarodne varnosti Kljub svojemu ukrepu bo morala nova belgijska vlada zastaviti še vse sile, de bo hotela urediti državne finance. Tudi po marsikakem nepopularnem sredstvu bo še morala seči. To spoznanje je bilo pač glavni razlog, da so se zedinile v vladno koncentracijo vse tri stranke, ki kaj pomenijo. Odgovornost za posamezno stranko bo na ta način lažja in. kar je tudi v Belgiji zelo važno, odstranjena bo nevarnost, da bi te nepopularne ukrepe, k; jih diktira interes države, pri bodočih volitvah lahko kaka stranka demagoško izrabljala proti drugim. Moskva, 29. marca. r. Razgovori lorda Edena z ruskimi državniki so se danes nadaljevali dopoldne in popoldne. Dopoldne je imel Eden dveurni razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim, s katerim sta razpravljala v prvi vrsti o organizaciji miru in varnosti v zvezi z londonskimi predlogi, v drugi vrsti pa n sovjetsko-angleških odnošajih. Popoldne se je razgovor nadaljeval na Kremlu v pr:-šotnosti predsednika sovjetov Stalina. Pri tej priliki so podrobno razmotrivali tudi ruski predlog glede vzhodnega Locarna, ki naj bi zajamči! vzhodne meje Rusije in ustvaril trdno osnovo za mirno in trajno sodelovanje na Daljnem vzhodu. Rusiia je za najdalekosežnejšo medsebojno pomoč tako v pogledu Daljnega vzhoda kakor v pogledu Evrope. Z zadovoljstvom so pri tej priliki ugotovili, da so se odnošaji med Anglijo in Rusijo v zadnji dobi z.iatno izboljšali teT razpravljali o ukrepih, ki naj bi dovedli do še tesnejšega sodelovanja. Kratek uradni komunike, ki je bil izdan po današnjih razgovorih, ugotavlja, da so se razgovori vršili v duhu medsebojnega zaupanja in odkritosrčnosti. Eden si je popoldne ogledal Kremi, zvečer pa je Stalin priredil njemu na čast banket. Snoči je bil velik diplomatski sprejem. Pri tej priliki je Litvinov naglasil potrebo najtesnejšega mednarodnega sodelovanja za očuvanje miru. London, 29. marca. AA. Reuter poroča iz Moskve: Verjetno je, da so vprašanja Daljnega vzhoda igrala pomembno vlogo pri današnjih razgovorih med Edenom in Litvinovim. Mir na Daljnem vzhodu in nedotakljivost Kitajske sta dve vprašanji, ki se enako tičeta britanskih in sovjetskih državnikov. Glede gospodarskih vprašanj mislijo, da sta državnika največ debatirala o kreditu Rusiji in o ottawskem dogovoru, ki se v prvi vrsti tiče trgovine med Veliko Britanijo in Rusijo. Nekateri listi pišejo, da je minister Eden sporočil v Moskvi, da bi bila Nemčija pripravljena skleniti dvostranske pakte o nenapadanju. Moskva smatra dvostranske pakte za premajhno poroštvo, zlasti glede na nevarnost, da je tudi te pakte moči kršiti, kakor je versajsko pogodbo pred kratkim kršila nemška vlada. Vzlic vsemu temu pa so britanski zastopniki mnenja, da je bil berlinski sestanek koristen vsaj v toliko, ker je preprečil odkrit odpor Nemčije zoper združevanje pristašev miru. Britanski zastopniki so izjavili v Moskvi, da želi Hitler svoje zahteve uresničiti edino na miren način. Priprave za Edenov sprejem v Varšavi Varša\'a, 29. marca. AA. Čuvarja državnega pečata Edena bodo za njegovega obiska v Varšavi sprejeli predsednik republike Moscicki, maršal Pilsudski, predsednik vlade Slavvek in zunanji minister Beck. Za Edenom prld^ ^aval Moskva, 29. marca w. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je poslal francoskemu zunanjemu ministru La-valu brzojavko naslednje vsebine: S čustvi najživahnejšega zadovoljstva sem izvedel za sklep francoske vlade o vašem posetu v Moskvi. Prepričan sem. da bodo izmenjava misli in njeni rezultati to pot še uspešnejši kakor pri naših prejšnjih sestankih in da bo ta izmenjava misli nova etapa na potu vzpostavitve še tesnejših odnošajev in sodelovanja obeh držav za dosego efektivnih jamstev miru. Laval je odgovoril: Srečen sem. da vam I , morem zagotoviti, da bom, ako mi bodo l za 11. in 15. april določeni mednarodni sestanki omogočili, z največjim zadovoljstvom sledil ljubeznivemu vabilu sovjetske vlade. Ne dvomim, da bodo razgovori, ki jih bomo v bližnji bodočnosti imeli v Moskvi, doprinesli k temu, da bomo v prijateljskem sodelovanju obeh držav dosegli nove uspehe v razvoju splošne varnosti in utrditve miru. V Varšavi se ne bo ustavil Berlin, 29. marca. č. Listi poročajo, da je francoski poslanik v Varšavi la Roche obvestil zunanjega ministra Becka, da La- val ob priliki svojega poseta v Moskvi ne bo prekinil svojega potovanja v Varšavi in da ne namerava sprejeti poljskega vabila na razgovor, ker od takega razgovora ne pričakuje nikakih konkretnih rezultatov. Titulescu v Parizu Pariz, 29. marca. g. Rumunski zunanji minister Titulescu je prispel danes ob 9.45 dopoldne v Pariz. Takoj po prihodu je odšel v zunanje ministrstvo, kjer je do 13. ure konferiral z zunanjim ministrom Lava-lom. Novinarjem je Titulescu izjavil po konferenci: Moj sestanek z ministrom La-valom je velikega političnega pomena. V vseh mednarodnih vprašanjih, o katerih sva razpravljala, se je pokazala identičnost naziranj, ki vladajo v Parizu, Bukarešti, Beogradu in Pragi. Pomilostitev izzvala krizo vlade na španskem Lerrouxova vlada je odstopila zaradi nesoglasja v vprašanju pomilostitve Pene, voditelja oktobrske vstaje Madrid, 29. marca, g. Kabinet Lerroux je danes demisioniral. Kakor se doznava, je vlada odstopila zaradi diferenc glede pomilostitve na smrt obsojenega socialističnega poslanca Gonzalesa Pene. Desnica kabineta, ki smatra Peno za duhovnega voditelja krvavega oktobrskega upora, je zahtevala njegovo usmrtitev, dočim se je levica z ministrskim predsednikom na čelu zavzemala za njegovo pomilostitev. Tudi predsednik republike Zamora se je izjavil za pomilostitev. V političnih krogih trdijo, da bo nova vlada v glavnem sestavljena iz strank, ki so bile tudi dozdaj zastopane v vladi. Ni tudi izključeno, da sestavi novo vlado Gil Robles. ki je vodja najmočnejše stranke. Po dosedanjih informacijah vodja katoliške narodne akcije ne kaže volje, da bi sestavil novo vlado. Madrid. 29. marca. b. O krizi vlade se poročajo še naslednje podrobnosti: 2e delj časa so bile v političnih krogih razširjene govorice, da je prišlo v vladi do velikih nesoglasij. Del vlade z ministrskim predsednikom na čelu se je zavzemal za omiljenje režima in obnovo državljanskih svoboščin, manjšina pa je bila za brezobzirno izvajanje diktature proti vsem političnim nasprotnikom. Posebno oster nastop je zahtevala proti socialistom. Pod vplivom te etru je so bile v procesih proti oktobrskim revolucionarjem izrečene mnogoštevilne smrtne kazni. ki bi se morale v kratkem izvršiti, ker so izčrpana vsa sredstva obrantbe. Zato je postalo aktualno vprašanje pomilostitve, ki so jo predlagali zastopniki zmernejše struje. Vlada je imela zadnje dni več sej, na katerih je razpravljala samo o tem. Šlo je predvsem za pomilostitev socialističnega voditelja Pena in 24 drugih voditeljev oktobrske revolucije, ki so vsi obsojeni na smrt. Danes pa je v tem sporu prišlo do odločitve. Večina ministrov se je izjavila za pomilostitev. Zagovorniki politike močne roke so zaradi tega izvajali konsekvence in podali ostavko. Ministrski predsednik se je nato odločil za ostavko vsega kabineta in je danes popoldne svojo namero tudi izvršil. Poslanska zbornica je po sprejetju obvestila o odstopu vlade takoj prekinila sejo. Zvečer so se že pričele konsultacije za sestavo nove vlade. Splošno pričakujejo, da bo dobil mandat za sestavo vlade zopet Lerroux. Slawek sestavil novo poljsko vlado Varšava, 29. marca. k. Polkovnik Valerij Slavvek, ki je dobil snoči mandat za sestavo nove vlade, je po kratkem posvetovanju uspešno dovršil svojo misijo. Tik pred polnočjo je bila nova vlada sestavljena. Razen bivšega predsednika vlade so ostali v vladi vsi dosedanji ministri. Nova vlada je bila davi zaprisežena. »Gazeta Polska« pravi, da je b:la sprememba izvršena zaradi novih ciljev režima in novih nalog, ki so se pojavile same po sebi, ne pa zaradi kakih osebnih ambicij ali strankarskih intrig. Ker je vprašanje ustav ne reforme urejeno, je treba sedaj z večjimi energijami na delo. Nedvomno bo_ imela vlada polkovnika Slaweka velike težave v notranje-polifcičnem pogledu, pa tudi v drugih panogah javnega gospodarskega tn f^c:-alnega življenja, ker bo treba ferez velikih oretresliajev izvesti prehod iz starega v novi ustavni sistem. V ostalem osebnost polkovnika Slavveka. ki je bil že dvakrat mim-sTski predsednik, namreč v letih 1930 in 1931. »ma jamči za uspešno delo nove vlade. . . Drugi listi poudarjajo, da je sprememba poljske vlade predvsem formalnega znača- ja in v skladu s političnimi tradicijami na Poljskem, da se ob zaključku zasedanja parlamenta izvrši vsaj delna sprememba vlade, ki jo opozicijski krogi ironično imenujejo »izmeno straže«. < »■.• *»! PRED volitvami na Madžarskem Budimpešta, 29. marca. k. V nedeljo bodo parlamentarne volitve v 174 volilnih okrajih. kjer se volitve po volilnem zakonu vršijo javno. Po selekciji kandiidatskih priporočil. kakor jih določa zakon, se poteguje m mandate 350 kan 'idatov. 31 kandidatov vladne unije in 7 »pozicijskih kandidatov je brez protikandidatov. Med kandidati je 160 oflicielnib kandidatov- 14 pa jih ne-oficielno kandidira na listah vladne stranke. 83 kandidatov pripada samostojni stranki kmečkih posestnikov. 13 krščansko - socialni. 7 legitimistioni, 7 socialistični. 4 nacionalno liberalni, 2 kmecko-delavsflci stranki, 24 pa jih je izven strank. Izmed vodilnih osebnosti sedanjega režima kandidirajo pri nedeljskih volitvah: mipistrski predsednik Gomhos. ministri Corana. Bornelisza. Da-ranvi. Homan in Lazar, nadalje grof Bet-hlen. Tibor Eckhardi, predsednik vladne stranke in drugi. Volilno gibanje Situacija v ljubljaosKc%x? srezu V nedeljo se vri. konferenca volilnega odbora za srez Ljubljano okolico. Na seji bodo razpravljali o organizaciji volilne agitacije in ostalih volilnih vprašanjih. Kakor je že znano, bo na vladni list; v tem srezu le ena kandidatura. Kandidirali bodo gg. minister dr. Marušič in mag. Hočevar kot kandidata, gg. Koman- dosedanji poslanec, in Mesec, uradnik in posestn k. pa kot namestnika. Ker bo zadržal g. dr. Marušič logaški mandat, bosta ljubljanski srez v Narodni skupščini zastopala kot poslanca gg. Hočevar in K o man. Potrjena kandidatura v kamniškem srezu Sresko sodišče v Kamniku je včeraj potrdilo podpise na prvi kandidaturi za kamniški srez. Kandidat je dosedanji poslanec g. Anton Cerer, njegov namestnik pa g. Ignac Tome, župan v Moravčah. Poleg g. Cererja kendidira v kamnškem srezu na Jevtičevi listi tudi g. Anton Kersnik, gra-ščak z Brda. njegov namestnik pa je g. Kari Novak, župan v Motal i ku. Tudi njuna kandidatura bo te dni predložena sodišču v overitev podpisov. Domžalski župan g. dr. Hočevar, katerega kandidatura je bila tudi postavljena od sreskega volilnega odbora, kandidature ni sprejel; tako vsaj nam i«>-ročajo iz Kamnika. Kdo vse bo za kamniški sroz kandid:ral na opozicijskih listah, še ni znano. Za enkrat sta objavljeni ie kandidaturi na To-paloveevi na Hodžerovi listi; na slednja bo kandidiral odvetnik g. dr. Potoka r iz Kamnika. Govori se dalje- da bo kandidiral tudi kdo od znanih veljakov bivše SLS, varadar se še nič ne ve, ali bo res kdo in na kateri listi Kandidatske homatije v Murski Soboti >Murska Krajina:, glasilo g. J. Benka, poroča: »Gospoda Vezir Geza in Džuban Josip sta kandidaturo odklonila. G. Kuhar Štefan iz Pucincev vztraja na izjavi, da ne kandidira na listi, kjer kandidira g. Hart-ner Ferdo. Seja volilnega odbora je končala brez uspeha in delegati so bili razburjeni, ker so jim povzročena nepotrebna pota. G. Titan iz Pucincev je zahteval, naj skliče JNS sejo svojega sreskega odbora in postavi kandidate, ker je ta stranka s svojim delom edino upravičena jih nomini-rati.« »Murska Krajina« je o tem predlogu mnenja, naj se JNS raje pomakne v zatišje in počaka, da »oni, ki imajo očividno večjo ljubezen do naroda, večji smisel za njegovo korist in večjo požrtvovalnost, stopijo med narod, ne z besedami, temveč z dejanji. JNS prepušča besedo onim, ki na papirju razvijajo program.« Kdo bo nosil odgovornost? se vprašuje »M. K.« in odgo varja: »Politični žonglerji, špekulanti, "ki se pojavljajo le pri volitvah in njihovi podporniki.« Naknadno javlja :M. K.«, da se je tudi g. Hartner odpovedal kandidaturi, češ. da F morda sprevidel, da ne uživa pri volil- rih dovolj simpatij, dasi j« bil od gotove ' straai favoriziran. Novi kandidatski predlogi v tttši banovini Iz Celja nam poročajo, da zbira sreski veterinar g. šribar podpise za kandidaturo celjskega odvetnika g gtanteta, ki naj bi tudi kandidiral na Jevtlčevi listi. V brežiškem srezu so se razširile vesti, da je bil rajhenburški župnik g. Tratnik, ki je pred 6. januarjem 1929 že bil poslanec SLS, povabljen, naj kandidira tudi sedaj in to na listi g Jevtiča V smislu znanega odloka obeh slovenskih škofov bi moral g. župnik odložiti faro in se dati upokojiti, ako bi se odločil za kandidaturo. V slovenjgraškem srezu se zbirajo podpisi za kandidaturo znanega pisatelja g. dr Antona Ncvačana, ki je sedaj naš generalni konzul v Celovcu. Istočasno nam poročajo iz gornjegrajskega sreza, da je bil tudi tam sprožen predlog, naj bi se v srezu postavila kandidatura dr. Novačana. Za prošlo nedeljo je bil sklican v ta namen poseben sestanek, na katerega bi moral priti tudi g. Novačan, ki pa se vabilu ni odzval. Opozicijske kandidature v gornjegrajskem srezu Iz Gornjega grada nam pišejo: Splošno pozornost je vzbudila v našem srezu novica, da bo Jugoslov. narodna stranka kandidirala p", nas na svoji listi, katere nosilec je strankin predsednik dr. Hodžera, dva znana pristaša bivše SLS. Kandidat bo po teh vesteh bivši oblastni poslanec g. Martin Steblovnik. župan v Smartnem ob Paki, ki je kandidiral pri senat»kib voMvah na Ze-botovi listi. Njegov namestnik pa bo Maks Turnšek iz Nazarja. Tudi socialisti se pri nas pridno gibljejo, "oprav nimajo skoro nobenih pristašev. Špekulirajo pa na nezadovoljstvo ljudi zaradi današnjih težkih časov in upajo na ta način zbrati vsaj nekaj glasov. Kdo bo na njihovi listi kandidiral, se še ne ve točno. še ena državna lista ? Voditelj tako zvanega »etičnega pokreta« v Sarajevu, znani profesor Milenko Vidovič, se je končno odločil, da bo tudi on nasato-pil pri skupščinskih volitvah ter se pomeril po številu dobljenih glasov z drugim »etičnim pokretnikom« g. Dimitrijem Ljo-tičem. Sklical je za nedeljo 31. marca veliko skupščino v Sarajevu, na kateri bo obrazložil svoje poglede na notranjo politiko ter seznanil volilce s svojim programom. Viharen socialističen shod v Sarajevu Nositelj socialistične kandidatne liste dr. Živko Topalovič nima ravno preveč sreče s svojo agitacijsko turnejo. V četrtek je priredil volilni zbor v Sarajevu, na katerem je tolmačil poslušalcem svoj program ter napovedal, da bodo izšli socialisti iz volitev če že ne zmagoviti, pa vsaj konsolidi-rani. Poslušalci pa so spremljali njegova izvajanja deloma s ploskanjem, deloma pa z žvižganjem in raznimi medklici. meščenci socialnih zavodov in volitve Važen odlok ministra socialne politike — Nameščenci socialnih zavodov so javni nameščenci Beograd. 29. marca AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič je izdal nasJednji odlok: Po določbah §§ 124 in 130 zakona o zavarovanju delavcev, §§ 31 in 38 zakona o zaščiti delavcev, § 70 zakona o Pokojninskem zavodu za nameščence in §§ 14, 112 in 113 naredbe o izvedbi uredbe o organizaciji posredovanja dela so Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi kra jevni organi, centralno tajništvo delavskih zbornic in delavske zbornice, Pokojninski zavod za nameščence, osrednja uprava za posredovanje dela in borze dela — javne ustaneve, ki opravljajo svoje posle pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje kot državne oblasti. Uslužbenci vseh teh navedenih ustanov so kot javni uslužbenci opravljali svoj? delo v javnem interesu in po obstoiečih predpisih. Obveščen pa sem. da se neki uslužbenk navedenih ustanov ne ravnajo po teh pred pisih in da zlasti zdaj po razpisu volitev narodnih poslancev izkoriščajo svoje položaje v teh ustanovah za razne politično grupacije. S tem zanemarjajo svoje dolž nosti in delajo v škodo članov, oziroma oseb, ki ne pripadajo političnim grupaci jam, s katerimi sami simpatizirajo Na ta način delajo proti pravilom in v škodo ustanov, ki morajo, kakor sem pravkar navedel, služiti splošni blaginji in javnemu interesu. Ker so taki postopki posameznih uslužbencev gori navedenih ustanov proti državnim interesom in proti koristim dot.ič-nih ustanov, odrejam na podlagi pravic, ki m- jih dajejo gori navedeni zakonski predpisi tole 1) da izdajo Osrednji uradi za zavarovanje delavcev centralno tajništvo delavskih zbornic delavske zbornice. Pokojnin s ki zavod za nameščence in os red n;«- noriva za posredovanje dela takoj *»«»»i svojim uslužbencem m uslužbencem podre jenih ustanov okrožnico s katero naj jib opozore na važnost m oa značaj nj:l>ove funkcije itr da morajo tudi za čas agitacije za volitve narodnih poslancev opravljat) svoje posle in izvrševati svoje dolžnost1 bre« vsake pristranost1 in bre? ozira na strankarsko pripadnost zavarovancev, o*; r»wn» oseb k? so po svojib poslovnih sti kib navmne na usluge ustanov, v kate rib ho dijti^ni uslužbenci zaoosfeni 2) Po ukoiipkib določbah zakona o dr-ftavmb u«lu£Wncth ne sme n*hče od gor! nA»wi*«i'h uftliiftttenrev izkoristit! položaja tn Irf m Ima v službi, za agitacijo Ia pnmn* t«»j aH oni politični orientacli al- ermp*r*fl * Si » no««*nr ti uslužbenci postanejo kan dM^r »it namestniki kandidatov na kakr ftniheli listi, marajo 0 tem takoj Obvestit-•vojo ustanovo, da ta žnjiml prekine služ- beno razmerje, oziroma ravna žnjiml po obstoječih predpisih tako, da dotična oseba ne bo mogla svojega položaja ali ustanove. ki jI pripada, izkoristiti v svoje strankarske svrhe; 4) nobenemu uslužbencu navedenih usta nov se ne more dovoliti kakršnokoli potovanje na kakršnemkoli področju bodisi za agitacijo, za shod ali v splošne politične evrhe Pristojna oseba oziroma organ, ki takšno potovanje dovoli, bo odgovarjal za kršitev zakonskih predpisov in tega odloka. 5) Osrednji urad za zavarovanje delavcev. centralno tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice. Pokojninski zavod za nameščence in osrednja uprava za posredovanje dela naj sporoče ta odlok v celot-vsem svojim uslužbencem, oziroma uslužbencem podrejenih jim ustanov in naj jih pozovejo, da se po njem kar najstrožja ravnajo * opozorilom, da bom proti usluž bencen) jn odgovornim organom, ki bi dni gače ravnali izdal najstrožje ukrepe 6) Osrednji urad za zavarovanje delav cev. centralno tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice. Pokojninski zavod za nameščence in osrednja uprava za posre dovanje dela me morajo po prejemu tega odloka obvestiti v treh dneh o ukrepih, k so jib izdali zaradi izvršitve tega mojega odloka. Kongres bo1 carskih »Junakov« Sofija, 29. marca. AA. Danes so v Stari Zagori svečano otvorili kongres zveze bolgarskih »Junakov«, ki mu prisostvujejo kot gosti zastopniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, češkoslovaškega Sokol-stv? vn starešina ruske sokolske zveze De-» 'cgacijo JSS z g. Ganglom na čelu je pozdravil danes popoldne na sofijski železniški postaji pooblaščeni minister kraljevine Jugosl a v; je g. Aleksander Cincar-Mar-kovič s tiskovnim atašejem dr. Pavlom Jevtičem. Češkoslovaško sokolsko delegacijo je sprejel in pozdravil češkoslovaški pooblaščeni minister v Sofiji g. Maxa. Sokolske delegacije so sprejeli in pozdravili tudi zastopniki bolgarskih »Junakov«. Ju-goslovenskim in češkoslovaškim gostom so v Stari Zagori priredili svečan in bratski sprejem. Iz šumarske službe Beograd. 29 marca AA. Vinko »lersol. podgozdar pri izpostavi škofja Loka. ie prp meščen h gozdarski upravi v Bohinjski 3i- strici Klajpedski proces Po večmesečnem trajanju se je ▼ Kovnu zaključil veliki klajpedski proccs. Začel se je 14. decembra in končal 26. t. m. Sodbo je svet spoznal največ po nemških virih, kakor pač drugače biti ne more. 2e ves čas trajanja se je nemško časopisje polnilo s poročili, ali prav za prav s članki o procesu. Da so bili vsi obtoženci od kraja do konca nedolžni, jc samo ob sebi umljivo za nemško časopisje. Zato o razpravi ni poročalo meritorno, marveč jo je le porabljalo za propagando zoper Litvo in za nemške manjšine na splošno. Povsem logično je. da je ves hitlcrjcvski tisk te dni zagnal krik o silni krivici, izrečeni v Kovnu. Da ni istočasno prišel ravno angleški poset v Berlinu, bi bil časopisni dumping še mnogo hujši. Klajpedski (memelski) Nemci so po nalogu in navodilih iz Berlina organizirali politično stranko z izrazito iredentističnimi stremljenji. Vsa mesta so bila zasedena po programu, izdelanem v Berlinu; vsak funk cionar je dobil zagotovilo, nekateri cclo formalno, s podpisom nemškega konzula, da bodo sprejeti v rajhu v službo ako se jim delo v Klajpedi ponesreči. Izdana je bila parola, da se čim najbolj mogoče uvrstijo v javno službo v klajpedskem ozemlju ter delujejo povsod po določenih smernicah, ki so pomenile odcepitev od Litve. Ali to bi še ne bilo najhuje. Se bolj je važno to, da so izvedli tudi povsem vojaške organizacije po vzoru hitlerjevih napadalnih bataljonov, prirejali so prave vojaške vaje in razdeljevali bujne funkcije. Izbrani udeleženci so posedli celo po hujših sredstvih: izvršili so »fememord« s tem, da so umorili orožniškega podoficirja Jeztifisa. Vse te stvari ne stoje samo v obtožbi, marveč so se v teku razprave dokazale in so jih v poglavitnih delih obtoženci sami priznali. To so trdna dejstva, ki se ne dado nič premakniti. Seveda litovska obveščeval na služba ni razpolagala s takim aparatom, da bi se de'"^sko stanje stvari tako razve-delo, kakor oi bilo potrebno; zato ima nemška propaganda razmeroma lahko delo. Klajpedski proces potemtakem ne predstavlja nikake kršitve deželne avtonomije. Povsod v vseh deželah primejo oblasti zarotnike, ki delajo zoper državno integriteto, ter jih postavijo pred sodišče, da jim sodi po veljavnih zakonih. Litovci tedaj niso izvršili prav nič izrednega. Toda kaka slika se šele pokaže, če si malo predstavimo, kakšno metodo vporabijo v hitlerjev-skem rajhu, kadar se kdo pregreši zoper zakone. V Klajpedi so padle šele smrtne obsodbe, v Nemčiji pa so brez procesa po-strelili precej več noge štiri osebe, o katerih pregreških še danes ni niti nemška javnost izvedela ničesar trdnega. Redni pro-ccsi zoper komuniste in druge nasprotnike pa so v Nemčiji že več kot v enem primeru končali s smrtno obsodbo. Pravnomoral-no zgražanje tedaj z rajhovske strani nc prenese kritike. Težišče nemškega razburjenja je v politični sferi. Vsa povojna briga rajha se obrača v prvi vrsti k narodnim manjšinam nemškega jezika ali vsaj razpoloženja, raztresenim precej na široko po Evropi. Iz Berlina je izšla direktiva, naj se organizirajo po enotnem načrtu in točno določenih smernicah. Marsikje se ravnajo po reh navodilih. Ali glavno je propaganda, ki naj vsej nemški diaspori pokaže vedno znova, da rajh misli nanjo. V to svrho naj poslu-ži tudi klajpedski proces, vrh tega pa pripomore, da se ves svet prepriča o krivicah, ki se gode nemškim manjšinam. Iz afere naj črpajo samozavest tudi Nemci n* Poljskem, pa v Češkoslovaški, morda v Avstriji in še drugje Te dni je šlo v svet poročilo, da so velesile. ki so sklenile z Litvo pogodbo o prepustitvi klajpedskega ozemlja, izrekle v Kovnu protest zaradi kršenja klajpedske avtonomije. Nimamo še potrdila, ali je bila ta vest točna, ali po je bila sprožena le v propagandne namene. Ali tudi, če je točna, se nc more nanašati na pravkar zaključeni proces, zakaj ta z avtonomnimi določbami nima nikake niti pravne niti dejanske zveze. Ako je bil opomin velesil Anglije, Francije ter Italije res izrečen, se more spravljati v zvezo samo s težavami, ki jih ima litovska vlada s klajpedskim deželnim zborom, v katerem so Nemci v večini. Tu pa se mora priznati, da je Litva ; v jako težkem položaju, ker ie ta avtonomija jako široka irt nudi kakor nalašč oporo iredentističnim stremljenjem. Velesile so storile Litvi slabo uslugo, ko so postavile one statute, po katerih je skoro tako. da bi ne mogla biti Litva gospodar v lastni hiši. Ravno spričo tega je opas-nost, da bo prav Klajpeda tvorila trajni izvor sporov, ki jih bo nemška propaganda izrabljala v znani smeri. Klajpedski proces je glede spora o prestopku določb o avtonomiji povsem nedolžen. Ali zato nič manj važen. Danes, jutr ga moremo imeti v novi obliki nekje na Poljskem ali Češkoslovaškem, ali pa v Al-zaciji ali kjerkoli drugje. Nedavno so hit-lerjevei umorili v okolici Prage svojega političnega nasprotnika, te dni razburja Švico slična afera, ko so odpeljali nasilno nemškega emigranta s švicarskega ozemlja. Pojmi o normah mednarodnega prava so se zmedli najbolj ravno v hitlerjevskem tretjem rajhu in na državnih mejah se ustvarja nevzdržno stanje. Obče nesigur nost se veča in Nemci so prav gotovo zadnji, ki morejo začeti z očitki zaradi Tajne umora pred 1$ leti Rekonstrukcija zločina ob luninem svitu — Pred pre-okretom v Markucijevem procesu — Zasliševanje prič na kraju umora — Izredno zanimiv pravni slučaj Spominjajte se CM D.9 Izpre^e^be pri finančni direkciji Beograd. 29. marca. p. Z odlokom finančnega m nistra so premeščeni inšpektorji finančne kontrole pri finančnih direkcijah Fran Golob iz Splita v Ljubljano. Josip Erjavec iz Ljubljane v Split in Peter Drža« iz Ljubljane v Zagreb Imenovanja v sodni službi Beograd. 29 marca AA. Za predsednika kasačijskega sodišča v Beogradu je po.-tav-lien Božidar Katanič, sodnik istega sodišča. Za predsednika stola sedmorice. oddelek B v Zagrebu ie imenovan dr. Ivo Ucovič, sodnik kasacijskega sodišča. Demonstracije proti gledališki upravi v Z2jrrebu Zagreb, 29 marca p. Nocoj so se pred gledališčem v Frankopanski ulici vršile velike studentske demonstracije proti gledališki upravi, ki je objavila gledališki oglas o gostovanju članov dunajskega »Joseph-srtadter-Theatra« deloma v nemšč;ni Demonstranti so razbili tudi steklo na vratih gledal'šča Ko ie intervenirala policija sc se demonstrant' umaknili vendar so se de-i monstracije nadaljevale po sosednih ulicah. Maribor, 29. marca Danes ponoči sc je v tako zvanem Bc-nediškem gozdu v Slovenskih goricah izvršila napovedana rekonstrukcija znanega umora pred 15 leti. Umor je še danes zavit v neko tajinstveno grozotnost, zlasti ko gre za primer, kjer se vedno bolj kaže. kako se je po posebnem naključju posrečilo odmaniti tri očividno nedolžne lju i iz bližine vešal, v katerih senci so stali. Včeraj popoldne se je podala na mesto umora pred 15 leti sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik dr. Turato. zagovornik obsojenccv dr. Komavli. zapisnikar Tomo Petrovič in orožniki. Tudi so bili navzočni zastopniki tiska. Postopanje, ki ie bilo pri tem rekonstrukcijskem delu potrebno, se je zavleklo do rane ure. tako da se ie komisija vrnila davi ob pol treh v Maribor Komisija je zaslišala številne priče iz Drvanje v Slovenskih goricah hn ii sosednje vasi. Trije v senci vešal Ozadje zanimivemu dogodku je naslednje: Pred 14 leti je našla neka dcklica, ki jc nabirala gobe v Benediškem gozdu v Slovenskih goricah, truplo neznanega moškega. Lvedcna je bila obširna preiskava in še do danes ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil umorjenec. Ker oblasti niso m^gle ugotoviti, kdo je mrtvec, so skušale izslediti zločince. Na podlagi ljudskih govoric so bili osumljeni umora kočarji Marxuci-jevi v Drvanji vasi v Slovenskih goricah in posestnik Mihael Zemljič. Dolgo časa so jih zasledovali, toda krivde jim niso mogli dokazati ter so jih izpustili na svobodo. Govorice pa niso pojenjale in Mar-kucijevi ter Zemljič so morali ponovno na zatožno klop. Porotno sxxlišče v Mariboru je spoznalo vse tri za krive zločina umora in jih obsodilo na smrt na vešala. Bili pa so pozneje pomiloščeni in presedevajo ie danes kazen v moški kaznilnici Zastopnik Markucijevih in Žemljica mariborski odvetnik dr. Danilo Komavli pa si ni dal miru, marveč je dolgo časa zbiral novo dokazilno gradivo, ki naj bi potrdilo m izkazalo nedolžnost vseh treh obsojencev. Prihajala so v zadnjem času tudi različna pisma, ki so govorila o nedolžnosti. Eno je prisilo celo iz Italije. Obnova procesa Lani v oktobru je mariborsko okrožno sodišče na podlagi dokazilncga materiala, ki ga je več let zbiral zagovornik obsojencev odvetnik dr. Komavli, sklenilo dopustiti obnovo procesa, ker je dvomilo v verodostojnost obremenjevalnih prič, ker so nastopili novi momenti in ker so se javile nove priče, ki dokazujejo nedolžnost vseh treh obsojencev. Rekonstrukcija umora na kraju zločina V noči od včeraj na danes je bila določena rekonstrukcija umora na kraju zločina, ker je to prvi dan po zadnjem krai-cu, kar odgovarja datumu, ko je bil izvršen zločin pred petnajstimi leti. Pri rekonstrukciji obsojenci niso bili navzoči in sicer Miha Zemljič, ker je bolan. Ivan in Jože Markuci pa, da se ne bi preveč razburjala. Bistveno vprašanje rekonstrukcije je bilo v tem, dali je mogel glavna priča, to je posestnik Štefan Grček, v noči od 5. na 6. septembra 1. 1920. v Drvanju, iz bližnje kapelice nasproti hiše Markucijevih videti na dvorišče, kjer so baje nalagali neko truplo na voziček in ga odpeljali v bližnji benediški gozd, kjer so truplo naslednjega dne našli. Potreba rekonstrukcije na kraju zločina je bila tem važnejša, ker je Grček pri številnih prejšnjih zasliševanjih svoje izpovedi izpreminjal. Tako je n. pr. nekoč izpovedal, da je bila pri nalaganju trupla na voziček navzoča tudi žena Ivana, drugič pa, da je ni bilo. Pri današnji rekonstrukciji je bilo potrebno, da se postavi situacija vsega okolja čimbolj odgovarjajoče situaciji pred 15 leti, ker se je namreč slika na dvorišču Markucijeve hiše in v bli-. žini precej spremenila. Svoječasno je bila namreč ob cesti blizu hiše okrog 10 m dolga drvarnica, ki je danes za polovico krajša. Kmetje so na svoje stroške drvarnico-postavili v prvotno dolžino. Tako je bilo poprej spričo tega dejanskega položaja-težje prodreti s pogledom od omenjene kapelice do dvorišča, dočim je danes veliko lažje, ker je drvarnica prazna in je danes posekana tudi okrog 2 m visoka živa meja 2ivo mejo so danes kmetje nadomestili, ki so namestili tudi 2 m visoko približno 14 m dolg kup drv ob meji, tako da je bila približno takšna situacija kakor pred 15 leti Seveda je morala komisija vpoštevati tudi dejstvo da je bila pred 15 leti na dan po prvem krajcu jesen in da je imelo prav za prav drevje in gr movje še malo listja, dočim je danes vse golo, tako da je pogled bolj odprt Nadalje je stala na dvorišču tudi košata lipa, ki je zavirala prodornost pogleda in blizu nje še košate slive, ki so tudi zastirale razgled. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je bilo pri rekonstrukciji vse to za glavno pričo Štefana Grčka precej obre-menjevalno. Zasliševanje glavne priče Glavna obremenievalna priča pri vseh razpravah in obravnavah je bil posestnik Štefan Grček. Ko je komisija prišla snoč' ob 18 v Drvanje, je preiskovalni sodnik najprej zaslišal pričo v hiši posestnika Ploja. Zasliševanje je bilo tajno in ie trajalo več ur. Prekinjeno je bilo. ko se je pojavila luna. nakar je sledila rekonstruk cija Rekonstrukcija sama in zasliševanje Grčka ie trajalo od 18. do 2. zjutraj. Pri rekonstrukciji je bilo navzočih okrog 50 ljudi iz okolice Podala je zanimiv izkaz, ki precei govori za neverodostojnost dosedanjih Grč-kovih izpovedi Postavili so Grčka blizu kanelice od koder ie baie nred 15 'efi videl ko so nalagali trunlo na voziček Potem so na dvorišču postav«1; vrečo sena Vnrj^ali so Grčka ki ie stal nri kanefei ka» so naložil' "a voziček, in -»dgovoril ie. da neko truplo Vadalle ie Grček svoječasno trdil, da je točno slišal. kako je pokojni oče Markucijevih šepeta-je govoril pri nakladanju trupla: Subito, šubito, cariola! Poizkus rekonstrukcije pa Je pokazal, da tega glasu Grček sploh ni mogel slišat?. Po rekonstrukciji je preiskovalni »odnik dr. Turato spet zasliševal Grčka v hiši posestnika Ploja. Kje so našli truplo Obtožnica je svoječasno zatrjevala, da je šla 5. septembra 1. 1920. Veronika Že-leznikova po bližnjici skozi gozd proti Sv. Trojici. Omenjenega dne ni videla, ko je šla čez potok, nobenega trupla in nobenih sledov krvi Ko je šla 6. septembra po isri poti, pa je videla tam sledove krvi in našla truplo. V smislu Grčkovc izpovedi pa naj bi sc bil ta dogodek izvršil 5. septembra ponoči, dočim je Zele/nikova našla truplo 6. septembra zjutraj. Ta kontraver-z-a je dala apelacijske-mu sodišču glavn« razlog, da je pristalo na obnovitev procesa. Razen tega so pa vse okoliščine tern zanimivejše, ker so druge priče spet izpovedale. da takrat ni bilo lune, temveč da je bil močan naliv. Nadalje sc je tudi ugotovilo, da je bil omenjene noči doma samo Ivan, dočim brata ni bilo doma. Grčkovo zasliševanje je bilo strogo tai-no. Svojih prvotnih izpovedi ni prav nič spremeni!, temveč jih potrjuje. Kje leži vzrok — kdo je krivec Vse dokazilno postopanje, ki br. sedaj sledilo, bo šlo v smeri: 1. da se izkaže nedolžnost Markucijevih in Žemljica in 2. on sc ugotovi, kdo jc pravi morilec neznanca. V tem pogledu so važne izpovedi nekaterih prič, ki bodo 7-ozvane k novi obravnavi. Zanimivo je, da je neki Vincenc Kuhar v Bačkovcih nekaj let po najdbi trupih neznanega umorjenca želel pred smrtjo duhovnika češ. da ima nekaj važnega povedati. Neka ženska je vedela pozneje izpovedati, da jc videla v letu. ko je bil umor izvršen, blizu Kuharjeve hiše moškega v lepi obleki. Ta ženska jc tudi pozneje izpovedala, da je 3 do 4 dni po umoru videla na dvorišču Vincenca Kuharja krvavo plahto. Kuhar je bil zaradi te trditve vložil tožbo proti dotični ženski. Ženica, ki še danes živi, je navzlic obsodbi vztrajala z vso doslednostjo, da je dotična krvava plahta res visela na dvorišču. S smrtjo Vincenca Kuharja je bila izgubljena glavna priča, ki bi mogla kaj bistvenega izpovedati. V razpravo bo torej poscg'a odločilno ta. ženska, pa tudi še nekatere druge priče. Napaka vsega procesa je bila v tem. ker je bila prva preiskava preprosta. Obleka umorjenca je bila razdeljena med sveto-benediške berače, tako da so ostale samo spodnje hlače in prstan. Časopisi o umoru niso nič poročali. Tudi pri druai razpravi niso bile zaslišane priče, ki bi bile morale priti. Pri tretji razpravi pred poroto se jc dalo preveč verodostojnosti Sfefatru Grč-ku. Material, ki je silno narasel, bo pripravljen za glavno obravnavo proti Tvrmu in Jožefu Markuci ju ter proti Mihi Zem-Ijiču. Obsojenec Ivan Markuci je bil rojen 25. decembra leta 1SS7 v Zgornji l.očici in je pristojen v Drvanj, Josip pa je bil roien 14. marca I. 1875. v Buji v Julijski Krajini in pristojen v Spodnje /Šerjavce. Miha Zemljič je bil roici 19. septembra 1SS9 in je pristojen k Sv. Trem kraljem, srez Maribor-levi breg. Spremembe na banski upravi Beograd. 29. marca. p. S kraljevim uKa-zom je vpokoje-n načelnik tehn škega <>d>'iel-ka pri bansk upravi v Ljubljani inž. Matija Kranjc. Obenem je odlikovan z redom Jugoslovenske krone III. stopnje. Za načelnika tehniškega oddelka banske uprave jn imenovan inž. Viktor Skaberne. dosedaj tehnični inšpektor istega oddelka. Iz državne službe Beograd, 29. marca p. Pristav Stanislav Vertivšek je premeščen od banske uprave v Ljubljani k sreskemu načeLstvu v Gornjem gradu Podšumar Vinko Meršol je premeščen od sreske izpostave v škofji Loki k upravi gozdov v Boh. Bistrici. Napredovanje Beograd, 29. marca p. V višjo skupino je napredoval profesor srednje tehniške šole v Ljubljani Pavle Urankar. Oddaja del za dovršitev poslopja Narodne skupščine Beograd, 29 marca p v ministrstvu za gradnje je bila danes licitacija za oddajo del na dovršitvi poslopja Narodne skupščine. Dela je prevzela beograjska tvrdka Stankovič in Djordjevič za 21.9 milijonov. Vsa dela morajo biti končana najkasneje do 1. oktobra 1936. Iz zdravstvene službe Beograd, 29 marca p Na predlog ministra socialne politike in nar. zdravja dr. Marušiča je napredoval v višjo skupino višji pristav Higienskega zavoda v Ljubljani inž. Mirko Lindtner; za dve skupini pa je napredoval višji sanitetni pristav dr. Drago Vidmar pri sreskem načelstvu v Krškem. Iz šol«ke službe V številki z dne 26 marca smo poročali, da sta upokojeni učiteljici Franja Kopriva v Lokovici in Valburga Marušič v An-drijancih Pravilno bi se moralo glasiti, da sta napredovali v višjo skupino, kar s tem popravljamo. ' rama«i« I. itsinAira« Zagrebška vremenska napoved za danes: Večinoma oblačno, hladno, začasno poslabšanje vremena Oiinaiska vremenska nannved ta soboto: N^kai dni hl»dnei5e vreme V pro«tih legah viharni vetrovi Na mno^h krniih padavine Tudi v nižinph sne<7. V nedello naihrž že boljše, toda spremenljivo in mrzlo vreme. Naši kraji in ljudje Zbor Vodnikove družbe Letos praznuje naša književna matica desetletnico Ljubijana, 29. marca V Kazini se je nocoj ob običajni udeležbi vršil 10. občni zbor Vodnikove družbe. Predsednik g. Rasto Pustoslemšek, ki stoji družbi vseh deset let na čelu, je v nagovoru pozdravil med navzoonimi zlasti še g. senatorja in predsednika ZKD dr. Alberta Kramerja. Nato je izvajal: Spominu Viteškega kralja — Ko smo pred 10 leti osnovali našo družbo v namenu, da vzgojujemo z izdajanjem lepih in dobrih knjig za široke plasti slovenskega dela našega naroda v patriotskem, to je v narodnem in državnem duhu in ko smo nabirali v to svrho usta-novnike in člane je bil kralj Aleksander med prvimi, ki je, pravilno uvažujoč in ceneč važnost takega podjetja, postal ustanovnik Vodnikove družbe. Ta svetli zgled velikega vladarja, ki je bil ljudstvu vzor človeških vrlin, je prive-del v kolo Vodnikove družbe na tisoče in lisoče članov in je dal s tem podlago za tkrepak družbin razvoj in napredek. Na drugi strani pa je dal odbornikom zavest, da je našla njihova zamisel in njihovo delo odobravanje in priznavanje na najvišjem mestu, vzpodbudo, da so posvetili vse svoje sile in sposobnosti dobri stvari, ho-teč ustvariti nekaj, kar naj bi bilo njim samim v zadoščenje, narodu v korist, domovini v čast Pod avspicijami svojega visokega pokrovitelja se je Vodnikova družba v teku kratkih let razvila v mogočno drevo, sejo-če leto za letom v razore narodove duše seme plemenitega rodoljubja, narodne zavesti. ljubezni do domovine Jugoslavije ter vdanosti in zvestobe do prejasnega vladarskega doma Karadjordjevičev. A tega našega mogočnega pokrovitelja, ki nam je bil ne samo zaščitnik, marveč obenem tudi vzor neumornega, nesebičnega. sebe samega žrtvujočega delavca za blagor naroda in domovine, — ni več. Pa-del~je. služeč sveto sveti domovini in evropskemu miru. kot žrtev zločinske zarote v Marseju, ki so jo zasnovali izdajice našega rodu, plačanci v službi naših so-vraffov. Skeleča rana, zadana s smrtjo velikega vladarja narodu in domovini, je enako zadela i Vodnikovo družbo, ki je bila osnovana v cilju, da služi onim vzvišenim idejam, katerih nosilec je bil blagopokojni naš kralj. Klanjajoč se v globokem^ spoštovanju manom velikega vladarja Uedinitelja bo Vodnikova družba tudi v bodoče -/vesto služila idealom in idejam, ki jim je d.;' življenjsko vsebino blagopokojni njen ustanovni član. ter bo osredotočila^ vse svnje delovanje v to, da-se sleherni Slovenec uživi v prepričanje, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci en narod in da je Slovencem zagotovljena narodna bodočnost edino v narodnem in državnem edinstvu « v lerflzttišni enoti z brati Srbi in Hr-v iti. Večna slava viteškemu kralju Uedi-niteliu! Vsi navzoči so počastili spomin Viteškega kralja s trikratnim vzklikom ••Slava!«-". Nato je g. Pustoslemšek nadaljeval: Počaščen}e Mihajla Pupina _ Veliko izgubo pomenja za ves naš narod. a tudi za našo Vodnikovo družbo smrt Mihajla Pupina, profesorja na kolumbijskem vseučilišču v Ameriki, znanstvenika svetovnega glasu. Vodnikova družba si šteje v posebno čast, da je bil Pupin ne samo njen prijatelj, nego tudi njen so-trudnik. V letih 1931. in 1932. je izdala njegovo znamenito delo »Od pastirja do izumitelja«, delo, ki zgovorno in prepričevalno svedoči, da lahko Jugosloven s talentom, delom, vztrajnostjo in železno voljo premaga vse težkoče in zapreke ter si ERASMIK TOALETNA MILA iN PREPARATI 'Vaše zobe boste obarovaliz ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE *Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Predsednik Rasto Pustoslemšek pribori najuglednejšo pozicijo v mednarodni javnosti. Knjigi v izdaji naše družbe je napisal Pupin predgovor, v katerem je dal duška svoji radosti, da dobe tudi Slovenci v roke njegove življenjske spomine, izmed katerih je zanj najlepši oni še nenapisani o težki borbi za blejski kot; s pomočjo svojega prijatelja \Vilsona je na mirovni konferenci v Parizu rešil domovini najlepši košček jugoslovenske zemlje, kar mu je v največji ponos in zadoščenje. — A tudi sicer so bili Pupinu, dasi je živel in deloval v daljni Ameriki, pri srcu naši kraji. Opetovano je posetil Bled, našo Gorenjsko. Ljubljano. Tu v Ljubljani je dal tudi vliti zvon, ki naj na Ohridskem jezeru v svetišču jugoslovenskega apostola sv. Klimenta zvoni in za večne čase oznanja nerazrušno slogo enokrvnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vodnikova družba bo ohranila Mihajlu Pupinu, svojemu prijatelju in sotrudniku, _ ves narod pa spasitelju Bleda in Gorenjske, gorečemu rodoljubu in osvedočenemu Ju-goslovenu, trajen, časten in hvaležen spomin. — Slava mu! — Opisujoč stanje Vodnikove družbe je predsednik zaključil: K novemu napredku — Gmotno stanje naše družbe je v danih razmerah povoljno, dasi ne rožnato. Ako nas znamenja ne varajo, smo najtežje čase krize že prebrodili. Število naših članov polagoma spet narašča in nadejamo sc, da bomo v dogledni dobi dosegli ono višino, ki smo jo imeli pred nenadnim nastopom gospodarske krize. Razveseljiv je tudi prirastek na številu naših sotrudni-kov. Dočim smo bili prva leta često v zadregi, kaj naj bi izdali, imamo zdaj duševnih proizvodov, ki so nam na ponudbo, v izobilju. Izmed dobrih bomo lahko zdaj izbirali najboljše. Vodnikovi družbi so torej dani vsi pogoji za lep razvoj in uspešen napredek. Na naši nacionalni javnosti je sedaj, da svojsko podpre družbina plemenita stremljenja. Zato vabimo v krog članov Vodnikove družbe pa tudi v krog sotrudnikov vse, ki mislijo in čutijo narodno, vse, ki jim je pri srcu narodna pro-sveta. Pozivamo jih na delo, da z združenimi močmi dosežemo, da postane Vodnikova družba vsenarodna ustanova, ki bo imela svoje člane in čitatelje tudi v zadnji najsiromašnejčn gorski ko«. Cuvajmo Jugoslavijo 1 — Predsednikov govor je zapustil mnogo lepih vtisov. Navzoči so počastili še spomin med letom umrlih ustanovnih članov in poverjenikov. Nato so podali svoja poročila: dr. Ivan Lah kot književni referent, prof. dr. Pavel Kariki o notranjem poslovanju družbe. Milan Sterlekar o blagajni in gospodar prosvetni šef prof. Josip Breznik o gospodarskem 6tanju družbe. Podrobnejše navedbe, ki nedvomno zanimajo tisoče članov, bomo še objavili. V trdnem prepričanju, da gre Vodnikova družba lepim časom naproti, je predsednik g. Pustoslemšek zaključil vsebinsko izredno bogati občni zibor. Velik požar v Goricah Kranj, 29. marca Včeraj dopoldne ob pol 9. je na nepojasnjen način, menda zaradi vnetja saj, nastal na domačiji Marije Urbančeve, po domače pri Kozlu, v Goričah pri Kranju velik ogenj, ki je zajel hišo m vsa ostala gospodarska poslopja, hlev, skedenj, šupe in drvarnico, kar vse je bilo leseno in krito s slamo. K ognju so prihiteli vaščani, ki so prav pridno nosili vodo, gasili in reševali. V Goričah nimajo gasilske čete, in se je prav ob tem požaru pokazalo, kako bi bila potrebna. Enkrat so društvo že imeli, pa so ga kmalu razpustili. Če ne bi hitro prišli gasilci od drugod, bi zgorelo pol vasi. Vaščani so izvlekli živino iz hleva, znosili pohištvo iz hiše ter varovali gospodarska poslopja bližnih sosedov, ki so bik v veliki opas-nosti. Z Golnika so klicali telefonično na pomoč Kranj in Tržič. Kranjski gasilci so prišli h požaru prvi in so z rekordno naglico 15 minut po pozivu že brizgali s svojo novo moderno motorko vodo iz petih cevi na goreča in sosedna poslopja. Ker so ogenj delno udušili, se je posrečilo izvleči iz hleva še eno tele, ki je prej^ ostalo notri, ker vaščani zaradi silne vročine niso mogli blizu. Plamen je bil velikanski, vročina silna in so ljudje pred prihodom gasilcev zaradi silne vročine že omagovali. Iz Tržiča so pribrzeli kar prostovoljni in tovarniški gasilci. Dalje so bili pri požaru še gasilci iz Kokrice in Stražišča. Pri Urbančevih sta na hiši in hlevu zgoreli strehi, gospodarska poslopja pa so bila upepeljena do tal. Poleg krme so zgoreli en voz, stroji in orodje. Velik kup nasekanih drv so rešili. Skoda je v glavnem poravnana z zavarovalnino. Brez pomoči gasilcev bi pa škoda bila znatno večja. Obupana zaradi bede je šla pod vlak Ljubljana, 29. marca Dobrih 24 ur po obupnem koraku brezposelnega delavca Viktorja Cudermana, ki se je predvčerajšnjim v Št. Vidu vrgel pod vlak, se je prav tako na železniški progi izvršil danes ponoči pri Mostah drug samomor iz bede. 221etna brezposelna služkinja Tončka Učakarjeva, doma z Vranskega, se je v svojem poslednjem obupu zatekla na tračnice južne železnice in se je pri 429.2 km vrgla pod lokomotivo tovornega vlaka, ki vozi ob 0.49 od Zaloga pToti "Ljubljani. Z močnim udarcem jo"je stroj vrgel s proge, da je takoj mrtva obležala na mestu. Vidne poškodbe je dobila samo po glavi in vratu; iz nosa, ust in ušes ji je lila kri. Učakarjeva, ki je bila prej zaposlena v Mostah, je bila zdaj komaj par dni brez službe in stalnega bivališča. V sredo je prenočevala pri neki znani družini na Zaloški cesti in je pri tej priliki tožila, da zanjo ni več rešitve in da pojde v smrt. Ko so jo ljudje tolažili, je izpovedala, da je tudi težko bolna. Naslednji dan jo je v resnici naletel neki sosed, kako je sede- la ob strugi Ljubljanice s očitnim namenom, da stopi v valove. Pregovoril jo je, da je Sla od vode, in nato je povsem brez misli in reda tavala po cesti gor in dol. Ponoči je nato, prepuščena sama sebi, krenila na progo. Policijska komisija, ki je kmalu po nesreči prispela na mesto, je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. KriStofu. V torbici, ki je ležala kraj nje, »o razen navadnih ženskih drobnarij in poselske knjižice naMi rožni venec, škarjice in košček vate. Čez tri mesece najdeno truplo samomorilke Sv. Peter pod Sv. gorami, 29. marca Dne 26. t m. so našli v katastralni občini Dekmanci v Sotli truplo 2>letne Cer-melčeve Jožefe, posestsnikove hčerke iz Dekmance. Od doma je izginilo dekle že meseca decembra lanskega leta, ker niso njeni starši trpeli ljubezenskega razmerja z nekim fantom iz sosedščine. To razmerje tudi ni ostalo brez posledic. Vse to je na mladenko tako silno vplivalo, da je šla v smrt. Ker je bilo truplo preko tri mesece v Sotli, je že tako razpadlo, da so starši komaj spoznali svojega mrtvega otroka. Nesrečno mladenko so položili na šent-petrskem pokopališču k večnemu počitku. Desnico v spravo, v levici pa oster lovski nož Ljubljana. 29. marca Ne mine teden, da ne bi prihajali pred kazenski senat ali pred sodnika-poedinca pretepači, junaki noža. Danes je mali senat izrekel zlasti hudo sodbo proti dvema junakoma, ki sta 18. novembra lani iz mr-žnje ponoči napadla posestnikovega sina Žerka Stanka nedaleč od Čemšenika (srez Litija) na javni cesti, ko se je vračal domov po neki igri. Prvi obtoženec Albin Grobljar, 251ebni posestnikov sin iz Čemšenika, je najprej ponujal Žerku desnico v spravo, v levici pa je držal oster lovski nož. Žerko je spravo odklonil, češ: »Spravili se bomo pri belem dnevu!« ter je mirno odhajal naiprej. Grobljarjev tovariš, 251etni posestnikov sin Krivic Ivan pa je skočil za njim in ga spodnesel. Nato je skočil Grobljar z nožem in ga sunil v hrbet tako, da je konica noža močno ranila pljuča. Žerko je šel še kakih 500 korakov naprej, nakar se je onesvestil. Rana je bila smrtnonevama. Obtoženca sta se danes drzno zagovarjala pred sodniki. Prvi je trdil, da je bil razžaljen, ker mu je Žerko dejal »smrko-vec«. Obsojena sta: Grobljar na 1 leto in 3 mesece robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, Krivic kot po-magač pa na 6 mesecev strogega zapora. Godrnjaje sta odhajala iz dvorane. Drzen roparski napad pri celjski Glaziji Celje, 29. marca Sinoči okrog 21.30 se je napotil posestnik Franc Nachberger, doma s Slivnega pri Laškem, iz Celja na Ložmico, da bi obiskal svojega brata. V bližini hotela Skoberne na Krekovi cesti ga je nagovoril neznan moški, ki ga je Nachberger prej videl v neki celjski gostilni. Neznanec se je malu poslovil, Nachberger pa je krenil po Glaziji po poti, ki vodi mimo vile gospoda dr. Serneca na Lavo. Na tej poti se je neznanec zopet pojavil, stopil k Nachbergerju in zahteval od njega denar. Ker se Nachberger ni hotel odzvati pozivu, ga je neznanec udaril z nekim topim predmetom po glavi in ga ranil. Moža sta se začela ruvati, med ruvanjem pa je neznanec iztrgal svoji žrtvi denarnico, vzel iz nje 550 Din, vrgel izpraznjeno denarnico na tla m pobegnil. Nachberger je pozneje prijavil zločin policiji. Že ob pol 1. ponoči je stražnik aretiral v Ipavčevi ulici 231etnega brezposelnega delavca Antona F. iz Celja. Delavec se je uprl aretaciji, napadel stražnika in mu raztrgal bluzo. Stražniku je uspelo obvladati Danes ob 4., 7." i« 9.i« POJE TENORIST BOŽANSKEGA GLASU zvečer v veseli opereti GROH ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 PETJA IN SMEHA DOVOLJ!! Paramountov zvočni tednik!! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. ure!! nasilneža in ga odvesti v policijsko stražnico, kjer so Nachberger in nekateri drugi ljudje spoznali v njem onega moškega, ki je bil zvečer na Krekovi cesti ogovoril Nacbbergerja in ki popolnoma odgovarja popisu roparskega napadalca. Aretiranec je bil ves krvav po desnem rokavu, roki in srajci. Kri izvira očividno od Nachber-gerjeve rane. Pri aretirancu so našli 146 Din. Danes so aretirali tudi 29Ietnega brezposelnega delavca Filipa iz Celja, ki je bil v četrtek zvečer v družbi z aretiran-cem, vendar pa pri njem niso našli denarja Oba aretiranca so izročili okrožnemu sodišču. Zgodba o ukradenih konjih Velike Lašče, 29. marca Ko je g. Kaplan Alojzij, mesar v Velikih Laščah, pogledal v nedeljo 17. L m. zjutraj v hlev, je na veliko presenečenje opazil ,da ni več v njem njegovih dveh iskrih konjičev. Nato je še dognal, da sta zmanjkala tudi konjska oprema in zaprav-ljivček. G. Kaplan je tatvino takoj javil orožniški postaji, ki je opozorila na tatu druge orožniške postaje in obmejni komi-sariat na Rakeku, ker je pač obstajala verjetnost, da bo izkušal zlikovec spraviti ukradena konja čez mejo. Preiskava se je torej usmerila zlasti proti Notranjski, toda za storilcem niso mogli dobiti sledu. Že se je mislilo, da bo ostal tat neizsle-den, ko je v soboto 23. t. m. prispela iz Novega mesta brzojavna vest, da sta se našla v okolici Novega mesta konja sumljivega izvora, ki se povsem ujemata z opisom ukradenih konj. G. Kaplan se je takoj odpeljal v Novo mesto, odnosno v Dolenjske toplice, kjer je na veliko veselje spoznal svoja konja Še bolj pa je bil presenečen, ko je izvedel, da je tat njegov sosed, brezposelni delavec J. R., ki se je že dalje časa potikal po okolici Novega mesta ter je prispel usodno noč v Velike Lašče, da je izvršil omenjeno tatvino. Konja in voz je bil tat že prodal v okolici Novega mesta, seveda za nizko ceno. kar je mnogo pripomoglo k izsleditvi. Zlikovec, ki ima na vesti najbrž še druge grehe, čaka nadaljno usodo v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Miha Maleš: Golnik Petnajst originalnih lesorezov z motivi z Golnika in okolice je zbral slikar Miha Maleš in jih v manjši nakladi izdal skupaj v primerno opremljeni mapi. So to lesorezi brez kakih posebnih umetniških pre-tenzij, za kar to pot Malešu niti šlo ni. So v preprostem načinu podani pogledi na veliko zdravilišče, nekaj iz njegove notranjosti, drugi pa so pogledi na številne zdraviliške objekte. Po naslovih so: Pogled z vrta. Pošta, Glavni vhod. Pogled na kapelico in grad, Stanovanjske hiše. Miha Maleš: Sestri kuhinje, Golnik, Kapelica in negativna stavba, Golnik, Grad, Golnik, Sestre, Na verandi I. iti II. Na čelo tem listom je Miha upodobil znano Golniško Madono, ki jo je tudi koloriral. Zbirka je kakor hvaležen spomin na kraj, ki je bil velika uteha in pomoč že marsikateremu, kdor se je semkaj zatekel. V njej so podani vsi motivi, na katerih si bodo osveževali spomin in hvaležnost vsi, ki jim je Golnik od bliže poznan. Pa tudi za zbiralca bo ta najnovejša Maleševa grafična izdaja zanimiva, saj je med našimi sličnimi deli edini, ki v oblik cikla podaja motivno enotnost petnajstih grafičnih listov. Lesorezi so vzorno tiskani na pristnem japonskem papirju in tudi sicer okusno opremljeni. Zbiralci grafike bodo radi segli po njih. Č. Š. iiilturni pregled Ponemčenje krščanstva S tem značilnim pojavom, ki čedalje bolj zanima kulturni svet, se bavi v »Les Nou-velles Litteraires« z dne 23- marca Raoul A 11 i e r v zvezi z novo knjigo Raoul Pa-trya »L a Religion dans l'Alle-magne d' a u j o u r d ' h u i«. Njegov članek ima naslov s>Un nouveau paganisme« (Novo paganstvo). Clankar predvsem ugotavlja, da se verski spor v nem. krščanstvu zaostruje vedno bolj in da novo paganstvo nikakor ni samo nekaka improvizacija. ali trenutna vročica, ki se je polotila Nemčije pod vplivom narodnega socializma. marveč je pojav, ki so ga v raznih oblikah pripravljali že dalje časa in ki ima več predhodnikov. Zanimivo je, da so Nemci sprejeli tudi to misel in pobudo od Francozov. Stari oče nemškega rasizma je grof Gobineau, ki je 1. 1854 objavil svoj »Essai sur l*in6-galite des races humaines« (Esej o neenakosti človeških ras). Tu pravi, da se človeštvo deli v tri velike rase: črno, rumeno in belo Poslednja je vzvišena nad prvima dvema, to pa po telesni lepoti, um-stveni moči, čutu za red in hierarhijo, ter po svojem pojmovanju časti. Nesreča člo- veštva je v tem, da beli ljudje niso umeli varovati rasne čistosti in so se mešali s suženjskimi rasami; posledek takega rasnega mešanja je večja ali manjša nagnjenost narodov k izrodu. Semiti sicer pripadajo po izvoru beli rasi, vendar so se zaradi neprimernega mešanja že tolikanj izrodili, da Gobineau vidi v Judu manjvredno in nevarno bitje. Ta francoski pisatelj je trdil, da so Germani rasno še najčistejši, potomci belcev, ki so prišli z nordijskih bregov, medtem ko so Grki, Rimljani, Galo - Romani in njihovi današnji potomci Francozi, semitl-zirani narodi, rojeni za suženjstvo; njihova nečista kri je povzročila telesen iz-rod in moralno propadanje. Ni torej čudo, če danes v Nemčiji tolikanj ponavljajo Go-bineaujeve besede ,po katerih so vse. kar je na svetu velikega, ustvarili pripadniki nordijske rase. Viljem IL je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kazal živahno zanimanje za Gobineaujeve teorije in opazil v njih zametke panbabilonizma, t. j. struje, ki je poudarjala velik vpliv Babiloncev na Palestino. Njegove posebne eimpatije je uživala tista nemška literatu- ra, ki se je poslej grmadila pod značko »Babel und Bibel.« Med novejšimi nemškimi privrženci Gobineau j evih teorij je Arthur D i n t e r, ki je v največji meri izkrčil pot hitlerjevskemu rasizmu. Dinter je publicist, ki jako mrzl Francoze; njegov oče je bil pruski carinik v Strasbourgu. Med vojno je imel Dinter prav neprikupne vloge; v Alzaciji je užival slab glas surovega in nevarnega Prusa, ki so ga francoski karikaturisti često jemali za model. V svoji knjigi »Greh zoper ljubezen« napada Dinter delo apostola Pavla, češ. da je »nravno in telesno najgrši izmed vseh Judov«. V inozemstvu ni znano, da je prvi del Dinterjeve trilogije »Greh proti krvi« pravo sveto pismo nemškega rasizma. Po prevratu je ta knjiga presegla naklado 300.000 izvodov. Njo so službeno delili med mladino, njo si našel na častnem mestu v knjižnicah vseh zatočišč nemških »Wander-voglov«. V duhu tega romana se je vzgajala nemška mladina. Iz rasizma in antisemitizma izhaja potreba prečiščenja krščanstva. Kako bi bilo mogoče verovati v zveličavno rasno čistost in obenem poslušati nauke Judov in častiti nečiste učenike? Tako se je iz rasnega gibanja razvilo novo-pagansko gibanje, ki pa danes še ni enotno in mu ni moči dogledati končnih oblik. Toda pokret za ponemčenje krSčan-I stva je v teku tn zanj se mnogi narodni socialisti zavzemajo tako strastno, kakor mnogi boljševiki za popolno razkristjanje-nje Rusov. — Kakor piše Allier v članku, ki ga navajamo, je sedaj ost obrnjena predvsem zoper delo apostola Pavla, ki je v očeh pristašev nemško-rasnega verstva največ kriv, da so prišli v krščanstvo izraelski nauki. Pastor Andersen pravi, da je bila nemška duša posiljena po Stari zavezi; ta knjiga je razširila idejo plačila in kazni, s čemer je postavila verstvo na podlago človeške sebičnosti in Nemce izpridila, ker so stari Germani delali dobro iz ljubezni do čiste dolžnosti Za sedaj skušajo torej izločiti iz krščanstva Staro zavezo in nasloniti nemško krščanstvo na Evangelije. Toda ni li bil tudi Jezus Žid in ali niso bili tudi apostoli tega porekla? Zdaj bi se nemški narodno-soci-alistični pastorji znašli v sto neprilikah, kajti v tem primeru bi bilo treba zavreči tudi Evangelije. Kaj bi Se ostalo? Popolno paganstvo! No, tu je nacionalističnim pastorjem priskočil na pomoč pokojni Honston Stewart Chamberlain, angleški renegat, ki se je ponemčil iz navdušenja do Wagnerja in spisal knjigo »Die Grundlagen des XIX. Jahrhundert«, ki je takisto pripravljala pot sedanjemu oficiel-nemu svetovnemu nazoru Nemčije. Chamberlain je dognal, da je Jezusova vera arij-skega porekla in da nima nič skupnega s semitstvom. Po polomu samarijskega kra- ljestva in po invaziji, ki je prizadela vso severno Palestino, je Galilejo naselilo neko tuje ljudstvo indo - germanskega porekla. Jezus Kristus je potekel iz tega ljudstva in torej ni žid, marveč germanski bratranec Nemcev. Ideja o nemškem krščanstvu je stara, pravi Allier in navaja Lutra, ki jo je sprejel le do neke mere; nahajamo pa jo takisto v delih Diirerja, L.udwiga Kircherja, Hansa Thome, Fritza Uhdeja, Gust. Fren-sena (»Heiligelei«!) in dr. Toda pri vseh teh pojavih gre samo za jačje poudarjanje nemštva v verskih rečeh, ne pa za kako daljnosežno preosnovo, kakor jo skuša izvesti narodni - socializem v verskem življenju Nemcev. Vzlic temu, da nimata ti dve struji skupnih smotrov, je vendar prva pospešila in ojačila drugo. Ponemčenje krščanstva v Nemčiji odpira, kakor razkristjanjenje Rusije, nedo-gledne kulturno - zgodovinske in kulturno-filozofske vidike. Pojmi, ki so bili dolga stoletja v množicah in pri koreninah nedotaknjeni in nedotakljivi, so sedaj podrejeni tistim, ki imajo v rokah moč. Zato ves kulturni svet napeto zasleduje te pojave in se vprašuje: Kam plovemo? — Iz zgolj informativnih namenov smo tudi mi orisali po Raoulu Allierju nekoliko ozadja teh usodnih eksperimentov v Nemčiji. Pristopale fr »Vodnikovi družb i" »JCTRC? st. 75 4 Sobota, 30. m. 3935 — Domače vesti Demagogija ne cvete samo pri nas Da tudi pri velikih narodih, ki imajo za seboj že stoletno parlamentarno in demokratično tradicijo, množice lahno nasedajo prosti demagogiji, nam pričajo nadomestne volitve za francoski parlament, ki so Ij I le v nedeljo v volilnem okraju Blois. Z a poslanski mandat se je potegoval neki Dorgeres, ki je postal v okraju znan zato, ker je kmete pozival naj ne plačujejo davkov, in ker so ga oblasti zaradi tega zasledovale. Pri nedeljskih volitvah je Dor-geres res dobil skoro polovico vseh glasov. Za njega je glasovalo 6760 volilcev, za dva njegova nasprotnika pa 4848 in 2649. tako da bodo potrebne ožje volitve. Ali bo Oorgeres tudi pri njih zmagal, bomo še le videli. Vsekakor pa je vredno zabeležbe. d» tudi v Franciji lahko zbere skoro 7000 glasov kandidat, ki je preti plačevanju davkov. * Za obnovitev naročnine za drugo četrtletje aU vsaj za mesec april so današnji številki priložene položnice. Zakadi poslovnega reda prosi uprava »Jura t spoštovane naročnike, da blagovolijo nakazati zneske že v prvih dneh aprila. Kdor je nakazal znesek že pred prvim, naj nikakor ne smatra položnice, ki je bila zanj že prej pripravljena, za opomin, marveč naj jo shrani za naslednjo prilrko Zaostanke blagovolite poravnati z redno naročnino. Pravica :<■ Jutrovega« nezgodnega zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« je — kakor znano —• vezana na točno plačevanje naročnine. * Nacionalna ura radia. Zagrebški vse-nčiliški profesor dr. Ferdo šišič bo predaval dau^s o ustanovitvi in pomenu tNa-rodnih Novin- Ljudevita Gaja. Predavanje bo oddajala zagrebška postaja. Jutri v nedeljo pa bo nacionalna ura radia vsebovala mesečni politični pregled. * 80letnico je praznoval v nedeljo ugled-posestnik iri bivši gostilničar pri Velik: Nedelji st. Anton Lah pri svojem sinu Antonu, lastniku umetnega mlina in trgovca t Gornji Polskavi. Jubilant se je udeležil okupacije leta 187S. v Bosni. Ko se je vrnil domov, si jo postavil na svojem posestvu nov dom z gostilno. L. 1&86. je za-ere »Hoffmannovih pripovedk« v četrtek, o čemer bomo še poročal: v kulturnem deiu lista. Gledal šče je bilo razprodano in so mnogi morali odi'tn, ker niso dobili več vstopnic. a_ Vasja Pire se je vrnil z moskovnkeca šahovskega turnirja v .Maribor. a— Nove pobude pri Mariborskem tednu. Sprožila se je pobuuna misel, da bi se v okviru Mariborskega tedna prv č organizirala tudi razstava noših industrijskih izdelkov, predvsem iz tekstilne stroke. O zadevi so razpravi.ali včeraj na seji vodstva. a-- Novi občin>ki proračun odobren. Včeraj je prispel nov.' potrjeni občinski p~o-račun za leto 1935-G., ki ga je finančno ministrstvo odobrilo z neb:stvenimi izpremem-bami. Kakor smo poročali; se je občinska doklada znižala od 4o na 4011 n. zato pa se je v svrho popolnitve zdaj manjkajočih 200.000 Din prmerno zvišala trošarina na vino in pivo. PO H RIPI je treba rekonvalescentom poleg nadaljnje nege in velike pažnje dajati lahko prebavljivo. izredno krepilno hrano, ki zopet vrne organizmu izgubljeno moč, ga okrepi in mu poveča odpornost. To najbolje dosežemo z »OVOMALTINE*, ki jača in hrani. Dajte bolnikom za južino in malico skodelico J.OVOMALTINE«, in v kratkem času se jim vrne zdravje in svežost. Ovomaltine ni nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežetc zares O V O M A L T 1 N S K 1 USPEH! Ljudski za\ojček Mala škatlica Din 725 „ 13— a— Društvo zasebnih in avtonomnih nameščence? v Mariboru je razvilo živahno de" lovanje ne samo v Mariboru, temveč tudi v širši okolici. Na povabilo nameščencev v Rušah je sklicalo druSlvo informativen sestanek vsega ruškega nameščens-tva. Na sestanku so delegati mariborskega društva očrtali pomen name-: * i^ke organizacije še 6 posebnim ozirom na današnje hude razmere. ki silijo vsakega nameščenca v to, da se mora zanimati za nadaljnji ob^on^k in mora spoznavati vse po zakonu pridobljene pravice' katerih v lastno škodo ne pozna ogromno število nameščencev. Nadalje eo je govorilo o naših socialnih institucijah. o bolniški blagajni Trgovskega bolniškega podpornega društva in o Pokojninskem zavodu. Iz živahne debate se je opazilo, da vlada med ruškimi nameščenci veliko zanimanje m skupen stanovekri pokret. Izvoljen jo bil krajevni odbor, sesto-ječ iz najag lnejših nameščencev, ki nam daje najboljšo garancijo za uspešen razvoj stanovskega gibanja v Rušah. a_ Mariborski filozofi snnjejn svoj klub. ki bo odsek Filozofskega društva v Ljubljani, in se zbero 3. aprila ob 18. k ustanovnemu zboru v dvorani kina Apola. a— Gradnja pohorske ceste se bo nadaljevala. Banska uprava je mestnemu poglavarstvu dovolila znesek 50.000 Din. da sf lahko nadaljuje gradnja pohorske ceste r odcepom od pohorske transverzalne cesfe do Petkovega sedla. a— Razgledni stolp pe ho popravil. Iniciativo za to je dala tukajšnja podružnica SPD, ker je razgledni stolp v takšnem stanju, da je nujno potreben popravila. Na pomoč bosta priskočila tudi Tujskoprometna zvezo v Mariboru in osrednji odbor SPD v Ljubljani.' a— Maribor je čisto mesto. Da pa bo še čistejše, se bodo na primernih mestih namestili posebn koši, kamor se bodo lahko metali odpadki. Za „Prodano nevesto" I'o načelu rAudiatur et altera parss priobčujemo mnenje uglednega znanstvenika, ki je tudi vnet prijatelj glasbene umetnosti. Uredništvo. Da, takoj v začetku bodi povvdano, da gre za obrambo te morda največje Smetanove umetnin?. Kajti, kar se v zadnjem času dela s j Prodano nevesto« na ljubljanskem odru, pač ne ustreza več geniju največjega češkega skladatelja. »Prodana ne vesta i je ena listih redkih oper, ki jo lahko ne le glasbo ljubeče občinstvo, marveč tudi večina onih. ki se kakorkoli že resneje bavijo z glasbo posluša znova in znova, vedno z večjim užitkom; skratka, je opera, katere glasba jo tako sveža in prirodna. tako elementarna v vseh izrazih in v vseh komičnih, resnih in tudi tragičnih scenah. da ji najdemo v vsej operni literaturi pandane le pri Mozartu iti morda še neka terih redkih drugih skladateljih res božanskega genija. _ In kai je torej s »Prodano nevesto« na našem odru? Ali predstava z Zikovo. Križajem 111 Gostičem ni bila do bra? Ne. res: celotna predstava ni bila dobra "11 ni bila dobra še nikoli, odkar jo imamo v tako zvani prenovljeni obliki pod režijo UaMnega moistra cr Golovina. Slednji ie snnrdn le žrtev toda ?otovo ni ko« svoji nalogi »Prodana nevesta« ni niti panfomi n"*. niti hal*t. še mani burka ali kabaret-• i or 'iW-,vi: fc.Ta pri ha? f* v zadnjem času žal vse to prej kakor — opera. Ako priznamo vsem solistom — zlasti ob zadn|i predstavi zgoraj omenjenim trem — vso prvovrstnost: enemu je ne moremo, in to je J. Rusovemu Vašku. Rusov Vašek je namreč tako kontraren Smetanovi glasbi, tako neokusen »Dorftrottek — kar pa nima biti; —. da bi se Smetana zgrozil ob tem, kaj se da narediti iz njegovega Vaška iz gole nemuzikalnosti. Prečitaite si Vaškov tekst, preštudirajte si Vaškovo glasbo, pa najdite — če morete — v njem onega erotičnega, cepetajočega in veselo razdraženega slaboumneža. kakor ga nam predstavlja g. J. Rus. Zlasti si, prosim, preigrajte njegov prvi nastop v tretjem dejanju (v f-1110-lu: »To. to. to mi glavo bega .. .<), poglobite se v to glasbo, pa najdite — če morete — v tej, na dnu celo tragični godbi ono norčavost, ono burkasto, smeh vzbujajoče vedenje Vaška! In tisto pretirano jecljanje! Smetana je vedel, kaj je napisal, J. Rusu ca gotovo ni treba popravljati, niti kaj dodajati. Smetanov Vašek je pač nekoliko naiven, predvsem pa strašno razvajen materin sinček, ki še ni spoznal sveta, ne žensk, in še ne zna stati in hoditi po lastnih nogah. Tudi zastražen je. vedno se bo-ieč. morda hipohonder; in v strahu jecla. kar zviša njegovo tragiko in komičnost Toda tak. kakor ga vidimo pri nas — zlasti ob tako dobrih partnerjih kakor so mu biii vsi solisti, predvsem pa Zikova. Gosti? in Križaj —>. je Vašek nemogoč, neokusen in žalosten Izraz ponolnega nerazumevanja i Igralca (kajti o petju pri g. J. Rusu n« moremo govoriti!) i režiserja! Nič manj žalostno pa ni. da reagira del našega občinstva. da celo del kritike, na vse te neokusne burke s — pohvalo! Ubogi Smetana in njegova »Prodana nevesta«! Mimogrede bodi povedano, da so to pot hvala bogu odpadle čisto neprimerne in Smetanove glasbe nedostojne burke gospoda principala. Tudi >skalpiranjec v baletko preoblečenega plesalra ne spada v dostojen okvir te opere' Toda za dostojnost kaže naša opera v zadnjem času često bolj malo smisla (Zdaj vam eno zaigram...!). Kar sem doslei omenil, bodi za enkrat dovolj, da bi operna uprava lahko spoznala: prvič, da vProdane neveste« ne sme dati režirati baletnemu mojstru, ki je najbrž v originalu (v Narodnem divadlu) nikoli ni videl, in drugič, da zahteva »Prodana nevesta; ne samo dobrih in najboljših solistov za vse vloge (tudi in zlasti za Vaška!), temveč tudi vestno inscena-cijo in režijo, dober zbor in orkester in da — skratka _ ne sme biti mašilo tretjega reda. kakor se je pri nas že dokajkrat zgodilo. Tako pada celotni nivo »Prodane neveste« (to pot z izjemo solistov razen Vaška) od predstave do predstave kot izraz neke nezaslišane in žalostne malomarnosti. Smetana in njegova nesmrtna 5Prodana nevesta* zahtevata polno spoštovanje fn resnost; Naj bi o tem razmišljali v naši operi! Dr. 9. PtoI. Nahtiral o prof. M. Marka. V naj-piv«i»oin *vft7>'i >Doma in sveta« je izšel članek univ. prof. dr. Rajka N a h 11 g a 1 a o univ. prof. dr. Matiji Murku. ki ga njegov ljubljanski tovariš - slavist po pravici karakterizira kot »znanstvenika velikih potez. učenjaka mednarodnega slovesa*.. Ob konru pravi prof. Nahtigal: >Čeprav sin majhnega naroda, se je povzpel v tujini med vrhunce duševnih delavcev, z umom in srcem pa je vedno doma. Je tudi on lep dokaz, da ne velia med velikimi narodi priljubljena teorija, da se sin majhnega naroda sploh ne more povzdigniti do pomembnosti, pri kateri bi ga morali meriti z velikim merilom.« Članek je nastal ob priliki predavanja v narionalni uri radia. Nnšireva »Gospa ministrica« na Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja, bo prihodnje dni v Rajmundovem gledališču prva nemška premiera Nušičeve »Gospe ministrice?. Naslovno vloeo ie prevzela znana umetnica Gisela VVerbezizk. ki bo z njo gostovala tudi v praškem nemškem gledališču. Prva številka »Eveenike«. Kot priloga »Zdravniškemu Vestniku' je pravkar izšel nov časopis z naslovom -Evgenika« Urejuje ea priv. doc. dr. Ro?o Š k e r 1 j. znan tudi širši javnosti po svojem uvodu v antropo logiio »Človek* in po številnih raznravah. v katerih se posebno odločno zavzema za uvedbo evgeničnih načel v zakonodaio in za njih irvnianie v socialni oraksi. Iz rubrike v »Zdravniškem Vestniku* se je se-dai razvila snmoetoina nrilosra ki pa jo lah ko kof po=pben fasoni« naroče »udi laiiki Uvodno be«edo je nanizal dr R N e n -b a u e r, ki poudarja velik pomen evgenike in jo uvršča med najplemenitejše pokrete človeške družbe. Jedro prve številke tvori daljša razprava dr. B. Škerlja iEvgeni-ka v naših narodnih pregovorih*. Pisec je natanko pregledal Kocbek - šašljevo zbirko slovenskih pregovorov in našel vse nolno takih, ki se v širokem smislu nanašajo na evgeniko: dokaz, da ie preprosto ljudstvo zdavnaj pred postankom modernih evgenič-nih teorij in načel prihajalo na osnovi stoletnih izkušenj do nekakih evgeničnih misli. Seveda so vmes tudi nazori, ki nasprotujejo današnjim znanstveno dognanim spoznanjem. Razprava doc. dr. Skerlja bo zanimala vsakega čitatelja. _ V vrsti krajših poročil in vesti nas urednik seznania z novimi pojavi na področju evgenične prakse in teorije, populacijske politike in literaturi o teh in sorodnih oodročiih Resu-meji v nemškem ali angleškem ieziku ka-žeio. da bo prva sloven-ka in jugoslovenska »Evgenika« iskala stikov tudi z inozemskimi strokovnimi krogi. Plemenitemu prizadevanju. ki gre za tem. da se ojačiio biološke korenine našega naroda in tako ustvari boljša nodtaga tudi za duhovno kulturo, želimo obilo uspeha ir> priporočamo »Evgeniko« r>07ornoefi čitateliev. Revifa ŽIVLJENJE IN SVET POS \ WF7V \ ftTFVfl KA 2 Din SFO * ttf t»o no«u?mi 6TnT' a— Odprta noi in dan so groba Trata... Umrli so včeraj v Mariboru: Stanko Ivan-čič, sin posestnika, star 24 let; Lucija Rojstva. zasebnica, stara 69 let; Alojzija Bez-jakova. zasebnica. stara 83 let; Josip Vel-cer, pomožni delavec- star 22 let; Iv. Berg-man. posestnik, star 46 let. _ Zaluiočiro iskreno sožalje! a— Deklica je utonila r ribniku. Osemletna Stefica Ogrizkova, hčerka posestnika Jožefa Ogrizka v Leskovcu, je čuvala leto in pol staro sestrico Marijo. Ko se je ta trenutek oddal j la do bližnjega vinograda, kjar so b:li zaposleni kopači, se je zdajci za culo kako je nekaj padlo v bližino mlako. Ko se je Stefica vrnila, je z grotu opazila, da mlajše sestrice ni več na prejšnjem mestu Izvlekli so jo iz mlake mrtvo. a— Cudeu gost ee je pojavil včeraj v- Mariboru. Prišel je preko Avstrije. Možak je slabo lomil slovenšč no. Oblastva so na zaradi nezadostnih dokumentov vzela v \ar-stvo. ■d— Zaradi dekleta se je vnel prep r med p.-kovskim pomočnikom Alojzijem Roga-nr>m in Martinom Fidlerjem v Studen:oah. Pri tp'ii je Rogan segel po nožu in z njim zabodel Fidlerja v tilnik, ki so ga 6 smrtno nevarnimi poškodbami prepeljali v bolnis-n"co, kjer so mu rešili ž:vljenje. Mali kazenski senat je včeraj obsodil Rogana na o--m meeecev strogega zapora. a— Gsclmanova bo izpuščena. Preiskovalni sodnik je v zadevi pobreSkega uboja zaslsal ubijalca Strausa, razne priče in Gselmanovo, ki bo najbrže izpuščena. <(_ Ribe na trgu. Na včerajšnjem ribjem trcru so se prodajali: moli po 24, postrvi po 36. sipe po 10, karpi po 10—12 Din. Tudi žabjih krakov je b'1o mnogo na trgu. V en "c so prodajali po 2 Din. Iz Gornjega grada rrrr— Osebna v^t. Naše »reško načetetvo je "dobilo zdaj svojega srbskega podnajemnika v os ob i g. Berlovvika. ki je doslej aluJ-bovnl v Kranju. Iz Celja e— Koncert Celjskega pevskega društva bo v nedeljo 14. aprila ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu sta poleg mešanih in moških zborov tudi Parmov »Povodni mož« in Vitoljeva »Pesem« za soli, mešani zbor in orkester. Kot solista bosta nastopila gosoa Pavla Lovšetova in tenorist Franci. e— Dijaki bodo igrali. Celjski dijaki »Slogaši« bodo uprizorili v četrtek 11. aprila zvečer v Mestnem gledališču komedijo Arkadija Avcrčenka »Igra s smrtjo«. e— Obiščite razstavo Kluba likovnih umetnikov »Brazde« v mali dvorani Celjskega doma. Zanimiva, bogata in pestra razstava bo odprta do 6. aprila vsak dan od 9. do 19. Doslej je bilo prodanih že nekaj del. e— Umrla je v sredo v Bukovem Zlaku 2 pri Celju v starosti 6 61et znana velepo-sestnica ga. Ana Karolina Sodinova, soproga industrijca in lesnega trgovca Blaža Sodina. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 9. iz hiše žalosti na teharsko pokopališče. e— Sprememba posesti. Vilo trgovca g. Alojza Drofenika v Tavčarjevi ulici je kupil primarij g. dr. Fr. Steinfelser. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ir 20.30 ruski zvočni velefilm »Heroji Arktika Celjuskinci« in dve predigri. Iz Kranja r_ Nacionalno delavstvo t Kranju priredi v nedeljo 31. t. m. ob 20. v dvorani »Nove ' Jette« svoj prvi delavski prosvetni večer. Na sporedu bodo pevske m glasbene točke. Kakor kaže pestri program, se ooe-ta lep večer Delavci, organiz rani v delavni podružnici NSZ nam obetajo v bodo?e še podobne nastope. Dolžnost je kranskega meščanstva, da nacionahno delavstvo podpira. ospodarstvo Resolucije ljubljanske konference zbornic Kakor je -Jutro* že poročalo, se je 24. in 2.",. t. m. vršila v ljubljanski Zbornici za TOI konferenca vseh trgovsko - industrijskih zbornic kraljevine Jugoslavije. Poleg predstavnikov zbornic je konferenci prisostvoval tudi delegat trgovinskega ministr- j stva g. dr. Avgust Pavletič. navzočih pa je bilo tudi več gospodarstvenikov iz Zagreba in Ljubljane. zla=ti interesentov o vprašanjih železniške tarifne politike. Na konte- j renči je bila soglasno sprejeta resolucija, , ki pravi med drugim naslednje: Na prvi svoji plenarni konferenci po se- i stavi današnje kraljevske vlade ugotavlja- ; jo prisotni predstavniki zbornic z zadovoljstvom modro in simpatično stališče kr. vla-d" nasproti gospodarskim zbornicam, ki je prišlo do jasnega izraza predvsem v deklaraciji kr. vlade od 3. januarja in pozneje v konkretnem sodelovanju posameznih resornih ministrov z zbornicami v zadnjih treh mesecih. Nadalje pojasnjuje resolucija resne posledice svetovne gospodarske depresije. ki je izzvala potrebo znatnih struk- »'•rr.ili Sfirpmpmh v naši produkciji in po treho izpopolnitve domačih produkcijskih sredstev ter potrebo zaposlitve številnega delavstva, ki prihaja iz vrst kmetijskega prebivalstva in išče eksistenco. Zato pozdravljajo gospodarski krogi z novimi na-dimi deklaracijo vlade. da bo posvetila prvenstveno pažnjo borbi s škodljivimi posledicami gospodarske krize in da bo napravila vse ukrepe za oživljenje gospodarske aktivnosti. Zbornice nudijo kr. vladi pri tem delu -vojo iskreno pomoč. Tarifna politika V vrsti ukrepov, ki jih je treba napra- 1 viti v pogledu oživljenja gospodarstva, naglasa resolucija važnost prometnih vprašanj in tarifne politike in z zadovoljstvom pozdravlja izjavo prometnega ministra, da bo v prvi vrsti pristopil k bistveni reformi železniške blagovne tarife, kakor tudi že izvršeno znižanje potniške tarife, ki je zlasti važna za razvoj turizma. Konferenca ugotavlja, da so železniško tarifno politiko v zadnjih letih vodili izključno fiskalni momenti, kajti v dobi največjega padanja cen je bila najprej leta 1929. in pozneje bistveno [>ovišana tarifa za prevoz manjvrednih predmetov, 16. marca preteklega leta pa linearno povišanje vse blagovne tarife, tako da so se prevozni stroški dvigali v ča- i su, ko so cene padale. Cela vrsta predme- ' tov je danes prekomerno obremenjena in je zato vsestranska revizija blagovne tarife zelo nujna. S prilagoditvijo tarife sedanjim cenam proizvodov lahko znatno podpremo oživljenje splošne gospodarske delavnosti. Konferenca je ?. ekonomskega, socialnega in pravnega stališča v zvezi 7. iziavanii prometnega ministra razpravljala tudi o ideji posebne zadružne železniške tarife. Davčna vprašanja Konferenca » posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je kr. vlada spoznala, da je fiskalna obremenitev narodnega gospodarstva dosegla svoj maksimum in da ie treba čim prej pričeti z razbremenitvijo. V želji, da zbornice Ur vladi pri svojem delu za fiskalno razbremenitev nudijo svojo po-moč, so zbornice glede davčnih in finančnih vprašanj sprejele naslednje sklepe: Neobhodno je potrebno, da se § 7. davčne novele od 18 februarja preteklega leta takoj ukiiie. ker se bo v kratkem pričelo , z odmero pridobnine za leto 1935. in se ne sme dovoliti, da bi «e vse neprijetnosti od-mere pridobnine iz leta 1934 tudi letos ponovile l a sprememba se lahko izvrši s jjo-oblastilom v § 63 finančnega zakona. Razbremenite* avtobusnega prometa jc prav tako potrebna, zlasti glede na težko stanje avtobusnih podjetij, ki ne prenese jo sedanjih fiskalnih bremen. Predvsem je treba avtobusni promet osvoboditi takso j iz tarifne številne 101 taksne tarife. i Glede plačevanja kvartnla pridobnine za leto 1935. postopajo davčne uprave v primerih. kjer še niso rešene pritožbe na odmero pridobnine za lansko leto. različno. Nekatere zahtevajo plačilo kvartala za 1935. na osnovi odmere za leto 1934.. proti Kateri obstoja nerešena pritožba Cim prej je treba odrediti, da se kot baza vzame poslednja definifivna odmera V primerih kjer so bili davčni odbori eliminirani od odmere pridobnine za leto 19'M in so odmero izvršile davčne uprave, rešujejo pri- tožbe finančne direkcije, ki pa po lansKi davčni noveli ne morejo osnovo znižati izpod minima Zaradi tega ne morejo davčni zavezanci s področja, kjer so pridobili no odmerile davčne oblasti, v nobenem, tudi v najbolj upravičenem primeru, dobiti davčno osnovo izpod minima. To krivico je treba popraviti. Odlog plačila viška pridobnine za leto 1934. nasproti ietu 1933. poteče konec tekočega meseca. Vendar reklamacijski odbo ri svojega dela še niso dovršili, Zato je treba za vse te primere odložiti plačilo viška do onega dne. ko bo odmera definitivna. Vpogled v knjige in račune zavezancev družbenega davka so dolžni dopustiti po zakonu vsi davčni zavezanci družbenega davka na zahtevo davčnih oblastev. Ta vpogled pa naj se omeji samo na ona vprašanja. ki vplivajo na pravilno odmero davka. Davčna oblastva Da ne vrše samo takega vpogleda zaradi ugotavljanja onega, kar jim je potrebno, temveč vrše vedno najiz-črpnejši pregic-d vseh knjig, računov in dokumentov ter vsega poslovanja družbe. V odlokih, na podlagi katerih se pregled vrši. ni nikoli naznačeno, glede katerih vprašanj naj se izvrši vj>ogled. temveč se enostavno odreja vpogled vseh knjig, računov in dokumentov družbe. Ta postopek ie v nasprotju z zakonsko odredbo, ki voogled izrecno omejuje, vrh tega pa povzroča družbi velike težkoče v poslovanju. Zaradi tega je treba davčnim oblastvom pojasniti, da pri odmeri rednega družabnega davka v nobenem primeru ne smejo vršiti pregled knjig, temveč samo vpogled, kolikor je to zaradi odmere davka potrebno, kajti davčna oblastva imajo pravico pregleda knjig in računov samo v primeru, kadar gre za kazensko preiskavo zaradi prikrivanja do bička. Neizterljive terjatve se po točki 6. člena 83. zakona ir, pravilnika pri ugotavljanju davčne osnove družbenega davka odbijajo kot izguba, če so te dubioze vnesene pod posebno postavko in je neizterljivost konkretno razložena. Lani pa se je državni svet postavil na stališče, da je vrh tega potreben tudi clokaz o nemožnosti izterjave. Da ne bi bile družbe zaradi gornjega to1-mačenja nepravično obdavčene tudi za one vsote, ki so dejansko izgubljene, je potrebno zakonodajalno tolmačenje, da ni potrebno predlagati tudi dokazov o neizterljivosti sumljivih terjatev in da se davčnim oblastvom izda taka naredba. Ker je država dekreti rala znižanje obrestne mere za privatnopravne terjatve, je potrebno in upravičeno, da se znižajo tudi obresti za dolžne davke, takse in eks*» kutivne stroške Dočim imajo obvezane! pridobnine pravico prisostvovati razpravam v davčnem in reklamacijskem odboru, se o davku zavezancev družbenega davka sklepa brez navzočnosti njihovih predstavnikov, čeprav bi bilo za pravilno tolmačenje knjižnih podatkov pogosto potrebno pojasnila prizadetih. Zato naj se v davčni zakon vnese določba, po kateri naj se ofcvezanci družbenega davka pozivajo k razpravam zaradi dajanja potrebnih pojasnil. Glede davka na rente določa člen 5 davčne novele od 2S. marca 1929 da dohodki od terjatev davčnih zavezancev samo tedai niso podvrženi rentnemu davku, ako se pri-dobnina odmeri na podlagi knjig in računov in so ti dohodki od terjatev dejansko vnpšeni v knjige. Ker pa skoro vsi zavezanci pridobnine plačujejo ta davek na osnovi ocene davčnega odbora, zato se njihov obrestni dohodek, ki izvira iz trgovskega posla, obremenilne še z rentnim davkom. s čimer se ta dohodek dvojno obdavčuje. V interesu pravičnosti je zato potrebno. da se vzpostavi prvotno besedilo čl. 61 zakona o neposrednih davkih, ki določa, da taki dohodki od terjatev niso podvrženi rentnemu davku, ako obvezanec pridob- nine dokaže, da tvorijo del dohodka, podvrženega pridobnini. Po istih načelih je treba spremeniti drugi odstavek ČL 68. zakona, tako da se pri dolgovnih odnošajih upošteva samo oni obrestni dohodek, ki ga je davčni zavezanec dejansko prejel. Samoupravne finance Konferenca zbornic je po izneseoih izčrpnih referatih o samoupravnih računih in dajatvan ugoovila, da kažejo samoupravni proračuni po svoji višini in po notranji sestavi veliko raznovrstnost, ki je mnogo večja, nego so različne f.nančne osnove samouprav v posamezn-h delih države. Posa me^n^ samouprave določajo izdatke docela samovoljno, ustvarjajo dolgove in kažejo aktivnost daleč preko onega, kar bi bilo pri niemo glede na splošno gospodarsko stanje. Upravni stroški v ožjem smislu predstavljajo razmeroma majhen del proračuna. ostanek pa se troši brez pravega sistema in kontrole dejanskega efekta in po trebe. Za kritje teh zdatkov nalacajo samouprave vedno nove dajatve in bremena, ki po večmi hudo ovirajo aktivnost gospodar skih slojev, otežkočajo ali celo onemogočajo izvoz- podražujejo produkcijo, povišujejo cene življenjskim potrebščinam in obremenjujejo obratovanje. Tarife so sestavljene po večni enostransko, mine so nelogičnosti m vsebujejo tudi absurdne odredbe. Eden in is!i predmet ee obdavčuje iz raa-n:h naslovov z dvajsetkratno ali večkratno dajatvijo ali trošarino. Tako se ustvarja škodljiva hipertrofija obremenjevanja, ki * današnji stuaciji ne pozna pravih meja. Znatna bremena z?hteva tudi o^olnost, da en sklenjena posojila zaradi slabe finančne podlage amortz:rajo kratkoročno. V zadnjem času se opaža, da je znaten d.M samouprav zaradi prekomern h posojil zabredel v finančne te/koče. Četudi konferenca uvažuje. da posebne socialne in gofjm-dartske razmere ponekod nalagajo samoupravnim telesom dolžnost, da z izjemnimi ukrepi skušajo pobijati brezposelnost z jav- nimi deli, vendar smatra, da je treba camrr upravne finance končno enkrat si«euiiziran in jim iMtvariti okvir ter določiti potreben postopek, da se v bodoče onemogočijo anomalije, ki se danes redno pojavljajo glede taksnih in trošarinskih dajatev in da fe omeji pretiravanje v fiskalnih dajatvah na škodo gospodarskega razvoja trgovine, industrije in obrti. Samouprave morajo uvideti potrebo, da večji dohodki izvirajo iz povečane delavnosti in večje blagovne izmenjave in da je v ta namen treba ustvariti pogoje, ne pa da iščejo ve&je dohodke '* obremenitev, ki ovirajo gospodarsko delavnost. Zato smatra konferenca: 1. da je treba obstoječe trošarinske in taksne pristojbeoi-ke podvreči sistematični reviziji, da struktura teh tar. f čim bolj izenači in siste-mizira in da se onemogočijo hipertrofne obremenitve; izločiti je treba »e samoupravne dajatve, ki ovirajo industrijsko produkcijo bodisi z obremenitvijo sirovin ali pa pogonskih sredstev; 2. da se nro»rSi finančno stanje zadolženih in prezndolženih c>bčin in se izdela načrt za njihovo sanacijo; 3. da se o prMki odobravanja proračunov zahteva racionalni šteinia in Črtanje izdatkov, ki ne ustrezajo današnjim težkim goflpodprsikim razmeram: 4. da se odstrani nepotreben birokrat:zem v "imounravnih podjetjih in izvede organizacija na baz ra-cicnaPzacije in koTrterralizac.i je; S. da s* orjan'zira najstrožja kontrola odmere in planila samoupravnih dajatev: R. (»e pri obravnavama proračunov, pravilnikov m uredb za anr,v»i(> daiitve. ki so v zvezi 7, gospodarsko delavnostjo, vedno ^sliši nv«'ip>u'e i>r'S,r>'M»b rnic; 7 da se invesJir ;ska dela odobravajo samoupravni wmn na o«-nov f-nančneT.n načrta 7 dolgoročno anw»rt:7/»eiit=ke službo m 8. da se 7 nov:mi zakrur ne smo:o nrena-šati na sanvvvrvave nr,ve dolžnosti in novi iz'a?k<- rrzen č« se v ta namen vnaprej 7,a-s:'~tiraio potreb" •» dota<": je iz fHoSnega državnega proračuna . Računski zaključek OUZD v Ljubljani Okrožni uraa za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja svoj računski zaključek za leto 1934. s predhodnim presežkom 1.0 milijona Din nasproti 3.5 milijona Din v ietu 1933 Ta računski zaključek se nanaša zgolj na bolniško zavarovanje (brez nezgodnega). Glede na določbe statuta se bodo ti poslovni rezultati deloma spremenili, ko bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev dolcčJ višino povračila, ki ga prispeva nezgodno zavarovanje k upravnim stroškom bolniškega zavarovanja m ko bo Osrednji urad določil ustrezni del za pokritje morebitnih primanjkljajev pri ostalih okrožnih uradih, ki odpade na OUZD v Ljubljani. Poeiovni uspehi OUZD v Ljubljani so nasproti onim v letu 1933. neugodnejši, kar je posledica slabih gospodarskih razmer v zvezi s poslabšanjem življenjskega standarda in zdravstvenega stanja zavarovancev. povprečno število zavarovancev je sicer naraslo od 75.564 v letu 1933. na 79.10 v lanskem letu kar pa je več ali manj pripisati prisilni zaposlitvi. To povečanje povprečnega števila zavarovanih članov je imelo za posledico, da se je povečal dohodek bolniškega zavarovanja za 1.74 milijona Din nasproti prejšnjemu letu, seveda pa je na drugi strani bolniško zavarovanje izgubilo 0 61 milijona Din zaradi padca zavarovane mezde, ki je znašala lani povprečno 22.63 Din (predlanskim 2.23 Din), tako da je imelo bolniško zavarovanje od naraslega števila zavarovancev le povečanje dohodkov za 1.13 milijona Din. Navzlic večjim dohodkom pa je poslovni uspeh manjši, ker so neugodnejše zdravstvene razmere povzročile povečane izdatke. Znižanje življenjskega standarda znižuje odpornost proti obolenju Povprečni stalež bolnikov se je v primeri s prejšnjim letom dvignil od 2 39 na 2.71 odstotka. To povečanje staleža bolnikov je zahtevalo 1.7 milijona Din več izdatkov samo iz naslova hranarine in za 0 3 milijona Din pri ostalih izdatkih. Tudi podaljšana podporna doba od 26 na 52 tednov je nekoliko zvi- šala staiež bolnikov, danski prebitek se mora smatrati kot minimalen glede na varnost finančnega ravnovesja, zlasti če se upošteva, da bo treba od predpisanih zavarovalnih prispevkov še marsikaj odpisati. Prispevki za bolniško zavarovanje so lani po odoitku povračil znašali 39.0 milijona Din nasproti 37.9 milijona Diu v prejšnjem letu. Ostali dohodki pa to znašali približno 1 milijon Din Za hianarino je lani okrožni urad izdal 10.9 milijona Din (v prejšnjem ietu 9.2) t. j. 27.0% vseh izdatkov, za porodniške dajatve 2.2 milijona Diu (2.1), za pogrebnine 0.3 milijona Din (0.3); stroški za zdravnike 60 znašali 4.4 milijona Din (4.1), stroški za zdravilne pripomočke 3.6 milijona (3.0), oskrbni stroški v bolnišnicah 5.0 milijona (5.0) stroški v kopališčih in zdraviliščih 3.0 milijona Din (2.5) itd. Upravni stroški so znašali 6.59 milijona Din (6.35) t. j. 16.37y0 (16.26%) Skupaj so znašale dajatve za bolniško zavarovanje 31.4 milijona Din nasproti 28.0 milijona Din v prejšnjem letu in so te dajatve predstavljale 77.9% vseh izdatkov, nasproti 71.8% v prejšnjem letu. Po bilanc: znašajo aktiva 29.6 milijona Din. Najvažnejšo postavko aktiv predstavljajo neporavnani prispevki, ki se znaiali ob koncu lanskega leta 16.9 milijona Din nasproti 15.8 milijona Din v prejšnji bilanci Zaostanki so torej dosegli 4 mesečn: predpis prispevkov, dočim so v letu 1930 predstavljali le 2 m pol mesečni predpis. Zaostanki so vsekakor dosegli najvišjo dopustno mero in odtegnejo okrožnemu uradu skoro vsa obratna sredstva ter ograža-jo likvidnost urada, tako da je izplačeva nje rednih podpor in dajatev v nevarnosti Zaradi teh zaostankov mora okrožni urad plačevati ostale obveznosti z velikimi zamudami. Te razmere silijo urad, da izterjujejo prispevke boli rleorozno. kakor v prejšnjih letih. Borze 29. marca Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem neizpremenjeni. le deviza Bruselj je nadalje znatno padla (na večini zunanjih borz pa je začasno ustav ljena notacija). V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.70 do 8.80. španske pezete 5.40 do 5.50 in grški boni 29 do 30 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7750, v ang!e'kh -funtih po 231, dočim so se grški boni nudili po 29.50 in španske pezete po 5.40. Na zagreb:ketn efektnem tržišču se je trgovala vojna škoda za kaso po 372 do 373 in za junij prav tako po 372 do 373. Nadalje je bil promet v 7 odst. investicijskem posojilu po 7S.25. 4 odst agrarnih obveznicah po 4550. v 7 odst. Blairovem posojilu po 66.50 m; 67. v 8 odst Blairovem posojilu po 79.50 in 81 ter v 6 odst. begluških obveznicah po 66 Končno ie bil še promet v delnicah PAB po. 258 in 260 Devue. Ljubljina (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 29.6S.58 — 29S3.17, Berlin 175-6.US — 1769.95, Bruselj 916.29—921.35. Curih 1421.01 — 1428.08, London 210.79— 212.84, Newyork 435S.&8 — 4395.30, Pariz 2S9.60 — 391.03, Praga 183.52 — 184.42, Trst 363.14 — 366.22. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70—8.80. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.37875. London 14.93. Newvork 309 3750. Milan 25.65. Madrid 42.1250. Amsterdam 208.85. Berlin 124.05, Dunaj 56.80. Stockholm 76.60, Oslo 74.60. Kobenhavn 66.30. Praga 12.9075. Efekti Zagreb Državne viednotp Vojna Skoda 373 — 374. za april - maj 373 — 375. za junij 373 — 375. 78/o investicijsko 77.50 do 79. 4«/o agrarne 45.50 — 46 50. 7% Blair 66.87 _ 67.25. 8°/. Blair 79.50 — 81. 7*/• Drž. hipotekama banka 70 den., 6°/« beglu- ške 65 — 66; delnice: Priv. agrarna banka 258 - 265 Trbovlje 110 den. Beograd. Vojna škoda 371.50 — 373 C373, 372). za april 371.50 - 373.50 (372), za maj 372 - 373.50 ( 373). 7°/« investicijsko 77 do 78. 4«/« agrarne 47 - 48, 6% begluške 65.50 — 66 (65.25). 89;o Blair 79 den.. 7J.'o Blair 66.50 - 67.50. 7°/o Drž. hipotekama banka 72 bi.. Narodna banka 5210 — 5300 (5250). Priv. agrarna banka 256.50—257.50 (257). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.65. Državne železnice 20.50. Trboveljska 12.75. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago. 29. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 94.75, za julij 92.50; koruza: za maj 7S.8750, za julij 73.75, za september 69.75 + VVinnipcg, 29. marca. Začetni tečaji: Pšcnica: za maj 84.8750. za september 84.37750. -I- Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab Pšenica: baška potiska 126 — 128, slavonska 127 — 129. sremska in baška 120—122: banatska 119 - 122. _ 2t 167.50—190: >5« 147.50 do 170. 130 - 142 50: »7« 105 do 110; >8« 75 — 78. _ Fižol: Haški in sremski beli. brez vreč. 2°/o 130 — 135. - Otrobi, baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78. B0MRA2. + Liverpool. 28. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.21 (6.22), za julij 6.10 (6.13). + Newyork. 28. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 10.96 (11.07), ' za julij 11.01 (11.13). iz znanstvena raziskovanja so brez prestanka na delu. Z velepomembnim izumom nitke, ki je zvita ▼ dvojni vijačnici, je svetlobna množina pri modernih TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna množina je na žarnicah podana v dekalumenih, a poraba toka v wattih. ŽARNICE TUNGSRAM nitka ▼ dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih 9CPEB70A3 DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 30.: Beneški trgovec. Premiera, i' Nedelja, 31.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 1. aprila: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 30.: Francesca da Rimini. Četrtek. Nedelja, 31. ob 15.: Dorica pleše. Izven. Znatno znižane cene od 24 Din navzdol. _ Ob 20.. Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Znatno znižane cene od 20 Diu navzdol. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. Shakespearejeva komedija ».Beneški trgovec«. Igra, ki je stalno na repertoarju vseh največjih gledališč, je plod genialnega Shakespearejevega duha. čigar pesniška domišljija se dvigne iz območja vsakdanjega življenja in realnosti v svet poezije in pravljičnosti ter se izživlja v ubranih verzih in prozi. Delo diha ves čar renesančnih Benetk in Beinionta. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo za svoj abonma drevi Zandonaijevo opero ^Francesca da Rimini« z go. Gjun-gjenčevo in gg. Gostičem, Primožičem in Francloin v glavnih partijah. Opera nadaljuje muzikaino linijo veristične šole. Režiser Primožič, dirigent ravnatelj Polič. Bratka Krefta resela slovenska legenda »MalomešfanU pride po premieri Oskar Wildejeve komedije »Bunburv« na vrsto Ozadje Kreftove igre, katere dejanje se vrši v prvih meseoili svetovne vojne, leta 1914.. je jugoslovensko-nacijonalno revo-lucijonarno gibanje takratne naše mladine, ki se ie borila proti Avstriji, a pn tem naletela mnogokrat na težkoče in ovire tudi pri domačih ljudeh, ki jih je vzgoja m suženjska preteklost tolikanj preustrojila, da niso moeli verjeti mladin., ki je že takrat delala za osvobojenje izpod avstrijsko-habs-burškeae jarma (kakor n. pr. Preporodov-ci) in so 6e zato včasih postavili proti njej in pomagali ščititi avstrijske interese. To čudno razmerje obravnava Kreftovo delo na komedijski način, ki prikazuje življenje našega malomeščanetva v letu 1914. Premijera Oskar Wildejeve komedije >Bunbury« bo v torek 2. aprila. V delu. ki ga "ežira prof. Šest. sodelujejo dame: Marija Vera kot ladv Bracknellova, dama iz najvišje londonske družbe, ki blesti s povsem originalnimi nazori o svetu in življenju- kakršnih je zmožen samo Wildejev duh, ki je dodobra spoznal frazeolegijo iz aristokratskih krogov. Njeno hčerko iera ga. Silva Lojkova, ki debutira v tej vlogi na i.ašem odru. Miss Prism kreira cra. Nablo-oka. ki varuje kot vzgojiteljica Cec:ly (gdč. Ančko Levarjevo). Vloga vzgojiteljice je karakterna m daje nešteto možnosti za vprav ! . Vmetno kreaci jo Ljubimca s>ta gg. Jan in Sancin. ki prideta po težkih ovirah vendarle do cilja. Pastorja Chosublea igra g. Lipah, figura, s katero je označil VVilde zelo satirično podeželskega nastorja. obe slugi pa sta gg. Potokar in Pieaneckv. MARIBORSKO OLED4LISCF- Začeteb ob 20 Sobota, 30.: Hoffmannove pripovedke. B. Nedelja. 31. ob 15.: Veseli kmetič. Znižane cene. — Ob 20.: Blodni ognji. D. Vsem trpijo radi in kf Jim ie običa na zrnata kava radi ko- feina zd aviško prepovedan* bo zdrav-vk rad Covoli uti anie kofeina aro »te av? H i* < va H» e ia f neK* »ristna rnata kav , k 1» le pr^ze5 samo vof -i ne t. tn* v earote d« so docela ohranjene. Za zdrahe «n bolne nit boljšega no»: KAVA HAG llrt v stanovanju Sajenje in gojitev cvetja v lončkih Sedaj je čas. da poskrbimo za cvetlice, ki nam bodo pozneje na oknih s svojo krasoto zaljšale dom. Človek se čuti nekakšnega veleposestnika in vrtnarja v velikem slogu, če sam opravlja v to svrho potrebno, ne preveč težko in zamotano delo. Cvetlična semena polagamo v glinaste lončke ali zabojčke v zemljo, ki je pomešana s peskom. Ko semena vzklijejo in so se razvili prvi lističi, je treba mlade rastlin ic e presaditi s skrbjo v nove lončke in ko so se v teh spet nekaj razvile, dobi vsaka rastlina svoj posebni lonec s krepkejšo zemljo. Iz semena se dado zelo dobro vzgojiti balza-mine, šebenik, sončnice, kreša itd. Rastline, ki so prezimile v hladnih prostorih ali v kleti, dobe često dolge, blede poganjke. Takšne rastline moramo dobro obrezati, potem se razvijejo krepko. To velja za fuksije, pelargonije itd Odrezane veje nam lahko pogosto rabijo kot sadike. V ta namen je treba vejo odrezati tik pod kakšnim listom. Ta list in še dva nadaljnja lista nad njim odstranimo, vejo pa vtaknemo v to lahko zemljo, ki je pomešana s peskom. dokler se ne zakorenini, potem jo presadimo v drug lonec s pripravno zemljo. Neke rastline, kakor ama-rilis in lilije, se razmnožijo najbolje z delitvijo, t. j. prerezati moramo njih koreninsko kepo v več delov, vsak del pa mora imeti nekaj sveže korenine s stebli ali poganjki. Posebno dobre uspehe utegne imeti la-jik z begonijami. Razmnožimo jih, kakor gori opisano s sadikami. Na deželi si lahko zemljo za rastline pripravimo sami, v mestu moramo povprašati za navodila kakšnega vrtnarja. Letni časi v človeškem življenju Viški in padci duševne in telesne zmogljivosti Sedemletni življenjski ciklus Heidelberški vseučiliški profesor dr. Hellpach je predaval te dni o vplivu letnih časov na človeka. Začel je s tako zvano »spomladansko krizo«, ki na neki čudni način ne vpliva samo na kriminaliteta, temveč tudi na zdravje in pred vsem na duševno tvorno silo. Iz krivulj, ki so z njimi pedagogi beležili zmogljivost svojih učencev v raznih letnih dobah, se da razbrati zanimiv pojav, da se v poletnem, jesenskem in zimskem času viški in padci duševne in telesne z m a g 1 j i v o s t i krijejo, spomladi pa ne, kajti duševna zmoglji- vost se v nekem oziru zmanjša, telesna pa poveča. V pomladnem času je organizem v nekem naravnost omamljenem stanju in bi se neprestano gibal brez vsakega smotra. Ta omamljenost se kaže zlasti v izraziti samomorilni tendenci. Nato je predavatelj poudarjal podobnosti, ki se izražajo v človeškem življenju pod vplivom letnih časov in v celoti tega življenja Zanimiv je tako zvani sedemletni ciklus življenja, c katerem je govoril že Solon in ki pravi, da se v človeškem življenju vsakih sedem let ponavlja neki višek tvornosti. larthoujeva knjižnica na dra*M Bedke knjige, tiski in rokopisi Pogled na dražbo Barthoujevih knjižnih redkosti v pariški galeriji Carpentier Te dni so v Parizu na javni dražbi prodajali knjižnico umorjenega francoskega državnika Louisa Barthouja, nedvomno največjo in najdragocenejšo zbirko te vrste v francoski lasti. Dražba se je izvršila v treh kratih. Naprodaj je bilo 432 tiskov in rokopisov, med njimi dragocene prve izdaje Mon-taigna, La Fontaina in Villona. Posebno pozornost je vzbujala zbirka Napoleonovih pisem in avtogramov, največjega zanimanja pa je bila deležna knjiga, ki je obsegala osnutek versajskih mirovnih pogojev v francoskem in angleškem jeziku, av-tograme maršalov Focha, Petaina in Jof-fra ter Llovda Georgea, Petainov zadnji komunike, ki ga je podpisal sam in J o f f r o v o lastnoročno dnevno povelje v bitki ob Marni. Priloženo je bilo tudi pismo, ki ga je bil Lloyd George pisal Barthouju 1. 1922 in v katerem je izrazil nado, da se ne bo prijateljstvo med Francijo in Anglijo nikoli porušilo. Dražba se je izvršila v sloviti galeriji Carpentier. Za originalno izdajo Baude-lairejevih »Fleurs du mal« z lastnoročnim pesnikovim posvetilom so iztržili 7800 frankov, za originalno izdajo Flaubertove-ga romana »Madame Bovary« s posvetilom bratov Goncourtov pa 46.500 frankov. Osnutek versajske mirovne pogodbe z obrobnimi opazkami NVilsona, Clemenceauja, Focha in drugih podpisnikov pogodbe je šel za 41.500 frankov. Za vse prodane knjige in rokopise so iztržili skupno vsoto 3,727.750 fr. Pretirana snaga — vzrok bolezni Izpiranje nosa in čiščenje ušes Znani zdravnik za bolezni v ušesih, nosu in grlu prof. dr. Heinrich Neumann je imel te dni predavanje, v katerem se je bavil pred vsem z vprašanjem prehladnih bolezni. Mimo tega pa je povedal še mnogo zanimivih stvari, med katerimi je zbudila posebno pozornost pač trditev, da utegne tudi snaga škodovati, namreč če je pretirana. Sposobna je uničiti naravne varnostne priprave, ki jih ima telo zoper bolezni. Posebno izpiranje nosa je škodljivo. Večina ljudi si nos in ušesa čisti na povsem Šola beračev V Brnu so prijeli skupino majhnih dečkov, ki so beračili pod nadzorstvom dveh >vodij«. Oba vodja sta učila mladiče, kako naj beračijo in kje, imela sta v času, kadar niso beračili, prave tečaje o tem, kako naj se maskirajo, da bodo videti prav revni in kako naj markirajo razne pohabe. Izberačeni denar so dečki prinašali vodjama. ki sta polovico obdržala zase kot uč-nino... Gospa, Vaš soprog se muči in dela celi dan, da more vzdržavati svojo družino. Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče češče, — mu napravite veselje ter mu poleg kosila postavite na mizo tudi steklenico Radenske! Vaša pažnja bo nagrajena! napačen način. Glede ušes bi bilo zlasti omeniti, kako nevarno postane lahko sna-ženje zunanjega slušnega organa z ušesnimi žličkami, vsakovrstnimi majhnimi instrmenti in celo z vato ali drugim blagom .kakor delajo neizšolane pestunje z otroki. Na ta način nastanejo v zunanjem ušesu komaj z mikroskopom vidne praske, ki jih zasedejo bakterije in ustvarijo tako vhod za razne infekcije. Snaženje ušesa naj po predavateljevem mnenju ne gre globlje, nego to zmore z vlažno, čisto krpico zavarovani konec prsta. Neprijetno srečanje O generalu Plastirasu, ki je bil zapleten v zadnji upor na Grškem, a ni imel več časa, da bi v njem igral kakšno vlogo, pripoveduje naslednjo zgodbo. Te dni je stopil v Cannesu v majhno kavarno in naročil neko pijačo. Rad bi sedel, a vse mize so bile zasedene. L#e v nekem kotu je bil pri majhni mizi en stol prost, drugega je bil zasedel neki gost, ki je mirno pil svojo čašo vina. Tja se je napotil Plastiras. Hipoma pa je obstal, kakor da je vanj treščilo. Neznani gost ga je trdno pogledal v oči, ne da bi spregovoril besedo. Minuta je prešla. Potem je ubežni general udaril s petami skupaj, vojaško pozdravil, se obrnil in izginil. Gost, h kateremu ni sedel, je bil princ Nikolaj Grški, ki ga je Plastiras 1. 1922. kot diktator Grčije — obsodil na smrt... NEKAJ ZA VSE Koliko belajkovine potrebujemo na dan, še ni točno ugotovljeno. Voit pravi 118 g, Chittenden 50 do 60 g, Hindhede celo samo 16 do 35 g. Švedski zdravniki pravijo, da so šolski otroci, ki premalo spijo, za 25 odst. bolj bolni nego drugi. Rumena luč v delavnicah ima po novejših raziskovanjih dražilen vpliv ter povečuje delovno sposobnost. Človeški jezik sestoji iz 11 mišic. Ricinovo olje je bilo že starim Egipčanom zelo cenjeno zdravilo in obenem — delikatesa. Proti padavici pomagajo baje piki čebel, ki nabirajo med iz cvetov plemenitega kostanja. Za silo učinkuje baje tudi med iz teh cvetov vsak dan k zajtrku. Hrast kralja Aleksandra v Parizu Na Champsu de Mars v Parizu so te dni zasadili spominski hrast blagopokojnega kralja Aleksandra I. Na sliki drži lopato v roki poslanik Spalajkovič Ultrakratki val©?! za razdalje do 200 km — Velik pomen novega odkritja za televizijo Observatorij bostonskega vseučilišča je te dni sporočil, da mu je uspelo vzdrževati dalj časa brezžične zveze s 5-metrskimi valovi na daljavo skoraj 200 km. Vesti te vrste niso baš redke, doslej pa se je še vedno izkazalo, da ultrakratki va- iiseri ponesrečene guvernerka Nepričakovan epilog katastrofe ob Kongu — Nakit, ki prinaša nesrečo Letalska katastrofa, ki se je zgodila ob reki Kongu in ki je veljala življenje guvernerja Renarda, njegovo ženo in pet spremljevalcev, bo imela še nepričakovan epilog. Angleška zavarovalna družba Lloydsov je namreč od odvetniškega biroja, ki mu je skrbeti za zapuščino ponesrečene guvernerke, prejela poziv, naj plača preko 6 milijonov frankov zavarovalnine za biserni ogrlici, ki jih je guvernerka na svojem zadnjem potovanju imela baje s seboj. Guvernerka Renardova je bila vdova po ameriškem kralju mila Winburnu in zelo bogata. Samo obe biserni ogrlici izmed draguljev, ki jih je imela, so cenili na preko 6 milijonov frankov in za to ceno ju je tudi zavarovala. Ni pa še prav gotovo, da bo zavarovalnica to vsoto izplačala, kajti pravega Šahovski turnir s 700 igralci Na Dunaju se prične danes šahovski turnir, kakršnega v tem mestu in menda tudi drugod še niso imeli. 700 šahistov se bo borilo na istem prostora za mojstrske naslove. Turnir je priredila zveza dunajskih šahistovskih klubov, ki jih je okrog 50 z več nego 700 igralci. Ta turnir hoče biti demonstracija duševnega športa proti golemu telesnemu športu in ob tej priliki je predsednik zveze objavil tudi spomenico, v kateri govori o pomenu šaha za vzgojo širokih ljudskih mas in o potrebi, da bi ga odločilni činitelji čim bolj pospeševali. Angleži pri Hitlerju dokaza, da je imela guvernerka ogrlici s seboj, ni. Na kraju nesreče ju niso našli navzlic najbolj vestnemu iskanju. Pokojni-ca je baje večkrat dejala, da ji ti biseri, kadarkoli jih nosi. prinašajo nesrečo. Pred odletom jo je obhajala huda slutnja. Zavarovalnice so imele že večkrat opravka z odškodninskimi zahtevami zaradi draguljev ,ki so se izgubili na poletih, posebno pri letalskih nesrečah. Znana je letalska nesreča 1. 1930. pri Meophamu, kjer je bilo ubitih šest oseb. Med njimi sta bili vikomtesa E/dnam in neka Loefflerjeva. Dami sta imeli zagotovo za 100.000 funtov draguljev pri sebi, ki so bili tudi zavarovani. A ko so po katastrofi vse skrbno pregledali, so našli komaj nekoliko biserov, še danes ni pojasnjeno, kam je izginil klobuk ge. Loefflerjeve. V njem je bila skrita nad vse dragocena biserna ogrlica. Menijo, da je morda veter odnesel lahki poletni klobuk z vso njegovo drago vsebino daleč stran. Zavarovalnice so morale takrat plačati polno odškodnino za izgubljene dragulje. Požar v nunskem samo* stanu V kapeli ženskega samostana Sv. Vin-cencija v Londonu je izbruhnil te dni požar, ki se je razširil z neverjetno hitrico po vsej strehi. V kapeli je bilo baš 200 sirot, ki so jih nune takoj rešile, med požarom pa so odnašale na varno cerkveno posodje, slike in plastike v stalni nevarnosti, da se jim zruši goreča streha na glavo. Kapela je vsa razdejana gasilcem pa je uspelo, da so obvarovali ostala samostanska poslopja. Zgorel je tudi krasni oltar kapele, ki so ga prej nekoč razstavili celo v Parizu. S puščico ustreljena lepotna kraljica V znamenitem kopališču Palm Beach na Floridi se je nekoliko deklet zabavalo s streljanjem z lokom. Ena izmed puščic je zadela po nesTeči mlado Evelvno Horneve-vo, ki so jo šele pred kratkim izvolili za letošnjo lepotno kraljico Floride. Dekle je umrlo v nekoliko minutah, še preden so prihiteli zdravniki. Angleška delegata v Berlinu pri nemškem kancelar ju. Od leve proti desni; Eden, sir Simon, kancelar Hitler Prvo vatikansko letalo V Vatikansko mesto so pripeljali na tovornem avtu letalo »Sv. Peter«, ki ga je nemška Verska družba darovala za kato-! liški misijon v Afriki. Ta družba je v isti namen darovala že 6 letal, 100 avtomobilov in 100 motornih čolnov. Letalo je zgrajeno tudi za prevoz bolnikov. To je prvo leta-j lo, ki je prispelo v Vatikansko mesto, i kjer so ga za en dan razstavili, na kar so I ga ek3pedirali v Afriko. lovi niso uporabljivi za večje razdalje nego 30 do 50 km. Tokrat je videti, da bo vest ustrezala resnici, tem bolj ker daje nekaj pojasnila za doslej še neraziskane skrivnosti ultrakratkih valov. Pravi namreč, da z daljšimi ultrakratkimi valovi niso mogli doseči istih uspehov, že večkrat pa so razni strokovnjaki trdili, da imajo ultrakratki valovi določene dolžine nemara prar tako posebne lastnosti kakor neki daljši valovi. Ugotovili so n. pr., da se 40 metrski valovi manj absorbirajo nego 200metrski in sežejo torej dalje. Če so med ultraKratKlmi valovi is li ki bi dovoljevali zvezo na 200 in tudi več kilometrov, tedaj bi bila takšna ugotovitev že z ozirom na pomen teh valov za televizijo velikega pomena. Speča riba Neka raziskovalka Britskega muzeja se je vrnila iz Afrike z bogato zbirko kač, žab. ptic in drugih živali. Vse te živali so mrtve razen neke ribe, ki jo je prinesla s seboj v mokri zemlji. Ta riba spi in bodo v Londonu poskusili, da jo obude. Raziskovalka ne ve, kakšna riba bi bila to, pravi pa, da ima navado zakopati se v dobi suše v blato in prespati ves čas, dokler ne začuti novega vodovja. Pogrešani misijonarji se vračajo Dva angleška misijonarja, mož in žena, o katerih so pred časom poročali, da so ju ubili banditi na Kitajskem, sta se te dni vrnila v misijonski tabor iz notranjosti Kitajske. Za misijonarja in njegovo ženo so že imeli več črnih maš in tudi roditelji pogrešanih misijonarjev so bili prepričani, da sta njuna hči in sin mrtva. Najbolj zdrav ameriški mladenič V Ameriki so na nekem zdravstvenem tekmovanju priznali naslov in prvo nagrado »najbolj zdravega ameriškega mladeniča« lšletnemu Lelandu Monasmithu. Neka tovarna cigaret mu je ponudila takoj znatno vsoto, da bi smela njegovo sliko uporabiti v reklamo svojim izdelkom. Mladenič pa je to ponudbo odbil, čeprav ni samo zdrav, temveč tudi reven. A N E K D O T A L. 1927. se je Maurice Chevalier poročil z dražestno Tvonno Valleejevo, 1. 1932. so ta zakon v Parizu ločili. Sodnik je vprašal filmskega zvezdnika: »Zakaj se hočete ločiti?« Chevalier je odgovoril z mirnim nasmeškom; »Sit sem samotno-sti...« VSAK DAN ENA »Kruhek z maslom in mezgo — draga moja, ti zahtevaš preveč!« »Kako preveč — saj sva vendar dve in ti s tem prihraniva kos kruha!« « ŠPORT Jutrišnji nogomet v Ljubljani Na Primorju prijateljska tekma, na Hermesa in Jadranu prvenstveni tekmi Lepe in zan.mive so nogometne tekme i stil igre, pomanjkanje vigranosti med po- . r. i i-i .»M__1 n/tinimt linnaml chiaK npl-fll upr ldr^niA. za državno prvenstvo. Publika ima priliko spoznati najboljša moštva naše domovine Tega jutri na Hcrmcsovem igrišču siccr ne bo .vendar se bo odigrala tamkaj važna prvenstvena borba podsavezne lige. Hermes : Maribor Ali bo Hermesu uspelo odnesti dve ali vsaj eno piko? To bomo videli Dejstvo je. da se jutri sestaneta dva tekmeca, ki gojita tehnično igro. ki sta našemu nogometu dala mnogo dobrih sil in ki predvsem potrebujeta ročke. Posebno Hermes jc v tem pogledu i.a slabem, usoda mu m bila mila. Vsekakor .iaša publika prišla jutri na svoj račun, zlasti ker je vstopnina popularna Tekma se bo odigrala olj vsakem vremenu s pričetkom ob 14. na igrišču Hermesa Primorje : Policijski SK Primorjansko moštvo potrebuje nekaj močnejših prijateljskih tekem, to se je videlo v zadnjih dveh prvenstvenih borbah. Siccr ni bilo iz srečanj s Hajdukom in z BSKom pričakovati pozitivnega uspetia. Tudi nista rezultata porazna, lahko bi bilo šc hujše. Kar povzroča skrbi, je slab Vendar zopet — Planica Nemški Usti sc o naši skakalni tekmi v Planici do ponedeljka po 17. marcu molčali kot grob. Sem in tja smo mogli slediti vestem, da .sta brata P.uuda startala nekje v Nemčiji v skokih ali smuku; sicer pa nemška javnost za velike priprave v Planici kljub precej izdatni reklami ni smela izvedc-ti ničesar. Dan po tekmi pa je v uglednem dnevniku z vzorno urejeno .športno rubriko izšlo o nedeljskih skakalnih tekmah dvoje poročil, in sicer prvo vLdnejše o skoku preko 100 m v Ponte di Legno in drugo o samo« 94 - metrskem skoku v Planicki ( ?). Nehote se pri čitanju obeh teh precej skromnih vesti vsiljuje misel, da poročili nista prišli na skoraj brezpomembno mesto v listu kar tako slučajno. Posebno poučna pa je v tem pogledu beležka o pla-riLških tekmah, ki ugotavlja okoliščine in športne rezultate iz Planice dovolj objektivno — čeprav je Andersena prikrajšala za meter daljave —. pri tem pa pojasnjuje čitateljem »norveško« afero takole: i-Norveška zveza je v zadnji minuti vendar zopet prepovedala start, tako da so se morali Andersen in njegovi rojaki omejiti na to, da so svoje znanje pokazali izven konkurence.« Da so Nemci že davno z zavistjo gledali našo Planico in so tudi letos marsikje zastavil5 ves svoj vpilv, da so se prireditelji v Planici slednjič skoraj opotekli pred nenadno zopetno prepovedjo starta za Norvežane smo slutili že v naprej. Zdaj pa prihaja polagoma vsa resnica na dan! Kolikor n?m t?ga niso namignili prizadeti tekrner afer; sami. si zdaj že po časopisnih vesteh lAhJto ustvarimo ostalo sodbo sami. S svo„o edinstveno skakalno napravo v Planici smo zašli v vrtinec mednarodnih športnih intrig ki jim najbrž ne bomo mogli uiti drugače kot z enakimi ali še hujšimi. Triglavski smučarski tečaji Z letošnjo pomladjo obnovi vodja iliri-janske stalne smučarske šole v Planici inž. Jarša svoje alpinske tečaje po Triglavskem pogorju žc četrto leto. Letošnji program obsega: 1. Smučarski tečaj r.a Voglu 1500 do 1800 m od 31. marca do 7. aprila. Sestanek udeležencev je v nedeljo 31. marca opoldne v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Skupen odhod h koči na Voglu isto popoldne. Tečaj je namenjen predvsem onim. ki bi radi izpopolnili svoje znanje ter sc na izletih spoznali z našimi krasnimi alpskimi predeli. Število tečajnikov jc neomejeno. Pristop možen tudi tekom tednu. Skupen povratek je v nedeljo 7. aprila. Prijavnina znaša 150 Din. Dnevna oskrba 42 do 50 Din. 2. Alpinski smučarski tečaj pri 7. jezerih 1600 do 2300 m od 7. do 14. aprila, ■•estanck je v nedeljo 7. aprila popoldne v hotelu Zlaforog ob Bohinjskem jezeru. Skupen odhod ob S. zjutraj preko Planine na Kraju h Koči pri 7. jezerih. V tem tečaju se bo poučevala tehnika na strmini ter priredilo več krasnih izletov na Hriba-rice, za Kopico, Kal, pod Lepo Spico in na Pršivc. Zahteva se osnovno znanje alpinske tehnike in izdržljivost. Center tečaja je Koča pri 7. jezerih, število tečajnikov je omejeno. Skupen povratek v Bohinj v nedeljo 14 aprila. Prijavnina 150 Din. dnevna oskrba 50 do 60 Din 3. Turnj smučarski tečaj od 14. do 22. aprila. Sestanek je v nedeljo 14. aprila zvečer v hotelu Triglav v Mojstrani. Skupen odhod drugo jutro skozi Krmo. Prve dni vežbanje in ture v okolici Staničeve koče 2330 m in Krcdarice 2^50 m, tekom tedna selitev h Koči pri 7. jezerih in ture na okoliške vrhunce 22. aprila povratek v Bohinj. Število tečajnikov je omejeno. Prijavnina 200 Din Dnevna oskrba 50 do 60 Din. Pogoj za udeležbo je vztrajnost, zkušenost v gorah ter popolno obvladanje plužnih lokov. Vsi tečaji se izvedejo z več učitelji. Oprema: kompletna smučarska, kože. voski naočniki krema za sončenje, vetrnt ;r>pič. dvojno perilo. S seboj planinske legitimacije. Nosači se na zahtevo preskrbe v dolinskih postojankah Pristojbina dnevno 80 dinarjev pri maksimalnih 20 kg. Priiave «e zaključijo 3 dni pred pričetkom vsaketja tečaja Naslov: Inž. Janko Janša 1 savezni smučarski učitelj, do 2S marca Planica - Rateče, od 29 marca Sv Janez ob Bohinjskem jezeru. edinimi linijami sploh nekaj več igranja. Sam trening brez iger ni bil dovolj, to smo jasno videli. Moštvo zagrebških policajccv je prav dober partner za tak poskus. V njegovem moštvu je nekaj prav dobrih igralcev, tako hvali kritika srednjega krilca kot najboljšega Zagrebčana na tem mestu. Črno-beli bodo predvsem poskusili z drugo formacijo napada, ki je v dveh ligaških tekmah najslabše odrezal Pred dvema tekmama z BASKom in tretjo s Concordijo je potrebna remedura v tem delu moštva. Jutri bo tekma s Policijskim pokazala, ali razpolagajo črno-beli z močmi, ki lahko popravijo njihovo prvo vrsto. Jadran : Reka V nedeljo ob l<5. se spoprjmeta ia dragoceni točki na inrišču Jadrana v Koleziji gori imenovana kluba. Borba bo vseskozi napeta in zanimiva, ker si bosta obe moštvi potrudili priborit; si zmago. Jadran in Reka sta ojačena s starimi znanimi igrači, kakor Dolfe Lrman itd Tudi glede tehnične strani igranja bo prišlo občinstvo na svoj račun, ker sta obe moštvi znani no svoji solidni igri. V predtekmi nastopita rezervni moštvi omenjenih klubov. Službene objave LNP (Seja u. o. 22. marca 1935). Navzoč5 dr Kosti Kuret. Runtič, Novak. Logar Juffpvaee Kačar Dorčec. Kern. Malovrh. Bu;jevič. Skalar, Slanovec. Sla- mič Na predlog komisije, ki je pregledala isrišče Šoštanja, se igrišče verificira za vse (<:!"Pe. Na podlagi dopisa Mure št. 40 od 15. marca se poziva Gradjanski, da povrne Muri znefeek 57.50 Din oskrbnih stroškov za igralca Franca šariča; Gradjanski pa naj vloži prošujo na p. f. LNP za povrnitev stroškov. — Na tozadevna dopisa se pozivata Ilirija in Slovan, da na svojih igriščih napravita vsaj začasno barijero event. z vrvmi. Zavrne se protest Trbovlja proti ukrepom 00 Trbovlje št. 26 od 11. marca, ker ni taksiran. Poziva se SK Ptuj, da v tekn osmih dni odjavi g. Hreščaka kot igralca, sicer ga bo moral LNP razrešiti funkcije v OO Maribor. Prijava SK Panonije, Ljubljana, v članstvo JNS se ne more vzeti na znanje, ker je vložena po sklepu skupščine JNS od 24. februarja, s katerim sklepom je uveden numerus clausus za okoliš policijske uprave v Ljubljani. Prijava TSK Moste se odstopi v rešitev JNS. Zabeležijo se novi odbori klubov: Radomlje, predsednik g. Pirš Franc, tajnik g. Krištof Stane; Rapid, predsednik g. dr. Oton Blanke, tajnik g. Avgust Amon, naslov Ernest Franki, Vetrinjska 5; Rudar, predsednik g. Blagoje Blanc, tajnik g. Slavko Dolanc; Korotan-Ljubljana, predsednik g. Silvester Petrič, tajnik g. Franc Skuhala, naslov Ljubljana-Rakovnik. Potrjujejo se dopisi: Maribor št. 48 od 9. marca in 52 od 14. marca; JNS 113 od 12. marca; dopis Trbovlja št. 24 12. marca se dostavi JNS. Ostali dopisi se rešijo pismeno. ro 5 Z4, toCka 6 podsaveznih pravil se razrešita gg. Zupane Franc in Cigler Jakob iz poslovnega odnosno upravnega odbora ter se na njuni mesti imenujeta v poslovni odbor g. Savo Sancin, v upravni odbor g. Rot. Vzame se na znanje poročilo g. Knreta o sestanku ljubljanskih drugorazrednih klubov 22. marca v tajniških prostorih LNP. Imenuje se novi odbor Okrožnega odbora Trbovlje: predsednik Klenovšek, odborniki Bostič, Miklavčič, Kuhar, Hvala, Krhlikar, Vozelj, Lipovšek, Dolanc, Drolc, Pufler, Zupan (Svoboda), Glina. Ta odbor naj se na svoji prvi seji konstituira, ostal! odborniki se bodo imenovali na prihodnji seji u o. V smislu sklepa zadnje savezne skupščine se imenujejo v sodniški odbor pri LNP 6s. gg Ramovž, Lukažič in Vidic. Pozivajo se klubi, da dostavijo podsa-vezu dopise, kl so namenjeni JNS ali drugim instancam, in duplo, sicer se bodo take vloge v bodoče klubom vračale. — Tajnik I. Službeno iz SOLNP. Mesto zadržanega ss. Jordana se delegira za tekmo Hermes : Maribor g. Šetina. V Murski Soboti za tekmo ČSK : Mura se delegira g. Turk. V Trbovljah ob 16. na igrišču Amaterja za tekmo Amater : Atletiki se delegira g. Božič. V Domžalah ob 14.30. igrišče Diska za tekmo Disk : Mars se delegira g. Miiler Lado Za stranske sodnike v nedeljo 31. t m. se delegirajo Ljubljana, igrišče Hermesa ob 14 Hermes : Maribor gg. Hudales in Kemperle igrišče Slovana ob 10. Sloga Slavija gg. Kos Emil in Goli Milan, igrišče Korotana ob 16 Korotan : Slovan gg Martelanc in Benedetič Stanko, igrišče Primorja ob 10 Svoboda : Grafika gg Jamnik Ciril in Pokorn Stane, ob 16. Primorje : Policijski gg Sketelj Janko in Drašler Ivan igrišče Jadrana ob 16. Jadran : Reka gg Guzina Aleksander in Košar Jože. V Mariboru igrišče Rapida ob 16. Rapid : Železničar Šenica Rudolf in Perin Hinko Ramovž 1 r.. tajnik. Zbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. V ponedeljek ob 30.30 redna odborova seja v lovski sobi restavracije Slamič. Službeno iz LNP Prošnji Panonije za odgoditev tekme z Dravo se ne more ugoditi, ker ni pristanka Drave Članske izkaznice prejme Panonija pravočasno. Službujoči odborniki, določeni za nedeljske tekme. naj se tekom popoldneva zglasijo v tajništvu podsaveza. da prevzamejo tiskovine za službena poročila. — Tajnik II. Cross-country za državno prvenstvo bo v nedeljo 7 aprila v Celju pod pokroviteljstvom mestne >bčine celjske ki je pokazala za športno gibanje v Celju veliko zanimanje Proga se bo pričela predvidoma na športnem igrišču pri »Skalni kleti«, nato bo tekla v dolino za hribom sv. Jožefa. kjer bo več rund po 2 km, potem pa bo tekla nazaj na športno igrišče. Sodniški zbor bo iz Ljubljane, Maribora in Celja. Udeležba se obeta iz Ljubljane, Maribora. Zasreba, Beograda, Pančeva itd Za prireditev vlada v Celiu veliko zanimanje Nedellskl nogomet v Celin Jutri ob 10 se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Železničarjem iz Zagreba in SK Celjem Ker so gostje v dobri formi in bodo tudi Celjani nastopili s komplento postavo, bo tekma gotovo zelo zanimiva Najodličnejia toaletna mila, kar najbolj priporočljiva zlasti za dame so RIVIERA — SAPOLIV RIVIERA — PERLE RIVIERA — FLORIDA — SPECI J AL RIVIERA — MLEČNO MILO Iz lilijinega mleka In mlečne kreme RIVIERA MILA SO IZDELANA PO KEMIČNIH STROKOVNJAKIH IZ NA™™" ^H SUROVIN IN PO NAJBOLJŠI FRANCOSKI METODI. Zahtevajte povsod samo RIVIERA TOALETNA IN MEDICINALNA MILA in napeta. V nedeljo ob 14 pa se bo pričela na Olimpovcm igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem. Dvoje zanimivih gostovanj v Trbovljah. Za nedeljo 31. t. m. je SK Amater povabil na svoje zeleno polje moštvo SK Atletika iz Celja. Za to tekmo vlada po vsej dolini veliko zanimanje. Za velikonočne praznike pa se obeta Trbovljam prava športna senzacija. Takrat bo gostovala znamenita Concordia iz Zagreba. Na ta obisk, ki bo pomenil brez dvoma velik dogodek v športnem življenju rudarskih revirjev, opozarjamo že danes. SK Ilirija (nogometna sekcija). Juniorji igrajo v nedeljo ob 9 na Mladiki. V soboto med 16. in 18. naj dvignejo na Stadionu opremo: Bačak (Kos), Vodnik, Žar-gi, Acko, Pepe, Mlakar. Drago, Stojano-vič, Boris, Eržen. Vovk, Hacler, rez.: Lo-višček in Švajger. Na Mladiki se javite pol ure pred tfkmo. — Rezerva gostuje jutri dopoldne v Trbovljah pri SK Dobrni; sestava moštva v članski knjigi, opremo prevzeti danes na Stadionu, zbirališče ob 7. zjutraj na koloddoru. ŽSK Hermes. Redni občni zbor kluba v nedeljo 31. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Žel. glasb, društva Sloge. Ljubljanski dvor. Poziva se celokupno članstvo kluba, da se istega zanesljivo udeleži. Kratka seja c. o. v nedeljo ob 8.15 pred občnim zborom v dvorani. — (Nogometna sekcija.) Jutri ob 13. morajo biti na igrišču: Oblak, Klančnik, Košmerl. Sočan. Košeni-na, Kretič, Rihter, Makorel, Primer, Brodnik, Derenda, Kariž Zalokar, Daneu, Fer-jan. Blagajno vodi g. Lauš. Biljeter Žane. SK Reka. Jutri ob 13.30 morajo biti v naši garderobi: Jaka (Bertl) Dane. Tone, Lukman R., Korli. Kokolj, Bojan T., Rož-manc, Cankar, Bojan Z. in Stane. Ob 14.30: Nani, Ivan, Drage, Korle, Kamilo, Tine, Edo, Milo. Franci, Zinke. SK Mars. V nedeljo gostujemo v Kranju v postavi: Ive, Klingenstein, Dolinar. Ivo. Zupane. Kranjc, Vrhove, Janez, Zigon, Perko, Trčck, Stane, Caleari. igralci morajo biti na kolodvoru ob 11.45, dvignite opremo dopoldne. V Domžalah ne igramo. SK Slovan. V nedeljo ob 14. naj bodo na igrišču Korotana: Franetič. Jerančič, Martinčic, Pere, Kobal, Rotič, Frkov, Sinček, Poznik, Sluga, Žemljic in Lukman. Ob 15. naj bodo istotam: Vasiljevič. Ko-baL Grm, Dečman, Kolarič, Poljšak, Thu-ma, Jankovič, Gerjol, Por, Stojanovič. Stranski sodnik Batič: reditelji: čerček, Uhan. Prelc, Smole. Opremo preskrbi gospodar. SK Sloga (nogometna sekcija). V nedeljo ob 8. igra predtekmo rez. Sloge : rez. Slavije. Zaradi postave naj se igralci udeleže sestanka danes ob 19. v klubskem lokalu Masarvkova c. 15. SK Slavija. Odborova seja bo drevi ob 20. v restavraciji hotela Slon. Občni zbor Slalom kluba 34. Redni občni zbor Slalom kluba 34 bo v petek 12. aprila ob 20. z običajnim dnevnim redom. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Kraj, kjer se bo občni zbor vršil, bo pravočasno objavljen. Tenis sekcija SK Celja sporoča, da prične teniška sezona 1. aprila in poziva vse lanske igralce, kakor tudi nove interesente, da prijavijo svoj pristop in izrazijo želje glede razporeda igralnih ur. Sezonska najemnina za uporabo teniških prostorov znaša 250 Din, za uradnike 200 dinarjev ter za dijake jn mladino 100 Din. Najemnino se dovoli plačevati tudi v mesečnih obrokih. Ustne ali pismene prijave je nasloviti načelniku tenis sekcije SK Celja na naslov: Juvan Milan, bolniška blagajna. Celje. Prijave tudi vsako popoldne na teniškem prostoru. SK Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko tekmo v Zalogu se določajo naslednji igrači: Šiftar čad. Kovač. Janežič Miha, Franc, Može, Jovič, Miro, Bitenc, Zabret Amon, Škerlj, Pire. Zbirališče na igrišču ob 12.30 Rezerva odhod ob 11.30 SK Radomlje. V nedeljo ob 15.30 igramo s Kamnikom v Kamniku. Naslednji igralci naj bodo ob 15. v garderobi: Papler, Jerman III., Ulčar, Anžič, Jerman II., Pirš II„ Krištof. Šesek. Jerman I., Kočar. Pirš I Vremensko poročilo s Kofe: Snega 1 m. smuka prav dobra. Iz življenja na dežel? Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3 uri popoldne) veleopereto v filmu »Pesem o sreči« Dodatka: najnovejši žurnal in barvana Silly. Sledi; dr. Mabuse. Iz Tržiča č— Podružnica Slovenskega planinskega društva je imela nedavno svoj občni zbor, ki ga je vodil poslevodeči podpredsednik banski svetnik g. Snoj. Občnega zbora sc je udeležilo 74 članov. Po poročilih odbornikov, ki so bila soglasno sprejeta, jc odbor dobil razrjšnico. Pri novih volitvah jc bil izvoljen z veliko večino za predsednika g. dr. Elbcrt. č— Dan nesreč je bil četrtek. Dopoldne je gorelo v Goricah in so prihiteli ra pomoč gasilci tudi iz Kranja. Kokrice in predilnicc. Pogorel je del posestva pri »Kozlu« in bo zavarovalnina morda krila nastalo škodo. Vzroke požara preiskuje orožništvo. — Na Zelenici si je neka Ljubljančanka po golem naključju zlomila nogo in so io morali z avtomobilom odpeljati v ljubljansko bolnišnico. — Tretja nesreča pa se je pripetila popoldne na Konternici pri Dekliškem domu. Neki kolesar, ki je privozil po klancu, je povozil gospo Švikertovo, ki je šla po cesti s svojo malo vnukinjo. Tudi kolesar se je pri padcu poškodoval. č— Kino predvaja danes ob pol 9. uri in jutri v nedeljo ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer velefilm »Za domovino« (Rebel) Iz Kamnika ka_ Spomin pesnika Antona Medveda proslavi Kamniška čitalnica z uprizoritvijo njegovega dela s-črnošolec« danes 30. in jutri v nedeljo 31. t. m. Iz Hrastnika h_ Kino Sokol predvaja danes in jutri v nedeljo veleruski film »Volga - Volga« in kulturni film in tednik. Iz Ptuja j— Polovična voznina za sresko kmetijsko razstavo v Ptuju. Odbor sreske kmetijske razstave, ki bo y Ptuju od 28. septembra do 6. oktobra, je sprejel obvestilo, da je prometno ministrstvo odobrilo polovično voznino po železnici z veljavnostjo za odpotovanje od 26. septembra do 6. oktobra in za povratek v času od 28. septembra do S. oktobra. j— V cvetu mladosti, stara komaj 25 let, je preminula v ptujski bolnišnici gdč. Vlasta Brevlova, hči mojstra tvorniee »Petovia« z Brega pri Ptuju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! j— Naše poročilo o obsodbi pokončeval-cev čebel popravljamo v toliko, da je bil obsojen na šest tednov zapora Vajda Jožef iz Bukovcev in ne Vajda Jožef iz Stojn-cev. kateremu nismo hoteli delati krivice. KONJICE. 85 letnico prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masarvka smo obhajali tudi pri nas v Konjicah na prav slovesen način. Sokolsko društvo je priredilo svečano proslavo v lepo okrašeni dvorani Narodnega doma. Proslave se je udeležilo vse zavedno članstvo ter precej drugega občinstva. Br Vedlin je pozdravil vse navzoče, zlasti bivšega neumornega starosto dr. Mejaka, ki je iz Gornjega grada prihitel v našo sredo. Sokolič Fric je lepo deklamiral priložnostni pozdrav slav-ljencu. Sokolski orkester je igral več komadov iz opere »Prodana neevsta« pod spretno taktirko g. Emila Perca. O Masa-rvku kot filozofu, učitelju, sociologu, državniku in Sokolu je predaval dr. Ervin Mejak. Lepi večer jc zaključil naš neumorni sokolski orkester s »Hej Slovani« ter našo in češkoslovaško državno himno. Po oficielnem delu se je razvil prijeten družabni večer. RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja danes v soboto ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. največji film angleške produkcije »Galipolje«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. VRANSKO. V nedeljo 17. t. m. je bil v Kapli pri Vranskem nastop bližnjih pevskih zborov. Pobudo za to pomembno prireditev je dal pevski odsek Sokolske čete iz št. jurja. Dvorana pri Radišku je bila nabito polna poslušalcev iz vseh krajev Letošnje DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION je od 30. III. v prometu, JE OKUSNO, HRANIVO IN ZDRAVO! Posebno se priporoča materam kot okrepčevalna pijača! Vranskega okraja. Zbor domača čete je nastopil z desetimi narodnimi in umetnimi moškimi zbori zelo disciplinirano, z lepim podavanjem Glasovi, četudi večinoma novincev, se dobro ujemajo. Prvi nastop je pokazal, da bo zbor dos^gei šc prav lepe uspehe. Občinstvo ni štedilo z zasluženo pohvalo, posebno pri Borih'-, kompoziciji vranskega učitelja br. F. Skoka. — Vran-ska Vila je nastopila z ženskim zbororn. Potrdila in dvignila je svoj sloves. Pevski zbor iz št Rupc-rta razpolaga s posebno dobrimi basi. ki bi pri manj težkih skladbah prišli še bolj do veljave. »Savinjski Zvon Na svidenje!« Sokol Sokolsko drušfvo Ljubljana III za Bežigradom obvešča vse svoje članstvo, da so po odredbi Saveza SIKJ z dne 7. februarja t I. društvene legitimacije neveljavne, če nimajo potrdila društvene uprave o vplačani članarini. Zato pozivamo bratsko članstvo, da predloži legitimacije v potrditev v društvenem tajništvu, ki posluje vsak torek in četrtek od pol 19. do 20. Od srca se bodo smejali Vičctni, ko pri de k njim na obisk Šentjakobski »Matajev Matija«. To izvrstno uspelo veseloigro /prizori Šentjakobski gledali-ki oder ju trišnjo nedeljo ob 20. nn Sokolskem odru na Viču. Vstopnice so v prodaji v trgovini Jeločn;k. v nedeljo pa v društve nem domu. Radio Sobota. 30. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12,V): Poročila. — 13: Cas, plošče. — 1H: Radio - orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. .Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.',H): Nacionalna ura. — 2(>: Zunanjepolitični pretrled (Egipt-ska Helena«. — 23: Ples. — KSNIGSBERG 19.10: Romantična jjlasba. — 20.15: Operetni večer. _ 22.30: Ples. — STUTTGART 20.15: Pester program. — 22.30: Ples__ 24: Nočni koncert. — RIM 17.10: Mešan glasbeni program. — 21: Prenos opere iz gledališča. *itva IMO JUGOSLAVIJO Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ah v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da naprav) vsako obutev nepremočljivo. Dobiva se pri tvrdki A.. GOREČ d. z o. z. Ljubljana. Tyrševa cesta 1. POTNIKA ZA SLOVENTTO. Veletrgovina manufaktu* išče za takoj resnega, dobro uvedenega potnika z prvovrstnimi referencami, v pi Idejo samo strokovnjaki, ki sc tudi zaclnjt potovali za veletrgovina manufaktm« De-taljne ponudbe pou Dugogo^ičv.p n r -u-fakturist« nn Pnblicitas d. d., \ tlici 9 2718 3* ac. w Sobota", 50. iTI. T93?J L. WOUfxFa W Pokonci glavo Arletta Laribaudova je bila pri jedi zabavna tovarišica, ki 6e ji ni zdelo potrebno skrivati d' Ormessonu, da bi imel pri njej upanje; a d'Ormesson je ostal malobeseden in zatopljen vase. Naj je hotel ali ne, spet in spet je moral misliti na Šarloto, ki je v tem trenutku nemara drugovala vojvodi Sancedillskemu — kri mu je zavrela, kolikorkrat je pomislil na to. D' Ormesson se je nanagloma poslovil od Arlette Laribaudove in se z žalostnim srcem vrnil v Nizzo. Nekaj ur je brez cilja blodil po mestu in prišel tako tudi na železniško postajo. Ekspresni vlak za Pariz je bil baš pripravljen. Vroče koprne-nje, da bi se s tem vlakom odpeljal k Charlyji, je pograbilo d' Ormessona, čeprav je vedel, da je nemogoče in da ne more izbrisati tega, kar se je zgodilo. D'Ormesson je čakal, dokler ni vlak odpeljal, nato pa krenil v svoj hotel. Drugo jutro je že mirneje in hladneje gledal na stvari. Življenje je zadajalo vsakemu človeku naloge, ki jih je bilo treba izpolniti. Bile so hujše nesreče kakor izgubiti ljubico, pa naj je bila še tako plavolasa. D' Ormesson se je premagal in spet obrzdal svoje živce, a trudna lenoba mu ni hotela izginiti iz krvi. Mnogo dni je prebil na izprehodih in vožnjah s čolnom; kakor starci, je tudi on posedal po solnčnih klopeh, držal v roki časnik, ne da bi ga bral, in strmel v morje. Bilo je, kakor da bi bil popolnoma pozabil, s kakšnim namenom se je bil pripeljal v Nizzo. Karte so bile izgubile svoj čar. Spet je srečal Arletto Laribaudovo; postala je njegova ljubica, CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. * Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. očarljiva, prijetna ljubica, a nobeden njenih objemov mu ni pustil v duši drugega kakor žalost Tudi vonj ženstva je bil zanj obledel. Neko popoldne, ko je d' Ormesson stopil iz hiše, je opazil lep potni avtomobil, ki je čakal pred hotelom. Kot strasten avtomobi-list je pristopil k stroju in ga jel radovedno ogledovati. Bil je velik lokomobilni voz, tipa. kakršne d' Ormesson še ni bil videl. Šofer, skromen mlad človek, mu je drage volje pojasnil razne tehniške podrobnosti, ki so bile d' Ormessonu neznane. Med tem razgovorom se je približal lastnik voza; bil je Frank Ditmar, in naneslo je, da sta se gospoda zapletla v vljuden razgovor in se nazadnje predstavila drug drugemu. Ko je d' Ormesson začul ime Ditmar, se mu je srčna mišica v grozi skrčila, kakor da bi ga bil ta mah dosegel Charlyjin glas. Sele čez nekaj časa je vstalo v njem vprašanje, ali je mogoče, da bi bil ta Američan v kaki zvezi s Šarloto Ditmarjevo. Frank Ditmar, ki mu je vedenje mladega Francoza očividno ugajalo, je povabil d'Ormessona na majhno vožnjo; hotel mu je dati priliko, da preizkusi mirni in brezšumni tek stroja in njegovo hitrost. D' Ormesson je ves vesel sprejel povabilo. Spotoma sta vljudno in ustanovljeno kramljala — kakor se pogovarjajo svetovnjaki. Ko sta pa prišla v La Turbie, je d'Ormesson povedal, da je živel nekaj časa v Berlinu. >V Berlinu sem se celo seznanil z gospodom, ki se je pisal tako kakor vi, Mr. Ditmar.« >Ime Ditmar ni Bog si ga vedi kako redko v Nemčiji, gospod vikont.« >Imel sem vas za Američana, Mr. Ditmar,« je previdno rekel d' Ormesson. >Nemec sem.« Spet je čutil d' Ormesson, kako mu je v srcu nekaj tiho vztre- iT fmSu Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T\Z~m Vaš voz čudovito teče, Mr. Ditmar.« >Zelo zadovoljen sem z njim, gospod vikont.« »Ali smem vprašati, Mr. Ditmar, kam potujete?« Frank Ditmar se je otožno nasmehnil. >Sam ne vem, gospod vikont. Brez posebnega cilja potujem po stari Evropi tja v en dan — na izprehod.« D' Ormesson je globoko zasopel. >Sami, Mr. Ditmar?« >Sam, gospod vikont.« Frank je gledal čez hladilnik naravnost predse. »Ženo sem izgubil.« D' Ormessona je zazeblo. Popolnoma jasno se mu ie zazdelo, da je njegov sosed Charlyjin mož. »Kaka nesreča, Mr. Ditmar!« »Da, moja žena je nenadoma umrla.« D' Ormesson je brezumno zastrmel v Franka Ditmarja. Charlv je bila uinrla? Kako bi bilo to mogoče? Zakaj mu ni bil Sancedilla ničesar sporočil o tem? »V Parizu?« je vprašal z glasom hripavim od strahu Ditmar ga je začudeno pogledal. »Ne, v Newyorku. Kako vam je prišel Pariz na misel, gospod vikont?« »Mislil sem, da živite v Parizu, Mr. Ditmar,« je odvrnil d' Ormesson, in rdečica mu je pritisnila v obraz, tolikanj ga je osre" čevala gotovost, da Charly ne more biti žena tega moža, ki jc umrla v Newyorku. Kako neumna je bila vobee misel, da bi utegnila biti Charly in Mr. Ditmar v kaki zvezi! Takih romantičnih naključij življenje ne pozna. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana. Do Velike noči bomo odprodali ca 20@@ parov damskih moških in otroških prvovrstnih čevljev po 20—30% znižanih cenah Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako cenenih »JARA« čevljev. Velika zaloga! Velika izbira! PRODAJALNE „JARA": LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 20 MARIBOR: Gosposka ul. 18 pri firmi Martine ZAGREB: Hica 60 2765 Beseda I Oin, davek 2 Oin, ca šifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Dekle pridno in pošteno, staro 20—;30 let, vajeno kuhe in vft h hišnih del. dobi takoj službo na deželi. Ponudbe na oglasni od'it 1 • k »Jutra« pod značko »Poštena 20«. 5861-1 Trg. pomočnika »prejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Vojaščine prosti imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko >špe-c-erist 900i. 507S-1 Brivskega pomočnika (co) dobro verziranega v vodni, železni in trajni onriulaciji sprejmem takoj 8 brano in stanovanjem v hiši. Plačam dobro. — Karol Doležai, brivski mojster — Jezica-Sfuižice 150 pri Ljubljani. 6037-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega v velikih delih, sprejme takoj tvrdka Drago ?ehwab na Aleksandrovi cesti štev. 7 6031-1 Šivilja ki zna na stroj entlati, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«. 6053*1 Mladega brivskega pomočnika dobrega delavca, z lepim nastopom in znanjem nemščine sprejme Janko Mez-nnrič. Jesenice. 600(5-1 Mesar. pomočnika dobrega sekača sprejmem. Istotam ugodno naprodaj mesarski hladilnik event. tudi na knjižico. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6041-tl Gospodinjo starejšo samostojno žensko fnad 45 let) sposobno voditi gospodinjstvo in streči 75 lc-t stari gospe, iščem za Ljubljano, i onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna postrežba«. 5960-1 Postrežnico veščo kuhanja, iščem za takoj k porodnici in otroku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6C77h1 Beseda 50 para, davek J Oin, ta šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši tnesek >2 Din. Ravnatelj trg. šole bi rad preskrbel službo prav potrebni absolventinji Cenj. vprašanja: Jos. Go-gala, Gregorčičeva nI. 29. G040-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel e-v. rabljen, Strdbel Eko-nie št. 2 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kotel«. 5S76-7 Otroški voziček omaro za obleko in šivalni stroj kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cimpreje«. 6043-7 G Th Rotman: Brata Smuka Naša bratca sta se torej odpeljala v mesto nazaj, Peter spredaj. Izidor pa za njim, na vse pretege se trudeč, da bi ohranil ravnotežje. Za ubogega trgovca z motorji nista imela dobre besede; blagor nesrečnežu. da ni slišal kozjih molitvic, ki sta jih stresla na njegovo glavo. Nato pa fi lzido'1 zdajci presenečeno vzkliknil. Vacuum aparat z zračno črpalko (eca 200—300 1) kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vacuum aparat«. 6029-7 Tovarne! Kupujem partije ali blago z napakami ln ostanke — nogavice, sukno, svilo In drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Samardži". Ljubljana — poštni predal 30S. 4S63-7 Perutnino za zakolj v vsaki množini knpuje priznana in upeljana tvrdka. Le resni nakupovalci naj stavijo ponudbe pod šifro »Perutnina« na oglas, oddelek »Jutra«. 5573-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnike iščem za takoj. Oglasiti se v nedeljo na Vodovodni cesti štev. 44/1, desno. 6044-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pozor, gasilci! Ugodno Vam dobavim čepice, pasove in sukno za uniforme. Zahtevajte ponudbo. Senčar Metod, štri-gova. 3600-6 Razprodaja sadnega drevja! Visokodebelne jablane in visokodebelne žlahtne bru ške. visoke in nizke viš nje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi, Ljubljana Novi trg 3. — Po železni ci najmanj 10 dreves. 5904-6 Športne suknjiče prlma a 98 Din. p um par ce, modne tilače Itd kupite zek) ugodno p Preskerlu, LJubljana Sv Petra 14 31 6 Dve obleki dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo. kakciT tudi fotoaparat Voigtl&nder, jubilarko, odlično ohranjeno, prodam. Na ogled v vili Jas pod Rožnikom, cesta I štev. 9. 60556-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Mestne hranilnice Kamnik kupim proti gotovini >>b prevzemu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovino plačam«. 5877-16 10.000 Din posodim proti 5 % obresti na prvo ali dobro drago mesto hiše t Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestnik«. 5936-16 Pleteno garnituro poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6075-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din Diesel-motor 5—10 Ks kupim. Ponudbe z navedbo znamke, cene. stanja in uporabe poslat' n3 naslov: Stopar AU<' Letuš, Šmartno ob Paki. 6065-H Hranilne knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske, Mestne hranilnice ljubljanske in Kmetske posojilnice ljubljanske kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam v gotovini takoj«. 59-'39-i)6 Do 300.000 Din posojila iščem. Popolnoma sigurno večkratno kritje in vknjižba na prvo mesto. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Kapital 300«. 5928-16 Vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske (27.000 Din) prodam najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 2T7.000 Din«. 6005-16 Plačam 100% za knjige Mestne in Banovinske hranilnice ljubljanske, proti mesečnemu odplačevanju. — Garancijska vknjižba na prvo mesto nepremičnine 1.000.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo ugodno plačam«. 5979-116 Beseda 1 Din, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Gostilno dobro idočo v industrijskem kraju n3 Koroškem takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odkupnina«. 601i2-U9 Urarji! V prometnem kraju oddam lokal z vsem inventarjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna nizka cena«. 6051-19 Velika skladišča zidano, poleg postaj«, is gostilno dam ▼ najem ali prodam. Ugodno za manjšo tvorni-co, skladišče gradbenega materijala, žita, gospodarskih strojev ali slično. — Pojasnila daj« Ivo Vrane-šič, Sunja. 58&4-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Posestvo in razne parcele naprodaj Vzamejo se vložne knjižice Kmečke in Ljudske posojilnice v Ljubljani, Mestne hranilnice ljubljanske ter Posojilnice v Ribnici. Pojasnila daje I. Oražem v Mostah. 6020-20 M1HEE&E1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. u iifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dtn. Sobo takoj oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, 5965-3B Sobo lepo opremljeno, sončJKi, parketinmo, 7 minut od gl. pošte takoj oddam. Gra-daška 8. 6033-33 Sobo s »epariranim vhodom, v centru meeta oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6080-33 Sobo strogo separirano oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6046-33 Separirano sobo lepo in solnčno, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6054-33 Dvosobni lokal na Miklošičevi cesti oddam Poizve se na Miklošičevi cesti 4/U desno. 6033-1S Čisto, mirno sobo s separatnim vhodom, oddam z vso oskrbo, perilom itd. posamezni osebi ali zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 0049-33 Sobo z vbodom s stopnišča takoj ugodno oddam v Stre-Iiški ulici 32/1. 604f7-r33 Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, ta iifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Din. Starejši gospod išče s 1. majem 2 prazni, parketirani sobi, n« daJeč od centra in cestne železnice, v lepi in mirni legi pritličja ali I. nadstropja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. 5986-23/a Gospodična išče v centru mesta udobno opremljeno sobo g posebnim vhodom in vso oskrbo. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum 35«. 5601-23/a V Celju išče gospodična s 1. aprilom prazno ali oenejšo opremljeno sobo e posebnim vhodom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »V mestu«. 9067-a3/a Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šitro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, v mestu ali na periferiji iščem. Rebolj, Gosposvetska c. 113 — trgovina. 90&2-31Va QQ£nEBB2D Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din. Trisob. stanovanje komfortno, v centru mesta oddam s 1. majem t. 1. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5987-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam. Poizve se v menjalnici na Tvrše-vi cesti 31. 6CČ8-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico in drugimi pritiklinami oddam takoj ali s 1. majem. Poizve se na Vodovodni cesti štev. 36. 6031-31 IZURJENEGA STROJNIKA išče veliko tekstilno podjetje za samostojno upravljanje pogonske naprave: 4 parnih kotlov sistema Babcock & Wilcox 2 stabilnih parnih strojev in lokomobile (Wolf) 2 Dieslovih motorjev (Christoph Unmack in Buldogg) 2 motorjev na vpojni plin, električnih naprav stalnega in izmeničnega toka z motorji in električno centralo. Strojne delavnice za postrežbo strojev in delov. Samo resne, popolnoma samostojne in izkušene moči pridejo v po-štev. Ponudbe s sliko in navedbo plačilnih pogojev pod »Mašinista 354« na Propaganda a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409. 2728 MEVKA MAJDICEVA roj. JEREB naznanja v svojem ter v imenu brata ANTONA in sestre ANGELE in ostalega sorodstva žalostno vest, da je danes ob uri naš srčnoljubljeni dobri ata, brat, stari oče, stric, itd., gospod ANTON JEREB USNJAR, TRGOVEC IN POSESTNIK po dolgoletnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v visoki starosti 79 let, mirno v Gospodu zaspal. K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 31. marca, ob 4. uri popoldne na pokopališče na Žale. Prosimo za tiho sožalje! Kamnik, dne 29. marca 1935. 2757 Žalujoči ostali. Pogrebni zavod Julij Weibl, Kamnik. Nekoliko kapljic Eau de Botot v čaši vode daje mlečnobelo tekočino prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla desin-ficira in ugonablja škodljive klice in krepi dlesni. Poskusite našo propagandno stekleničico za Din 8.— Generalno zastopstvo D. PECHMAJOU & CIE V ZEMUNU Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice, velike predsobe in drugih pritiklin, lepo ter solnčno, oddam maločlanski družini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno« 6028-31 Stanovanje 6obe in kuhinje, v pritličju oddam s 1. majem stranki brez otrok. Trnovo, Jelov-škova 31. 6VT1-31 Beseda 2 Din, davek 2 Din ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 20 Din. Oni ki bi nudila kakršnokoli življenjsko eksistenco — zagotavlja srečen zakon mlad in soliden, ne praznih rok. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »37«. 6060-34 Iskreno prijateljstvo želim s starejšim, osamljenim, blagosrčnim gospodom, da ne obupam nad svojo usodo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomlad 30«. 6055-34 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psa ptičarja čiste pasme in lepe zunanjosti, do 4 leta starega kupim. Pogoj: prvovrsten nos, mirno iskanje, čvrsta stoja, ei^urno »portiranjo na suhem in iz vode. Ka petan Sever, Skofja Loka. 6010-27 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kravje maslo (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Senčar, trgovec, Mala Nedelja. 601il-33 Ajdov med pristen, po Din 10 kg razpošilja Kmetijska družba, skladišče Maribor, na drobno in na debelo. 6(V>0-3E5 Potrebujemo KINO - OPERATERJA za novo zvočno (Klangfilm) -aparaturo. Prednost imajo operaterji, ki so vešči tudi drugih aparatur, na močan ali šibek tok. Ponudbe s podatki o dosedanjem na-meščenju poslati pod šifro »Klang-Film« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. 2753 uspehov na en oglas »JUTRU« Tudi za 1. I935 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani Pogoj: točno plačevanje naročnine! ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarjkova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) ZAHVALA Vsem, ki so v najtežjih urah bolezni in smrti naše nepozabne hčerke in sestrice z nami tako iskreno sočustvovali, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikoma dr. Polcu in dr. Ukmarju iz Litije, preč. g. dekanu Riharju za tolažilne besede in naklonjenost ob smrti, ter pevskemu društvu »Lira« za ganljivo petje. Najsrčnejša zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo Ivanko na njeni zadnji poti. Kamnik, dne 28. marca 1935. 2760 Francka ln Tone Knaffič z otroci. š Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za NTarodnc Mskr.r-v 1 kot ripk-v Jezeršek — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.