252. številka. Ljubljana, v četrtek 4. novembra. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dao *vf*»T, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeiuan za avstrijsko-o jrerake dežele za vse leto 15 nld., za pol leta 8 ^Id., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za * se leto 13 £ld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-\rste po •'. kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr. i*e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ne vračajo. Uredništvo in u pravni št v». je v Rudolfa Kirbiša hiši. .Gledališka stolbs'. Upravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Huda lekcija. (Konec.) Poročilo, posneto po „N. Fr. P." pristavlja, da so na desni jako odobravali govor Luegerjev, v tem ko je nastalo živahno vznemirjenje na levici. Izmej poslednje se je vzdignil takoj dr. WeitIof, ki zatrjuje, da cislitavski Nemci se sporazumejo laže z Madjari nego s Slovani! Lue-ger in WeitIof sta trdila, da imata somišljenikov Dunajskih Nemcev, ker ni neverjetno, če se spomnimo, kake stranke se kažejo mej avstrijskimi Nemci. „N. Fr. P." je Luegerja takoj ovajala, češ, da je že kedaj trdila, kako drže Dunajski demokrat je s Čehi, pa ni ta list pomislil, da je Lueger grajal tudi Čehe zarad dobrikania nasproti Madjarom. „Praška Pol." pa je rekla, da tako očitanje nič ne pomaga nasproti dejanskemu položaju. Nas pa ve seli, da je, kakor lani poslanec Heinrich, tudi letos ustal Nemec, ki je vzdignil bič in mahal ravno tako na levo, kakor na desno. Če bi imela „Pol", v čem prav nasproti Lue-gerju, je velika ironija, ki tiči v tem, da je govoril ta poslanec o nemški in slovanski narodnosti, torej o vsporednosti dveh celokup-n os t i j. V resnici bi se morale čutiti pojedine narodnosti slovanske jedno celoto s skupnimi lastno stimi s skupnimi narodnimi ali v obče skupnimi kulturnimi težnjami. Kaka pa je dejanski ta celota, tudi če se ozremo samo na Avstrijo? Ravno Lueger je moral sam očitati Čehom, kako zapuščajo zatirane sorodne, da najsorodniše brate Slovake na Ogerskem. „Pol." pa sama že ne ve več, kako bi se vedla nasproti Poljakom, kateri so se pokazali tudi zdaj, kar so od nekdaj bili: neslovanski politiki, katerim je kratkovidna sebičnost nad vse drugo. Da bi se Čutili Slovani avstrijskega državnega zbora zares solidarno celoto, bi pokazali svojo moč v drugi obliki, in bi jih ne prezirale vlade, in bi jih ne izdajali Madjari tako rekoč v plačilo popustljivosti, s katero se n. pr. Čehi vedejo nasproti Ogerski. Da bi bili Slovani zares solidarni, torej pravi Slovani, bi tudi državnozborska nemška levica ne gospodarila nad njimi, kakor jih strahuje v resnici. Prav ima dr. Lueger, da postavlja Nemce in Slovane vsporedno nasproti Madjarom, katerih tudi etnografija ne more poStevati v isti vrsti s prvima narodnostima. Nemec je tukaj spričal, da Slovanov ne poštevajo vsi Nemci kot nižje pleme, ki bi se moralo uklanjati drugim tudi glede na omiko. Pošten Nemec se je sramoval, da se višja plemena ne morejo sporazumeti, in da vsled tega puščata Nemec in Slovan cele oddelke is t o krvnih bratov v robstvu nižjega plemena. Liberalni Nemci se tega ne sramujejo, in dr. VVeit-lof, ta nemški kulturonosec par excellence, se ne sramuje očitno izreči, da hočejo s tovariši rajši še nadalje podpirati nižje madjarsko pleme, nego s pomočjo Slovanov urediti stvari tako, da bi se re šili Nemci in Slovani mndjarskega jarma. Pa tudi Čehi ali njih voditelji so jo bili za gazili hodeč k Madjarom oznanjat, kako da hočejo živeti v prijateljskih razmerah ž njimi. Samo da so je nadejati, da se češki voditelji poboljšajo, v tem ko bodo nemški liberalci hodili po stari poti z Madjari. Čehi so gotovo popri mejo /ares realne politike ; kajti vidijo zdaj, da Madjari jim očitajo ,ve leizdajstvo", potem ko so se češki voditelji prema ga vali in hodili „beračit milosti" k Madjarom. „Pes'er Lloyd" očita Čehom ravno zdaj, kako da so 1867 1. »izdajali" njih voditelji domovino v Moskvi, in kako da so se „veleizdiijski" letos vedli nasproti zunanji avstrijski politiki glede na Bolgarijo. V tem, ko sme Madjar proti avstrijskemu prijatelju Rusu demonstrativno postopati in na pravljati ovacije za Battenberga Nemca, je avstrijski Slovan „ izdajalec", da postopa v /mislu zunanje avstrijske pol'tike. Isti „Lloydu očita državaozborski desnici, da nasprotuje Madjarom, v tem, ko je nemška liberalna levica vedno „lojalna". Nasproti takim plačilom za usluge češkega voditeljstva pač češki narod ne pojde več k Madjarom »beračit milosti." „Pol." toži, da se Poljaki brigajo samo za gospodarske interese za politične pa ne. „Pol." bi morala določni še govoriti, da Poljakom ni mari bojevati .»e z vlado zastran n a r o d no p o l i t i č n i h interesov. Ali tega ni vedela „Pol", poprej V Kdo je govoril pred mesecem o tem, da je desnica zopet trdna in trdnisa, nego kedaj v preteklosti, nego na prvem mestu „Pol.M Čehi so dobro vedeli od začetka, da s Poljaki ne dosežejo v narod no politične m pogledu nič izdatnega, LISTEK. Carigfraci. (Po D' Auiiei s u.) II. Most. (Dalje.) Ako hočeš kaj videti, moraš upreti oko v majhni prostor na mostu, pa le tjakaj gledati; kajti ako 8e ogleduješ, ti vid osleplja in glavo moti Množ prehaja v velikih valovih, od katerih ti vsaki predočuje tisočero barv, vsaki skup oseb pa ti predstavlja skup ljudstev. Misli si katerokoli zmes obrazov, navad, družeb človeških, nikdar ne prideš do pojma o bajni zmedenosti, ki jo vidiš tukaj na prostoru dvajset korakov in deset minut. Za krdelom turških nosačev, ki prehajajo tekoč, pripognjeni pod velikim bremenom, pomika se nosilnica, uložena bisernicami in slonokostjo; iz nosiinice pa gleda armenska gospa. Po obeh straneh stopajo Beduini, zamotani v bel plašč, pa star Turek v belem tur- banu in modrem kaftanu. Zraven njega jaše Grček, za katerim gre jež njegov dragoman v bogato vezeni baljici, potem derviš pod visokim rtastim klobukom, tulcem, pa v halji storjeni iz kamelje dlake, ki se ogne, da more mimo kočija kakega evropskega poslanika in njegov potrakani predjezdec. Vse se tako vleče naprej, da ničesar ne moreš prav pogledati. Preden se nazaj obrneš, si že pred skupino Peržanov, katerih piramidalne kučme nečeš moraš občudovati; za temi vidiš pred seboj Juda, oblečenega v vrečo dolge in rumene halje, po straneh odprte; razkuštrano Ciganko, nosečo otroka v vreči na ramah ; katoliškega duhovnika s palico in časoslovom. Iz gneče Grkov, Turkov, Armencev, naprej se valeče, slišiš klic — na stran! Zdaj zagledaš spet skopljenca jež preti turško kočijo, po kateri je naslikano cvetje in tiče, v nji pa so osebe iz kakega ženišča, napravljene v vijoličaste in zelene obleke ter zavite v velika bela zagrinjala. Za njimi pride sestra usmiljenka iz kake bolnišnice na Peri; za njo afriški suženj noseč opico, ter pravce povesti v čarovniški opravi. Res, stvar je naravna, toda piišlecu se čudna zato ker Poljaki imajo že svojo politično in narodno avtonomijo, in sicer še celo na škodo Čehov samih, najbolj pa na škodo galiških Rusov. Kar Poljaki še žele v narodnostnem oziru, je to, da bi kmalu in po najuspešniši poti popoljačili gališke Ruse; za druge narodnosti pa njim nič mari ni. Ali je morda pa to kaj novega, da udrihajo zdaj Madjari po Čehih? Saj češki prvi boritelji in voditelji vender ne pozabljajo, komu Bluzi madjarska politika. Duvalizem služi nemškim, zgoli nemškim in velikonemškim interesom. Ti interesi se skladajo z gmotnimi dobički, za katere se jedino poteguje mejnarodna liberalna, to je židovska al i jarica. Ti interesi pogube konečno Madjare same; dotlej pa jih bo podpirala vsa nemška politika, če izvzamemo mali del nemških konservativcev. Čuditi se torej ni, da nemška liberalna stranka izdaje interese tostranskih narodov v po-jedinosti in potem v skupnosti države. Ta stranka služi po njej zastopanemu kapitalu in v plačilo za ta dobiček služi neavstrijski, ter velikonemški, politiki objednem! „N. Fr. P." zaradi teh vsporednih in skupnih dobičkov zagovarja bolj Madjare. nego Cislitavijo. »N. Fr. I'." ima še v pogledu na zgolj židovske interese prav, da tako postopa, kajti na Ogerskem je več židovskih interesov pospe sevati, nego v Cislitaviji. To velja glede na vse oddelke državnega narodnega gospodarstva. Tudi te razmere so bile in so Čehom znane. To so faktori nespremenljivi, in ker se Slovanom ni nadejati izdatne podpore od nemške strani kakor ne od Madjarov, je nemodro, nepraktično po-števati te sile; zboljšanje je pričakovati jedino od Slovanov samih. Od teh pa je treba odstraniti 1'oljake ali pa poljskemu narodu skrbeti, da dobi zares prave narodne zastopnike. Ker pa ima preveliko oblast poljsko plemstvo nad poljskim kmetom, je skrbeti, da dobe gališki Rusi polno število lastnih zastopnikov. Samo potem se je možno naslanjati na zanesljive sile. Vse drugo, če pride, je poštevati kot nepričakovan ali slučajen pridevek. Potem naj Slovani dosežejo kaj ali ne, pa prevar ne bo, kakoršne mora zdaj pripoznavati organ češkega kluba v članku: „Ausgleichs-Schvvierig-keiten." Lekcija je huda, pa zdrava, in kakor se nadejamo, ne bo brez dobrih nasledkov. P. Pod gornik. zdi. Vsi ti raznovrstni ljudje se srečavajo, prehajajo meni nič tebi nič naprej, ker se še ne pogledajo, prav kakor množice v Londonu. Nihče ne stoji, vsi hodijo hitro, od sto obrazov pa ne vidiš niti jednega, da bi .^e držal na smeh. Albanec v beli baljki s pištolami za pasom, gre mimo Tataria, oblečenega z ovnovo kožo. Turek na konji, vodeč krasno opravljenega osla, klami se mej dvema vrstama kamel. Za dvajsetletnim pobočnikom kacega kraljeviča, na arabskem žrebci j' zdočim, drdra tovorni voz, naložen s čudnim pohišjem kake turške hiše. Osmanka peš, sužnjica zakrita, Grkinja pod rudečo kapico s pletenkami po plečih, Malčanka, črno zakapucena. Judovka, oblečena v najstarejše judovsko oblačilo, Zamorka zavita s pisanim šalom kajirskim, Armenka iz Trebizonde, vsa črna in pokrita kakor za pogrebom — vse se tukaj najdejo, pa v taki vrsti, kakor bi se bile zmenile, da bodo semkaj prišle se kazat. To ti je prelivajoči se mozaik vseh plemen in vseh verstev, ki se neprenehoma sestavlja in razpušča, pa s tako naglico, da ga skoro ne moreš spremljati s pogledom. (Dalje prih.. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 4. novembra Delegaciji snideta se danes v Budimpešti. V soboto opoludne bode cesar vsprejel avstrijsko delegaciju, jedno uro pozueje pa ogersko. V svojem odgovoru predsednikoma delegacij bode cesar nekda omenjal bolgarskega vprašanja in poudarjal potrebo, da se napravijo puške repetirke. PrnvoMorfueniM in trgoittkeiiiu mini-MterNtvu došlo je več pritožb, da sodišča z raznimi nepostavnimi sredstvi zavlačujejo pravde, zlasti take, ki se tičejo trgovskih terjatev. Dotične pritožbe prihajajo največ s Češkega in Moravskega. Pravosodno ministerstvo je to stvnr preiskovalo in se preverilo, da so skoro vse dotične pritožbe opra vičene, in zauka/alo je nadsodiščema v Pragi in v Brnu, da naj skrbita, da se take nepostavnosti ne bodo več godile. % n i nije drtmre. Kolgarmka vlada storila je obširne naredbe, da obvaruje Trnovo kakega napada, dokler zboruje veliko sebranje. Zbrala je v Trnovem in okolici veliko vojakov in mesto brzojavno zvezala z vsemi garnizijanii. — Štambulov se je izjavil proti opozicijskemu poslancu Semidovu, da je pripravljen Dragana Cankova poklicati v vlado, če tudi njegovo de-vanje ni patrijotično Seinidov je brzojavno to sporočil Cankovu v Serijo. Cankov je pa odgovoril, da nudi svoje usluge na razpolaganje, a poprej mora odstopiti sedanje regentstvo in ministerstvo. Govori se že sedaj, da bodeta regentstvo in vlada odstopila in da pride Cankov na krmilo. Odnosa j i mej lin si jo in llolgnri jo so vedno bolj napeti. General Kaulbars pošilja pritožbo za pritožbo bolgarski vladi, kako se zatirajo v Bolgariji bivajoči ruski podložniki. Sedaj se je zopet pritožil, da je Sofijski prefekt razžalil nekega bolgarskega uradnika, ki je ruski podložnik. Kaulbars zahteva, da naj prefekt javno prosi dotičnega uradnika za odpuščanje, ali pa odstopi. Ker Kaulbars preti, da bode ostavil Sofijo, ako se bodo še vedno zatirali Rusi, mogoče je, da res v kratkem to stori. Povod bode lahko našel. Ko on odide iz Sofije, bodo pa ruski pomorščaki takoj zaseli Varno. Sto pomorščakov se je že izkrcalo. Iz Peterburga se pa javlja, da bode Rusija v kratkem zasela več bolgarskih krajev, najprej Varno in Burgas. Nemčija in Avstrija sta v to privolili, če tudi ne radi. V Rusiji delajo se pa velike vojne priprave, ko bi le Avstrija začela z Rusijo boj zaradi Bolgarije. Turški vladni krogi so jako nevoljni na Rusijo, ker je poslala vojne ladije v Varno. Angleški upliv se je zategadelj v Carigradu vekšati začel. — Pred včeraj je sultan v slovesnej avdijenci vsprejel novega angleškega Veleposlanika mr. Wliite-ja, kateri mu je izročil poverilnico. Sultan je prijazno odgovoril veleposlanikovemu ugovoru. Po slovesnej avdijenci bil je veleposlanik v privatne! avdijenci pri sultanu. — Osem turških ba tali j ono V je iz Stare Srbije odšlo na bolgarsko mejo nasproti Kostendilu. Da so se ti vojaki odposlali na bolgarsko mejo, je nekda v zvezi z ruskim postopanjem v Bolgariji. Xcničija se vedno hlini, da je Rusiji prijazna, na skrivnem pa Bolgare nagovarja k uporu proti Rusom. Nemški oficijozni in drugi listi dosledno napadajo Rusijo. „National-Zeitung" pravi, da je postopanje ruske diplomacije prav srednjeazij-sko, pVoasische Zeitung" pa svetuje Bolgarom, da naj se le ustavljajo Rusi|i, kajti sicer bodo postali ruski robi in ruska sodrga jih bode izmolzovala. Bolgarom se ni ničesa bati, ker se bodo v kratkem evropski narodi uprli carjevim nakanam in ruskej prevzetnosti. Pisava Bcrolinskih listov dovolj kaže, da se Rusija na Nemčijo ne more nič zanašati. Rod Ghilzai se je spuntal proti afgaiiNkciim emiru. Ustaja se pa nI razširila, ker je emir takoj odposlal dosti vojakov proti iistašem. Posrečilo se je nekda vojski že zatreii ustanek. Če tudi ustaja ni bila velika, vendar je močno prestrašila indijsko vlado, ki je mislila, da je ustanek prouzročila Rusija, da bi odpravila Angležem prijaznega emira in si tako odprla pot v Indijo. »Glasbena Matica". (Konec.) Odbor je dalje tudi, uvaževaje, da je treba v glasbeni šoli posebno tudi gojiti petje, in sploh njeno delovanje kolikor možno razširiti, engažiral kot artističnega vodjo in glasbenega učitelja po vsem Slovenskem znanega domačina gospoda Frana Ger-biča, kateri je le zarad svojega izrednega rodoljubja pustil službo profesorja na konzervatoriji v Levovu, ter se podal v svojo domovino, da bode tu delal za razvoj glasbene šole Matične in slovenske glasbene literature. Kakor navadno vsako leto, prosil je tudi to leto odbor podpore pri si. c. kr. deželni vladi, si deželnem zboru, si. mestnem magistratu in si kranjski hranilnici. Vsled teh prošenj dobila je „Glasbenu Matica" sledeče podpore: Od si. deželnega zbora 500 gld. Od si. mestnega magistrata 50O gld. Od si. kranjske hranilnice 200 gld., od zadnje tedaj 150 gld. več, kakor prejšnja leta. Za vsa ta darila izreka odbor dotičnim korporacijam svojo prisrčno zahvalo. Znamenito je pa to, da je letos kljubu vsestranskemu prizadevanji visokorodnega gospoda deželnega predsednika, barona Winklerja, vladna podpora 200 gld. popolnem izostala; po posredovanji za naše društvo posebno vnetega jjosp. prvosednika Ravnikarja poprijel se je te zadeve prav gorko državni poslanec g. Hren, kateri je že pri mero-dajnih osobah v Beči to stvar pojasnil, in poudarjal, da, ako filharmonično društvo dobi redno vsako leto 400 gld. državne podpore, se mora tem bolje vlada ozirati na društvo „Glasbeua Matico**, katero kljubu svojim slabim finančnim razmeram, vender tako hvalevredno napreduje. Po trditvi g. Hrena dobila bode „Glasbeua Matica" redno vsako leto 400 gld državne podpore, in vrhu tega je upati, da tudi za letos dobi kako državno podporo. Vrlemu poslancu, kateri se tako gorko poteza za interese „Glasbene Matice", naj bode tu izrečena najtopleja zahvala. Da bi se nekoliko ojačile slabe društvene finančne razmere, razposlal je odbor po vsej deželi odličnim rodoljubom pisma, v katerih je vabil k pristopu. A ta pisma so imela le malo uspeha in odbor je zopet imel žalostno priliko uveriti se, da važno društvo »Glasbena Matica" nema pri narodnjakih onih simpatij, katere bi ono moralo imeti. Žal, da je to le gola istina. Tekom leta upisali so se z nova štiri ustanov-niki in sicer: 1. Prevzvišeni knezoškof gospod dr. Jakob Missia. 2. Knjižnica v Alojzijevišči. JI Gospod Ivan Vilhar, hišni posestnik v Ljubljani. 4. Gospod Rajko Arce, poštni uradnik, zadnja dva znana rodoljuba v Ljubljani. Dne 25. marca t I, priredil je odbor s svojimi gojenci javno skušnjo v redutni dvorani, pri kate rej so bili navzoči: visokorodni gospod baron VVinkler, g. cesarski svetnik Murnik, župan Graselli in druge odlične osobe. Ta skušnja bila je osobito glede petja prava duševna naslada za mnogoštevilno zbrane poslušalce. Vse točke obširnega programa izvajale so se precizno, in človeku je srce kar veselja igralo, prisluš • kavati srebrno donečim in krepkim glasovom naše nadobudne mladine, katerej so se nedolžni obrazi žarili navdušenosti in veselja. Slehrni poslušalec uveril se je pri tej javnej skušnji, da glasbena šola Matice vrlo napreduje, in da jej je odmenjena lepa bodočnost, Da bi se tudi našej šolskej mladini napravilo kako veselje, sklenil je odbor dne 27. maja prirediti z gojenci irajnikov izlet. Pod vodstvom učiteljev, starišev in odbornikov poletela je šolska mladina blizu 150 osob najprej na Drenikov vrh, in potem se podala čez hrib mej popevanjem veselih naroduih pesnic na posestvo društvenega prvosednika g. Frana Ravnikarja v Go-renjo Šiško. Zastonj bi se trudil le približno opisati to ve lekrusno veselico v gradu našega za „Glasbeno Matico" tako zaslužnega prvosednika. Z največjo ljubeznivostjo sta on in njegova čestita gospa vsprejela vso mnogoštevilno družbo, in kako skrbno sta priredila vse potrebno v razveseljevale mladine, in kako bogato pogostila izletnike. Marsikateremu udeležencu ne bodo kratke ure, katere smo kot gostje preživeli na posestvu gospoda prvosednika, nikdar izginile iz spomina. Žal, da je veselica prekmalu minola. Naj mi bode dovoljeno izreči gospodu prvosedniku in njegovej soprogi za ljubeznjivost in prijaznost in dobrotljivost, katere smo bili deležni ob priliki našega izleta, prisrčno zahvalo. V glasbeno šolo upisalo se je pričetkom šolskega leta 1885/6 za godala......38 učencev „ klavir......70 „ „ petje dečkov .... 20 „ „ „ deklic .... IG učenk „ „ odraslih gospodičin 32 „ i „ odraslih gospodov 30 učencev_ skupaj 200 učencev in učenk Poučnih ur je bilo na teden za gosli...... U) ur „ violo ........ 1 ura „ cello.........1 „ „ kontrabas.......1 w „ klavir........32 ur „ petje deklic......1 ura „ „ dečkov......1 „ * , gospodičin.....1 „ „ „ gospodov.....2 uri_ skupaj tedaj . . 56 ur na teden. Poučevali so sledeči gospodje: Sochor gosli in klavir. Majar klavir. J. pl. Janušovskv klavir in petje z odraslimi. Razinger petje z malimi dečki in deklicami in po odhodu Sochorja Kučera gosli. Predno zaključim to poročilo, omeniti mi je še, da je g. Foerster sestavil prvo slovensko klavirsko šolo, katero je odboru prepustil v to svrho, da je da natisniti in potem uporablja v šoli, kar je izvestno velevažno za našo glasbeno literaturo. Zaključuje to poročilo izrekam željo, da bi se v prihodnje bolj zanimali rodoljubi za ta I. narodni glasbeni zavod in da bi oni, ki še n so udje tega društva, pristopili kot ustanovniki ali kot poporni člani temu društvu, ter tako tudi gmotno podpirali zavod, na kojega smo lahko vsi Slovenci ponosni. Po izveatji tajnikovem predlaga g. Stegnar, da se izreče g. Dreniku in gospej soprogi zahvala na gostoljubnem vsprejemu „glasbene šole" na Dre-nikovem vrhu, predsednik Ravnikar pa, da se izreče zahvala slovenski žurnalistiki, zlasti pa „Slo-venskemu Narodu" za pospeševanje društva in za brezplačno objavljanje društva se tikajočih vestij in naznanil. Blagajnik Stegnar izvešča o gmotnem stanji društva in glasbene šole. Dohodki društva so bili: Ostanek iz leta 1884/85 65 gld. 76 kr., podpore: deželnega odbora 500 gld., mestnega zbora I. delež 250 gld., kranjske hranilnice 200 gld.; ustanovnine 150 gld., društveniua 646 gld. 22 kr., za muzikalije 150 gld. 52 kr., obresti uloge pri „Narodnem domu 6 gld., vračilo predujmov 27 gld., iz pomoč-nega obrtnega društva vzetih 950 gld., — vkupe 2045 gld. 50 kr. — Dohodki glasbene šole: Učnina 698 gld., za oddano stanovanje 120 gld., prosti doneski pri javni skušnji 89 gld. 20 kr., za prodane šolske muzikalije 26 gld. 66 kr., vkupe 933 gld. 86 kr. Za 180 izvodov Foersterjeve klavirske šole skupilo se ie 324 gld., vkupe dohodkov 4203 gld. 36 kr. Troški društva za izdavanje muzikalij (557 gld. 11 kr.), tiskarju za Foersterjevo klavirsko šolo na račun (632 gld. 20 kr) za muzikalije, svečavo, kurjavo, tiskovine, razne potrebščine in z uštetimi 400 gld., ki so se naložili, znašajo 1890 gld. 58 kr. Troški za šolo: Najemščina 458 gld. 40 kr., za muzikalije 137 gld. 1 kr., plača glasbenim učiteljem 1250 gld. 50 kr., za izredno poučevanje 97 gld., potem svečava, kurjava, tiskovine, pohištvo itd. vkupe 2272 gld. 63 kr., vseh troškov torej 4163 gld. 21 kr., v primeri z dohodki ostanek v blagajnici 40 gld. 15 kr. Društvo ima razen velikega inventara še posebej 20o gld. udniue pri „Nar. domu", naložene ustanovnine pa 978 gld. 70 kr. vkupe 1178 gld. 70 kr. imetka. Častni člani so 4: dr. B. Ipavic, pl. Zajec, Foerster, Nedved. Ustanovnikov je 30. Uinršib 4 (Bleivveis, Barbo, Costa, Rudež), Ljubljanskih 14, mej temi 4 novi (Alojzuica, R. Arce, J. Vilhar, knezoškof dr. Misija, vnanjih pa 12.) — Ljubljanskih članov letnikov je 77, vnanjih 93, društev 37, vkupe 207 članov. Glede članov je opomniti, da mnogo članov in društev še ni plačalo svoje letnine, kar dela društvu mnogo ovire. Izvestje blagajnikovo, kakor tudi proračun za 1886/.S7 se z odobravanjem vzame na znanje, ter g. Stegnarju za izredno trudoljubivost in neumornost izreče zahvala. Potem se je vršila volitev, katere izid smo že priobčili. Pri posamičnih nasvetih predlaga dr. V o š-njak, da se predsedstvu in vsemu odboru za izvrstno voistvo društva in šole izteče najtopleja zahvala. Predlog se vsprejme z živioklici. Dr. Vošnjak izreče potem še željo, naj bi „Glasbena Matica" slovenskemu pevskemu društvu v Št. Jakobu na Koroškem, ki šteje 54 mož, in o katerem je pisal zadnji „Miru, naklonilo nekoliko primernih muzikalij. Predsedstvo obljubi, da bode tej želji po možnosti ustrezalo, na kar se zbor za -ključi. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 3. novembra. Predseduje župan Grasselli. Navzočnih je 20 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan mestna odbornika dr. Dolenca in dr. S tareta. Župan Grasselli javlja, da je v imendan presvetlega cesarja prosil gospoda deželnega predsednika, da izroči naj udane j še čestitke mestnega zastopa Ljubljanskega Njegovemu velečastvu, (zbor ustane s sedežev) katero je po ministerskem predsedniku potom deželne vlade blagovolilo izreči srčno zahvalo za čestitko, kar naj mestni zastop na znanje vzame (Občna pohvala.) Župan nadalje poroča, da je mestni magistrat odposlal due 3. avgusta t. 1. sklenjeno prošnjo naučnemu ministerstvu, naj se razveljavi naredba naučnoga ministerstva, da se ima šolnina na srednjih šolah Ljubljanskih povišati in naj se šolnina krajuim razmeram primerno zniža. Naučnega ministerstva odlok pravi, da ni mogoče preklicati naredbe glede povišane šolnine, da torej ostane omenjena naredba veljavni. Župan opazuje, da bi bilo umestno, obrniti se s to prošnjo do državnega zbora, da morda isti prošnjo primerno in ugodno reši. Odbornik dr. Vošnjak pripominja, da je tudi deželni odbor odposlal jednako prošnjo, žal da brez uspeh;«. Govornik se čudi, da ni nobenega uspeha, ko so vendar vsi o šolstvu od ločujoči faktorji izrekli svoje mnenje proti naredbi ininisterskej. Treba je torej, obrniti se do državnega zbora, ako je sploh še pričakovati kake pomoči. Namesto dosedanje šolnine v znesku 2500 gld. plačali so po novem ukrepu naučnega ministerstva samo učenci prvih razredov srednjih šol Ljubljanskih že 5000 g), šolnine. In kaj imajo slo/enaki davkoplačevalci za to? Samo brezozirno8t nasproti opravičenim slovenskim terjatvam, tikajočim se srednjih šol! Po 70 učencev je na gimnaziji na slovenskih oddelkih, le 50 v nemškem oddelku in ko se je zahtevala tudi iz zdravstvenih ozirov še tretja slovenska pandelka v prvem razredu, došel je odgovor, da se tretja pa-ralelka sicer dovoli, a le pod tem pogojem, da si gg. profesorji in učitelji glede slovenske paralelke ure mej seboj razdele. Tako postopanje nasproti veliki množini slovenskega prebivalstva pač ni umestno in z velikim obžalovanjem se mora to postopanje na znanje vzeti, ker gotovo razvoju slovenskega naroda ni na korist. Dr. Vošnjak nasve-tuje, da se poročilo g. župana na znanje vzame, a sklene, dotično prošnjo o znižanji šolnine na srednjih mestnih šolah Ljubljanskih poslati državnemu zboru. Predlog se brez razgovora vsprejme. Župan naznanja, da mu je došel dopis „Slovenskega pisateljskega društva" in „Slovenske Ma tiče" odbora, ki sta vsaki že volila troje članov v odbor, da se postavi slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku v Ljubljani dostojen spomenik na trgu za to odbran. Kjer je novcev za spomenik že dovolj, treba le še izbrati iz srede mestnih odbornikov tri odposlance, da določijo v sporazumljenji z mestnim zastopom dotični prostor. Župan misli, naj bi se trije mestni odborniki za to zadevo volili v prihodnji seji. Odbornik dr. Vošnjak nujno priporoča to volitev, da bodo imeli umetniki in obrtniki po zimi časa izdelovati spomenik, kateri bi se postavil prihodnjo poletje. Predlog se odobri. Zupan odgovarja na interpelacijo odbornika Hribarja zastran šeste lekarnice v Ljubljani. Mestni magistrat povpraševal je v tej zadevi, kakor je po ■ stavno določeno, lekarničarje, društvo zdravnikov in stalni zdravstveni mestni svet. Odgovorili so doslej le lekarničarji, druga dva vprašana faktorja pa še ne, in se je mestnemu magistratu naročilo, da pospeši z novim pozivom istih odgovor. Odbornik Hribar izjavi, da vzame odgovor gospoda župana na znanje. Mestni odbornik Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskih zaključkih za 1885. leto. Poročevalec jako obširno in tehtno razmotrava finaiicijalno stanje občine Ljubljanske in pravi ko-nečno: Da bode vidno, kako se od leta do leta spreminja mestno gospodarstvo, podaje finančni odsek mestnemu zboru kratko primero rednih dohod kov in troškov 1. 1885 z rednimi dohodki in troški 1. 1884. Redni dohodki znašali so leta 1884 ...... 141.529 gld. 52 kr. leta 1885 pa .... . 156.163 „ 64 „ torej več za . . . 14.634 gld. 12 kr. Redni troški znašali so leta 1884 ....... 123.429 gld. 23 kr. leta 1885 pa .... ■ 142.805 . 71 ■ torej več za . . . 19.376 gld. 48 kr. Ako se odtegnejo tem večjim izdatkom večji dohodki s 14.634 gld. 12 kr., vidi se, da seje I. 1885 v primeri z dohodki 4742 gld. 36 kr. več izdalo, nego leta 1884 ali da je leta 1885 za ta znesek bilo finančno gospodarstvo neugodnejše nego 1884. Ta neugodnejši uspeh ima svoj uzrok v tem, da se je 1. 1885 izplačal deželnemu odboru kranjskemu donesek za zgradbo Rudolfinuma, to je SOOO gld. Ko bi tega plačila ne bilo, vidno je, da je mestno finančno gospodarstvo, katero je že lanskega leta bilo za 14.345 gld. 4 kr. ugodnejše, nego leta 1881, v minolem letu zopet napredovalo. (Danje prih. Domače stvari. — (f Vojteh Kur ni k.) Včeraj po noči umrl je g. Vojteh Kurnik, stolar v Ljubljani in pisatelj slovenski. Pokojnik porodil se je v Tržiči, bil jako nadarjen in se je kot samouk tako naobra-zil, da je v „Novice" poslal marsikatero dobro pesen. Njegove „Predpustne" bile so nekdaj jako priljubljene. Prevel je več Berangerjevih pesnij, nabral pa tisoč slovenskih pregovorov in zložil tudi nek k „epos", ki se utegne nahajati v njegovej ostalini. Zadnja leta preživel je v veliki bedi in tako potrdil Preširnove beBede „Slep je, kdor se s petjem ukvarjat" Lahka mu zemljica! — (Notranjska volitev.) Izvrševalni odbor razposlal je pismo zaupnim možem po Notranjskem, v katerem izreka željo, da naj bi povedali svoje mnenje o kandidatih za deželni in državni zbor. V pismu naznanja, da so se oglasili kot kan-dklatje za d e že In i zbor g. Hinko Kavčič, posestnik na Razdrtem, za državni zbor gg: dr. H. Dolenc in dr. A. FerjančiČ v Ljubljani. Ob jednem javlja izvrševalni odbor, da je g. A. Glo-bočnik, deželni svetovalec, njemu naznanil, da sicer ne kandiduje za državni zbor, da pa poslanstva, ako bode izvoljen, ne bode odklonil. — (Monsignor H r o v a t i n, župnik in častni kanonik v Trstu), ki je preteklo nedeljo praznoval jako slovesno svojo demantno mašo, podaril je tem povodom ubožnim občanom svojega rojstnega kraja (Opčina) 200 gld. — (Gos p. Djuro Eisenhut), ravnatelj orkestru v narodnem gledališči v Zagrebu, praznoval bode dne 10. t. m. svojo 25 letnico kot izvršujoč m uzi k. Tem povodom predstavljala se bode v gledališči njegova velika opera „Sejslav ljuti", v ka-terej bode naslovno ulogo naš rojak g. Noli pel. Go8p. Eisenhut je kot skladatelj tako slaven in priljubljen po Jugoslovanskem, da se ga bodo v omenjeni dan izvestno posebno v vseh pevskih krogih spominjati. — (Premsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda) je c. kr. ministerstvo dovolilo. V nedeljo dne 31. oktobra volil se je stalni odbor. Izvoljeni so bili gg.. Nikolaj Kr ižaj, župnik prvomestnikom; Fraujo Ž n i d a r š i č, prvomest-nikovim namestnikom; Andrej Fra nk, blagajnikom; Anton Žnidaršič, tajnikom. Podružnica šteje do sedaj 19 letnikov in 5 ustanovnikov. — (Kolera.) V prisilni delavnici v poslednjih dveh dnevih ni n i k d o več za kolero zbolel, torej je upati, da je kuga zadušena Oprav-ništvo nas prosi, da nasproti raznim neosnovanim govoricam konstatujemo: 1. da se niti obleka, niti perilo, niti posteljna oprava z Iga v Ljubljano a i prevažala od tistega časa ne, ko je zdravstveno stanje prisiljencev na Igu postajalo sumno, torej še pred 1. slučajem kolere in 2. da so kotli v prisilni delavnici deloma železni, deloma bakreni, pa c i likov aui in da se poslednji vsako leto večkrat na novo cinkajo. sicer pa trikrat na dan umivajo tako, da še misliti ni, da bi se mogel v njih nabirati zeleni volk (Griinspan). — (V Ligojni) pri Vrhniki ljudje močno umirajo, v jeden dan so 4 na odru ležali. Kaka bolezen je to, nam za gotovo ni znano, a izvešča se nam, da je koleri zelo podobna in da so vsi, ki so umršim stregli, tudi že zboleli. — (Kolera v Trstu) je ponehala, radi tega magistrat zanaprej ne bode več izdajal uradnega izvestja o koleri. Vsega vkupe je v Trstu 893 osob za kolero zbolelo, 225 ozdravelo, 554 pomrlo. Bolnica za kolerozne bode se v kratkem zaprla. — Po deželi tudi ni nobenega novega slučaja. — (Lovska mizerija.) Zajcev, ki so prejšnjo zimo oglodavali in uničevali drevesa, ni niti duha ne sluha, in za lovce ni veselja, kajti divjačine ni in naši Nimrodi prihajajo s praznimi torbami domov. Okolu Dobrunj napravilo je neko društvo dve brakadi. Lovcev je bilo kakih 12, a videli neso niti zajčjega repka, kamo li, da bi bili zajca ustreliti. Na drugem mestu bil je tudi velik lov, katerega se je udeležilo 20 lovcev. A vsi vkupe dobili so samo jed nega zajca. Da je tako malo zajcev, temu so krive zanjke, ki se jim na vse kraje nastavljajo, poleg tega pa, kakor nekateri trdijo, tudi neka bolezen, ki letos davi in mori zajčji rod. — (Kmetijsko predavanje v Šentvidu nad Ljubljano) ima tajnik c. kr. kmetij -ske družbe gosp. G. Pire v nedeljo 7. t. m. popo-ludne po službi božji v šolskem poslopji. — (Premembe v Lavantinski škofiji.) G. Matija Frece imenovan je provizorjem v Podgorji. Premeščeni so nastopni gg. kaplani: A. Kukovič iz Loke v Trbovlje, Fran Črnejšek od sv. Križa pri Ljutomeru v Loko, Matija Stoklasa iz Maminega k sv. Križu pri Ljutomeru, Jakob Vido-vič iz Št. Petra pri Radgoni v Mambreg, Marko Stuhec iz Majšperga v Jarenino, Ivan Stajnko iz Ormoža v Majšperg, Fran Geč iz Št. Ruprehta v Ormož, Fran Arnoš iz Št. Vida pri Ponikvi v Št. Rupreht, Matija Goršič iz Vitanja v Št. Vid pri Ponikvi. — (Razpisano) je mesto deželnega živino-zdravnika s sedežem v Braslovčah. Letna plača 600 gld. Prosilci morajo biti diplomovaui živino-zdravniki in morajo znati slovenski. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. novembra. Po izvestji Hava-sovem je rešitev bolgarske krize še jako negotova, a gotovo je to, da so se pričela pogajanja. Budimpešta 3. novembra. Od včeraj tukaj jedna osoba za kolero zbolela, jedna umrla. TmOVO 3. novembra Roparje, ki so avstrijskega podkonzula grofa Starzenskega na potu iz Sofije v Trnovo oropali, so že vjeli. London 3. novembra. Izvestje Reuter-jevo iz Rangoona: Mesto Minhlo ob reki Ira-wadi je preteklo noč 900 ustaše v napalo in popolnem razdejalo. Va"bilo. V petek dne 5. t. m. je redna skušnja, b kateri vabi uljudno p. n. častite gospode člane čitalniškega moškega zbora. pevgkj Poslano. Slavnemu glavnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaji. Podpisani prišli smo prihajajoč s sejma iz Cerknico v noči 2. novembra t. 1. ob '/J1' "™ 'z kolodvo sko Krstilnice, kjer smo večerjali, popolnem mirno na postajo južne železnice na Rakeku, v čakalnico tretjega razreda, da hi pričakovali mešani vlak, ki pride is Trata na Rakek ob uri zjutraj. Hoteli smo se odpočiti na klopeh in po tleh, ker iias je bilo čez petdeset kramarjev iu kramaric iz Ljubljane iu okolice, pričakuj uči h mešani vlak, v katerem se popeljemo v Ljubljano. Komaj poležemo, pride uradnik južno železnice, kateri je imel isto noč službo, s služahni-koni, ki na postaji zvoni, ter je pričel kramarje, kateri bo na klopeh počivali, :az istih surovo doli metati, kričeč: BVun, nobeden ne b >de tukaj, nikdo nema pravice tukaj čakati in sp.iti; jedno uro pred dohajajočim viakom jo čakalnica odprta. Pojto v gOBtUnloo 1" Ko so mu na to odvrnili kramarji, da so že večerjali v železniški gostilnici in da ne morejo biti na mrazu, odprla sta dotični ljudoljubni in jako prijazni poslovni Uradnik južne železnice iu služabnik vsa okna čakalnice, katera ni bila zakurjena, dasi bi morala biti od 1. novembra naprej po odrejeuji glavnoga vodstva; nadalje je dotični uradnik ugasnil luč v čakalnici iu sploh jako nespodobno razgrajal. Primorani amo bili prižgati naso svetilnico, da smo v čakalnici pričakali mešani vlak. Vprašamo slavno glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južue železnice, ali imajo nje uradniki res pravico tako kruto ravnati z nami kramarji, katerih nas vsak vsaj stokrat rabi južno železnico, da pošilja blago in se s svojim pomočnikom vozi na sejme na Notranjsko in Štajersko, tedaj daje južni železnici gotovo veliko zaslužka P Ali se tako vedenju uradnikov južne železnice ujema s predpisi, katere je o tej zadevi izdalo slavno glavno ravnateljstvu 0. kr. priv. južue železnice na Dunaji? Odgovor upamo dobiti! V Ljubljani, dne 3. novembra 188b\ V imenu več ko petdeset kramarjev in kramaric: Janez Sterk. Jurij Pezek. Fran Žabinkar. IJlaž Jesenko. Terezija Kovač. Marjeta Zelezuikar. J era Skerbič. (818) Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (8i7-n skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo pr«fi zahasanjn. — 1 škatljica k 15 pil 16 kr, 1 zavoj = 12H pil 1 gld. a. v. — Fre«l ponarejanjeui *e |«ko •vari. — Pristne so samo, če ima vsaka Škatljica rudeče tiskano nafto protokolu v »no varstveno znamko Sveti L«m»|»oI«I'* in nafto Krmo lekarna ..o' i u\. Leopoldu". Dunaj, nieato. Ecke tler Splejjel- nn«l ■»lankengaaae. — Dobivajo se v lekarni d. Plccoli. Meteorologično poročilo. i C*% opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe ratu. h Vetrovi Nebo Mokri na v tnm 3. nov. 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer 746 69 ti m. 746 34 mu. 746 54 mm. 21" C 6 4" C 4-2° C brezv. si. zah. brezv. megla obl. obl. 0'(,0 mm. Srednja temperatura 4*2% za 2'6° pod normalom 3D-u.n.aJs3rsi borza dne 4. novembra t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 80 Srebrna renta.......... 85 — Zlata renta........... 114 5°/0 marčna renta......... 101 Akcije narodne banke....... *70 Kreditne akcije......... 283 London . . ... 124 Srebro....... — Napol. ..... 9 C. kr. cekini 5 K eni S \\ i* m h rlc © ^ l 4«/,. državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 132 Državne srečke iz 1. 1*64 100 *ld. 169 Ogrika zlata renta 4* , 103 Ogrska papirna renta 5° „ 92 ft5* „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 Dunava reg. srečke 5",„ 100 gld 117 Zemlj. obč. avstr. 4'/,u.„ zlati zast. listi 123 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele te 98 Kreditne srečke 100 s; 176 Rudolfove srečke 10 , 18 Akcije anglo-avstr. banke 120 108 Trammway-društ velj. 170 ^ld. a. v .2*0 kr. 20 30 70 90 86 90 15 25 65 70 50 50 75 60 75 75 30 50 Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja povodom britke izgube naše nepozabljive hčere, oziroma sestre, gospodične ROZE CZERNICH, za časteče spremstvo k poslednjemu počitku in za mnoge darovane lep« vence izrekajo najiskre-nejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem (819) žalujoči stariši, bratje in sestre. v našem založništvu je izšla iti se dobiva j>o vseh knjigatrznicah knjiga: Odkritje Amerike. Prtdilal H. Majar. Trije deli, 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 kr., po pošti TO kr. več; posamič/ti zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 6$ kr. Ta knjiga jt Up dar tU/venski mladini. Vsak prijatelj naJe mladine in knjilevnosti nate bode zategadelj hvaleien frančiškanskemu patru Hrizogonu Majorju, da jt Upe knjigo Campojeva priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr £1 Fed. Bamberg knjigotrinita v Ljubljani na Kongresnem trgu. i i i ♦ ♦ Cvet zoper tr- ' ganje (Gicht) po «lr. .Vlalieu 31 ."50 kr., zoper protiu ter revmatični, trganje {>» A \ II u,'Ml- boletiMV križi tet živcih, oteklin«, J oirp I e živce ii. Vio? Itd. N' Bvojem učinku j«' uepr»-s« gliiv m hitru t. r radikalno $fh^jjtmarft< zdravi, kur dokuzujc na stotine priznanj iz najrazličnejših krofov. Prodaja 749—4) ■b zraven rotovža v Ljubljani um Razpošilja se vsak Išče se za veliko trgovino z lesom 99f praktikant, kateri je s'ovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnem zmožen. — Ponudbe vsprejemajo se pod K. po*te reettante Kelta". (810—2) B o B CW C? n a <2. 1 I ovsu a k c I a "i -erg s:S 5° B « S b o. " S6 a s lai —. n .. — £ — p h h H, j <3 o1 - -■ c ^o^c-U v iinjare ne> j »-in Mlućttji ponujta veliku «mI llam-burNke drsate xajauičeiiu «leuari>u loteriia. Specijelno pa: 1 prem. 1 mark 'J- i\(M\i\(\ »> """""""" 1 dobit. a murk 200000 9 hJ dobit. .1 mark 100000 1 dobit a mark 90000 1 dobit. a mark 80000 2 dobit. a mark 70000 1 dobit. a mark 00000 2 dobit. a mark 50000 1 dobit. a mark 30000 r 0 dobit. a mark 20000 3 dobit. a mark 15000 26 dobit. a mark 10000 56 dobit. a mark 5000 106 dobit. a mark 3000 253 dobit. a mark 2000 512 dobit a mark 1000 818 dobit. a m.-irk 5 0 0 31720 dobit. a mark 14 5 1()91)0 dowt a mark B00. 200, 150, 124, 100 , U, 07, Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURliU dovoljenit in z \sem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 10O.0OO srečk, od katerih se izžreba 50.500 aredk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki ho zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znafa 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eveutuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja origi-alnih srečk te denarno loterije je izročena po«lpl»Miil trgovMki liiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, nuj se neposredno na njo Obrhe. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.54>. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—am>. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žiebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načit žrebanja, pripravljeni smo ne Ugajajooe srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se inadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. novembrom 1886 nam direktno doposlati. (773—6) 40, 20. «H>--- VALENTIN & C0., Bankgeschaft, Izdatelj iii odfri.vorni urednik: Ivan Ze lesen ikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"• 2R