8554 AA JSR EDNJ A K. 'J J I ?.N I C A 60100200 PR.murtSKI DNEVNIK Poitnlna plačana » gotovini JAA „ Abb. postale I gruppo Lena 400 IlT Leto XXXVI. Št. 195 (10.715) TRST, torek, 26. avgusta 1980 v nri*SZaČeJ lz0haiatj v Jrstu 13- maia 1945' njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*: - p .1 re US1- oa 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO DVANAJSTIH DNEH STAVKE V GDANSKU IN OKOLICI PRVI ZNAKI MOŽNOSTI SPORAZUMA Preosnova vlade in napoved volitev sindikalnih predstavnikov konkretna osnova za ugoden razvoj pogajanj s stavkajočimi V nedeljo je tajnik enotne delavske stranke Gierek zagotovil takojšnje «demokrati(*ne in tajne volitve» tovarniških svetov - Med odstavljenimi tudi nekateri Gierckovi ožji sodelavci - Pomirjujoče izjave predstavnikov cerkve VARŠAVA -r»U nemudoma izvolili danes. Nedelja je tako prinesla dve ve-liki — in v dokajšnji meri nepričakovani — novosti: spremembe v Vfdstvu poljske politike in prvi ko-^ak k ustanovitvi svobodnih sindikatov. Upravičena je domneva, da le prav slednja novost pomembnejša. saj so jo stavkajoči delavci sPrejeli z zadovoljstvo, čeprav s Pridržki, kajti Gierek ni natančno Pojasnil, kako si vodstvo partije «V vseh tovarnah, kjer so to zahtevali, bodo mo--------------- z demokratičnimi in tajnimi volitvami ter neomejenim številom kandidatov, izvoliti nove sindikate. Ce bo izvoljeno predstavništvo delavcev trajno, ni nobenega dvoma, da bo postalo sestavni del bodočih sindikatov. Glavna vloga sindikata je obramba interesov delavcev. Od vse družbe moramo zahtevati, da sodeluje pri razpravi za sestavo in predložitev parlamentu novega zakona o sindikatih*. Ta odstavek govora sekretarja poljske enotne delavske stranke Edvvarda Giereka vsebuje nedvomno najpomembnejši sklep nedeljskega zasedanja plenuma centralnega komiteja stranke. Ta sklep Je verjetno celo pomembnejši od Vrs»e zamenjav v vladi in v dru-Klh organih, med katerimi je tudi *«menjava v vrhu sindikalne organizacije; dosedanjega predsednika “«na Szydlaka so namreč razrešili funkcije, novega predsednika pa bode izvolili danes zamišlja svobodne sindikate. Jasno je le, da bodo oblasti pristale na volitve tovarniških svetov, medtem ko bo osrednje vodstvo sindikata še vedno imenovano z vrha. Upravičeno pa je pričakovanje, da bodo delavci sprejeli to varianto, ki jo je Gierek v svojem govoru podkrepil s trditvijo, da se bodo novi sindikati borili za sindikalne pravice in ponovil tezo, da je lahko «le socialistična Poljska suverena države z varnimi mejami in vplivom na mednarodni ravni. Samo socializem, je dodal Gierek, jamči za naše državne in narodne interese. To so osnovne vrednote, ki jih bomo o-dločno branili.* Kar pa zadeva spremembe v vodstvu je Gierek dejal, da so «za-upali odgovornost ljudem, ki so se zavedali slabosti družbe in so se jim ODLOČITEV CENTRALNEGA KOMITEJA POLJSKE ENOTNE DELAVSKE STRANKE Spremembe na Poljskem VARŠAVA — Novi ministrski Predsednik Jožef Pinkovvski (na sliki) je bil od leta 1974 sekretar centralnega komiteja poljske delavske stranke. Rojen je bil pred leti v Siedlcah pri Varšavi, diplomiral je iz ekonomskih ved, nekaj let je bil tudi častnik v vojski. Med številnimi javnimi funkcijami je omeniti, da je bil leta 1965 predsednik ljudske skupščine za varšavsko regijo, leta 1971 so ga imenovali za prvega podpredsednika vladnč komisije za gospodarsko načrtovanje. Od tedaj je tudi polnopravni član CK združene delavske stranke. V poljski vladi so izvedli korenit preustroj s številnimi zamenjavami: podpredsedniki so Ta deusz Grabski (namesto Pyka), Henryk Kisiel (namesto Wrzasz-czyka, ki ga nadomešča tudi na vodstvu komisije za načrtovanje) in Aleksander Kopec. Novi zunanji minister (namesto Wojtasze-ka, ki postane sekretar CK stranke) je Jožef Czyrek, novi finanČ ni minister pa Marian Krzak. Novega podpredsednika Kopca nadomešča na mestu ministra za strojno industrijo Henryk Ga-wronski. Dosedanjemu direktorju strankinega glasila «Trybuna lu-du» Jožefu Bareckemu je poverjeno vodstvo odborov za radio in televizijo, komisiji za cene odslej načeluje Jerzy Gawrysiak, osrednjemu statističnemu uradu pa prof. Wieslaw Sadowski. poskusili upreti, vendar jih nismo poslušali*, že v tem stavku je bil Gierek izredno avtokritičen. če pa pogledamo, kdo so ljudje, ki so jih v nedeljo odstavili, postane jasna šibkost pozicije, ki jo ima Gierek v državi. Med odstavljenimi sta dva Gierekova tesna sodelavca, ministrski predsednik Babiuch, ki je februarja letos na kongresu poljske partije zamenjal prejšnjega premiera Jarosevvicza, in direktor poljske televizije Maciej Szczepanski. Na vidna mesta v vladi in v drugih organih pa so bili postavljeni ljudje, ki doslej niso zasedali vidnih mest in torej niso sestavljali kroga tesnih Gierekovih sodelavcev, ali pa so bili celo odstranjeni, kot na primer Stefan 01szowski, ki je bil veleposlanik v Vzhodni Nemčiji. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je Gierekov vpliv izredno upadel in da vesti o skorajšnji zamenjavi partijskega tajnika niso povsem neutemeljene. Stanje je izredno zapleteno, razjasnilo pa se bo šele ko se bodo končale stavke v Gdansku in v drugih mestih. Gierekov govor in potres v vrhu je ugodno vplival na razvoj dogajanj v zasedenih tovarnah. Uradno stališče delavcev sicer ostaja nespremenjeno : »bistvenega pomena je razprava o 21 zahtevah delavcev, spremembe v vladi so postranskega pomena, Gierkovim obljubam pa ne verjamemo.* Vendar je dejansko stanje nekoliko drugačno, saj je Gierek odprl vrata njihovi »politični* zahtevi po avtonomnem sindikatu. gospodarske zahteve pa je sprejel že prpj. Simptomatična je pri tem izjava člana enotnega odbora stavkajočih Wisniewskega, da so «odprte roke vlade* dober znak za razvoj pogajanj. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. Včeraj so bila prekinjena, ker so stavkajoči vztrajali pri zahtevi, da vlada vzpostavi vse telefonske zveze, ki so bile dalj časa prekinjene. To se je zgodilo šele v večernih urah in voditelj stavkajočih Lech Walesa je izjavil, da se bodo pogajanja z vlado nadaljevala danes. Pri pomirjanju duhov je odigrala pomembno vlogo tudi poljska cerkev. Že v nedeljo je nadškof iz Gdanska poudaril nujnost »dostojanstva in medsebojnega razumevanja* pri pogajanjih ter dejal, da je treba »končati s prekinitvami dela*, če je to odvisno samo od delavcev. Tudi poljski primas kardinal Wyszynski je bil včeraj pomirjujoč in je dejal, da v trenutku, ko je prioriteta izključno na proizvodnji in ne na človeku pomeni to »povratek kapitalističnih idej, proti katerim smo se dolga leta borili*. O zahtevi delavcev, da bi se Cerkev lahko posluževala sredstev javnega obveščanja pa je kardinal dejal, da «škofje nočejo ne materialno ne politične oblasti* ampak si prizadevajo le za širjenje duševnih vrednot, ki jih katoliška cerkev nudi Poljski, kajti «človek ne živi samo od vsakdanjega kruha*. Delavci ladjedelnice Lenin so v nedeljo s ploskanjem sprejeli avtobus, s katerim se je pripeljala vladna delegacija na pogajanja z enotnim odborom stavkajočih (Telefoto AP) RAZGOVOR TODA KURTOVO Z NOVINARJI Pomembna vloga SZDL v jugoslovanski družbi Preprečiti je treba sektaštvo - Vsakemu človeku omogočiti, da uveljavlja in neposredno zagovarja svoje interese BEOGRAD — V razgovoru z no vinarji je predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovič dejal, da ima SZDL poseben pomen, zato bo treba pri nadaljnjem delu, pri razvijanju neposredne demokratične vsebine političnega življenja, s tem pa tudi v tisku, nekoliko bolj spoznavati te razločke med na primer forumi socialistične zveze, skupščine in ZK, saj gre tu za drugačne značilnosti delovnih metod in za drugačno vlogo teh forumov. Gre za to, da je socialistična zveza torišče neposredne politične in družbene dejavnosti vseh delovnih ljudi. Zastavlja se med drugim vprašanje, je nadaljeval Todo Kurtovič, ali je v praksi kaj sektaštva. Predvsem, kadar danes govorimo o sek-taštvu, je jasno, da je treba takšno ravnanje onemogočiti, s tem se ne srečujemo samo na enem področju, to se kaže na primer v tem, kako se prikazujejo reakcije ljudi, kako se v tisku poroča s sej in podobno. Skoraj bi lahko rekli, da nam je to sektaštvo — tako v tisku kot drugje —- v celoti skupno in da ga moramo obvladovati s skupnimi močmi, korak za kora- ............ P0 NEUSPEHU KONFERENC UNCTAD V MANILI IN UNIDO V NEW DELHIJU Včeraj začeli posebno zasedanje OZN o mednarodnih gospodarskih problemih v Posvetovanja zunanjega ministra SFRJ Josipa Vrhovca - Mika Špiljak bo podal deklaracijo sindikalne konference o razvoju - Razviti Zahod se še -vedno upira splošnemu dialogu - Emilio Colombo vodi italijansko delegacijo Delegacija sindikatov odpotuje na Poljsko ■Rorda že v četrtek — Delegacija sindikalne fe-”eracije CGIL - CISL - UIL bo p0rda odpotovala že v četrtek na j “'iško. da bi se srečala s stavka-•ricimi delavci. Vest je sporočil pred-'lavnik CISL Emilio Gabaglio po I Cerajšnjem srečanju s poljskim ve-poslanikom v Rimu, Stanislawom ^apczynskim. Sindikalisti so izra-*l zadovoljstvo nad potekom srečajo in nad pripravljenostjo poljskih .“(asti, da sprejmejo njihovo pro-ajo. Po kratkem sestanku na sedejo CGIL, so sindikalisti izdali ti-a°vno poročilo, v katerem sporoča-da je Veleposlanik potrdil pri-'avljeoost poljskih oblasti, da prejmejo italijansko delegacijo, federacija CGIL - CISL - UIL je p(|}etlja, da so odločitve, ki jih je ‘Jska vlada sprejela v zadnjih u-“ skupaj z ukrepi, ki jih je na-PeVe.dal Gierek v svojem govoru, stiičen korak naprej k prenavlja-er* sindikalnega življenja in delav-^ sodelovanja na Poljskem. Fe-fl rac0a spet potrjuje svojo podporo izr * S*Cemu 6iban-iu na Poljskem in aza svoje pričakovanje, da se , °Ces prenavljanja začne takoj, že -Pozitivnim izidom pogajanj med astmi in delavskimi skupščinami. ta-*]u8ačnega mnenja je generalni . -ritk CISL, Pierre Carniti, ki piše p , ,es za II Giorno, da je kriza na pariškem prej na mrtvi točki kot pQl kompromisu, medtem pa nevar-faV. soviei-skega posega stalno na-Som Strah Pred sovjetskim pose-c “O izhaja iz prepričanja, da se tj * viatska zveza ne more odpoveda-Rvni rn,i’ kar je pridobila z drugo noet°vno vojno, ne da bi bistve-M spremenila svojo imperialistično ukturo, meni Carniti. POLITIČNI KOMENTATORJI ZELO PREVIDNI V OCENAH SOVJETSKA JAVNOST SEZNANJENA S STANJEM V SOSEDNJI POLJSKI Na Zahodu ugodno ocenjujejo zadnje spremembe v poljski vladi - Vzhodna sredstva množičnega obveščanja so objavila izvlečke iz Gierekovega govora MOSKVA, BONN, PARIZ — Evropska sredstva množičnega obveščanja še vedno posvečajo veliko pozornosti dogajanju na Poljskem. Vendar so vsi komentarji tako na Vzhodu kot na Zahodu skrajno previdni; politični opazovalci nočejo dajati prenagljenih mnenj, kajti položaj na Poljskem je namreč še vedno resen. V državah članicah Varšavskega pakta so včeraj objavili obširne izvlečke Gierekovega govora. Sovjetska tiskovna agencija TASS je poudarila kritični položaj poljskega gospodarstva, prekinitve dela pa naj bi povzročale še dodatne težave. To naj bi privedlo do sprememb v sanj poljski vladi. Sovjetska javnost je izvedela, da je Enotna poljska delavska partija začela samokritiko in je priznala, da je dopustila več napak pri gospodarskih odločitvah. Sovjetska sredstva množičnega obveščanja so še pisala o reformi poljskih sindikatov. Sovjetsko be- / sedilo sicer ne omenja neposredno svobodnih tajnih volitev, kljub temu pa pravi, da poljske oblasti želijo sindikatom vrniti prvotno vlogo, to je obrambo stvarnih delavskih interesov. Sovjetska javnost je z določeno mero začudenja sprejela te novice, In še tiste maloštevilne vesti, ki so bile dostopne sovjetskim bralcem so poudarjale predvsem gosopdarski položaj, zanemarile pa so vso politično stran stavk. Zanimivo je tudi, da vzhodna sredstva množičnega obveščanja posvečajo izjemno pozornost trditvi, da so interesi poljskega ljudstva trdno povezani s socializmom, kar je verjetno posredno opozorilo Poljski. V Zvezni republiki Nemčiji so z odobravanjem sprejeli spremembe v poljski vladi, ki naj bi pri- pomogle k odpravi kriznega položaja. Vendar se sprašujejo kako bo SZ sprejela vsiljene svobodne volitve sindikatov in kako bo gledala na možno razširitev teh zahtev v sosednje države. Nemški politični opazovalci obenem ugotavljajo, da je Gierek užival zaupanje tako na Vzhodu kot na Zahodu in še posebej pri nemških voditeljih. Zadnje spremembe pa so precej omajale njegov položaj, tako da se nekateri nemški novinarji že sprašujejo, če bo lahko še'naprej obdržal svoje mesto. Francoski časopisi šo včeraj prikazali spremembe v poljski vladi kot zmago stavkajočih delavcev in obenem kot resnost poljskih voditeljev, ki so se znali spoprijeti s težavami. Vendar se sprašujejo če bodo te odločitve zadostovale za razrešitev konflikta. Dnevnik Le Monde piše, da so poljski delavci že tretjič po letih 1956 in 1970 vsilili partiji svoje želje. To je bil hud udarec za poljsko vodstvo, vendar Gierek je bil tako moder, da si je upal priznati, da Poljsko ni mogoče vladati proti volji Poljakov. Pariški dnevnik se obenem sprašuje kolikšne so njegove možnosti, oziroma kje njegove možnosti mejijo na doktrino omejene suverenosti. Spremembe v poljski vladi je ugodno ocenila tudi francoska komunistična partija. Član njenega vodstva Maine Grenetz je v pogovoru z novinarji dejal, da so se francoski komunisti že od samega začetka stavk zavzeli za podobne ukrepe, ki naj bi upoštevali želje delavcev. Partijsko glasilo Humanite pa je komentiralo, da Poljaki rešujejo svoje pre bleme sami z dogovarjanjem, v »Salvadorju, Gvatemali, Južni Koreji in Libanonu ter Boliviji pa uporabljajo ameriško orožje. NEW YORK — V ((Stekleni palači* se je včeraj začelo posebno zasedanje generalne skupščine OZN posvečeno mednarodnim gospodarskim problemom. Glavni cilj sedanjega zasedanja je odgovor na vprašanje, kdaj bo mogoče vzpostaviti nove mednarodne gospodarske odnose, ki bodo zmanjšali prepad med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. Izhodišče za posebno zasedanje so ministri držav v razvoju članic «Skupine 77» sprejeli že v soboto. V svojem sporočilu ministri opozarjajo, da bi imel neuspeh zasedanja zelo neugodne posledice za stabilnost in mir v svetu. Razvite države se v nekaterih ozirih celo nagibajo k temu, da bi odstopile od že sprejetih stališč. Izgledi niso torej nič kaj obetavni. V zadnjem desetletju se je gospodarsko stanje držav v razvoju zaradi svetovne gospodarske krize izredno poslabšalo, in je postalo zaskrbljujoče. Vse preveč je bilo Izjalovljenih sestankov, kjer je po načelnih stališčih, vse ostalo pri starem. Svet potrebuje nov gospodarski red; tega se v dobršni meri zavedajo vsi. a razvit: Sever noče odstopiti od svojih privilegijev. Posebno zasedanje bo trajalo dva tedna. Težko bo dogovarjanje, da se končno najde splošni sporazum, ki bi omogočil vzpostavitev novih gospodarskih odnosov in novega sodelovanja. Prepad med razvitimi in nerazvitimi se poglablja iz dneva v dan. čimprej je treba uskladiti u-krepe, da bi pomagali najbolj revnim državam. V tem oziru igrajo neuvrščene države in med njimi Jugoslavija nadvse pomembno vlogo. Se pred zasedanjem generalne skupščine OZN se je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec sestal na sedežu jugoslovanske misije pri Združenih narodih z indijskim ministrom Raom, s pakistanskim zunanjim ministrom Sahijem in z venezuelskim zunanjim ministrom Velazcom. Razpravljali so o vsebini posebnega zasedanja generalne skupščine OZN in o možnostih, da bi na njem izdelali predloge, ki bi bili na splošno sprejemljivi. Razpravljali so tudi o dejavnosti neuvrščenih držav. S pakistanskim zunanjim ministrom je Josip Vrhovec razpravljal tudi o položaju v Srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, venezuelski zunanji minister pa je seznanil Josipa Vrhovca s stališči svoje države do najnovejših do godkov v Latinski Ameriki. Na posebno zasedanje Združenih narodov je včeraj odpotoval tudi član predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik sveta za mednarodne zveze pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. V imenu svetovne sindikalne konference o razvoju, ki je bila v začetku leta v Beogradu bo Mika Špiljak na posebnem zasedanju izročil deklaracijo o sklepih konference. Italijansko delegacijo bo v generalni skupščini vodil zunanji minister Colombo. V krogih Famesine poudarjajo, da se Italija predstavlja z nekoliko boljšimi perspektivami, saj je v zadnjem oMobju podvojila svojo pomoč nerazvitim državam, hi znaša od novembra 480 milijonov dolarjev. Vsekakor je to še vedno smešno nizek znesek v primerjavi z doprinosom, ki ga dajejo skandinavske države. A v New Yorku ne bodo razoravljali samo o mednarodni pomoči najrevnejšim, pomoč sama po sebi ne more reševati perečih mednarodnih gospodarskih problemov. Danes se vsi zavedajo, da so mednarodni gospodarski procesi med seboj odvisni, problemi pa še bolj, da ie niihovo reševanje možno le z globalnim snorazumom. Tako konferenca UNCTAD v Manili lani, kot konferenca UNIDO v New Delhiju letos sta dokazali, da je odbor razvitih držav do globalne rešitve precejšen. Tudi s tega vidika pa se nekaj spreminja. Z vsemi pomanjkljivostmi je Brandtovo po- ročilo prvi znak, da tudi razviti občutijo svojo odvisnost od mednarodnih dogajanj. Za sedaj sta tako Francija kot ZRN pokazali le malo volje, da bi vzpostavili plodnejši dialog, še manj pripravljene so Z DA, Velika Britanija pa zavrača kakršenkoli dialog. Po zadnjih znamenjih skuša razviti Zahod usmeriti razpravo v reševanje določenih in omejenih problemov ter dosledno nasprotuje globalnemu reševanju. Španija sc pripravlja na konferenco v Madridu MADRID — Vodja španske delegacije na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi Javiar Rupe-rez je včeraj odpotoval v Moskvo, odkoder bo svoje potovanje nadaljeval v Strasbourg in v VVashington. Španski diplomat bo skušal preveriti in uskladiti različna stališča Sovjetske zveze, evropskih držav in ZDA o perečih mednarodnih problemih. Madrid se torej že pripravlja na konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo začela 9. septembra v španskem glavnem mestu s pripravljalnim sestankom. RIM — Po vneti razpravi v poslanskih komisijah za finance in za proračun, med katero so obstrukcija MSI in dolgi govori zastopnikov vladnih strank onemogočili glasovanje o številnih amandmajih, bo o dveh vladnih zakonskih odlokih proti krizi začela danes popoldne razpravljati poslanska skupščina. RIM — Italijansko petrolejsko podjetje ENI je sklenilo umakniti svojo ploščad za petrolejske raziskave «Saipem II.* s področja blizu Malte, potem ko so opustitev raziskovalnih del zahtevale enote libijske vojne mornarice. V teku je namreč spor med Malto in Libijo o suverenosti nad vodami na tem področju. kom. «Prav ta boj je tisto novo, neposredno demokratično v vsebini družbenega in političnega življenja, kar nas razločuje od drugih družb, kar ne omogoča, da bi ostali na razpotjih, oziroma, da bi s križ-potja krenili po napačni poti. ša zmeraj smo takšna družba, da bodo križpotja obstajala za nekatera ljudi, podobno, kot so se kazala tudi nekoliko poprej. eVndar, ta križpotja zdaj niso nespoznavna, kol so bila prej, na nekaterih področjih pa se le še lahko kažejo.* V nadaljevanju je Todo Kurtovič opozoril, da »moramo v praksi vse bolj presegati tako buržoazni parlamentarni sistem kot tudi enostrankarski sistem. Na novo moramo rešiti tudi vprašanje o pobudi slehernega človeka. Znano je, da ustanavljajo stranke, da bi varovale določene interese, vendar mi nimamo večstrankarskega sistema in ga tudi ne bomo imeli. Objektivno vzeto ga tudi nismo mogli imeti, ker bi zavajal naroda Jugoslavije. Pri nas bi bil takšen sistem tudi sam zase nacionalistično organiziran. Izkušnje so znane. Vendar pa moramo in hočemo i-meti takšne sisteme, je dejal Kurtovič, da bomo presegli in ukinili vsako objektivno potrebo glede obstoja večstrankarskega sistema, pri tem pa omogočili vsakemu človeku, da bo uveljavljal in neposredno zagovarjal svoje interese. Po drugi strani pa moramo z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in združenji omogočati tudi raznim slojem, da uveljavljajo in rešujejo svoje specifične interese. Naši uspehi govorijo o perspektivah, pričajo, da se nam je to posrečilo. Prav zaradi tega moramo ta vprašanja v praksi še uspešneje reševati,* je dejal Todo Kurtovič. (dd) Končan obisk Kataloncev v SRS LJUBLJANA — Po krajšem delovnem obisku v SR Sloveniji, kjer sta se mudila na povabilo predsedstva CK ZK Slovenije, sta odpotovala v domovino predsednik in sekretar katalonske združene socialistične partije (PSUC) Gregori Lo-pez Raimundo in Natoni Gutiere* Diaz. Katalonska gosta sta obiskala več krajev v SR Sloveniji ter se pogovarjala s predstavniki ZK Slovenije in drugih družbenopolitičnih organizacij. Seznanila sta se z družbenopolitičnim in gospodarski"! razvojem Slovenije V CK ZKS sta se pogovarjala o sodelovanju med katalonsko združeno socialistično partijo in Zvezo komunistov Slovenije, ki so ga obojestransko dobro ocenili ter izrazili pripravljenost za njegov nadaljnji razvoj, (dd) BUKAREŠTA - Raketna križarka italijanske vojne mornarice «Cai» Duilio* se je v nedeljo zasidrala r romunskem pristanišču Costanti. MEDTEM KO ZDA BAJE PRIPRAVLJAJO 0D0R0ŽEN0 INTERVENCIJO SALVADORSKA HUNTA STOPNJUJE NASILJE NAD DEMOKRATI Ljudstvo pa se še vedno upira vojaškemu terorju ■ Več bombnih atentator Minister Gbotbzadeb obsoja jetništvo ameriških talcev TEHERAN — Iranski zunanji minister Ghotbzadeh se je v ločenih intervjujih za teheransko televizijo in ameriški tednik »Times* dotaknil najbolj perečih problemov iranske politike. »Vse države' v svetu obsojajo jetništvo ameriških talcev* je poudaril Ghotbzadeh in ugotovil, da problem talcev odvrača Iran od drugih bolj perečih in nevarnejših problemov. Zunanji minister je zahteval razčiščenje odnosov z ZDA, ploden dialog, ki naj po ša-hovi smrti odpravi napetost in nesporazume med državama. ZDA bi morale Iranu vrniti premoženje, ki ga je vzel s seboj pokojni šah, in sicer osem milijard in pol dolarjev (približno 7 tisoč milijard lir). Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Ghotbzadeh navedel, da skuša Moskva osamiti Iran, da bi bil primoran prej ali slej zaprositi za njeno pomoč. Zunanji minister med drugim trdi, da skuša Moskva s pomočjo svojih agentov skaliti odnose Irana z manj sovražnimi sosedi, predvsem s Pakistanom in Turčijo, a ima svoje prste tudi pri kalitvi odnosov z državami Zaliva. Ghotbzadeh je grobo napadel delovanje KP Irana »Tudeh*, ki po njegovih besedah že 50 let služi interesom Sovjetske zveze. Iranskim komunistom je očital, da ščuvajo mlade generacije k nepokorščini. Prav tako jasno in odločno je Ghotbzadeh analiziral notranji položaj. Kritiziral je vse tiste, »ki imajo v svojih rokah oblast in zahtevajo molčečnost in strogo spoštovanje ukazov*. »Treba se je postaviti po robu, ne smemo molčati,* je poudaril Ghotbzadeh in pristavil, da se ne sme nihče bati groženj procesov in smrtnih obsodb. Kot zadnje je omenil, da ne bo sodeloval v bodoči vladi, a jo bo vsestransko podprl, saj bo lahko le z njeno pomočjo država napredovala. SAN SALVADOR - »V Latinski Ameriki ne bo demokracije, dokler ne bodo spodkopali politične in gospodarske moči in oblasti oligarhije in imperializma v vsaki državi posebej.* Tako je poudaril glavni tajnik salvadorske revolucionarna demokratične fronte Guillermo Un-go, ki je tudi dodal, da ZDA pripravljajo intervencijo v Salvadorju, da bi podprle tamkajšnjo vojaška hunto. Medtem pa se je po proglasitvi izrednega stanja iz preteklih dni, položaj v Salvadorju v zadnjih urah še zaostril. Po tej odločitvi so o-blasti aretirale več sindikalnih predstavnikov, ki so se pogajali z vlado o prekinitvi stavke nameščencev v električni centrali. Med drugimi so aretirali tudi Hectorja Recinosa, voditelja salvadorskih sindikatov, ki deluje v revolucionarni demokratični fronti Odgovor na to vladno ravnanje jo bil hiter in odločen: več bomb j« eksplodiralo v najrazličnejših krajih države in opustošilo nekaj bančnih poslopij. V glavnem je šlo z* razstrelivo manjše jakosti, ki je pri eksploziji raztreslo protivladne letake. Vojska še dalje zaseda vse elektrarne, pristanišča, pošte in vodovodne centrale, uslužbenci teh objektov pa so avtomatično prešli pod poveljstvo oboroženih sil. KOMISAR ZA PROMET PRI EGS V TRSTU Prof. Burke seznanjen s problemi prometnih struktur v naši deželi Predstavnikom deželne vlade ja gost zagotovil, da se bo zavzel za to, da bi Furlaniji-Julijski krajini priznali status obrobne dežele in da bi EGS pomagala pri izpopolnjevanju tukajšnjih infrastruktur Odgovoren za prometna vprašanja pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti prof. Richard Burke, ki se od včeraj mudi v našem mestu v zvezi z 21. mednarodnim tečajem o organizaciji prevozov v EGS (o tečaju, ki se bo začel danes dopoldne, poročamo na drugem mestu), je včeraj na srečanju s predstavniki deželne uprave zagotovil svoje prizade vanje za to, da bi gradnja novih prometnih infrastruktur na območju Furlanije - Julijske krajine našla v vrhu deve terice ustrezne podpore in da bi bile naši deželi priznane olajšave, ki jih predvideva evropski sklad za regiona'ne posege. Prof. Richard Burke je dopotoval popoldne v naše mesto, kjer se je na sedežu deželnega odbora sestal s predsednikom deželne vlade Co mellijem ter z odborniki za načrtovanje in proračun Colonijem. za finance Zanfagninijem in za prometna vprašanja in pristanišča Ri-naldijem. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Comelli predo-čil gostu zemljepisne prednosti naše deže'e in vsestransko sodelovanje s sosednima republikama Avstrijo in Jugoslavijo. Comelli je nadalje o-menil dvakratni obisk tedanjega predsednika komisije EGS Ortolija v naši deželi, in sicer prvič, ob rodnisu osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, in drugič ob potresu, ki je leta 1976 prizadel obsežna območja Furlanije - Julijske krajine. Naša dežela — je nadaljeval Comelli — predstavlja skrajno vzhodno dotikališče med EGS in pomemb nimi tretjimi državami in ji zaradi tega pripada posebna vloga v Evropi. Po drugi strani pa prav ta njena obrobnost naravnost narekuje potrebo, da se Furlaniji - Julijski krajini prizna status marginalnega območja združene Evrope. V prid temu priznanju govore tudi številni problemi, ki jih mora naša dežela reševati v tem času, na prvem mestu problemi, povezani z obnovo potresnih območij, nenazadnje pa tudi problemi, ki se nanašajo na njeno učinkovitejšo prometne povezavo s sosednimi deželami. Ob tem je prof. Burke kakor rečeno zagotovil, da se bo na pristojnih mestih zavzel za ugodno rešitev tega vprašanja. Predstavnik EGS je v tej zvezi omenil, da je pred časom že enkrat obiskal Furlanijo - Julijsko krajino in da je s tukajšnjimi problemi deloma že seznanjen. Odborniki Coloni, Rinaldi in Zan-fagnini so nato prof. Burkeju orisali načrte za nove prometne infrastrukture, ki se v glavnem že izvajajo na območju Furlanije - Julijske krajine. Poleg novih avtocest in železniških prog so odborniki o-menili tudi nova dela. ki se že izvajajo oziroma ki se bodo še uresničila v tržaškem pristanišču. S posebno pozornostjo je prof. Burke sledil izvajanju odbornikov v zvezi z gradnjo avtoceste Videm - Trbiž -Kokovo, podvojitvijo pontebske železniške proge, napovedano gradnjo ranžirne železniške postaje pri čer-vinjanu in spel.iavo nove ceste v predoru pod Drelazom Monte Croce Carnico. Vse te nove prometnice, za uresničitev katerih sta bila merodajna vladna posega v okviru zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov in zakona o obnovi potresnih območij, so nujno potrebne za gospodarski in družbeni napredek Furlanije - Julijske krajine, so na koncu poudarili predstavniki deželnega odbora. Prof. Burke je predsedniku Comelliju in odbornikom zagotovil, da se bo pri vodstvu EGS zavzel za to, da bi prikazani problemi naleteli v vrhu združene Evrope na ustrezen odmev. Na sliki: pogovori med prof. Bur-kejem In deželnimi voditelji. Dekle trčilo s ciaom v avto Sinoči se je v Ul. Vergerio z motorčkom ciao ponesrečila 17-letna Lorena Lutman iz Ul. dei Vigneti 169. Po nerodnbm je trčila v fiat 128, ki ga je upravljal 24-letni Gio-vanni Pinckei iz Ul. Piccardi 43. Lorena je pri padcu dobila močan udarec v glavo, zaradi katerega se bo morala na nevrokirurškem oddelku tržaške glavne bolnišnice zdraviti dober teden dni. Na kraj nesreče so prišli rešilec in karabi njerji s postaje v Ul. dellTstria. V GLAVNI DVORANI UNIVERZE Danes začetek 21. mednarodnega tečaja o prevozih v deveterici Seminar bo trajal do 6. septembra - Letos v ospredju vprašanja kopenskega prometa - Naša dežela in pristop Grčije Na tržaški univerzi se danes prične 21. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga prireja tukajšnji Inštitut za preučevanje prometa v EGS pad vodstvom prof. M a terninija. Slovesen začetek tečaja bo v glavni dvorani univerze ob 10. uri, ko bodo nekaj nad 100 slušateljem iz 14 držav spregovorili rektor univerze prof. De Ferra, prof. Materni-ni in podtajnik na ministrstvu za promet A. Caldoro kot predstavnik i-talijanske vlade. Otvoritveni govor bo nato imel komisar za prometna vprašanja pri vodstvu EGS prof. R. d« tjdeležen^T^tečar^poSSh^v^viJ? Revoltello, kjer jih bo sprejel žu|5an Cecovini, popo)dce,fpa bp. načelnik glavnega ravnateljstva za promet pri EGS dr. F. Ventrella nastopil na univerzi z uradnim poročilom o glavnih temah letošnjega tečaja. Zvečer bo za udeležence seminarja sprejem v devinskem gradu, ki ga prireja princ Turn und Taxjs. Pravi začetek seminarja, ki se bo potem nadaljeval do 6. septembra, bo jutri dopoldne, ko se bo začel prvi ciklus predavanj o prometnih problemih v Evropi. Ciklus bo trajal do 2. septembra, nakar bo sledil drugi ciklus o specifičnih problemih evropskih podjetij, ki se udejstvujejo na področju prometa. Predavatelji bodo letos obravnavali v glavnem vprašanja, ki zadevajo razvoj kopenskega prometa v letih '80, s posebnim poudarkom na delež, ki naj gre pri tem cestnemu oziroma železniškemu prometu. Poleg same organizacijske plati bodo obravnavali tudi probleme, ki zadevajo potrošnjo energije, varstvo narave in prostorsko načrtovanje. Razprava se bo nanašala predvsem na prometna vprašanja EGS, zajela pa bo tudi vprašanje nadaljnjega razvoja prometa s tremi deželami, ki bodo v kratkem pristopile k deveterici. Za našo deželo in sam Trst bo še zlasti zanimiva problematika prometnih povezav med EGS in Grčijo, saj se to neposredno nanaša tudi na razvoj prometnic čez naše območje in z neposrednim zaledjem dežele Furlanije - Julijske krajine. V tem okviru bodo predavatelji osvetlili tudi pomen novih prometnih infrastruktur, ki se v naši deželi pravkar uresničujejo s sredstvi po osimskem sporazumu in po zakonu o obnovi potresnih območij. • Tržaška občinska uprava je sporočila, da bo bazen «B. Bianchi* zaprt od 1. septembra do 12. oktobra zaradi vzdrževalnih del. • Jutri ob 11.30 bo-na sedežu pokrajinske uprave srečanje, na katerem bodo predstavili tisku knjigo o kulturnih ustanovah v mestu. Nesreča vesplsta v Mira merskem drevoredu Na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice se bo moral zdraviti deset dni 26-letni Bruno Bar-zellato iz Ul. Aquileia 18. Barzel-lato se je včeraj ob 18. uri peljal z vespo 50 po Miramarskem drevoredu, namenjen v Grljan. Iz še nepojasnjenih razlogov je trčil v giulio alfa romeo in se pobil po nosu in po spodnjih udih. Avto je upravljal 28-letni Walter Zulini iz Ul. Settefontane 14. Barzellata so prepeljali v bolnišnico z avtom Rdečega križa, nesrečo pa so o-bravnavali mestni redarji. Tatovi še vedno rovarijo po stanovanjih dopustnikov Čeprav je levji delež dopustov že mimo pa je v mestu še katero stanovanje prazno, tako da tatovi lahko še vedno nemoteno rovarijo za tujo lastnino. Dolgoprstneži so pretekle dni vdrli v stanovanje zdrav- nika dr. Umberta Mamola v Ul. F. Filzi 10. 74-lei.na Maria Seidl, ki stanuje v istem nadstropju, je predvčerajšnjim zjutraj opazila, da so vrata zdravnikovega bivališča napol odprta in da v stanovanju gori luč. Ko se je prepričala, da se družina Mamolo še ni vrn.la s počitnic, je poklicala policijo. V Ul. F. Filzi je s svojo ekipo pri spel mare.šalo Otti, ki je stanovanje pregledal in našel kuhin jo, spalnico in dnevno sobo v najhujšem neredu. Medtem je v stanovanje prišla tudi Mamolova mati Lucia-iupijii "g"1"*’'1' če so tdHv? SSF&RuSU.**"V*ckakor pa je sin: pralen je eflsef fta dopust, iz-rtffi • ctrffittTOostrn-jej. y varstvo. 53 letna Anna Gionori por. Sedmak pa je poklicala policijo na pomoč v Ul. Frausin 20. V nedeljo zvečer, ko se je vrnila domov, je našla vrata odprta, stanovanje pa razmetano. Toda tatovi so ji od nesli «samo» tranzistor, ki ga je svojčas dobila v dar iz Avstrije. Sedmakova je tatvino prijavila. ZA REŠITEV KRIZE NA POKRAJINI Verjetno že jutri sestanek petih demokratičnih strank KD, KPI, PSI, PSDI in SSk naj bi še zadnjič poskusile najti dogovor o sestavi nove pokrajinske uprave Ali bodo spori med demokratičnimi strankami zares omogočili Listi za Trst, da prevzame v svoje roke tudi pokrajinsko upravo, kot se je zgodilo pred dvema letoma za tržaško občino? Odgovor na to vprašanje bomo morda imeli že jutri, ko bi se morali na pobudo socialističnega pokrajinskega tajnika Pittonija sestati delegacije KD, KPI, PSI, PSDI in Slovenske skupnosti. Gre za stranke, ki so svoj čas izvolile socialista Carboneja za novega pokrajinskega predsednika, toda le s poizvedovalnim mandatom Kot je znano, se bo čez teden dni — prihodnji ponedeljek, 1. septembra — ponovno sestal pokrajinski svet, takrat pa bo moral Car-bone povedati, ali sprejme mandat ali pa ga vrne. Carbonejeva odločitev pa je seveda odvisna od tega, ali bodo demokratične stranke, ki so pripomogle k njegovi izvolitvi, sposobne, da — vse skupaj ali samo nekatere med njimi — sestavijo novo večino in nov odbor. Jutrišnji sestanek patih strank bo moral torej preveriti to možnost. Po zadnjih dvostranskih posvetovanjih na pobudo socialističnega tajnika Pittonija so predvidevanja dokaj pesimistična. Vse stranke bolj ali manj vztrajajo na svojih začetnih in nepopustljivih stališčih, na osnovi katerih ni mogoče najti nobene formule, ki bi zagotavljala upravlji-vest pokrajine s kolikor toliko trdno večino. Obstaja zato nevarnost, da bi se jutrišnji sestanek omejil na to, da bodo predstavniki strank vzeli na znanje obstoj bistvenih nesporazumov in pomanjkanje vsakršnega dogovora. To pa pomeni, da bo moral Carbone v ponedeljek vrniti mandat, s tem pa bo imela Lista za Trst s svojimi enajstimi svetovalci možnost in priložnost, da izvoli svojega predsednika in odbornike. Sicer pa — kot nam je dejal po-karjinski tajnik PSI Pittoni — namen jutrišnjega sestanka ni ta, da bi samo potrdil obstoj nesporazuma, ampak predvsem, da bi še zadnjič poiskali izhr.d iz slepe ulice v zavesti, da bodo sicer demokratične stranke tudi pred javnim mnenjem svojo nesposobnost, da se postavijo kot alternativa listi pri u-pravljanju mesta in pokrajine, če ne bo mogoče najti rešitve, potem pa bo jutrišnji sestanek moral vsaj jasno pokazati, kdo nosi odgovornost za sedanje stanje, ki samo pelje vodo na mlin Liste za Trst. jjlF*1* *** -•i|y ■■ ■ ' ■ *w. tfth llmbtrio Tommasini Bil je med voditelji tržaških anarhistov Včeraj ie v bližini Pordenona umrl 84-letni Umberto Tommasini, eden najstarejših anarhistov naše dežele. V ČASNIKARSKEM KROŽKU VČERAJ PREDSTAVILI sodelovalo tudi s svojim folklornim ansamblom, ki se je predstavil v treh skupinah, najmlajši (gornja), srednji in najstarejši (spodnja slika) aillltffllllllllllllMOlllllllllllMlltinillKltAltltlllflllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlimillfltllllllllllllllllHIIIInlllilllllllllllllllllinililllllflllllfllllllillllfllllHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllltllllllll SPOMINI IN RAZMIŠLJANJE OB PRIROČNIKU € DUNAJ IN NJEGOVI SLOVENCI» Danes na Dunaju vdihavamo novo ozračje Delež Slovencev staremu Dunaju - Nacizem in njegovi zločini - Wiesenthalove teorije Ko se danes Slovenec odpravlja na Dunaj, mu lahko priročnik ce-lpvškega kluba Mladje «Dunaj in njegovi Slovench imenitno služi pri odkrivanju stare habsburške prestolnice, ki je stoletja* združevala vse Slovence. Odkriva mu predvsem tiste predele, kjer so Slovenci, ki so prihajali po znanje na Dunaj, pustili tudi vidne sledove lastne ustvarjalnosti in tistih sposobnosti, ki jim jih še danes priznavajo na vidnih mestih avstrijskega glavnega mesta. V najbolj vabljivem središču Dunaja, naselbine, ki smo jo Slovenci in Hrvati poimenovali po reki «Dunaj«, kakor imenujejo še danes Donavo Slovaki in Rusi, najdemo v katedrali sv. Štefana, med drugimi umetnostnimi dragocenostmi, tudi nagrobnik dunajskega nadškofa Jurija Sladkonje, ki je bil v začetku šestega stoletja ena vidnih dunajskih osebnosti. Tako kot v začetku našega stoletja arhitekta Jože Plečnik in Maks Fabiani ter nam nekoliko manj znani (v Ameriki pa naravnost čaščen) Ivan Jager, ki so sicer izhajali iz secesijske šole, sami pa potem šli svojo umetniško pot, saj njihova stanovanjska poslopja in cerkve ter kulturni spomeniki še danes krasijo Dunaj. In Dunaj se je tudi letos oddolžil Jožetu Plečniku s Prelovškovim znanstvenim delom, “s kn.ifgo, v kateri je slovenski umetnostni zgodovinar nemško govorečim Avstrijcem odlično predstavil ■‘■dunajsko obdobje« največjega slovenskega arhitekta. Ob našem obisku Dunaja, katerega namen je tudi sicer bil naravnan v zgodovino, vendar v bolj sodobno, in sicer v do Slovencev genocidno uperjeno politiko. smo se spomnili tistega Dunaja, ki je spomladi 1938. leta tako « veličastno« sprejel Hitlerja, kot še nikogar doslej. Ko se je Hitler pojavi) na širokih alejah dunajskega Ringa, so hkrati zazvonili vsi zvonovi avstrijskega glavnega mesta, iz milijona grl so vzklikali človeku, ki bo komaj pet let kasneje povzročil pokol «cveta» dunajske mladine pri Stalingradu. Danes na Dunaju vdihavamo novo ozračje, v katerem bi želeli Dunajčani sprejeti med sebe kar največ mednarodnih organizacij; tako tekmuje Dunaj z Ženevo za primat tujini dobrohotno razpoloženega mesta, tudi kot odraz druge avstrijske republike in njenih političnih usmeritev. Vsega tega pač na prvi pogled ni moč opaziti; obiskovalec ne bo mogel po različnih zabavah. ki vihrajo po novih palačah, tega tako hitro odgonetiti in tudi raznovrstne nacionalne restavracije, ki tekmujejo s starim privlačnim, Grinzingom, bodo ostale v njegovem spominu bolj kot dokaz turistične vabljivosti Dunaja, kot pa odraz želje le tega po mednarodni uveljavitvi. Obisk dunajske 0-pere, kavarne Saher, pa lipicanske španske jahalne šole, Praterja in tudi nekoč tako živahnega Grin-zinga postaja vedno bolj bled spomin naših babic in dedkov, ki so pripovedovali o edinstvenem mestu ob Donavi; zato skušamo skočiti le do Schonbrunna in Belve-derja, kjer se je leta 1955 odločala ne le usoda nove Avstrije, ampak tudi naših bratov na avstrijskem Koroškem. Po mirnih ulicah ozkega središča: na Grabnu in ob katedrali, pač ni vedno veliko tujcev. Dunaj so prišli obiskat podeželani in pa današnji večni popotniki z bisagami in kitarami okrog vratu, k) si pač ne morejo privoščiti hotela Astorie, pa pred njega ležejo in kljub hladu in dežju dočakajo mrzlo jutro, ko se bodo skušali z novimi avstrijskimi prijatelji dokopati na vogalu ulice do tople hrenovke z gorčico. Dunajska policija domačih potujočih študentov in tistih državljanov, ki so za vedno obrnili hrbet današnji civilizaciji, ne nadleguje, dokler le ti ne nadlegujejo »krepostnih* meščanov. In tako je tudi na videz bleščeči Dunaj dobil obleko, kakršna mnogim seveda ni všeč. Le ti se zmrdujejo tudi na tisočero tujčev, ki jim čistijo ulice, gojijo cvetne nasade v parkih, varujejo hiše, vozijo otroke in pse na sprehod, pa kuhajo kosila in čistijo stanovanja. Mnogi tujci, in med njimi prednjačijo Jugoslovani, so tudi pridni delavci v dunajskih tovarnah; šiling se kar dobro drži in čeprav se cene nenehno dvigajo, se Dunaja še mnogi oklepajo. Sicer pa ima Dunaj tudi tisto prijazno demokratično, napredno lice, ki se je odlično izkazalo v marčni revoluciji, nato po prvi svetovni vojni in sedaj v dobi preštevanja Slovencev v Avstriji, ko so 14. novembra 1976 koroški Slovenci odbili, da bi jih oblasti spet »zaznamovale«, pa so se demokratični nemško govoreči Avstrijci na Dunaju prijavili za Slovence in so tako v glavnem mestu našteli kar 4.747 avstrijskih državljanov s «slovenskim materinim jezikom«. Torej skoraj 5.000 Slovencev na Dunaju! Med resnične Slovence so se pomešali tudi nemški člani Solidarnostnega komiteja, ki se tudi niso bali na dunajskih ulicah protestirati proti kršitvam avstrijske državne pogodbe, v kateri so po členih zapisane pravice slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, do danes skrčene na minimum in izigrane, predvsem s strani treh vladajočih strank na samem Koroškem. Znamenito Kiirt-nerstrasse (Koroško ulico) je 12. novembra 1979 Alfred Hrdlicka v znak protesta prekrstil v Slovvenen-strasse (Ulico Slovencev). Med prijatelje Slovencev bi morali vključiti tudi gospo Berto Lau-scher, ki izhaja iz stare delavske družine dunajskega predmestja in si je z možem izbrala težavno pot do dunajskih komunistov, ki so morali takoj ob Anschlussu v nemška koncentracijska taborišča. V Ravensbriicku, kjer je bila 7 dolgih let, je spoznala slovenske taborišnice in z njimi delila kruto' usodo esesovske tiranije. Danes, kljub izgubi moža, sedmim križem in trpkim političnim razhajanjem z lastno politično stranko, ki je povsem stalinistično u-smerjeria, nekdanja ravensbriška jetnica nadaljuje s svojim delom v vrstah demokratičnih Avstrijcev. V stavbi nekdanje gestapovske centrale na Dunaju na Saltztor-grasse 6, kjer so gestapovci mučili tudi njo in njeno družino, sprejema danes gospo Lauscher obiskovalec v spominskem prostoru, ki natanko spominja na morišče v dunajskem deželnem sodišču, kjer so 29. aprila 1943 obglavili 13 nedolžnih koroških Slovencev iz občin Sele, Barovje in Bele. Morišče, ki je sedaj postalo kapelica v deželnem sodišču, zunanjim obiskovalcem namreč ni dostopno, ker so jetniški prostori še danes uporabni. Selške žrtve so poglavje zase v kruti zgodovini bojev koroških Slovencev za njihov narodnostni ob-staj. Odpor vnukov selških žrtev proti preštevanju je mlade fante pred leti vodil na avstrijska sodišča. Avstrijski predsednik je po komemoraciji selških žrtev, enemu največ jih dokazov odporov antifašizma Avstrije, v kapelici deželnega sodišča, in obisku Sel oprostil obtožene šelške fante in tako so Sele letos glasovale stoodstotno za predsednika Avstrije, tako kot nihče na Koroškem in v vsej Avstriji. V isti stavbi, ki je bila pod nacizmom strah in trepet Dunajča- V petek je stopilo v stavko 280 časnikarjev slovitega londonskega dnevnika «Times», Je to prva stavka pri tem časopisu, ki izhaja že 195 let. Časnikarji so zahtevali 21-odstotni povišek plač, vodstvo dnevnika, pa jim je ponudilo le 18 odst. To časnikarjem ni bilo dovolj in časopis ni izšel.., (foto A.P.) nov, danes deluje tudi Dokumentacijski center ing. Sinoma Wie-sentbala, neutrudljivega lovca na nacistične zločince. Ing. Wiesen-thal, ki je že prekoračil sedemdeseta leta, nas je v svojem skromno opremljenem centru prijazno dočakal. Navajen obiskov televizijskih ekip nas je dobrohotno opomnil, naj le vse vestno pripravimo za intervju, on pa se bo ta čas oddaljil k nekaterim neodložljivim opravkom. Vprašanja, na katera naj bi odgovoril za naš dokumentarni film, smo mu seveda že prej poslali, toda želeli smo, da bi se naša vprašanja glasila, v slovenščini. Nič ni imel zoper; rekel je, da lahko sprašujemo kar hočemo in v katerem koli jeziku. Ob koncu intervjuja se je še nekaj časa z nami prijetno pogovarjal in dopolnjeval misli, ki jih je bil u-radno izrekel za javnost. Veliko bolj mladosten se nam je1 zdel, kot pa kažg njegov krstni ljst: izredno živega duha in obenem mirnega prijaznega značaja. V svetu, ki je vsak dan boj j dramatičen, si je že zdavnaj zastavil ideal, za katerega človek le redko dočaka, da bi se realiziral za časa njegovega življenja. Dejal nam je:. «V mojem delu vidim svarilo za jutrišnje morilce, ki so danes morda že rojeni. In dejstvo, da nekoga najdemo, ki je oddaljen od kraja zločina tudi 10.000 milj in 35 ali 38 let po zločinu, naj bo svarilo, da ljudje, ki so zapleteni v masovne ! zločine, y genocid, nikoli, niti v času, niti v razdalji nimajo nobenega upanja na pobeg. Opozarjati moramo na to, kar se je nekoč zgodilo; se na tem učiti, da se naši otroci oa tudi vnuki ne bodo spoprijemali s problemi, ki so nam nekoč tako grenili življenje.« 'iz prepada, v katerega Je Avstrijo in Dunaj pahnil nacizem, je l dežela 1955. leta postaja spet ne-; odvisna in demokratična; za ceno neizmernih žrtev, med katerimi so bile prav slovenske izredno velike! To zavest skušajo demokratični Avstrijci prenesti na mlade generacije, kajti le tako, pravijo, bodo te vrednote spoštovane v prihod-' nosti. Današnji Dunaj ni več bleščeča prestolnica Habsburžanov, središče je nove demokratične Avstrije, v kateri se tako kot drugod po- sve tu prepleta zlo z dobrim. Mesto je široko odprto vsem vplivom, ki vanj prihajajo z Vzhoda in Zahoda in kot tako lahko tudi opo zarja ha kritično realnost zgodovinskega trenutka, v k a tečem živimo. DORICA MAKUC pa tudi povsem neznani umetniki, celo otroci. Izreden obisk te razstave je bil pravzaprav svojevrstna značilnost. Dela 101 umetnika, v pretežni večini Jugoslovanov pa tudi slikarjev raznih evropskih dežel, si je pa čeprav bežno ogledalo najmanj 30 tisoč ljudi. Razstava je upravičeno pritegnila pozornost tolikšnega občinstva, saj so razstavljali tudi znani mojstri, ob njih pa študenti likovnih akademij, mnogi »nedeljski« slikarji in pa šolarji, rekli bi otroci, ki so bili v svoji neposrednosti cesto še bolj originalni od mnogih umetnikov z znanim imenom. Mnogi turista in tudi ljudje, ki se na umetnost kolikor toliko spoznajo so bili mnenja, da je to edinstvena, neponovljiva likovna manifestacija, ki je vsaj za en dan spremenila zunanjost središča Rovinja, saj so po rovinjskih ozkih u-ličicah s slikami, olji, akvareli, temperami in drugimi likovnimi deli tako rekoč prekrili zidove, ki jih razjeda čas. Slike so razstavili nekako tako kot v sloviti rimski uličici Margutta po zidovih, stopnicah, vežah, med oknicami, povsod pač, kjer je moglo kaj stati in priklicati pozornost oziroma zvabiti pogled domačega ali tujega turista, ki jih je na tem področju v tem letnem času toliko, kot še nikoli doslej. In prav ta neposredni stik, ta nevsakdanji dialog med občinstvom in slikarji, med strokovnjakom in slikarjem, katerega ime je znano tudi daleč po svetu ali pa tudi med do umetnosti indiferent- nim človekom in slikarjem, ki se komaj loteva upodabljanja, vse to je dajalo poseben pečat originalnosti letošnji r.je, dokumentarna oddaja 22.50 S pomočjo prijateljev, TV film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Dokumentarna oddaja 17.00 IGRALEC, TV nadaljevanka Program za mladino 18.10 Komični filmi 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 TV film iz serije: «JOE FORRESTER« 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Oddaja o nacionalnih manjšinah 21.30 Dekle za dvajset dolarjev film 22.45 Prekleti, ljubil vas bom Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.45 Gustav — risanke 20.00 Tečaj za prvo pomoč — dok 20.40 španski balet 21.20 Razumen, a ne slišim — dok. Portret znanstvenika — dok. 22.05 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 Colargol, lutkovna nadaljevanka 19.10 Zdomske pesmi Mladena Rodelle 19.30 OBZORNIK 19.40 Velika izkušnja 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV. DNEVNIK 21.00 Mednarodna obzorja: Grešni kozel 21.55 Prijeten'kotiček, zgodba iz TV nanizanke Ameriške novele 22.35 V znamenju 22.50 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Norci imajo zmeraj prav film 22.30 Aktualna tema 23.00 Narodna glasba: Pesmi in plesi sveta — MEHIKA Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Pionirski TV studio 19.45 Narodna glasba 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Signali 21.55 Čudež s čopki, soviet.ski film ŠVICA 19.10 Poletni programi za mladino 20.40 Svet, v katerem živimo, dokumentarec TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Organist Hubert Bergant: 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 12.30 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan; 16.00 Na produ Glinščice; 16.50 Deset minut s pianistom Petrom Nerom; 17.10 »Naše potovanje«, drama. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 1&.30,17.30, 18.30, 19.30 Pordčila; 8.00 Glasba za dobro jutro: 10.00 Z nami je. . .; 10.33 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Glasba; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Glasba za klavir; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 16.45 Pesmi; 17.00 Glasovi našega časa; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Orkester in zbor; 18.45 Radijski oder; 19.05 Pojeta Neda Ukraden in Elvin Fliser; 20.00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Domači pevci; 14.40 Male skladbe; 15.00 Počitniški vrtiljak: 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Oktet Jelovina in kvintet Gorenjci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Sotočje: 1815 Minute z ansamblom Bordon. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Ulica Asiago Tenda; 8.40 Italijanske pesmi; 9.00 Radio anclVio; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz. glasbena oddaja; 14 30 Zdravstvena oddaja; 15.03 Rally, Patchvvork; 19.20 Izgubi je- strani ital. glasbe; 20.30 Inštrument moderne glasbe. RADIO 2 7.30 , 8.30, 9.30 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.10 Ben Hur, radijska priredba; 9.32 Luna v vodnjaku, glasbeno-govorni program; 11.32 šolska vzgoja; 11.52 Tisoč pesmi; 12.45 Alto gradimen to; 13.44 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 - 18.55 Poletni čas: 15.06 Melodije z obale na obalo; 17.32 Glasba, ki jc všeč tebi, meni pa ne; 18.08 Glasbena zgodba v nadaljevanjih; 19.50 - 22.40 D. J. Special, plošče; 20.35 Poletni ve čeri — proza, poezija, glasba, LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.20 Re kreacija; 7.50 Debro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glas bo v dober dan; 9.30 Mladi koncer tant; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervira no za. . .; 12.35 Znano in priljubi je no; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po doma če; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 17 00 «Vrtiliak»: 19.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 V gosteh pri zborih jug. posta i; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Mi nute z ansamblom Atija Sossa: 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 22.05 Radijska igra; 23.25 Iz naših spo redov; 23.30 Tinke in godala; 1.05 5.30 Nočni program. Iz umetnostnih galeri Michele Gianfrancesco v miljski «11 Mandracchio» V mali galeriji miljske letovi-ščarske ustanove ril Mandracchio» se nam po dveh letih ponovno predstavlja Michele Gianfrancesco z novimi olji, v katere je zajel razglede pokrajin in kmečkih ljudi iz krajev okoli Rima in italijanskega .juga. Z izjemo nekaterih del kot na primer slike težko naloženega voza s kmetom, ki se vrača s polja, in slike delavca v kamnolomu, so razstavljene slike bolj majhne ali celo prav majhne. Danes, ko živimo v dobi, ki pravzaprav ne spodbuja preproste skromnosti, mora biti vse veliko celo velikansko, pa tudi drzno zasnovano. In vendar to, kar nas na koncu vedno ponavljajoče se vsakdanjosti dnevnega dela v zavetju domačih zidov lahko nekoliko teži, so prav majhne stvari. Med take spadajo brez dvoma pravkar omenjene majhne slike tega slikarja z italijanskega Juga in hkrati slikarja Juga, slike, ob katerih moremo obujati spomine na doživetja od sonca obsijani naravi in na lepoto obmorskih motivov. Gianfrancescove slike tokrat niso več nekdanji razgledi našega Krasa in naše obale, ki jih ja prikazoval pred leti na razstavah tu pri nas in tudi onstran meje, v Opatiji, na razstavah, ko je živel še v Trstu. Gorski grebeni v njegovih pokrajinah, v katere je vnašal motive iz hribovite Sile, so drugače razvejani in barve gozda so drugačne. Drugače se kažejo tudi samotne kmetije in drugačni se zdijo čolni v morju in ob morju z vzhodnih obal Italije. Vendar pa so našim okoljem še vedno kolikor toliko sorodni liki preprostih ljudi. kmetov in kmetij in vsega, kar je z njimi povezanega. Starka, ki plete, otroci, ki se igrajo ob vodi, zgubani in razorani obraz kmeta, vse to se nam zdi kot bi bilo nekaj našega domačega. Med prav majhnimi deli pa sta dva prava bisera: gre za sličico s parom,žrebet in pa lovski plen z živopisnim fazanom. Ljubezen do nepotvorjenega upodabljanja resničnosti o&ikuje tudi zadnja dela tega slikarja, ki je letos dopil drugo nagradg «Zlati svinčnika na razstavi tržaškega sindikata likovnih umetnikov.. M. B. Litostroj izvaža po vsem svetu Pedjetje /Titovi zavodi Litostroj«1 iz Ljubljane izvaža svoje izdelke na vseh pet celin. Največji del svojih, .izdelkov, okoli 65 odstotkov, proda v države SEV. Tretjino izvoza uresničijo na konvertibilnem področju, večinoma v državah v razvoju. Litostroj je s partnerji v Sovjetski zvezi podpisal pogodbo o izdelavi petih polarnih dvigal za .jedrske elektrarne, ki jih bodo izdelali do leta 1985. Naročena dvigala se od do sedaj že dobavljenih dvigal razlikujejo po večji nosilnosti in zapletenosti, razen tega pa bodo projektirana za delo na polarnih območjih. Dvigala za Sovjetsko zvezo s o avtomatizirana in se ob zamenjavi jedrskega goriva v reaktorjih spremenijo v prave robote. Njihova nosilnost znaša 405 ton, razpon pa do 43 metrov. Celotno dvigalo je težko 660 ton, vso opremo pa projektirajo v Litostroju, ki je postal pomemben evropski proizvajalec transportne tehnike za jedrske elektrarne. Litostroj načrtuje letos 3,5 milijarde dinarjev celotnega dohodka, od tega predvideva četrtino od izvoza. Sprememba tečaja dinarja in preusmeritev v lastno tehnologij0 in znanje in ne nazadnje največjo možni nadomestitev uvoženega reprodukcijskega materiala z domačim, bodo zagotovila temu znanemu delovnemu kolektivu pomemben čisti devizni dohodek. V Jugoslaviji industrijska proizvodnja raste Jugoslovanska industrijska proizvodnja je v letošnjih prvih sedmin mesecih za 4,3 odstotka večja od proizvodnje v istem obdobju lam-Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so največjo porast dosegli pri izkopu in predelavi Pre" moga, saj je letošnja predelava premoga kar za 16 odstotkov večja od lanske. Vrstni red porasta po gospodarskih vejah je naslednji: kemičm izdelki — 12 odstotkov, gradbeni material — 10 odstotkov, predelava barvnih kovin, proizvodnja u-snjcne obutve in galanterije — odstotkov, proizvodnja električnih, aparatov in finalnih lesnih izdelkov g odstotkov, kovinsko predelovalna industrija pa je 7 odstotkov večja kot v istem obdobju lanskega leta. V vseh drugih vejah gospodarstva se porast proi/vodme gibl.ie od 1 do 7 odstotkov .izjema so proizvodnja nekovin, usnja in krzna, izkop železove rude in ladjedcTi-' štvo, kjer so zabeležili celo padec proizvodnje od 1 do 14 odstotkov. Gledano po republikah in pokrajinah je sedemmesečni porast proizvodnje sledeči: Bosna in Hercegovina — 8,3 odstotka, Črna gora — 8,2 Srbija — 5,9 (od tega ožja Srbija 6,9, Vojvodina 4,6 in Kosovo 3,1), Makedonija 3. Sloveni-,a 2,7 in Hrvatska 2,2 odstotka. JO. KRASNODAR RORA ZA NASE ČITATELJE V drugem kolu boljša igra dovoljil. Vseeno pa so morali to krat Beograjčani priznati premoč domačinov. V Tuzli so bili verjetno Sarajevčani nemalo ^zbegani*, saj je na tribunah sedel kot opazovalec nihče drug kot Branico Zebec, Hamburgerjev trener (Sarajevo bo namreč v 1. kolu pokala UEFA igralo prav proti zahodnonemške-mu moštvu). Kljub porazu Sarajeva pa se je Zebec laskavo izrazil predvsem o dvojici sarajevskih nogometašev, o Pašiču in Su-iiču. Pa tudi z igro je bil Zebec zadovoljen. In kako ne bi bil, saj je v Tuzli padlo kar pet zadetkov. Državni prvak Crvene zvezde že V drugem kolu prve jugoslovanske nogometne lige smo bili priča boljšemu nogometu. Kaže, da so se naši profesionalci odločili, da bodo z boljšo igro le privlekli na stadione večje število občinstva. V tem kolu so namreč skupno dosegli 21 zadetkov, kar je šest več kot v prvem kolu, odstotek na tekmo pa je bil 2,3. Tudi proti sodnikom ni bilo nobenih pritožb. Skratka «ohrabrujoče kolo*. Tokrat so ob najboljši igri uživali gledalci na Kantridi in v Tuzli. Rečani so namreč igrali odlično, pa tudi beograjski Partizan je s prikazano igro povsem za- ner Višnjevac, sedaj na krmilu Olimpije, je bil v tem srečanju pravi *dvanajsti mož* ljubljanske enajsterice in Velež je tokrat le s težavo odnesel celo kožo. sam vodi na skupni lestvici. Po zmagi v Zagrebu nad Dinamom so Beograjčani že v sredo premagali Zagreb, ki je še vedno brez točk. Zagrebčani pa s porazi nadaljujejo tudi na mednarodnem turnirju v Španiji. Po porazih v Španiji pa se je kaj kmalu opomogel zagrebški Dinamo, ki je v nedeljo brez težav in povsem zasluženo odpravil Vojvodino. Junak srečanja je bil Kovačevič. Za lep podvig pa je zopet poskrbela ljubljanska Olimpija, ki je v Mostarju iztržila izredno pomembno točko. Bivši Veležev tre- 2:1 2:0 3:2 1:0 1:1 1:1 3:1 1:1 2:0 IZIDI 2. KOLA Rijeka - Partizan Radnički - Beograd Sloboda - Sarajevo Borac - Hajduk Vardar - Napredak Velež - Olimpija Dinamo - Vojvodina Željezničar - Budučnost Crvena zvezda - Zagreb LESTVICA Crvena zvezda 4, Olimpija, Radnički, Napredak, Rijeka 3, Partizan, Dinamo, Sloboda, Budučnost, Vardar, Borac, Hajduk in Vojvodina 2, Sarajevo, Velež, Željezničar in Beograd 1, Zagreb 0. PRIHODNJE KOLO (31,8.) Vojvodina - Crvena zvezda, 0-limpija - Dinamo, Budučnost - Velež, Napredak - Željezničar. Hajduk - Vardar, Sarajevo, Borac, Beograd - Sloboda. Partizan -Radnički, Zagreb - Rijeka. KOŠARKA MLADINSKO EP V CEUU JUGOSLA VUA PREMAGALA SE SZ Zanesljiva zmaga Italijanov nad Turčijo - «Plavi» prvi v A skupini CELJE — V sinočnjem najvažnejšem srečanju 4. kola mladinskega evropskega prvenstva v Celju je Jugoslavija z dobro igro premagala še Sovjetsko zvezo in je tako prva na lestvici A skupine. Po težki zmagi nad «azzurri» so tako «plavi» premagali še najnevarnejšega nasprotnika. Včerajšnje kotalkanje ,1 OD DANES DO 30. AVGUSTA Tudi Italijani in Jugoslovani na EP v Trstu V tržaški športni palači se bo Ganeš pričelo evropsko prvenstvo v Umetnostnem kotalkanju. Posamez-jj? bo nastopilo 19 kotalkarjev in “2 kotalkaric, poleg tega pa bomo }ahko občudovali še 11 tekjno,ya)nih ,n- 9 plesnih parov, Držav, ki se bodo udeležile tega ®vropskega prvenstva, je-,lil, med •jaterimi sta tudi Jugoslavija in “a lija. Jugoslavijo bodo v Trstu zastopali kotalkarja Ivica Malivuk in •*^ok Kuret ter v ženski konkuren-Ef Nevenka Lisak’in Karin Tavčar, ^a Itglijo pa bodo nastopili med (‘nsamezniki Biserni, Menarini, Ra-8flzzi in Nutarelli, med posameznicami Bonati, Marinelli in Poli, v tekmovalnih parih De Salvo - Nalili, Meco - Pistocchi in Trevisa-ni - Trevisani ter v plesnih parih D®tti - Galletti in Nascetti - Galletti. . Prvenstvo se bo končalo v soboto, 30. avgusta. DANAŠNJI SPORED ^1-00: otvoritvena slovesnost kratek program mezmike ~~ kratek program za tekmovalne pare NOpOMET MEMORIAL ŽARKO RACE V otvoritvenem srečanju Breg tesno premagal Zarjo Strelec edinega zadetka je bil Samec - Danes: Primorec-Gaja (20.30) Zarja — Breg 0:1 (0:1) ZARJA: Puzzer, Franco, Ivo Grgič, Crociati, Križmančič, Žagar (v 46. min. Dana), Darko Grgič, Cee-chi, Lenarduzzi, Ražem, Fonda. BREG: Micor, Pinzin, Tritta, Jez, Klun, Samec, Cigui, Dazzara, Gri-zonič (v 46. min. Peroša), Lovriha, Zonta. STRELEC: v 26. min. Samec. SODNIK: Gerscenti iz Milj. GLEDALCEV: 350. OPOMBE: v 30. min. izključen Lovriha (Breg), v 71. min. izključen Dana (Zarja). V otvoritveni tekmi na memorialu Žarka Raceta je Zarja klonila proti Bregu, ki je povedel že v 26 min. prvega polčasa z lenim zadet kom srednjega napadsjlca Samca Rezultat se nato ni1 vec-Mprcmenil Zmaga Brežanov je ppvsem zaslu žena, saj so skozi vso tekmo nri kazali bolj hitro in dinamično igro od nasprotnika, ki je zaigral pre- več statično in nepredirno. Očitno je bilo, da so Brežani bolje pripravljeni od zarjanov, ki so šele v začetni fazi priprav. Igro so imeli večji del srečanja SPORED (20.30) (20.30) (20.30) (20.30) (20.30) Marizo in Edija Bezina je osrečilo rojstvo brhke hčerke KAROL Srečnima staršema čestita ŠD Primorje. za posa- Družino Babuder je osrečilo rojstvo sinčka FABIA Srečnima staršema čestita ŠD Primorje. IHlIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiilllllllllllllltllliiiiiilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMlMIIIMIMIIIIMIIIII MOTOCIKLIZEM Velika nagrada ZRN Tudi E. Lazzarini osvojil naslov svetovnega prvaka Do 500 con Lucchinelli prvi, Robertsu naslov bilo J^RBURGRiNG - V nedeljo je v Nurburgringu zadnja VN le- larfn __..L.. '1.1' l Ay _ * J. N J^ujega motociklističnega svetov- prvenstva. Na zahodnonem-kem dirkališču se je torej odlo-ra0 0 svetovnem prvaku v tistih kredih, kjer si piloti naslova ni-predčasno zagotovili. ny razredu do 50 ccm je naslov v°jil Lazzarini, ki je na VN ZRN Previdno, toda hkrati odločno vož-. J° zasedel drugo mesto za Švicar-jatn Dorflingerjem, ki ga - je Itali-).!r. s tako dobro nedeljsko uvrsti-j J° na lestvici za SP prehitel za jee kKki. V četrtlitrskem razredu ju. slavil Ballington. Novi prvak Y*aMrr u ■ i i-- an6 je bil tretji. „ X ,razredu do 350 ccm sta pred .Celjsko dirko imela Mang in E-jei* ,enako število točk. Vse se ki T* oc*točalo prav v zadnji dir-‘ 9'rkača sta divje vozila do kontni “J Ekerold je nazadnje prehi-kn ^ an6a le za nekaj več kot se-; hdo. p0prečna hitrost Ekerolda tinL. • 160,397 km na uro, kar je '*** lUU.Otff MII Ilci UIU, K.CU JC (kaj izrednega. Zmagovalec polli-kega razreda Lucchinelli je vo- fPPr. s p.h. 162,348 km na uro. zanimivejša od uvrstitve sa-Da Lucchinellija sta bila nasto-je Mamole in Robertsa. Roberts rOJs četrtim mestom tretjič zapo- F"C°ma osvojil naslov prvaka v tej Kaloriji. V kategoriji do 125 ccm slavil Bertin, ki si je tako gjSotovil drug) mesto na lestvici 50 ccm LgjJ-torflinger (Švica) kreidler, 2. 'porini (It.) iprem, 3. Hummel Končna lestvica za SP L Lazzarini 74 točk, 2. Dorflin-ger 72, 3. Hummel 37. 125 ccm 1. Bertin (Fr.) motobecane, 2. Nieto (Šp.) minarelli, 3. Muller (Švica). MBA. Končna lestvica za SP L BianeF (It.) 90 točk, 2. Bertin 81, 3. Nieto 78. 250 ccm 1. Ballington (JA) kavvasaki, 2. Balde (Fr.) kavvasaki, 3. Mang (ZRN) kavvasaki. Končna lestvica za SP 1. Mang 128 točk, 2. Ballington 87, 3. Balde 59. 350 ccm 1. Ekerold (JA) yamaha, 2. Mang (ZRN) kavvasaki, 3. Cecotto (Ven.) yamaha. Končna lestvica za SP 1. Ekerold 63 točk, 2. Mang 60, 3. Balde (Fr.) 38. 500 ccm 1. Lucchinelli (Italija) suzuki, 2. Crosby (NZ) suzuki, 3. Hartog (Nizozemska) suzuki. Končna lestvica z» SP L Roberts (ZDA) 87 točk, 2. Ma-mola (ZDA) 72, 3, Lucchinelli 59. «S1DECAR» 1. Taylor - Johansson (yamaha), 2. Michel Bukhard (seymaz - ya-maha), 3. Streuer - Brouvver (ler -yamahaj. Končna lestvica za SP 1. Taylor - Johansson 94 točk, 2. Biland - VValtisperg in Michel -Burkhard 63. Danes: Primorec - Gaja Jutri: Aurisina - Kras 28. 8.: Primorje Vesna 29.8. : Gaja - Zarja 30. 8.: Breg Primorec 31.8. : POČITEK 1.9. : Vesna - Aurisina 2. 9.: Kras ■ Primorje 3. 9.: Breg • Gaja 4.9. : Zarja - Primorec 5.9. : Vesna ■ Kras 6.9. : Aurisina - Primorje 7.9. : POČITEK^ 8.9. : POČITEK 9.9. : Prva 'p in zahteva, naj pride v Mtoko član vlade, ki naj pomaga razrešiti nevaren položaj, saj se oba uboja vključujeta v vrsto nasilnih dejanj, ki jih gverilci izvajajo nad temnopoltimi državnimi funkcionarji. Nesreča pri Šoštanju zahtevala smrt rudarja ŠOŠTANJ - Ob 8.15 je prišlo v bližini Šoštanja, kjer kopljejo noT rudnik, do močne eksplozije metana, ki je terjala smrt 51-letnega ključavničarja Ivana Povšeta, 10 ljudi pa je bilo ranjenih. Po prvih ugotovitvah krajevnih preiskovalcev je baje iz jame močno zapihalo in sunkovito pognalo metan proti izhodni odprtini. Kaže, da se jfi plin vnel zaradi cigaretnega ogorka enega cd rudarjev. V teku j* preiskava. STOCKHOLM - Včeraj je v železniški nesreči pri Upplands t— Vaesby, v bližini Stockholma umrlo devet oseb in 50 jih je bilo ranjenih. Vzroki nesreče niso znani. Vendar domnevajo, da se je z en* Osi vlaka snelo kolo. DUŠAN ŽEUEZNOV_______ IN. DIVJALI SO MED VOJNO ^_____________PO PRIMORSKI Nemški polkovnik Heinrich Christl Rainer: Nisem imel nobene oblasti nad vojaškimi in policijskimi enotami. Vojaški tožilec: Vi ste bili predhodno obveščeni o vsaki akciji. Rainer: To ni res. Vojaški tožilec: Vse se je izvršilo z vašim priznanjem. Rainer: To ni res. Vojaški tožilec: Ali ste vi vedeli za Ulico Ghega v Trstu? Rainer: Vem, da je v Trstu Via Ghega, da pa. se je tam kaj zgodilo, sem izvedel iz preiskave. Vojaški tožilec: Ali ste vedeli za krematorij? Nisem: Nisem prav ničesar vedel o tem in sem o tem slišal šele v predpreiskavi. Vojaški tožilec: Ali ste vedeli, da so tam požigali ujete partizane in civilno prebivalstvo? Rainer: To mi je povedal preiskovalni oficir. Bilo mi je prej popolnoma neznano. Vojaški tožilec: Ali se čutite kot vrhovni komisar Jadranskega Primorja odgovornega za vse te zločine? Rainer: Ne. Policija mi ni bila podrejena. Jaz sem bil šef civilne uprave in nisem imel policije podrejene. Predsednik: Mi smo tozadevne izjave obtoženega Rainerja že čuli. Sedite, obtoženi Rainer. (Obtoženi Rainer sede na zatožno klop). Obtoženi Christl, zadnja točka obtožnice vas bremeni: obtoženi Christl je dal ujete borce NOV in POJ mučiti in ubijati. Tako so njegove enote decembra 1944 v Lazah in Sajovčah zajele sedem borcev, med njimi tovariša Miklavža in jih na kraju samem pobile. Od januarja do junija 1944 so po predhodnem mučenju umorili 66 partizanov, med drugim so na poti med Gorenjem in Bukovjem zaklali Sever Maksa, ujetemu borcu Fajdigi Andreju pa so polomili kosti in ga napol mrtvega zaklali ter ga pustili vsega razmesarjenega na mestu storjenega zločina. V drugi polovici leta 1944 in v začetku aprila 1945 so pod Nanosom na Javorniku in v Studenem zverinsko umorili pet ujetih borcev. Ujetega vodnika Nagode Ivana iz Lukovice pri Planini so ranjenega zajeli oktobra 1944 v Studenem, ga mučili, nato pa mu zunaj vasi s puškinim kopitom razbili glavo ter ga oropali dokumentov in denarja. Ali vam je o tej točki obtožnice, oziroma o teh dejanjih kaj znanega? Christl: O tem mi ni ničesar znanega. Predsednik: Imate kakšna vprašanja v tej zvezi? Vojaški tožilec: Če obtožencu ni ničesar znanega, nima pomena zastavljati vprašanja. Predsednik: V teku dokaznega postopka boste čuli, da so vse te zločine izvršili vojaki, ki so imeli na rokavu planinske značke in ki so pripadali polku, ki ste mu vi poveljevali. Obtoženi Christl, lahko sedete. (Obtoženi Christl sede na zatožno klop). Odrejam krajši odmor, tovariš starejši vodnik, odvedite obtoženca. Opozarjam občinstvo, da ostane v dvorani, dokler se sodišče ne u-makne. (Obtožence odvedejo). Razprava je bila prekinjena ob 10. uri. EPILOG Sedmi in zadnji dan razprave je bil v četrtek, 17. julija 1947. Kot vsi zagovorniki, je tega dne dobil besedo tudi zagovornik obtoženega polkovnika Heinricha Christla, odvetnik dr. Jakob Petrovič, ki je hkrati po službeni dolžnosti branil tudi obtoženega Giintherja Neuberta. Ko je predsednik sodišča prepustil besedo zagovorniku dr. Jakobu Petroviču, je ta dejal: »Tovariši sodniki! Naša zemlja, narod naš čuvata in imata dokaze. Sveža so še grobišča, sveže so še rane pri naših materah, sestrah, očetih in bratih. Proti temu ne more biti nobenega drugačnega dokazovanja. Objektivno obstaja in ne more biti oporekano zločinstvo obtožencev, gre le za obseg njihove sobujektivne krivde. O tem so že procej obširno in natančno govorili predgovorniki in jaz se s tem ne bom več pečal. Branim dve vojaški osebi in sicer obtoženega Neuberta in Christla. O vojaški vzgoji Nemcev so govorili tudi predgovorniki, zlasti predgovornik dr. Šuklje in jaz bom le v par besedah bolj po domače sintetiziral. Vzgoja nemškega vojaka ne zasluži besede vzgojft, temveč dresura. Kaj hočem s tem povedati? Mislim, da tega ni treba razlagati. Ti ljudje so dresirani vršili t,o, kar so jim njhovi nadrejeni zapovedali. In da pri tem osebno niti niso poskušali uveljavljati lastne volje in. razuma, ker dresura to pač izključuje. Tovariši sodniki, obtoženi Christl ne priznava nobenega dejanja, razen delno dejanje pod prvo točko. Vsa druga dejanja zanika. Vaša naloga bo, da z ozirom na vse okolnosti presodite in valorizirate to njegovo zanikanje in mu eventuelno daste ali ne daste vero. Jaz bi samo opozoril na to, da je treba pač s sigurnostjo ugotoviti, kolikor so pri zločinih, ki sfe njemu imputirajo, sodelovali njemu podrejeni ljudje. Druga okolnost, na katero želim opozoriti je ta, da je bil on nižja vojaška osebnost, ki je imel med temi obtoženci nad seboj dva nadrejena. Ostalo, tovariši sodniki, bo vse vaša naloga, da razsodite ob upoštevanju teh dveh okolnosti. Obtoženi Neubert je, mislim na splošno gledano, eden od najmanj okrivljenih. Imputira se mu le eno konkretno krvavo dejanje. Toda o tem je bilo možno govoriti le glede na njegovo izpoved. O tem se je potem dokazalo, da objektiven zločin obstaja. To potrjujejo priče, ki so bile zaslišane, in katerih izpovedi so bile prebrane. Obtoženi Neubert se brani, tri ženske sem izročil na povelje bataljona, ker je bilo tako zapovedano. Kaj se i* z njimi zgodilo, ne vem. Odredil sem dva vojaka za iz-vedbo eksekucije nad dvema partizanoma. Prvič sem s® tej zapovedi uprl, drugič je prišla ta zapoved, toda iz strahu, da bi izgubil lastno življenje, sem določil dv* moža. Kaj sta naredila, ne vem.