Inseratl «e »prejemajo in veljA tristopna vrsta :
8 hr., če se tiska Ikrat,
II n n II - II
^ n n n n 3
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemsjo-
Naročnino prejf ma opravniitvo (administraci ja) in tksj edicija na Starem trgu Ji. št. 16.
Pclititm lisi n
;i nni
Po poŠti prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
za pol leta	. . 5 „ — ,,
za četrt leta	. , 2 ,, _ „
V administraciji velja: Za celo lato . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 ,, 10 ,.
V Ljubljani na dum pošiljali Vflji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Liugovik ulicah štev. 7.
Izhaja pu trikrat ua teden iu sicer r torek, četrtek in soboto.
Sv. oče Leon XIII.
Neki kardinal je enkrat rekel: Kdor ne veruje v sv. Duha, naj pride v konklave, (ki ima voliti novega papeža), in prepričal se bo, da res sv. Duh vodi in vlada sv. cerkev. Ta resniea se je prav očitno pokazala tudi pri volitvi višjega glavarja cerkvenega, ki se je te dni vršila v Rimu. Že v sredo. 20. t. m., zvečer prinesel nam je telegraf veselo novico, da jt! bil za namestnika Kristusovega iu najvišjega glavarja sv. katoliške cerkve pa naslednika Pijevega od kardinalov omenjenega dne izvoljen kardinal kamornik Jonhini Pecci, ki si je kot papež izbral ime Leon XIII. Liberalni listi so silno veliko pisarili o razponi med kardinali in oporekanju nekterih posvetnih vlad, ter konklavu napovedovali dolgo zborovanje nli celo razkolništvo. Katoliški listi so iz zanesljivih virov ta poročila zaznamovali kot izmišljevanja prismojenih možgni.ov liberalnih sporočevalcev, in nenavadno hitro dovršena vol.rev novega papeža, ki <;•( v zgodovini cerkveni skoraj nima enakega zgleda, katoliškim no. vmam prav daje. Kardinali so se v pondeljek 18. t. m. zbrali v kouklavu , 19. t. m. so dvakrat volili iu pri tretji volitvi 20- t. m. je bil od navzočih kardinalov Joaliim Pecci za papeža izvoljen s 41 — glasovi. Bog, ki je v svoji neskončni previdnosti Pija IX. poklical k sebi v takem času, ki je bil za Pija in za sv. cerkev zarad raznih vnan.iih dogodkov naj ugodnejši, kakor smo nedavno omenjali v posebnem članku „Kaj bo pač zdaj", pokazal je tedaj tudi pri volitvi njegovega naslednika, da ouskibi za svojo cerkev ter jej daje. takega pastirja, ki ji je v sedanjih jako hudih in britkih časih najbolj primeren in potreben.
Da so novi papež Leon XIII. res mož po volji božjii priča kratek posnetek iz njihovega dosedanjega življenja.
Papež Leon XIII., prej Joaliim Pecci, so se rodili 2. marca 1810 v Karpinetu škofije Agnagniske v nekdanjih papeževih deželah od stare patricijske rodbine.
Dovršivši študije v rimskem kolegiji (Collegium Iioma-num), vstopil je mladenič v akademijo plemenitih duhovnikov mje študiral pravo iu bogoslovje. Papež Gregor XVI. imenoval ga je 16. nuncija 1837 za hišnega prelata in poročevalca (referendarja) Signature. Nedavno potem poslal ga je kot delegata v Benevent, kjer je deželo očistil silno drznih tolovajev; enako odločnost je razodeval v Sjioletu in Perugiji, kjer je bila nekega dne videti izvanredna prikazen, da so bile vse ječe prazne. Gregor XVI. so hoteli poplačati zasluge njegove in so ga 17. januarija 1843 povzdignili za nadškofa v Da-miati (in partibus infidelium) ter imenovali za svojega nuncija v Bruselju, kar je bilo kralju Leopoldu 1. jako po volji. Že čez tri leta so ga ravno isti papež iz Bruseljna zopet poklicali izvolivši ga li). januarija 184(i za nadškofa v Pe-rugiji. Papež Pij IX. pa so ga v konzistoriji od 19. decembra I. 1853 imenovali za kardinala sv. rimske cerkve j ii mu podelili naslov sv. Krizogona. V ravno istem kon-
zistoriji so imeli sv. oče slavni ogovor „In apostolicae sedis fastigio", v kterem so kardinalom razkladali, koliko potr pežljivosti da so imeli s piemonteško vlado, ki jim pa to povračuje s tem, da z nogami tepta pravice sv. cerkve. Pa rekli so, da jim zaradi te pohlevnosti in prizanesljivosti ni žal, odločno so pa oporekali, da bi kedaj sprejeli kakšne prošnje, ki bi bile nasprotne dostojnosti in pravicam sv. stol.ee.
Kot nadškof v Perugiji vladal je svojo školijo enako čvrsto kakor papež Pij IX. vesolno cerkev, ter je pisal dve znameniti pismi italijanskemu kralju Viktorju Kmanuelu. V prvem pobija civilni zakon, kterega je bil minister Pepoli vsl"d nekega čudnega ukaza naložil prebivalstvu v Umbriji, v drugem pa krepko oporeka prognanstvu kamalduH-uskih mnihov na Monte Korona in drugih redovn kov. Tudi je bil izdal izvrsten pastirsk list o najnavudnejših zmotah {>roti veri iu krščanskemu življenju. Glavne zmote, proli kteriln je z apostolsko gorečnostjo povzdignil svoj gias, izvirajo po njegovem mnenju iz skritega racijonalizma iu iz načel no-vošegnega liberalizma, in med njimi se zlasti odlikujejo pre-kliujevanje, neposvečevanje nedelj in praznikov, razuzdanost, branje slabih knjig in malomarna izreja mladine.
Kot nadškof v Perugiji imel je kardinal Pecci ali sedanji papež Leon XIII. tudi neko pravdo zarad hujskanja k zauičevanju in nezadovoljnosti proti državnim postavam italijanskim.''
Leta 1862 so bili namreč vš koti ji Perugijski trije nesrečni svečeniki, ki so bili pitani z bojazljivostjo, ker niso hotli podpisati slaboglasne Pasaglianske adrese , ktera je svetovala papežu, da naj se radovoljno znebi časnega gospostva. Trije svečeniki so na to tožbo odgovorili z razglasom, tiskanim v „Qazzetta del Umbria1' 15. julija omenjenega leta. Ti nesrečni so rekli, da so ravno nasproti podpisali drugo obširno peticijo v Gioia di Bari, ki je še bolj bogoskrunska od une, ki je zbrana v Torinu, ter so pristavili, da jo imajo pri rokah, ako je koga volja podpisati jo. Škof tega pohujšljivega ravnanja ni smel pustiti brez kazni. V očetovskem pismu je kardinal posvaril te brezvestne duhovnike ter jih opominjal spominjati se svoje vesti iu upajoč, da bodo sami spoznali potrebo strinjati se s povelji cerkvenimi, prepovedal jim je za toliko časa cerkvena opravila, dokler te svoje dolžnosti ne bodo izvršili. Namesto da bi se bili dobrohotnej želji svojega višjeg'). pastirja vdali, izročili so njegovo pismo posvetni gosposki, ki je pričela pravdo proti škofu, češ, da je hujskal k zaničevanju obstoječih razmer. Pa preiskovalni sodnik ni našel nobenega vzroka za {ožbo in sodnija je razsodila, da naj se tožba zavrže. Proti tej razsodbi pritožila se je posvetna oblast do višje aoduije v Perugiji, ki je natančno preiskala vsa pisma in izvrstnega višjega pastirja spoznala za nedolžnega. Posebno skrb imel je kardinal nad-
škof za dobro odgojo svojih duhovnikov ter je za nje ustanovil akademijo sv. Tomaža, kteri je ves čas sam ostal predsednik. Ko je italijanska vlada odpravila semenišče, sprejel je gojence v svojo palačo ter je živel v sredi med njimi in jih tudi pogostoval pri svoji lastni mizi.
Ko je lanskega leta umrl kardinal kamornik De Angelis, ugibali so in ugibali, kedo da postane njegov naslednik. Služba kardinala kamornika je namreč ena najimenitnejših, ker po smrti papeževi do izvolitve novega papeža kardinal kamornik vodi vlado sv. katoliške cerkve in vse za volitev novega višjega pastirja potrebne reči določuje. Ta služba je pa še zlasti težavna v sedanjih za sv. cerkev jako burnih časih. Splošno se je sodilo in po raznih časnikih pisarilo, da je za to jako važno službo odločen kardinal Anton Maria Panebi-anco. Toda Pij IX., ki so vedeli z bistrim očesom za vsako službo izbrati najpripravnej-šega moža, izvolili so za to preimenitno mesto kardinala Peccia ter so to izvolitev kardinalom razodcli v konzistoriji od 21. septembra 1877, pri kterem se je takoj pokazalo, da so sv. oče pravo zadeli. Ko so namreč zbrane kardinale o tej svoji izvolitvi vprašali: „ln kaj se vam zdi?'* odgovorili so vsi navzoči z glasnim ploskanjem in prvi, ki je temu imenovanju pritrdil, je bil kardinal Panebianco; naj manj zadovoljen s to izvolitvijo pa je bil kardinal Pecci sam, ker je njegova ponižnost med vsemi čednostmi največa, ki kinčajo njegovo blago dušo. Ker je moral vsled novega posla večidel bivati v Rimu , določili so Pij, da je namesto njega nadškofijo v Perugiji vladal tamošuji stolni korar msgn. Laurenti.
Kako modro in previdno da se je kardinal kamornik obnašal po smrti Pijevi, omenjali smo v spisih o dogodkih, ki so se v tem času godili v Rimu, in nam tega rii treba zopet po navijati, pač pa hočemo še nekoliko omeniti njegovih lastnostni in čednosti, da ga bodo verniki tem bolje in vsestransko poznali. Kardinal kamornik Pecci (sedanji papež Leon XIII.), pravi „Unita", po kteri smo posneli te črtice iz njegovega življenja, je bil eden najboljzna menitih udov sv. kardinalskega zbora ne samo vsled svoje imenitne službe kot kardinal ka mormk, ampak tudi vsled svojega značaja, svoje odločnosti (eneržije), modrosti, in svojih
izvrstnih čednosti. V njem se primerno strinjate ljubeznjivost aposteljna in rsnoba vladarjeva, on se ve tako vesti, da ga morajo ljubiti, pa se ga tudi bati. Postave je visoke, pa suh kakor puščavnik. Glavo ima jako lepo, in je krepkega, odločnega in skoraj nekoliko vo-glatega obličja. Glas je doneč in lep. V svojem občevanju z ljudmi je priprost, ljubeznjiv, duhovit, pa resen , mogočen in veličasten pri javnih opravilih in skoz in skoz prešiujen od svetosti in imenituosti svojega poklica. V najtežavnejših in najimenitneših okoliščinah, ki so se mu primerile, bil je vedno mirnega duha; zraven tega je učen, izobražen, olikan v političnem oziru jako previden, in precej izvrsten pesnik. Proti županom, prefektom in italijanskim gosposkam znal se je tako vesti, da jim je imponiral in jih vselej ugnal. Noben vradnik sedanje vlade italjanske ni smel stopiti čez prag njegove hiše , in priti k njemu, vendar pa so ga tudi posvetne gosposke zarad gori omenjenih njegovih lastnosti jako čilale iu spoštovale, kar je menda liberalnim listom povod, da ga prištevajo k tako imenovani zmerni stranki. Ker mi svoje sodbe ne delamo po iz-ekih liberalnih časnikov, ampak po dejanskih razmerah, smemo iz tega, kar o dosedanjem Jelovanju novega papežu Leona XIII. vemo, sklepati, da je Bog svojo cerkev izročil izvrstnemu možu, ki se bode njegovi čedi ska/.al dobrega pastirja in vednega naslednika Pija Velikega.
Ministerstvo pa državni zbor.
V državnem zboru vršil se je 10. t. m. pri čolni obravnavi eden tistih prizorov, ki nam čudovito pojasnuje razmere med sedanjo vlado in vstavoverno stranko. Denarni minister je opravičeval vladine čolne predloge ter pov-darjal potrebo, da se morajo sprejeti, ker mu bode le na ta način mogoče vravnati državni proračun. Baron NValterslcirche n mu j na to očital nedoslednost, sklicevaje se na to. da je pri drugih prilikah vse drugači govoril ter je svoj govor sklenil z besedami , da se človeku, ki laže ne verjame, tudi če resnico govori. Podpredsednik PillerstoriT je govornika pokaral, češ, da je vendar le odveč minister-stvu očitati laž, ministerski predsednik Auers ptrg jia se je krepko potegnil za svoje tovariše, rekši: .,Nekaj dni je še le preteklo , ko
sem imel čast naznaniti, da smo V3led najvišjega poklica, ki se je obračal do našega rodo-
Ijubja zopet zaseli svoje sedeže. Da je res mnogo rodoljubja potrebnega na teh sedežih ostati, podučil nas je, mislim, današnji dan dovolj. Ene reči pa vas zagotovim — in to rečem v imenu vseh tovarišev , ker smo tudi v t'1 m solidarični — : kadar bode ta britki ke-lih prišel in bodemo zopet sedeli na poslani-ških klopeh, se ne bodemo nikdar posluževali takega parlamentaričnega boja, kakor se je to danes godilo."
Ko je bila lakota v Izraelu, rekla je revna udova preroku, ki je bil k njej poslau , tužno n resignirano: „Le malo moke in olja še mam ; pojdem in skuham , da to pojeva z mojim sinom in potein umrjeva." Skoraj tako obupno se glasijo besede, ki jih je govoril knez Auersperg, odbijajoč napad poslanca Walterskirchna ; govoril je skoraj , kakor bi bil hotel reči: Kaj nam grenite še zadnje ure našega ministrovanja! Saj ne bomo več dolgo vladali. Pomagajte nam , da izpijemo grenko čašo te avstro-ogerske nagodbe. Saj bomo takoj odstopili, ko se ta doženel Ministerstvo se je zavezalo, da se bode eolnina sprejela po vladinein nasvetu. To pa se ni zgodilo, ker jo je zbornica sprejela po nasvetu odsekovem, ki jo je zdatno znižal. Če tudi vsled tega ministerstvo še ne bode odstopilo, vendarni dvombe več, da bode pa moralo po končanih obravnavah odstopiti; saj nam to pove ininisterski predsednik sam. Tudi ministerstvo nima nobenega zaupanja več in naloženo mu je samo še, da dovrši pred svojim odstopom dogodbo z Madjari, ker je ono obravnave pričelo. Kdo pa pride za Auers-pergom V Ali se ima sistema spremeniti V Skoro gotovo bo kaj tacega. „Morgenpost" je pisala že pred jednim tednom, da se mora država v svoji uotrajuosti učvrstiti , če hoče misliti na boj z Itusijo. Ali se bližamo spravi s Slovani, s Č'jhi, Hrvati, Slovenci V Ali se bliža federalizem z Hohemvartom V Kaka druga sprememba bi bila mogoča? — To so vprašanja, ki se cain usilujejo pri omenjeni ixjavi Auerspergovi. Ne moremo si misliti, čemu bi odstopili usta-voverni ministri, da bi prostor naredili drugim ustavovercem. V vsakem slučaji se bližamo važnim dogodkom. Naši nasprotniki jih vidijo priti s strahom in trepetom, mi pa bodočnosti veselo v obraz gledamo, ker nemarno
Kako se novi papež krona ?
Med slovesnostmi, ki te vrše po izvolitvi novega papeža, je tudi kronanje novtizvoljenega višjega glavarja, ki je bilo nekdaj, ko so bili papež tudi posvetni vladar rimski, jako sijajno in slovesno.
Navadno papeža v nedeljo ali kak praznik kronajo. Ta dan se poda papež v slovesnej procesji iz Vatikana v Petrovo cerkev. Papeža nese v prelepem stolu dvanajst v damast in žamet oblečenih služabnikov. Vse duhovske in dežeUke gosposke Rima ga spremljajo.*) Pri velikih vratih cerkve stoji prestol pod krasnim nebom, na kterega se papež vsede iu kjer mu prvi kardinal Petrove cerkve po latinsko srečo vošči. Potem mu vsi duhovni te cerkve nogo poljubijo ali kušnejo. Potem se vsede sveti oče zopet na stol iu zdaj ga v ozalšano cerkev ncBo. Pri oltarju sv. rešnjega Telesa, ki je izpostavljeno, stopi papež s stola, poklekne na klopico , ki je z rudečim žametom prepeta in nekoliko moli. Ko se potem s kapo na glavi
zopet na stol vsede, procesija v kapelo sv. iJuria gre, ki se Klemenova kapela imenuje. Tu zapusti sveti oče sedež, moli na nizkej kiopici in gre potem na prestol, na kterem tako imenovano obedienco (ali pokorščino) sprejme. Kardinali mu namreč stoje roko, patriarhi kleče nogo iu koleno in spokoriuki Petrove cerkve kine nogo poljubijo. Potem oblečejo med molitvami jiapežu prelepo mašno obleko, pa tudi drugi pričujoči duhovni denejo spodobno cerkveno oblačilo na se. Potem dene tehaut kardinalov papežev prstan svetemu očetu na prst in mu podil tudi posodico s kadilnico, da kadila v njo nasipa. Zdaj se vzdignejo k velikemu oltarju. Med potjo se približa poglavar strežnikov svetemu očetu s srebruo palico, na ktere koncu jekodelica prediva navezana, zažge predivo s svečo in med tira, ko se prikloni in goreče predivo kviško drži, govoii pomenljive besede: „Sveti oče! Tako zgine vsa veličast svet;!.'1 — To zažiga nje prediva se še dvakrat ponovi, preden sv. oče k velikemu oltarju .pride. Tu se neizrečeno slovesno velko opra-'*) To jc bilo prej, dokler je bil papež ludi'vil° obhaJa- Oltar stoji sred cerkve, ravno pod pOBvetni vladar. Kronanje Leona XIII. si- bo vrši lo I visoko kupijo. On je sreda vsili lepotij Šem-privatno (jutri 24. t. m.) v vatikanski kapeli. Vred.' Peterske cerkve in stoji na štirih bronastih
stebrih, ki so po 'JO čevljev visoki. Na vsakem stebru (dvu stebra tehtata več kot 558 centov) <toji 17 čevljev visok, pozlačen augelj. Krog oltarja 112 lamp gori. Pod oltarjem je pa prekrasno ozaljšan obok, v kterem so svetinje sv. Petra shranjene. Pri velikem opravilu so posebno imenitne te le šege. Berilo in evangeli se bereta po dvakrat, najpred po latinsko, potem po gerško. Pred zavživanjem se poda papež nu prestol nazaj, kardinal pa, ki pri maši streže, da sv. hostijo nekemu duhovnu v roke, ki jo k prestolu nese in jo tu povzdigne in zdaj jo sveti oče moli. Kuako vzamejo tudi sv. kelih z oltarja in ga k svetemu očetu neso, ki ga moli. Papež zavžije stoje na prestolu, sveto kri pa prejme po srebrnej cevi. Tako se tudi drugi duhovni na strani sv. očeta obhajajo. Potem pa se vrnejo zopet k oltarju in očistijo kelih in cev. Vsi kardinali, nadškoli in školi med svetim opravilom kapo v roci drže in stoje; drugi duhovni pa in imenitniki, ki v kapelo priti sinejo, kleče. Sveti oče se podu potem s trona ali prestola k oltarju, do-končiV sv. mašo in ljudstvo blagoslovi.
Zdaj se začne slovesna procesija h kronanju vzdigovati. Papeža neso na stolu pod
nič, kar bi mogli zgubiti, nasprotno sepamarsi-kakih priboljškov nadejamo.
frankov Petrovega peneza. Med kardinali ni, in križ je blagovoljno izdelal prav lično tu-nobenega Segura in vse to je ravno tako izla-j kajšnji graščinski oskrbnik, za kar se mu izreka
\
šolnino.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22, februarija.
Avstrijske dežele, državnem stihom obravnavajo Glede rajža prizadevali so si nekteri poslanci, da bi Tirolci tudi v prihodnje od njega ne plačevali eolnine, pa večina je ta nasvet zavrgla. Biirenfeind je nasvetoval zarad domačega kmetijstva eolnino od volov in bikov od 4 gl. povikšati na 5 gld., pa tudi ta predlog ni obveljal. — V odgovoru , ki sta ga v sredo dala ministerska predsednika državnema zboroma na interpelacijo o vzhodnem vprašauju, rekla sta, da so poročila ruskih listov o sklepanju miru resnična. Kolikor te obravnave, zadevajo naše cesarstvo ali druge države, ki so bile podpisale pariško pogodbo, nimajo toliko časa nobene veljave, dokler jih ne bode rešila konferenčna ali kongres, ki bode gotovo v-zhodno vprašanje vranal in stalen mir povzročil. Iz tega odgovora je razvidno, da si je An-drassy v vnanji politiki ostal dosleden in da je bilo groženje Madjarov z vojsko le prazen strah.
i\Ta 14oroAkem se bodo volitve za deželni zbor vršile v kmečkih srenjah 22. marca, v mestih in trgih 27. marca, v velikem pose stvu pa 1. aprila.
Nlavnost na Češkem. Letos bode 500 let, kar je umrl kralj češki, cesar Kari IV., in sicer 27. listopada 1378. Ker je za Češko poln zaslug, pravi „otec vlasti", sklenili so zastopniki glavnega mesta Prage 11 t. m., da hočejo dostojno obhajati ta slavn spominj meseca novembra dva dni, in da se takrat odpreti ima novi most Podskalski.
Vnanje države.
IS i m a nekteri listi vedo povedati Ja ste bile prvi volitvi novega papeža brez vspešni in daje kardinal Pecci šele pri tretj volitvi v sredo dobil 30 glasov. To videvši piše Fanfulla, je kardinal Francki s svojo stranko pritrdil tej volitvi, kar je storil tudi kardinal Segur, ki je papežu naznanil, da mu je prinesel od francoskih škofov 1 milijo
gano, kakor novica, da so Pij IX. svojemu nasledniku zapustili 3'/2 milj. frankov letnih dohodkov, car smo omenjali tuui v „Slov.", ker iz Ilima se Vaterlandu" iz zanesljivega vira piše, da am o silni zapuščini|Pijevi prav nič e vedo. — Izvolitev novega papeža se je
nebom. Med vriskanjem ljudstva gre procesija skoz špalir, ki ga narodna straža, pešci iu Svajcarji narede, ria mostovž, ki je nad vratmi Sem-Peterske cerkve, kjer sicer tudi papeži blagoslov ljudstvu dele. Sveti oče se vsede na prestol, da ga cela nezmerna množica, ki ae na Sein-Peterskem trgu zbere, vitli ti zamore Pred kronanjem moli dekan kardinalov nad papežem , mu srečno vlado od Boga sprositi Po molitvi vzame prvi kardinaldiakon svetemu očetu kapo z glave iu mu dene z dekanom kardinalov trojno zlato krono (tiaro) go besedami; „Prejmi s tremi kronami kinčano tiaro iu vedi, da si oče knezov in kraljev vladar sveta in namestnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, kteremu hodi čast in slava na vekomaj. Amen." Ko se še več druzih, v to namenjenih molitev odrnoli , se sveti oče vzdigne in ljudstvu blagoslov ali žegen podeli. Nezmerno vriskanje se zdaj začne, ua gradu pokojo topovi, vse trume streljajo, godba regimentov in vsi zvonovi velicega mesta se glase. Zdaj slovesnost kronanja neha in papež se v svoje poslopje vrne. Zvečer je mesto prekrasno razvitljeno; naj lepši pogled daje pri tej priložnosti razsvitljenje Šem-Peterske cerkve in ajeue veličanake kuplje.
ob 1 '/j. uri popoludne s pomola zunaj vatikanske bazilike naznanila zbranej množici, ki je to poročilo sprejela z veselimi živio-klici, potem pa drla v cerkev, kjer se je ob 4'/8. uri pokazal papež Leon od navzočih živahno pozdravljen, kterim je odmolivši s kardinali „Be-nedietus" znotraujega pomola podelil svoj blagoslov. 21. t. m. zjutraj so se papežu v sik-stinski kapeli poklonili kardinali, popoludne pa tuji poročniki. Novi papež su kardinala Schwarzenberga izvolili za prokamornika.
V Waišk<*m državnem zboru je knez Bismark pojasnoval prusko politiko v vzhodnem vprašanji, ki je največ pripomogla, da je ojska med Rusijo in Turčijo ostala osam-ena. Nasprotnike Rusije je ta govor silno poparil iu otožno javkajo, da je Bismark Rusom prijazno govoril.
Iluzija in Turčija nadaljujete obravnave zarad sklenitve miru ter sie objavile dotične pogoje. Kongres ali konferencija tedaj ne bode imela veliko opraviti, ampak le tiaztia-nje vzeti, kar se boste omenjeni državi dogovorile Rusija med tem skrbi, da nobena država ne bode oporekala, in nadaljuje priprave za vojsko ter hoče dotičui državi šiloma usta zamašiti. — V Carigradu so zaprli Sulejman pašo in ga hočejo postaviti pred vojaško so.l-nijo. — Namesto Server-paše postane Savfet paša minister vnanjih zadev.
Izvirni dopisi.
Iz iVIokrono^a 10. februarja. (Za dušni ce po Piju IX.) Se nam je v spominu 3. junija preteklega leta , ko je vesoljni svet obračal svoje oči proti večnemu Rimu , še se spominjamo, kako je oni krasni dan odmevala gora in plan v mogočnem streljanji ueštevilnih možnarjev, še nam v spominu migljajo nasproti žarni kresovi po gričih prijaznih — in med vse to, a kako veličastno donijo vbrani glasovi zvonov z ueštevilnih stolpov belih cerkva! In veseli obrazi si šepetajo nasproti: to velja Očetu našemu, očetu krščanstva! ki obhaja svoj slavni dan, le redek v zgodovini papeštva. — In zopet donijo zvonovi od blizo iu daleč a resno iu milotužno: oni pojejo istemu Očetu zadnje slovo. Pij IX., upamo, obhaja še slav nejši dan svojega vhoda med tisto družbo, kjer cerkev, ktere poglavar je bil, praznuje veko maj svoje zmagoslovje. Kakor katoliški svet zdaj žaluje , tako ga vendar le navdaja neka sladka zavest, ker v teb dneh zmaguje zopet oni „duh, ki podobe višje ljubi." (Koseski.) Tudi neznatni kraji sveta to potrjujejo. Od vseh strani se sliši in bere, kako so si ljudje pri zadevali bolj skazati še zadnjo ljubav „ljub ijencu" katoliškega sveta. A reči smem , d pri nas po svojih močeh nismo v tem zuostaii Razun tega, kar je bilo od visokočastitega ško lijstva zapovedano, smo pri nas imeli še mr tvaške dnevnice, in sicer v nedeljo po navad nem opravilu večernice in libero pri mrtvaškem odru ; vpondeljek en tečaj jutrnic s hvalnicami nato reijuiem in libero; v torek zopet requiem z libero. Katafalk se je nalašč za te mrtvaš uice napravil ter prav uiično okinčal, kakor j na deželi mogoče, z mnogimi svečami , cvetli cami iu znamenji papeževe časti. Tiaro, palico
tu javna zahvala. Ljudstva je prišlo vselej dokaj čez navado. In tako smo velikemu Piju izkazali zadnjo čast ter se razšli z upanjem, da previdnost božja skoraj nakloni katolički cerkvi poglavarja, ki bi bil enacega Pijevega duha.
Iw. Ifloravdke doline, 19. februarja. (Požar, brizgalnice iu gasi te v.) 18. t. m. proti noči je pogoril lep, 12 štantov velik še ne star kozole posestnika Jaueza Urbanija, po domače Kocja z Drtiške gorice. Na vpitje da gori, in na plat zvona bitje hipoma je priteklo iz okolice veliko ljudi na pogorišče. Tudi briz-galnico je pripeljal iz Moravč posestnik Martin Oblak; brizgalnica je kaj koristna naprava za gasiti, zato bi bilo želeti , da bi občinski predstojniki in zavarovalnice delali na to, da bi si vsaka soseska napravila vsaj euo briz-galuico. Dalje naj bi občinski predstojuiki iu častita duhovčina ljudi podučili z besedo, po pratikah iu časnikih , da ni lepo in zaslužuo pri požaru kar gledati s praznimi rokami, kakor majo nekteri navado, ampak da je treba seboj prinesti ženskam posode za vodo nositi, možkim pa kavko ali'ake za ogenj razpotegniti itd.. Kako da je nastal požar, in je bil li pc-estnik zavarovan ali ne, tega nevem: le to še omenim, da kdor še ni zavarovan naj tega ne odlaša, dokler ne bo še prepozno.
Domi.ee novice.
V Ljubljani, 23. februarja. (Deputacija avstrijskih, katoličanov) se bode podala v Rim , da se pokloni sv. očetu L e-ouu XIII. Kdor se hoče tej deputaciji pridružiti, naj se pismeno ali osebno oglasi pri pred-edniku družbe katoliške v Ljubljani, veleč. g. proštu Autonu Jarcu. Čas, kedaj da deputa-cija odrine, se bode naznanil pozneje.
(.Mestni odbor) je imel včeraj sejo, o kteri obširneje poročamo prihodnjič. Za danes le o-pomnimo, da se je g. Andrej Malič odborni-štvu odpovedal.
(Slovensko gledališče.) Zadnja predstava sme se po vsem izborim imenovati. Igra „beli lasje — mlado srce" je prav prikupljiva in ljuba. G. Šusteršič je imel hvaležno nalogo veselega in dobrega starčka, in jo je dobro izpeljal. Druga igra „ob žetvi", ki jo je ranjki J. Mohorčič poslovenil iz poljščine, kaže nam nekaj obrazov poljskega življenja iu mišljenja. Gospica Mancetova pakazala je v obeh igrah svoj igralni talent, in nam obeta postati iz-stna gledališka moč. Tudi gospica Nigrinova je za mlado baronico kakor ustvarjena. Gosp. Kocelj dobrovoljne možake vselej dobro predstavlja. Tudi gosp. Schmidt se zamore le pohvaliti. Godba , ki je igri vpletena, nema nič posebnega v sebi, vse je preveč primitivno. V glasbenih stvareh imamo menda mi Slovenci kot mejaši Italijanov bolj izobražen okus. Zu-stran iger pa bi ne škodovalo, ko bi jih več prestavili iz poljščine in ruščine, in ne vedno le nemških in francoskih. Poštena nravnost iu slovanski duh , ki vejeta na pr. po igri „ob žetvi" človeku kaj dobro de! -- Jutri 24. t. m. se bodo predstavljala burka s petjem,.Robert in Bertram, in to na občno zahtevanje". Burka je zarad izvrstnega muzikaličnega dela g. Stocklna prvikrat jako dopadla, toraj se je uadejati polnega Talijuega hrama. Opozorujemo tudi vnauje prijatelje slovenskega gledališča na to izredno predstavo.
(Slaba banka.) Ljubljanskemu „Tagblattu", ki se ne more nikdar naveličati, da grdi narodno stranko zaradi banke »Slovenije'1, pri-
poročamo v berilo sledeče: Nemška vlada je ustavila delovanje banke „Norddeutsche Le benflversicherungsbank", ker se je pokazalo, da ta banka jako nerealno (t. j. goljufivo) postopa. Poškodovanih je po tej banki nič menj ko 10.500 osob! Tedaj tudi na Nemškem ni vse zlato, kar se sveti.
(Zahvalnica) za izvolitev novega papeža se bo obhajala jutri po vseh farnih cerkvah. V stolnici jo bodo obhajali knez in škof sami, ter so k njej povabili tudi vse vrade.
Razne reči.
—	O spalnici Pija IX., v kteri so pa pež umrli, pripoveduje neki dopisovatelj, kteri je po umrtji papeževem obiskal sobe papežev-ske (gl. Čech št. 38): „To je mala, priprosta čumnata z enim oknom na trg sv. Petra. Ču mnata ima dvoje duri, ene držijo v prednjo dvorano, druge v knjižnico. Pri prvih durih stoji ležišče, enojna železua postelja, dost ozka, tudi blaziue in odeje so navadne vrste. Med posteljo in durmi v knjigarno stoji pisna mi žica Pija IX. in pred mizico stojita dva stola z ročaji z usnjem prevlečena. Na pisni mizici stoji velik križ in med dvema podobama (štat-vama). Petra in Pavla majhna ura, in nje kazalo drži na 31 „. Na piani mizici so stale samo tri knjige poleg pisn h potreb. Nasproti pisni mizici, stoji velika prosta mehka klop (divan) na kteri je počival Pij IX popoldne. Poleg divana je klečalnik, in nad njim se nahaja prekrasna marmorna podoba brezmadežno spočete Device Marije. Po obeh straneh edi nega okna nahajajo se skrinjice ali predale, v kterih so sv. Oče shranovali spominke, svetinje, dragotinje, s kterimi so pri zasebnih za slišanjih obdarovali goste svoje. V obloku pri oknu stoji stol naslonja č, na kterem so veli* krat sedevali gledaje na trg sv. Petra. To j< vsa vredba spalnice papeževe. Tudi v druzih dvoranah ni bilo viditi krasote. Svile, žameta, zlata in drugih biserov ui bilo nikjer ne sledu; navadni človek ni mogel prosteje stanovati ka kor papež Pij IX.
—	t V Zagrebu je 21. t. m. umrl bis kup in prošt Ivan Kralj v 8G. letu svoje sta-losti. Ranjki je bil prijatelj vsemu dobremu io plemenitemu, piše „Obzor", iu je samo med zlobnimi ljudmi mogel imeti kakega protivuika II. I. P.
—	O č. g. LorencuBerniku, faj-moštru v Kamnigorici, se je v sredo govorilo, Oa je umrl. Kakor smo pa zvedeli, je sicer nevarno bolan, pa mu je nekoliko odleglo.
Spred porotnega sodišča.
(Dalje.)
V četrtek 14. t. m. je stal pred porotniki kmečki fant France Jeršin, tožen zaradi uboja. Šli so neko soboto zvečer fantje v Repče v vas. Tam jih je videl razsajahe Anton Brezovar, ter šcd s kolom za njimi. Fantje so je spustili v beg ter jiribežali memo „Soldatove" hiše, kjer sta stala Franc Jeršin in Jamruk. Jamnik je tudi zbežal, Jeršin pa je zgrabil poh-no, ter se je Brezovarju ustavil. Brezovar ga hoče vdariti s kolom , Jeršin pa ga v tem hipu vdari s polenom po glavi, da se takoj zgrudi iu drugi dan umrje. Spričevalo gosp. župnika v Lipoglavi pove, da je bil Brezovar nemiren, za tepeže nagnjen razsajalec, Jeršin pa da je čednega , mirnega obnašanja. Tudi pr.če povedo, da je Brezovar za fanti s kolom v roci tekel, in da bi bil Jeršina gotovo vdaril, ko bi ga ta poprej ne bil. Zagovornik dr. Moše
povdarja, da se je Jeršin samo branil, ker mu je bil Brezovar že tako blizo, da mu ni mogel uteči. Zato porotniki priznajo, da tu ni govora o uboji, ampak da je Jeršin v samobrambi le predaleč šel; sodniki ga tedaj obsodijo le zaradi pregreška proti varnosti življenja na osem mesecev ječe.
Naj pri tej priliki omenjamo neke nepri-ličnosti, ki se je pri obravnavi pokazala.
Državnega pravdnika namestnik g. Miihl-eiseu je namreč dolgo govoril zoper zatoženca v nemškem jeziku. Na to vpraša predsednik g. Čuber zatoženca: „Gospod pravijo, da ste krivi in naj vas obsodijo na pet let. Kaj imate na to odgovoriti?'' Kaj bo revež odgovoril, ki državnega pravdnika niti besedice ui umel?! Res je, da je imel slučajno dobrega zagovornika ; pa če bi imel prav vsak zatoženec dobrega zagovornika, kar pa ni zmirom , vendar zagovornik vsega ne ve tako na tanko, ker ui bil pri činu navzoč, in tudi zna kaj pozabiti, kar utegne ravno zatožencu na misel priti. Če pa zatoženec niti ne razume, česa ga državni pravdnik dolži, potem se tudi brauiti ue more. Silno potrebno se nam tedaj dozdeva, da mora državni pravdnik slovenski govoriti, kakor n. pr. Grdešič , če je zatožena stranka nemščine nevešča; ali pa mora kakor dela g Kaprec, predsedn.k zatožencu vse posloveniti, kar je državni pravnik obdolževalnega povedal.
V petek 15. t. m. sta bila sojena Matija Kozel in Janez Cvirn zaradi hudodelstva ropa. Cvirn je Kozla najel, dasta oropala Mico Ho-čevarjevo, ko je šla iz Kranja domu proti Cerkljam ter ji vzela 280 gl. Zatoženca sta jako spridena človeka, in krivdo drug na druzega zvračata, kar jima pa nič ui pomagalo. Kozel je dobil šest letin Cvirn polpeto leto težke ječe. Tudi glede te obravnave imamo nekaj omeniti. Mi gotovo ne simpatiziramo s takimi ljudmi, kakor sta Kozel in Cvirn; pa to se nun zdi nepotrebno, da bi se zavoljo teh dveh grdil i cela naša dežela. Državni pravdnik je rekel, da se ropi pri nas strašno množi?., in č«' sodniki ne bodo ostro sodili, imeli bomo na Kranjskem kmalo tako nevarnost imetja, kakor med bašibozuki na Turškem. To jia ni tako. G. Grdešič naj si sostavi statistiko o hudodelstvih, in našel bo. da je pri nas primerno mnogo tepežev in ubojev: tatvin je jia drugodi več, in ropov pri nas ce'o malo; na Dunaji se jih godi v enem mesecu v» č, nego pri nas v enem leni. —
V soboto so obsodili Jožefa Žumra z Vrha pri Ložu na pet let težke ječe, ker je nekega Tomšiča in še nektere druge opeharil za 603 gld. češ, da jim bode pomagal neki zaklad izkopati.	(Dalje sledi.)
Poslanica.
V štev. 10. Slov. se je nekomu ljubilo, popisati volitev občiuskega odbora Podgorske, županije, ki se je vršila 24. jan. t. I.
Kar se tiče postavnosti ali nepostavnosti te volitve, o kteri se v tem dopisu govori, bo o njej že deželna vlada razsodila.
Jaz sem pak vendar primoran svoje stališče varovati, ter izjavljam, da nisem nikakor kak zakoten pisač, kakor bi se moglo iz omenjenega dopisa sklepati, ampak da som pisal pritožbo kot volilec, kateremu je cela stvar dobro znana.
Na zadnje me g. dopisnik imenuje poštarja v pokoju. Na to mu odgovorim, da do-sedaj ne potrebujem in tudi ne uživam kake peuzije. — — kajti službi poštarja sem se pred dvema letoma častno odpovedal, — ako bodem pa kdaj pokojnine potreboval, zagotov-Ijam dopisnika, da ne bom ne njega, ne njegovih tovaršev nadlegoval, katerim je tolikanj žal, da se j" volitev župana zaradi pritožbe po meni spisane začasno ustavila. Da bi se nt: razlil ves žolč tem ljudem, jim povem v tolažbo,da med miiozimi tehtnimi vzroki naše. pritožbe je tudi ta, ker jim iz tehtnih razlogov ne zaupamo pečata občinskega.
Dobropolje 15. februarja 1878.
Josip Jakiič.
% ust idil *«' «!«.««• o«i ny< »lnria t. 1. iia|ii'cs v fciii«'lM*i'iil». '/, ure
pori Ljubljano pri cesti v Dol m blizo št. Jakobskega broda ležeča
hiša
z gospodarskimi poslopji, vrti, sadjem, njivami, zelnikom i. d.
II-.šA ima 4 sobe, 2 magacina; oblokan hlev, prostoren za 20 glav, je tudi rabljiv kot magacin.	(2)
Omenjena poslopja so zidane in z opeko krita, ter po hgi m osnovi prav pripravna za mokarsko, vinsko aii drug) kupčijo
^jia^ I'ognji najemSdini'. .tu zveilo pri Mariji Dogmi v Ljubljani.
v
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo. koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektolit er znaša 34U/,0I) mernikov.
V Ljub- V Novem- V Kran ji	V Muri-	V Ptuju	V Orniulu V Trstu	V Celovcu	V Zagrebu
JJ g ji j lj«ni mestu	boru
gl. kr. gl. kr. gl. kr.	gl. 1 hr.	gl.	kr.	gl.	kr.	gl.	kr.	gl.	kr	gl. j kr.
I I	I
p. . (hektoliter 9 ' 30 10 20 10 1 40	9 50	8	50	8	80	—	1 —	9	12	8	90
setuce £ mernik g i 86 3 51 3 20	2 ! 91	2 , 61	2	70	—	; -	2	80	2	73
i	.	I
(hektoliter 5 34 7 - 7 15	6 30	6	30	0	80	—	—	6	34	7	—
lveZ1 • • (meruik 1 64 2 15 2 20	I 93	1	93	2	9—-	1	92	2	15
I
(hektoliter 5 85 5 30 6 50	5 40	5	30	5	40	—	—	6	28	5	20
,0l'menn (mernik 1 80 1 63 2	I 60	1	62	1	66	—	-	1	91	1	16
I
(hektoliter 7 30 7 28 6 50	8	6	10	1 1 60	—	—	6	45	7	40
iJ ' ' (mernik 2 i 25 2 22 2 .	2 46	2	9	1	JO	—	—	1	98	2	30
(hektoliter 6 35 6 — (i 1 66	(i 40	5	80	7	80	—	! —	4	46	7	60
lro3R • (merni,C I 95 1 85 2 t>	1 97	1	72	2	40	—	—	I	36	2	36
,., v. (hektoliter 7 | 32 7 30 7 1 60	6 40	6	20	5	—	—	•	5	46	6	40
lursice £mernik 2 30 2 s4 2 I 32	1 97	1	91	1	53	—	-	I	60	1	97
I
_ (hektoliter 3 26 3 90 3 70	3 60	3	30	3	55	—	—	3	6	3	20
UV8H ■ (mernik 1 95 1 19 1 , 16	17	I	—	1	6	—	—	-	95	1	— __