vreme sononoiin tfeiasika c modi in Sproščenost c oblačilih ^feCpr MjW KNJIŽNICA SREČKO VILHAR KOPER 66000 KOPER CENA SO SIT KDO SI HECA (Mef) Nekatera ponedeljkova radijska obvestila in časopisni članki so nas kar presenetili, saj smo izvedeli, da zasedenost hotelov na Obali ni bila prav dobra in da tudi na cestah ni nobene prave gneče. Kdo ve, morda je bilo ponekod res tako, toda vsaj za Izolo kaj takega ne bi mogli reči. Vsi trije hoteli so namreč odlično zasedeni, na plažah ie kopalcev kot že dolgo ne, celo trgovci in branjevke se zdijo dokaj zadovoljni. O cesti pa raje ne bi izgubljali besed, saj so obupali vsi, ki so skušali v nedeljo popoldne potovati proti Kopru. Pravzaprav ni jasno, Jčine Izola, v izmeri 43,47 m2. jf javnosti, ki se po odloku o poslovnih Prostorih v občini Izola Uradne objave dne. | ' 09.92 lahko opravljajo so: vse vrste } ^oritvenih dejavnosti, ki nudijo storitve j 1 P°sameznemu naročilu, obrtne delavnice, ki .^Porabljajo pretežno ročno delo in ki imajo počasno prodajni prostor, poslovalnice z aornačo in umetno obrtjo. / ^klicna cena mesečne najemnine za neurejen j Poslovni prostor je: j *a storitvene dejavnosti in trgovine z "živilskimi proizvodi 1 S9-958,40 SIT ^ ih* tr9ov‘ne 2 živilskimi proizvodi, poslovalnice ( aomačo in umetno obrtjo in druge deficitarne javnosti *4.811,70 SIT ( ^ede na to, da je predmet razpisa neurejeni Poslovni prostor ga je najemnik dolžan na astne stroške usposobiti za izvajanje dejavnosti proku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. , ,°slovni prostor se odda v najem za nedoločen C3S. J 2. Malija št.62__________________________________ Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Malija 62, Malija, last občine Izola, v izmeri 156,43 m2. Dejavnost, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola Uradne objave 27.09.92 lahko opravlja je: gostinstvo. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: 209.401.00 SIT Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. 3. Malija št.62 ________________________ Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Malija 62, Malija, last občine Izola, v izmeri 83,22 m2. Dejavnost, ki .se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola Uradne objave 27.09.92 lahko opravlja je: trgovina. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: 74.898.00 SIT Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. 4. Smrekarjeva 37 _______________________________ Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Smrekarjeva 37, na pare. št. 971 in 972 k.o. Izola mesto, last občine Izola, v izmeri 58,71 m2. Dejavnosti, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola Uradne objave 27.09.92 lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, specializirane prodajalne vseh vrst, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo, foto in druge umetniške ateljeje, videoteka. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 64.502.00 SIT - za trgovine z živilskimi proizvodi, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo in druge deficitarne dejavnosti 60.300.00 SIT Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. 5. Gorkijeva ulica št. 14 RAZPISNI POGOJI Predmet oddaje je neurejen poslovni prostor v pritličju stavbe Gorkijeva ulica št. 14, Izola, last občine Izola, v izmeri 33,47 m2. Dejavnosti, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola Uradne objave 27.09.92 lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo. Izklicna cena mesečne najemnine za neurejen poslovni prostor je: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 37.743,40 SIT - za trgovine z živilskimi proizvodi, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo in druge deficitarne dejavnosti 35.362,00 SIT Glede na to, da je predmet razpisa neurejeni poslovni prostor ga je najemnik dolžan na lastne stroške usposobiti za izvajanje dejavnosti v roku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. - Na razpis se lahko prijavijo domače fiziffl in pravne osebe. Fizične osebe se morajo izkazati s potrdilom o državljanstvu, pravo1 osebe pa s potrdilom o registraciji. Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnež prostoru in višino masečne najemnine $ poslovni prostor. - Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dnev» objave. - Udeleženci, ki se bodo prijavili na javo| razpis morajo v navedenem roku vplačaf varščino v višini tri mesečne izklicne cer1 najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o Koper. - Najemna pogodba mora biti sklenjena * roku 15 dni od prejema sklepa župana, fl| oddaji poslovnega prostora najboljše# ponudniku. - V primeru, da najemnik pogodbe ne sklerf v določenem roku, varščina zapade v korm občine Izola. - Najemniku, ki na javni dražbi uspe, il vplačana varščina upošteva pri obračun najemnine. - Udeležencem, ki na javnem razpisu ntf uspeli se varščina vrne v roku 14 dni o<> dneva izvedbe javnega razpisa. - Pisne ponudbe pošljite v zaprti koverti1 oznako "JAVNI RAZPIS" na našlot STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., V' 15. maja 16, 66000 Koper, skupaj s| potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobij0 interesenti na STAVBENIK - SERVISN STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 1'> 66310 Izola tel. 67-646 in 67-651 g* Slavica. Ogled poslovnega prostora je možen p° dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveščeni v 15 dn po poteku javnega razpisa. Predsednik komisij# Viljem KER^ Irt M Na Mehanotehniko me tudi danes, po devetnajstih letih upokojitve, vežejo številni spomini. Še posebej na čase, ko smo takorekoč iz nič, z golimi rokami brez denarja a z veliko mero idealizma postavljali temelje obrtnemu podjetju za proizvodnjo igrač. Bilo je 13. 10.1952, ko je ljudski odbor mestne občine Izola z registracijo Mehanotehnike (ime je moja zamisel) prižgal zeleno luč za začetek poslovanja. Z odločbo OLO mesta Izole, 1.11.1952 sem bil imenovan za direktorja podjetja in ga vodil vse do 1.5.1953. Kljub težkim časom, sem uspel zagotavljati poslovanje sicer majhnega kolektiva, ki je slabo leto kasneje narasel na 25 delavcev. Delavnik, ki ni poznal prostih sobot, nedelj, je večkrat trajal tudi 18 ur dnevno. Pa ne samo zame, tudi za ostale zaposlene. Bili smo majhna družina, ki je v delu našla pravi smisel in ki za vložen trud ni nikolli zahtevala dodatno plačilo. Zasovoljni smo bili, ko nam je uspelvalo in bili ob težavah skupno pripravljeni iskati nove rešitve. Kot prvi direktor Mehanotehnike, sem opravljal najrazličnejša dela in naloge, se spominja ELIO SFILIGOJ, tudi v proizvodnji. Zagnanost prvih pionirjev Mehanotehnike ni izhajala iz želje po karierizmu, postavljanju osebnih spomenikov. Vedeli smo, da smo dolžni po končani vojni s svojimi sposobnostmi in znanjem prispevati k obnovi gospodarstva. Potem, ko je Elio Sfiligoj, ob spoznaju, da rast podjetja zahteva specializacijo, direktorsko mesto zamenjal za odgovorne naloge v tehniki, je ostal zvest Mehanotehniki do 19.3.1976, ko se je po 41 letih dela upokojil. V tem času je znal kot strokovnjak in človek prenesti na mlajše bogate izkušnje. Na ljudi, ki so po odhodu pionirjev Mehanotehnike znali, seveda ob drugačnih pogojih, nadaljevati pred 47 leti začeto delo. Ideja, da bi imeli tudi v Sloveniji lastno tovarno igrač sega v petdeseta leta, mi je ob obisku v Leninovi ulici 4, v Izoli povedal NERINO COBBO CINO, ki je najbolj zasluzen, da je v Izoli zrasla Mehanotehnika, tovarna igrač. Vse se je začelo leta 1951, ko so na drugem kongresu Ljudske tehnike Slovenije, med ostalim govorili o primernosti otroških igrač, ki jih je bilo moc kupiti na domačem trgu. In ze tedaj sem vedel, da bi veljalo poizkusiti v tej smeri, se spominja Cino. Kot predsenik tedanjega ljudskega odbora mestne občine Izola, sem v letu 1951 vse sile zastavil, da bi idejna zamisel obrodila sad. Oživljanje gospodarstva je narekovala velika brezposelnost. Ljudje so iskali delo na italijanski strani, večkrat na črno. Potem, ko so že nastali prvi prototipi bodoče Mehanoteh-nikine proizvodnje smo na občini našli denar za nakup potrebnih strojev. Seveda v Italiji. Do italijanskih lir smo prišli z zamenjavo tedaj veljavnega denarja v bivči coni B pri naših delavcih v Italiji in ribičih, ki so zametke nastajajoče proizvodnje na tak način tudi podprli. Proizvodnja je stekla leta 1951 v prostorih sedanjega Degro-jevega marketa v Pit-tonijevi ulici. Bili smo srečni in zadovoljni obenem, saj smo se lahko postavili z lastno orodjarno, ki je srce vsake proizvodnje. Sam razvoj je narekoval večkratne selitve. Mehanotehnika, ki je na startu leta 1952 zaposlovale le šest delavcev je kadre dobila tako doma, kot v Sloveniji in Istri. Preselitev, podjetja z zanimivim tržnim programom na sedanjo lokacijo je zahtevala le DVA dneva. Zaradi potreb predvsem domačega trga po naših izdelkih, si zastojev v proizvodnji nismo smeli dovoliti. V vseh 23 letih, ko sem bil direktor Mehanotehnike, smo ves denar iz poslovanja, pa tudi dobiček vlagali v proizvodnjo. Tudi na račun nižjih plač. Vpeljava električnega programa nam je na široko odrla vrata na mednarodno tržišče, res pa je, da smo ili na trgih s konvertibilno valuto prisotni, sicer z manjšim deležem, že prej. Tudi z zavestnim kršenjem takratnih zunanjetrgovins- kih predpisov, ki nam posredno niso omogočili takšno poslovanje. Obisk deviznega inšpektorja iz Beograda se je končal za Mehanotehniko ugodno, saj smo tako prišli do uradne registracije za zunanjetrgovinsko poslovanje. V vseh 23 letih mojega dela v Mehanotehniki smo se znali prilagojevati in smo bili prvi v takratni državi, ki smo v proizvodnjo vpeljali številne novosti: uvedbo kriterijev uspešnosti po ekonomskih enotah, vpeljavo svetovnih standardov v proizvodnjo in še bi se kaj našlo. Prav tak pristop je Mehanotehniko ohranil in bogatil. Prepričan sem, da bi tako hitrega razvoja, ki je samo v Izoli odprl 1700 delovnih mest, v Brkihih in v Istri pa še 700 ne dosegli, če ne bi imeli ljudi, ki so za lepši jutri v Mehanotehniki pustili del življenja in zdravlja. In prav tem pionirjem, ki so hoteli in zmogli več, kot se e od njih zahtevalo, gre zahvala, da je Mehanotehni-ka ob vseh težavah preživela in si utrla image na domačem in mednarodnem trgu. In kako se MEHANA spominja MARJAN STARC ? Obiskal sem ga na njegovem domu v Kopru. Kljub upokojitvi, je danes še vedno aktiven na gospodarskem področju (ima lastno podjetje) je pa tudi predsednik Gospodarskega Foruma Slovenske Istre. V Mehanu sem preživel najlepša in najplodnejša leta življenja. Za mene, takrat 32 letnega "mulca" -diplomiranega ekonomista, je bil prevzem najodgovornejše funkcije izziv, ki se mu nisem mogel odreči. Tudi zato ne, ker sem strokovnost poskusil povezati z izkušnjami, ki sem jih pridobival pred leti tudi v Mehanotehniki. Ob prevzemu del in nalog direktorja, takrat 1700 članskega kolektiva- bilo je leta 1974- zame osebno, pa tudi za moje ožje sodelavce, se spominja Marjan, ni bilo lahko. Podjetju ni kazalo dobro in kar dve leti sta bili potrebni, da smo ladjo usmerili v mirnejše in prijaznejše vode. Ob 25. letnici Mehana (1977), ko smo si zagotovili dovolj dela, zahvaljujoč prav aktivnejšemu vključevanju na svetovne trge, se je rodila ideja - zrasla je pri meni - ob dnevu Mehana, ki naj bi še bolj utrdila vezi med vsemi, ki so iz dneva v dan prispevali k uveljavljanju podjetja tako doma kot zunaj. Tako se je zgodil prvi piknik v Ankaranu. Temu so sledili novi. Po 16 letih, ki ste jih žrtvovali podjetju, se je po vašem odhodu leta 1991, Mehano zamajal. Ali menite, da so bile poteze, ki so privedle do množičnega odpuščenja delavcev, nujne ? Še pred odhodom v Slovenski parlament sem opozarjal, da je število zaposlenih resda preveliko in da bo treba nekatere stvari doreči in racionalizirati novim zahtevam časa. Nikakor pa pri tem nisem stal za odločitvami tako domačih kot zunanjih "ekspertov", ki so rešitev videli v stečaju in v množičnem odpuščanju. Še vedno trdim, da bi Mehano lahko rešili brez stečaja. To pa pomeni, da bi v podjetju lahko še vedno delalo 1000 delavcev, saj so bili dani vsi pogoji za to. Žal je bilo pri tistih, ki so se odločili za najslabšo varianto - stečaj - PREMALO POŠTENOSTI IN VOLJE pri iskanju optimalne rešitve, za kar so bile realne možnosti. Se boste udeležili picnika Mehana ? Z veseljem, seveda, če me bodo povabili. Na Mehano me veže veliko lepih pa tudi težkih trenutkov. In če bi se moral ponovno odločiti za vodilno funkcijo v podjetju, kot je bilo leta 1974 in če bi imel danes 32 let, bi se ponovno odločil. Prav takšno razmišljanje kaže, da je Marjan živel za svoj kolektiv in da sodi med tiste delavce Mehana, ki lahko s ponosom povedo, da so bili nekoč njeni delavci. Razgovore je og^ij.TT^idoC^o^^ S 88 i&C : ME J, VI TAM ZOOKAJ, KAKO VISoKo PA MISLITE St ZIDATI * °t> I PLAČC I PLAČI IN.AČE PtAČ» I PLAČE I PLAČE PL At S ! PLAČE I PLAČE NEDAVNO TEGA Mehanotehnika, kasneje smo ji tehniko odvzeli in je ostal Me-hano je bil kolektiv, ki je tako ali drugače povezoval številne ljudi iz Obale. Iz majhne delavnice je skozi leta prerasel v najštevilnejši kolektiv v majhnem, delavskem mestu Izola. Vendra številčnost ni bila najpomembnejša značilnost Me-hana. Kolektiv se je predvsem ponašal z neverjetno pripadnostjo, ki smo jo delavci gojili vsa leta. Povezanost in pripadnost kolektivu sta bili korenini, ki sta ME delavci pognali iz vere v našo skupno prihodnost. Odrekanje za bodočnost Me-hana in boljši jutri, je bila nit, ki se je čvrsto tkala med delavci in jo svojčas ni moglo pretrgati še tako močno neurje. Neurja, zlasti pa mirni, lepi trenutki so prepletali razvoj in rast Mehana. Predvsem slednje je v nas, ki smo živeli s kolektivom, pustilo neizbrisne spomine. Kjer koli se danes srečujemo med seboj, se pogovor hitro zasuka v čase, ki smo jih prebili v Mehanu. Radi se spominjamo predvsem lepih trenutkov, zlasti naših tradicionalnih družabnih srečanj, ki so tudi bili svojevrstna značilnost Mehana. Ta srečanja smo gojilli vrsto let in z množično udeležbo ohranjali in krepili vezi med seboj. Ravno iz teh pogovorov in spominov se je med nekdanjimi delavci Mehana izrodila misel, da bi se ponovno srečali na organiziranem druženju. Beseda je dala besedo, staknili smo skupaj glave, izrabili svoj prosti čas in organizirali srečanje, ki je pred nami. Prepričani smo, da bo srečanje izvenelo v veselem, sproščenem in prijetnem vzdušju, za kar bomo poskrbeli s svojo udeležbo in polno mero dobre volje, ki jo bomo prinesli s seboj. Pripravila: Sandra Grbec V Mehanotehniki »mo dobili ' nov razstavni prostor. Oglad pa j* mofloč la v vačarnih urah. CENE | |CEME CENE CENE CENE T~ CENE CENE | CENE Ml yix V ponedeljkih zaprlo loneui chiuio Metka $n$ek ieA-lUL «H HuJmimm 2 66310 9-pia. Ujjfuc: 066/65-336 pmkJ: 066/62 059 S & D KNJIGOVODSKI SERVIS nasto izola, plknciceva .? TEL. (000) 03-222 SILVA FILIPIČ TEL. (00fi) 01-012 Gostilno POD SLAVNIKOM Podgorje, lei.: 00386/66/87-1/0 . d.o.o.______ Na terasah 6 66310 IZOLA SLOVENIJA Tel : J- 306 Ofi 65-360 Tel./fax: + 3B6 06 63-559 LUCIAN VUK direktor KOŽI JAK - KATI J N 67 a - tel 052/864-020 - Posedali smo skupaj, poklepetali, se nasmejali, zraven pa po vabili tudi upokojene sodelavce. ©awiio.oo. min »v» nnnnu ih rnrnriav» , f/?X - Piknik kot a» i« videl nai karikaturist: . . . moker je bil zunaj pa tudi znotraj.. Sentita rt n RIT0ŠA d.o.o. Izola - Sl.OVICNIJA TRC,OVINA IN PROIZVODNJA KOLES Tel.: (166/65-m Tel/F:ix: (166/62-266 o -> Rnlish P« t rol roj m AaL'ó m ano (/«c JHjp.dnat.6d na Izgoni na Za d(Airi fn ni jo p/ifi/otkib artiklov (6000 cKoprr ,~Kraij(>oa 19 POMAGASLI SO NAM PRI ORGANIZACIJI SREČANJA Si àk'lmn*imik , JI Tèi.: 066 62-023 PROIZVODNJA, SERVIS I TRGOVINA . BICIKLA I INVALIDSKIH KOLI CA Ut ______________________________ Z-® M 4È \ MSI« Itola. SoahoÀe 19 Umatlfa l ■ ■ ■ J TtUfim *J«MSMW-«6) % WWW**' Takfat: « IMrrlinr VOJKO PALČIČ_________________ (M)RITOŠAiBONETAH ------ d.o.o 1 "— K Mi *> TELEKOM SLOVENIJE v svet gremo lahko Najhitreje, najceneje, najlažje, z nami. TELEKOM SLOVENIJE PE Koper Kolodvorska 4, 66000 Koper Tel.: 066/33 112 Fax.: 066/33 511 PROGRAM Sobota, 8. julija 1995 v Podgorju po različnih poteh. 73.00 OTVORITEV PICNIKA 13.00- 15.00E (yed/ z zoro, jabolčni zavitek, pijača po izbiri) do 18.00 prosto - družabne igre-zabava 18.00 do20.00 HESS (golaž s polento, 5t/fio pecivo, pijača po izbiri) 20.00 uri igrajo Faraoni Animator prireditve Robert Rakar (Radio Koper) PRH AVE IN IN V Turistični valilnici, Sončno nabrežje 4 tel 67 100 Gostilna pod Slavnikom (ČENDAK Vlado) Ml...