PROSVETA jednote llrtdniftki l* upr»rnlUl prostori t IMT 8. Lawadale An. Offtc* of Publication j MIT South UwndaU Ato. Telephon«, Rockwell 4904 KomcntaljJ ^ in delavska frferacija S^ vradio krtačil Ameriško federacijo. Pn pravno ni vse v redu In ¡uj je vredno kritiziranja, pridigar je prezrl ono, [pri delavskifedeaciji naj-in v resnici potrebno ruktivne kritike, pa znači, da se Coughlin »in ne more postaviti na {e delavca, zato pa njego-jitika" nima za delavstvo m pomena. Coughlin je iral federacijo na isti na-ikor jo napadajo kapitali- i gledajo na vse le s stali-rivatnega profita. To je iokaz, da ljudje, ki niso ii delavci in niso poskusili, okušajo mezdni delavci, do nikdar razumeli delav-položaja, niti ne bodo poj-i delavskih zahtev in bo-pravi luči, v luči socialne inofltL ' J fhlin očita delavski fede- prav za prav voditeljem icije, da se predvsem bri-u ¿lanske prispevke, tožim večje dohodke, ki jim ijo redne plače. Ta očitek omovnik" Coughlin vzel iz pitalističnih demagogov in je pokazal, da ni nič boljši ih. Kapitalistični demago-(>renehoma govore delav a so delavske unije le za-voditelji teh unij vlečejo ne plače", torej je vse sku-iketirstvo". Se so notranja zadeva or-cije in v vsakem primeru 5e določene na zborovanjih nov samih ali njihovih za-kov; nikjer si unijski u-;i sami ne nakazujejo plač ►ji mili volji kakor to de-irektorji in ek9ekutivni u-ci privatnih korporacij. je vprašanje plač unijskih Ijev ena najmanjših no-h zadev pri vseh resnih i, edino demagogi to izrab- delavca je bolj važno, ko- nija njemu koristi, koliko i delavcem v splošnem. Za- ivec vstopi v unijo. Ce je lj iskren in energičen, ki ra delavcem do izboljšanja klovnih razmer, je vreden plače, ki mu jo dajo. fhlin je pa v svoji pridigi »1 tudi to, da je njemu prav za delavce kakor mu je Mtalinte. Kad bi igral vlogo W Rooaevelta in se posta- d akutna vprašanja, ki iz- 1 »pore med delavci in dedci. j« omenil spor v avtni in-J>. je rekel, da "vprašanje, » rešitve v tem sporu, je k<> delavska organizacija Atrija". Morda ve on, ka-to mistično vprašanje— klavcev ne zanima. Delav-^imajo 1«. Ztt HVOje pravjw »«* jim magnatje kratijo zagovarja njihova or-To je m delavce naj-jprašnje in vse drugo jim ¡» ^e pridigati delavcem 'ia J« nad njihovimi ln "«d njihovo pravi-in "višjega«, n «tm. upravičeno ovirati **nJu svoje pravice—ta jih ««vaja in temu morajo ,C| krniti hrbet. ! " delavcem , blJ ^»Jka, je to, da bi zn_ ih ' prav*-'prijatelje oc STEKLARJI USTANOVILI UDU STtUSKO UNIJO Združilo ae je 16 krajevnih unij z 10,000 člani Aamrta— for s^fllaa atjpyiel r»u of Chicago, 111., petek, MK mtrca (March 80), 1984. 8ttUcrffX16 00 STEV.—NUMBER 64 Pittsburgh. — (FP) — Flat Glass Workers of America je najnovejša industrijska unija, ki je nastala s spojitvijo 16 federalnih ali tovarniških unij v steklarski industriji. Šteje 10,-000 članov ali večino delavcev v tej industriji. Da ni mrtva organizacija, po-kazuje to, ker je takoj izvoje-vala priznanje tovarniških odborov za pritožbe in pogajanja. Tudi zvišanje plač je že dosegla in pa "'check-off" ali odtegnitev asesmenta od plač. Kako je nastalo unijsko gibanje v tej industriji, pokazuje slučaj tovarne Pittsburgh Plate Glass Co. v Brackenridgu, Pa. Bossi so zadnjo jesen skušali organizirati kompanijako unijo. Ferdinand Bindel, katerega bo delavci izvolili za svojega zastopnika, je pregovoril vodstvo tovarne, da je sklicalo shod, na katerem naj bi delavci razpravljali o pritožbah. Teh so imeli dosti, ne pa zaupanja v kompanijske» unijo. Bindel je izrabil ta shod za u-stanovitev delavske unije. Ko je navzočih 800 delavoev vprašal, kakšno unijo hočejo: kompanij-sko ali delavsko, so se vsi izrekli za unijo Ameriške delavske federacije. Kljub vsem prizadevanjem podjetnikov, da bi preprečili organiziranje delavcev, se je senr timent naglo širil. Grožnje, da bodo ukinili privatno zavarovanje, niso nič izdale niti se ni obnesla politika, s katero so podjetniki skušali podkupiti voditelje s promocijo pri delu ali pa jih kaznovati z degradiran jem na slabša mesta. Za nagel napredek union izma v tej induitri-ji so največ odgovorni delavci sami, ki so se dela oprijeli z ve-ikim navdušenjem. Bel grad, 29. marca.—Trije Hrvati, ki so bili obtoženi, da so hoteli ubiti kralja Alekaandra ob Času njegovega obiska v Zagrebu zadnjega 16. decembra, so sili včeraj obsojeni na smrt pred sodidčem za zaščito države. Svojega namena niso tajili, kajti policija jih je prijela prodno so prišli v bližino kralja. Pri njih so našli bombe in revolverje. Kralj je nato skrajšal svoje šivanje v Zagrebu. Dunaj, 29. marca.—Avstrijska >olicija je včeraj aretirala na Dunaju tri Hrvate, imigrante, na prošnjo jugoslovanske vlado. Aretiranci so v zvezi z najnovejšo zaroto proti kralju Ale-isandru. Pogajaaja radarjev za MJašasa s kompromisom Stavke ne bo. Bazična mezda bo pet dolarjev za sedem ur dela Washington, D. C.—Pogajanja. med zastopniki rudarske u nije United Mine Workers in astniki rovov v okrožju severn Appalachian, ki je največje o-crožje mehkega premoga v Združenih državah, so se zaključila s kompromisom. Pogodba, ki bo podpisana še ta teden, bo veljavna T. aprila. Pogodba določa pet dolarjev bazične dnevne mezde za sedem ur dela. Delovnik bo pet dni v tednu. £ Ur «Jo ij fc Po npov, Mata pti:, iraj »J itbol ; «"¡nv-ki organizacij, delavci sami pojejo. Za ta po->uJ*jo zunanjih delajo najmanjše-"/.k*m I Kiju delavca \Ot "«"te ^•rwin-Willi-* družba za bar-drfc-h stavke ka * Varnish " Priznala. Zvi-' "d 40 na 50 Vladna podpora je tudi za stav karje Cleveland. — Predsednik iskra j nega reliefnega odbora A. V. Cannon je naznanil, da bodo v slučaju potrebe dobili vladno pomoč tudi stavka rji. Pomožna administracija je prišla do tega zaključka, ker ne mara imeti na rokah kakih nemirov aestrada nih delavcev Avtna diužba priznala unijo in zvišala plače Detroit. — Motor Products kompanija, ki izdeluje avtne pri-tikline, ni hotela riakirati stav* ke in je raje priznala United Automobile Workers unijo ter zvišala plače za povprečno 20 v vseh departments. Unija kontrolira vae pivovarne v Colorado Denver, Colo.—Pivovarniška unija naznanja, da ima kolektivne pogodbe z vsemi pivovarnami v driavl. Zadnja ae je podala Schneider Brewing kompanija v Trinidadu. Spet trije HrOati obsojeni na smrt v Beogradu Obtoženi so bili, da so hoteli ubiti kralja Alekaandra v Zagrebu. — Druga trojica Hrvatov aretirana na Dunaju REVOLTA V EDI SONOVIKOMPA-NIJSKI UNUI Pivovarniška uni ja s« upr ■ la razkosanju Hoče obdržati industrijsko for mo, o čemer odloči članatvo « referendumom ■ Cincinnati, Ohio. — (FP) -g Vprašanje delitve delavcev pta strokah, ki ogroža marsikatero federalno unijo, pretresa tudi no od najstarejših mednarodnih unij v Ameriki, unijo pivovar-niških delavcev. Zadnja konvencija Ameriške delavske federacije je sklenila, da mora ta unija odstopiti obratne inženirje, oljarje in voanike unijam teh poklicev. Isvedbo tega sklepa je poverila eksekutivi federacije, slednja pa predsedniku Greenu in I. M. Ornburnu od unije tobačnih delavcev. Ta dva sta odločila, naj Člani pivo-varnil&ke unije odločijo o tem vprašanju z referendumom oziroma potrdijo sklep konvencije. Ta unija ima industrijsko formo že 47 let. Obdržala jo je, ker e že parkrat raje odstopila od federacije kakor pa oddala člane tistih strok, nad katerimi si la-ste jurisdikcijo druge unije. Referendum se vrši 1. maja. Proti razkosanju pivovarniških delavcev na pol ducata unij agi-tira unijsko glasilo Brewery Worker. Iz vodstva je odstopilo devet direktorjev. Družba ni uapela s protestom proti akrajšanju de-lovnika New York. — ha Eastma na. Na drugi strkni so vodile kampanjo proti kompanijskl u-niji tudi železničarske unije. Pri tem so popolnoma uspele in je bila kompanijska unija formalno pokopana in delavci pozvani, naj ae pridružijo regularnim u nijam. - Kompanijska unija je pogorela tudi v delavnicah za tovorne vagone pri Pacific Frult Ex press kompaniji v !x>« Angelesu, Newpl, Idaho, Tuaeonu, Ariz., Pocatellu, Idaho, in Roseville, Cal. Pri referendumu m se po pravljalci vagonov v veliki večini izrekli za Brotherhood of Hallway Carmen of America. MRdeča prinreaa" aretirana ns DUUUMJ« Dunaj, 29. marca.~Kllzabeta Windiachgraetz, edina hči pokoj nega avstrijskega konprinca Rudolfa, sina tesarja Franca Jo te f»_ki je leta 1KM9 izvršil aamo- mor a svojo ljubico vred—Je bi Is dane* aretirana na obtožbo, da je aktivna v prid zaprtim so cialistom Med zaprtimi aoclall-sti /e tudi njen mož I*opold IVtznek. Elizabeti pravijo "rde ca princesa". Demokrat Je zadavili delavake predloge Détroit.—Mnogi delavci in u nijski uradniki, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za demokrate, se sedaj jeze na državno administracijo, ker je zavrgla ves legislativni program delav ske federacije, boren kakor je bil. Glavna predloga sta bila načrt za starostno pokojnino In za ml nlmalno plačo za delavke. LsgU-latura je sicer sprejela predlog za starostno pokojnino, ampak v taki formi, da ni vreden papir ja, na katerem je tiskan, ker zakona ni mogoče enforsirati. Predlog za minimalno plačo za delavke Je bil položen na polico, dasi je določal le šest dolarjev na teden. ■ Demokratje so pri zadnjih volitvah prišli z Rooseveltom vred na krmilo države na perutih obljub, da bo njih zmaga pomenila "new deal" za Michigan. Chicugo. — (FP) — V letošnjem februarju ao v Illlnolau znašala mezdna izplačila 6.5% manj ko pred enim letom, v zadnjem mesecu Hooverjeve administracije, dasl je bilo letos dva odstotka več uposlenlh delavosv. To je značilnost mesečnega poročila državnega delavskega departmenta. Upoalenost js najbolj narasla v munlcijaklh tovarnah ln v tovarnah sa lokomotive in avtne pritikline. Povprečna tedenska mssda sa vse industrije ln poklice je ana-šala 15 centov več kakor v januarju, $21.18 v primeri s $21.08. Zvišanje tekom meseca je bilo večinoma v tovarniških induatrl-jah, v drugih pa so plače nasa-dovale med januarjem in februarjem za 71 centov na teden. V eh so znašale povprečno $23.00, jaunarja pa $23.74. Se večji je padec zaslužka od anskega februarja v trgovinah na drobno ln debelo, v javnona-pravnih Industrijah ln poklicih, v gradbeni, premogovni ln rasnih tovarniških industrijah. V teh industrijah in poklicih so r enem letu padla mezdna izplačila 19.2'i, zaposlenost pa 8.1%. O kakšnem Isboljšanju v Illlnolau torej nI govors. Uposlenlh je bilo res dvs odstotka več delavcev ko v zadnjem mesecu Hooverjeve administracije, ko Je bil ves biznls skoraj popolnoma parallsiruj), Kljub temu so lanskega februarja znašala mesd-na izplačila Šest ln pol odstotka več kakor v letošnjem, poleg tega pa so bile tudi vse potrebščine veliko ceneje kakor so zdaj. Kar je situacijo nekoliko olajšalo, je bila začasna uposlenost brezposelnih pri CWA, ki pa s 1. aprilom popolnoma preneha. Dollfuss Jo zaros majbonl Odredil Je kazen za vaakega, ki ae norčuje Iz njegove majhne figure Martin Inaull v čikaškl ječi Chicago.—Martin Inaull, brat ubežnega Samuela, kateremu je pomagal pri njegovih finančnih in javnonapravnih manipulacijah, se Je v sredo vrnil v spremstvu policije iz Kanade in zaprlt so ga v okrajni ječi, ko nI nihče položi I zanj zahtevane kavcije $50,000. Martin je pobegnil istočasno ko Ham In po dolgem odlašanju so ga kanadske oblasti poslale nazaj v Združene države. V Detroitu Jf povedal I migracijskemu uradniku, da ni bil nikdar naturaliziran za ameriškega državljana, čeprav j« bil čez 40 let v Združenih državah. Rojen je bil v Angliji, Marte! ponovno izvoljen za pred-»tednika federacije Detroit. — Frank X. Martel, ki se je na zadnji konvenciji A-merlške delavske federacija v Washlngtonu najbolj boril za u-stanovitev industrijskih unij v vseh glavnih Industrijah, Je bil ponovno izvoljen za predsednika Detroit ske delavske federacije. Dobili zvišanje za 10 odstotkov Canton, O.—615 delavcev pri Canton Htamping A Knameling Co, je dobilo zvišanje plač za deset odstotkov. Dunaj, 29. marca, — Kancelar Dollfuss J« včoraj odredil, da mora biti konec šal in norčevanja iz njegove majhne postave. Vsi šolski vodje so dobili okrožnico s odlokom, da vsi šolarji, ki se bodo še nadalje norčevali in zbijali šale na račun članov vlade, morajo biti kaznovani. Kako bodo kaznovani odrašča-nl, ki so krstili Dollfussa za "Mlllimeternicha", to Je milimetrskega Meternlcha — Ime znanega ministrskega predsednika in absolutista. Avstro-Ogr-ske iz leta 1H4H — še ni znano. Sarkastičnih dovtipov o Dollfus-au je dosti po Avstriji. Karikaturisti so ga narisali, kako al Je zlomil nogo, ko je padel z lestve obirajoč jagosa jazbečarja! Najbolj smešiš pa Je karikatura, ki kaže, kako so se socialisti zarotili zoper njegovo življenje s tem, da m nastavili mišjelov-ko pred vrata njegove sobe! Inaull v Carigradu Istanbul, 2t. marca —«sm In-sull, ttMftf ¿morilki magnat, Je dane« dospel s svojim majhnim grškim tovornim parni kom Mai-otisom, ki ga Je najel za svoj beg iz Grčije pred sdvema tednoma, Istanbul (Carigrad). Parnik je pod strogo strsio turških oblasti, Nihče ne sme priti v doti-ko z Insullovim parnikom. (Iz l/>ndona je včeraj prišla vest, da ao «e mornarji na In-suilovem parniku uprli zaradi dolgotrajne vožnje in so zagro> žili s stavko, če kmalu ae pristanejo kje na suhem.) PRO»J ETA PETEK, 30. Mj PROSVETA/ THE EN LIGHTEN MEJIT (M a* M>l to IUmí* M* ^ *jei hu. ILM M tout M«; u to Ctoar» ftJ4 m «to M*. M TI M »»1 •• tv9 U- V mimé Sito« D c«n»4» M M n> rwr, ■»4 C Um*« r.M P- t mM pm r« TS «tU Mt • «w, Ur IM «tik ■ PROSVETA NftT-M S*. LmwmámU A**-. CH-m*. IIMII1 or THE rCUEKATM» PI Domač drobiž Ktbin Kristan predava Cleveland. — Dramsko društvo Ivan Cankar je povabilo Et-bina Kristana, naj predava o Cankarju prihodnjo nedeljo med predstavo Cankarjevih "Hlapcev" v 81ov. narodnem domu. Kristan se je odzval. Ob istem Čaau bo v Clevelandu pisatelj Louis Adamič, ki se najbrž tudi udeleži predstave. Smrten skok iz Kanatari|% Chicago. — John Kokal, star 66 let, je zadnjo sredo skočil skozi okno drugega nadstropja sanatarija za tuberkulozne v Crown Pointu, Ind. Bil je na mestu mrtev. Novi grobovi Lorain, O.—Tu je po dolgi bolezni upirla Katarina Peternel, roj. Mazgon, h Ur a 69 let in doma iz Kavne pri Cerknem. V Amdriki je bila »1 let in zapušča brata. Cleveland.—staršem Ralph in Katie Sčinkovec je umrl sedemmesečni sinček. New York.—V bolnišnici je umrl rojak Tony Rigler, star 22 let. Podlegel je pljučnici. Nov grob v starem kraju Cleveland.—Joe Kaferle je bil obveščen, da je v Mačkovcu pri Sv. Ixivrencu ob Temenici na Dolenjskem umrl njegov oče Jožef Kaferle v starosti čez 90 let. V Ameriki zapušča enega sina. Glasovi i$ naHibifh ¿L Zaatarfve T ~ - Dopis z zapada hn umrla*, Waah.—Kaša tri podporna društva bodo spet priredila skupno plesno veselico, in to na 18. aprila (sreda) v Spa-nish Čast le dvorani na Halinu, ki je med Seattlom in Tacomo. Najbližja pot je čez Kent Iz Kenta se peljete čez hrib in se boste pripeljali naravnost pred dvorano. DObiček te skupne veselice je namenjen za novi Slovenski dom, kar nam je, kakor znano, stari dom zlobna roka požgala. Uljudno vabimo vse okoliške rojake in rojakinje, da nas po-setite y velikem številu na naši veselici. Razvedrila in zabave bo za vse dovolj. Morda bo kdo rekel, da bi bilo boljše imeti veselico na soboto. Povedati moram, da dotične dvorane ni mogoče ddbiti na soboto. Pridite torej v sredo, dne 18. aprila, na našo »kupno veselico in poma-'ajte dobri stvari—Slovensk*- ti raznffr krajev žili tutM komunisti. Glavni go TTTiT-T. bil vor$f. E. F. St v resnici dober gov po$agr, hr ba* ta* Ifet nam najbolj pofrebén. končanem shodu je jasno odgovarjal na vsa vprašanja. Komu-tiSsfi bo hoteli vtŠtfLUi 1* I lika med njimi m IWW. Razli- V vaaki slovenski naselbini je nekaj naprednih rojakov. . Ti naj bi ustanovili klub v svoji naselbini in vsak član naj bi plačal deset centov v klubov o blagajno. S tem denarjem naj se bi ustanovil in vzdrževal Ust. Vsi člani klubov bi bili delničarji lista in obenem tvM njegovi zastopniki, da bi list širili. f Ako Storimo tako, bo to največja šiba proti neresnici. Obenem želim, da se bi še kateri naprednih rojakov oglasil glede te ideje. Rojaki v Chicagu, Clevelandu, Detroitu in drugod, na noge, dokler je čas! Martin Kochevar (21). "Kritiku" v album Weat Allis, Wia. — V Prosve-ti z dne lfr. marca sem čital kritiko glode združenja delavskih štraqk. "Kritik" pričenja z Mai-mu domu. Tako bomo imenovali.¿m,vim izrekom: "Delavci vsega novo poslopje, ki ga namerava no postaviti. Pred kratkim je tukaj umrla Slovcnta, stara 69 let, ki je pod-l<*la operaciji. (Njenega imena^ niste navedli.—Ured.) Tu zap^r šča tri ličere, enega sina in enega brata. Blag ji spomin! Tukajšnji farmarji smo sedaj ze!o zaposleni z delom. Četudi je Detroit dti šerif je bil priprav-I jen Detroit. — V pričakovanju, da si v slučaju avtne stavke zo-pet lahko splete venec neprecenljivih zaslug, se je šerif okraja Wayne (Detroit) Thomas Wilcox skrbno pripravil za vse even-tualnoati. Obrnil se je na vse demokratske k!ul>e v okraju — 65 po številu — h pozivom, naj iz-berejo po deset zanesljivih lju di, katere v slučaju stavke pozove v službo—/.a razbijanje stavk. Po vojni «v je Wilcox odlikoval kot agent justičnega departments pri razbijanju delavskih organizacij. umaknila Ribolov. mogla več goljufati califor-nijsklh ribičev, je sklenila, da Ini najemala le Alaskijčane. S»ha S\oInhIt v New Yorku je f«*i«tična! New York.—Margherita Sar fatti, ožja prijateljica Mus»<»li ni is. ki je zadnjo sredo prišla na ob|nk Amerike, je izjavila, da Jn zelo \e*rli, ker jo je velika soha SvoImnU* v newyorški luk pozdravila. po fašistično" . . Sarfatti Je rekla, da iztegnjena roka Svobode predstavlja pristni fmkiMifni |Mitdrav. K. In Ameriško rirJavlJanftI vn t a slelna Wa»hington, D. C;-»Kongres ti t k Kenney, republikanec it Ne* J«r*eyja, je 2*. t. m. predloži v «ihhIhjj tl»»rntci rpM»lucijo, turi poklanja ameriško driav Ijafistvo nemškemu učenjaku AlU-ttu Kinuteinu. Ker Kin«tein še ni pet let v Združenih drl \ah, mu more edino kottgre« i jMMu-liiitm skVpom ltodeliU dr ftavljan»ke pravice. vse drugo proti nam, nam je pa ¿omunístoma, ki stia hotela go- ...... toliko l>oIj naklonjena narava z ( boriti v prid skupne prvomajske epim vremenom, tako da lahko (¿rOalave." sejemo in orjemo. Delavske raz-| Povem , naj, da "kritik" nt is. mere v okolici so še vedno bolj i Hreo. Pravi, da je vodstvo dru-slabe. Govori se pa, da bo men- fltva preprečilo omenjenima be-da vojna, da bodo na ta način pet mnogo ljudi spravili s sveta naši izkoriščevalci. Kdaj bodo delavci spregledali in delali za nvoje delavske koristi? Saj smo mi delavci tista velika masa, ki ves svet vzdržuje. Ce bi delali za svoje interese, bi bilo drugače.—Matilda Petchnik. Kako ae bi ustanovil tak Mst?!*» je ko noč in dan, je odgovo- rij Komunisti napadajo vse, kar ne trobi v njihov rog, posebnr, pa socialiste in njih stranko. V New Yorku »o komunisti razbili soc. shod, ki se je vršil v spomin padlih avstrijskih žrtev in protest proti masakru od strani avstrijske klerofašistične via-de. Socialisti so plačali več tisoč dolarjev za rabo dvorane. Paso prišli komunisti in so z galerije metali stole na žene in o-troke. „ Glede osvoboditvene akcije Mooneya je rekel govornik, da ima nepobitne dokaze, da so komunisti nakoKiktali v njegovem (Mooneyevem) imenu pot milijona dolarjev v obrambni fond izročili pa so le osem dotarjev dotične vsote v obrambni namen! Seveda je ta izjava poparila komuniste,, postali so rdeči, ko ra-'ki, pa kaj so hoteli. S komuni; sti smo imeli že dovolj brinih izkušenj, da se.z njimi družiti n' vredno. Razdor so naredili ž< marsikje in to jf njih glavni cilj Čemu se bi potem z njimi paj: da šili! To naj zaflostyje. Respično po. vedano, da je škoda čapa in prostora v listu za vsako polemiko, s komunisti, kajti njih argumentiranje sloni na blufu in zavaja nju. končno pa še to, da M bile zelo dostojno, če se bi "kritik" toliko okoraiil, da bi svoje ime podpisal. Joe Radelj (16). šveta, združite se!" fravi, da se 4e hoteli komunisti združiti s so ialisti za prvomajsko proslavo, mi/ pa da so nasprotovali orti i "najbolj silijo v o^predije in ričijo o združenju, kar je v protislovju s težrtjami delavstva" Nato pa riadaljuje: "Prijatelj nti Je pravil, da so na seji nekega društva odklonili besedo dvema II apostoli te stranke (in nekaterih drugih strank) pridigati "novo vero" politike. Kajto bo dobre za nas, vsi bomo (félali na cesti, ako bomo republikanci, če ne pa nič dela. Tako, da se bo človeku kar med cetffl, so sladlrc govorili. In kakor muhe na med tako so dobili na svojo stran ne samo demokrate, ampak tudi socialiste in druge delavske stran-^krbi, kaj bo iz nas phtojtfTf trdovratneiev, kSér smo izgubili voditelje iz socialistične in demokratske stranké. Mogoče bortio m<5rafl tavati kt ovce brez pastir já, ker n!sm^ postali hooverjancf. Antihooverooa. seda Resnica je, da je bil gle* de tega predlog poražen. Porabilo ga ni vodstvo, ampak navzoče čbmstvo na seji. Vzrok, da rr Članstvo hotelo poslušati komunističnih govornikov, je bil ta Delavci dobe drobtme Johnstown, Pa. — Se nikol? nisem pisal v noben list, zato je rtroja roka okorna v pisavi. Vse ono vas prosim za malo prostora v našem glasilu Proavetg. Clan lier jé bito glede proslave že vse|{ert društva št. 254, Bon Air. sklenjeno, da društva federacije SNPJ skupno s kluboma 07 in ¡iirevečvnlftivni na društvenem O "maškeradi" v Pueblu Pueblo, Colo.—Ker nismo imena pustni torek nobenih ma-škerad, je župnik Ciril poskrbel, da nam je napravil malo vesa-ja na drugi dan. To se je zgo-lilo v nedeljo, dne 18. marca. Dobil je denverskega škofa in ob dveh popoldne so ae zbrale vse ovčice na eileškem vrtu ter ne od tam podale v procesiji na Grove. Skof in Ciril sta se vozila ko dva generala, ovčice ho pa capljale za njima. Moških ni lilo mnogo v procesiji, več pa je ilo otrok in starih ženic. Ko je procesija dospela v cer-kcv na Grovu, so pričeli ovčice 'striči," namreč one, ki so imele kaj v žepih. Od tam so jih pe-iali v slovaško cerkev. In spet so pele škarje. Ko so bili tam gotovi, so jih povedli v Italijansko cerkev, kjer je padla Ae ostala volna. Nato so jih odpravili domov, generala pa sta šla na pojedino, katero so pri pravljali celi teden. Sedaj pa vprašAm pametne in napredne rojake, ali bomo pustili, da duhovtfina podjarmi' naAo mladino in jo izkorišča celo njeno življenje? Tega ne smemo dopustiti, ampak enoglasno lim moramo povedati: Držite roke proč od naše mladine! Vsak razumen človek ve. da ni večje laži na svetu kot so ver-*ke bajke. Ni dovolj, da z besedo zavajajo zaslepljeno ljudstvo. Poglejte koliko listov Imajo, ki podpirajo njihove izmišljotine. Rojaki, ako imajo ti ljudje pravico učiti bajke, ali nimamo ml pravice učiti resnico? /.sto pa. na noge! Ustanovimo protiverski list. ki naj bi izhajal tolovlea lista v slovenskem in poloviea v angleškem jesiku. Ta li*t na> bi učil nafto mladino, kaj je' rimska vera In kako je bila ustanovljena, kako so gorele grmade, na katerih so se živi cvrli naši tedniki, katerim so rezali] u*t**^yio»rive. jih rtiadali V oči, jim polili Jezike it ust itd., itd. Ako M to čitala turojena mladina, m bi Hnela veselja slediti bajkam , Murds bo kdo rekel, da so preslabi ča«i, da se bi gftanovil tak Ust. Sladiih časov se ni treba bati nikdar, ksdar gre ta dobrobit naroda Morda kdo poreče. da imamo Ae dovolj slovenskih llstc.v v Ameriki. Seveda imamo par dobrih slovenskih listov, toda notieden teh listov ni bil u*tanovljen J80 JSZ praznujejo 30-letnicc NPJ in obenem tudi Prvi maj. Vse to se bo vršilo v nedeljo, dne 29. aprila. Vse potrebno glede te proslave je bilo že urejene in pripravljeno že prej. Zato se nam ni treba združiti s komunisti. Kakor vse izgleda, bo proslava 29. aprila ena največjih v zgodovini milwauške naselbine. Kritiku in njegovim prijateljem ki točijo krokodilove solze po skupni proslavi s komunisti, naj bo povedano, da imamo še več vzrokov, da se ne maramo družiti z njimi in se tudi ne mislimo, dokler bodo hoteli z našo pomočjo delati reklamo za svoje propadlo stranko in njih zgrešeno taktiko. Mi smo Že večkrat povedali na zborih JSZ, da s komunisti ne maramo polemizirati v našima listoma Prosveti in Pro-letarcu iz razloga, da prihrani mo dragoceni prostor za boljSe gradivo kot je polemika s komu nlstl. Kakor vse izgleda pa se bi naš "kritik" rad prepiral za o-«lovsko senco. Ustava jednotinih pravil jamči članom osebno svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja, ne jamči jim pa, da lahko poročajo v njenem glasilu neresnico. Zato pozivam dotičnega dopisnika, da pride na prihodnjo društveno sejo na zagovor. Seja se vrši 3. aprila. Tam bomo obravnali t njim in z njegovimi prijatelji. Dne 18. marca se je tu vršil shod 1WW, katerega so se udele- Ne morem se. pohvaliti, da sme pol j Or W štirih mesecih smo iz bubili tri člane. Frank Martin-rl na 21. oktobra, Jose-rofina na 31. decembra Pjistavec na 26. januarja. Novih članov ne moremc dobiti. Vzrok: 4-letna depresija in pa sedaj rudarska stavka, ki se še? nadaljuje. Premogaraki baroni se ne morejo privaditi misli, da ¿>i bilo dobro, ako bi imeli mi zastopnike iz svoje vrste za kolektivno pogajanje. Ne vem kaj bodo ukrenili v Washingtonu, gotovo ne dosti nam v korist ker mislijo, da mora biti delavec zadovoljen z drobtinami, ki padejo z bogatinove mize. Nedavno so tukaj ustanovil! klub, ki so ga krstili "Bon Air Citizens' Club". Ta klub je bi) ustanovljen za dobrobit cele naselbine. Ceste imamo take, da ni nič čudnega, ako človek svoje naravne zobe izgubi, tolike hitreje pa umetne. Namen kluba je, da dobimo bolje ceste in oruge dobrote, ki spadajo naši naselbini. Bližajo se primarne volitve v Pennsyivaniji. Kakor tukaj izr| zabava v gleda, bomo demokratje, socialisti, komunisti itd. morali iti lovit divjačino v "happy hunting grounds" ali v indijanska nebesa Kajti tukaj v Conemaugh town-shipu nam bo trda predla. Dose-daj smo imeli veČino v demo-kratski stranki in tudi socialisti so bili dobro zastopani, to je: .16 registriranih socialistov. Republikanska stranka je čedalje bolj propadala, dokler niso zače- Drobiž iz Pittsburgha Pittsburgh, Pa. — Pitteburgh je velika slovenska naselbina, kljub temu so dopisi od tu bolj redki.. Vzrok je nepisano pravilo, ki se glasi: "PittSburško je pravilo, da umazano perilo naj sere se doma." A\co pa je preveč umazano in da smrdi preko mej tega mesta, šele potem pokličemo pomoč od zunaj in pa obesimo perilo na javni zvon. Rojstva, poroke in smrt za nas niso nobepe novice, novica pač jte, katero žganje je bolje; če bolj peče, boljše je. Posledice krize se povsod poznajo, podporna društva so izgubil^ .precej članov, posojevala so flanom za asesmente, zmanjšali kb se dohodki, društvene blagajne so skoro prazne. Tudi pro* svetno delo je kriza onemogočila. Pevsko društvo Prešeren je prenehalo z vajami in nastopi. Slov. ljudska čitalnica je poprej ime-la do 20 rednih čitateljev, sedaj jili ima le par, pa še tisti niso iWni. .Slovenski dom je zelo prizadet finančno, posledica krize. Mnóga društva niso prirejala zabav, iger, koncertov itd. S tem só dohodki padli na eno ČetrtinkO kar so bili v normalnih časih. Zadnje čase je kriza nekoliko ponehala in splošno se obrača na bolje. Ali rane, .prizadete v zad njih štirih letih, ne bodo tako hitro ozdravljene. Preveč je zdravnikov-mazačev, ki leči j o bolno telo kapitalističnega kolo-sa. Edino zdravilo je: odprava profitnega sistema, produkcija naj bo za potrébo. To bi bilo trajno zdravilo zoper vse zlo izvirajoče iz kapitalističnega si stema. Pittsburški Slovenci se moramo zanimati za Slovenski dom. Društva imajo posojen denar Slov. domu, imajo svoje seje, zabave in drugo v domu. Na glav ni letni seji se je kritiziral odbor, kar ni bilo taktno. Vsled tega so stari odborniki odklonili nominacije. Izvoljen je bil popolnoma nov odbor. Pregovor pravi, da nova metla boljše pometa kot stara. Bomo videli ob zaključku leta. A Dne 4. marca se je organiziral gospodinjski klub, odsek Slovenskega doma, ki bo sodeloval pri prireditvah Slov. doma. Imel pa bo tudi sam svoje prireditve korist Slov. doma. Prva klubova korist Slov. doma bo 10. aprila. Na programu bo ples za stare in mlade in šaljiva pošta. Vstopnina bo 36c. Pridite in videli boste, koliko in kaj zna jo naše boljše polovice. Na 20. aprila priredi dramatično društvo iz Canonsburga Slov. domu v Pittsburghu igro "Prisega o polnoči." 23 igralcev se trudi z vajami. Da bodo izvršili svoje, o tem ni dvoma. Več o tem pozneje. MORRIS STERN, socialistični kandidat za okr nega sodnika 9. branže, Mik; kee, Wia. Dne 26. marca zvečer j« Slov. domu predaval naš pisal Louis Adamič v angleškem ji ku za mladino. Navzočih je 1 do 170 oseb, več starih ko n dih. Povedal je mladini o lej sloven&ke zemlje, o raznih zi mivostih Jugoslavije, o trp nju in delu za življenski oh nek, o raznih šegah in nav^j Nato je vprašal navzoče, če I kaj vprašati. Sledila so vpn nja: zakaj je tako .siromal ali bi revolucija v Jugosli sami kaj koristila narodoi njenih mejah, kako izgleda k Aleksander, ali ima Jugosla javne šole, višje šole, gledal in kine; ali se mu dopade Pi burgh in druga mesta in vprašanj od mladine, katera ma pojma o Jugoslaviji. 0< voril je na vsa vprašanja strokovnjak povoljno. Go\ je samo resnico, a ta resnic nekatere v oči (bodla. Kljut mu, lepa ali grda, resnica ost Koncem meseca maja ali v četku junija upam, bomo i miča zopet slišali v Slovens! domu, in takrat v slovendken ziku in o gotovem opredelje predmetu. Pisatelj Adamič je popeljal v duhu v Jugoalai pokazal nam je njeno lepo in žalostno stran, in mi smo ii par ur duševnega užitka. H mu! Živimo v Mellonovem kri stvu, ki je pekel za dela vi Ob raznih prireditvah poza* vse gorje in krivice, kar je šemu zdravju v korist. Pr vor pravi: v peklu je bolje pijan ko trezen. John Ban (118 LISTNICA UREDNIfiTV Willard, Wis„ članica drui št. 198.—Po pravilih mora dopis podpisan s popolnim i nom. Mnoiira 21.mm na S.nc^ ki kandidira za governJJ demokratski IWL ga žele podpirati, je bfc* puste stranko, pravi ek«*" Za Sinclairjevo kandidatu* da v državi večje tan.n*Uj pa dvomljivo» če^'paur Krvave volitve v Ka«^ Kansas City, skih volitvah »«j» le štiri osebe ubite i«i* bilo napadenih ** ^ Med ubitimi je tudi eo"1 šerif. Vsi ti uboji * ga značaja in borbe med mafrafcdi»™ ra demokrati« msštns.^ kajšnja Tammany- ■m O H* i« PlOSVilA O'Brien rt»»"* T***** Lincol- ne obnese. "Življenska doba" nebotičnikov je odmerjena komaj na 25 do 30 let. Po preteku te dobe se začno kazati znaki staranja. Prvenstveno pridejo v po-itev dvigala, najvažnejša prometna žila poslopja; dvigala se tako hudo obrabijo, da bi temeljita popravila stala več kakor naprava novih. Z ostarelim nebotičnikom ni stvar taka kakor s črncem. Ko črnec dosluii, ga odsloviš in pošlješ v širni svet 8 trebuhom za kruhom, nebotičnika pa ne moreš poslati nikamor. Pretežak je in preokoren, zvezan je s trdnim železom in betonom z materjo zemljo. Edino kar bi se dalo napraviti z njim, da se ga znebimo, bi bilo, da ga podremo. Toda podiranje takih gigantskih železnih, jeklenih in kamnitih gmot bi stalo tako ogromnega denarja, da bi bilo joj. Razen tega bi bil oviran in ogrožen promet okoli njega . . . Mestni očetje si že zdaj belijo glavo s to u-ganko, toda vse kaže, da so v mišnici in ne najdejo izhoda. Nebotičniki menda niso klicaji ob človekovi volji, temveč nagrobni spomeniki, ki utegnejo človeka z voljo vred ubiti... Znanost o dvojčkih Amerika ima čez 32 milijonov farmarjev Washington, D. C. — Vladni biro za farmsko statistiko in e-konomijo poroča, da je 1. januarja 1334 živelo 32,609,000 oseb na farmah v Združenih državah, oziroma poldrugi milijon več kakor ob ljudskem àtetju leta 1930. Porastek so brezposelni delavci, ki so se zatekli med krizo na farme. ferry ¿upo* 10 KTltiri i» P«! m,h; * i* ogromna ¡■J^SJi 8Ult 30 Ü?ti o*roroni kli- uda vzajemno in smotr- * Trt še pred nekaj ^TienitiP ameriški Smetnik Z idealizmu. Toda Tiral-* tehniške ' poklica bi to mo-ida je v Severni A-lih in obupna kriza, kriza, porojena i* , m racionalnosti, to-pljenja po poenostavil zahteva združi-Tst dela in «v ovirajočih tehniških K __ skratka prven-ivica stroja, ki je tp-iben in hiter ter poja je za postrežbo doro človek. Načelo je: jéem prostoru v naj-I.SU največji uspehi— c¡ja — značilni pri-(i nazorov, njihov plod »tičniki! , ameriškem nebotič-irideset ali sedemde-jpjj je na stotine tr-djetij, v podjetjih pa uradnikov in proda-njenih v "čim manj-i". Ekspresna in bli-lala ter premikajoče i vlačijo ljudi v viso-pja in jih na drugem odlagajo po oprav-t ali izvršenem poslu. Takšna nesramnost ikih hišah 'kar mrgoli Gospa Verižla (na slikarski uk in hišnih stražni-.razstavi pred sliko nekega be-lernem nadstropju so rača): "Takšna nesramnost! Na » telefonske centrale cesti te za božjo voljo kruha pro-iromet in v uporabo 8¡ — tu se pa da kakor bankir Povsod sama nagli-,naslikati v olju!" i po akordnem siste-vendar — > botičnikov ni moči u-embno je, da v nobe-i gradbenih načrtov, lada izdelala, ne vidi-inika. «e človek zamisli, če i najemnine za trgov-v newyortkih in bo-lebotičnikih v posled-padle za dve tretjini, tedaj, ko sliši, da je i nebotičnikov ameri-lniee prišlo na boben, ij si razlagamo to ne- 10 katastrofo? Naj-ba premisliti, kolikšne vsote požre gradnja tanov. Ce je pri gradbi štiri tisoč delavcev, i. Vzemimo pa, da je «to delavcev «amo e- 11 «voje orodje v pri-tladiHču in mora štiri-»edsmdeset nadstropij »Plezati ponj—kakšna «muda časa! Da bi se ,er' ne ponavljali, ho r pri zidanju Empire Minga, ki je do danes na svetu, vštric ' Ztfradlx) napeljevali •r* °evi, ki so nepre-Mifkale ali srkale v adstropja manjkajoča áine delavcev, osvežuje itd- Tik po dovrši-h Pa odstranili. Pnev-niI>ra\a, ki je z dovr-^lopja izgubila svoj f *tala ogromne vsote, Povedati, da so za na ostalih nebo-odali »e več. delavstva so ure- ki so jih morali v»tric s porazni **»*-:ati » nadstropj« ** bi pa delavci J: ^tropjih h kantini }k 1 ' n<*ga časa v ' 'M' JWali »proti pola-'»a so čim -delavca h kan« jfdil k dr. Novi izsledki potrjujejo enakost dvojčkov bitno S problemom dvojčkov se znanost v naših dneh zelo temeljito bavi, ker nam podaja njegova relšitev zelo jasne vpoglede v vplive okolice in dedne snovi na človekov razvoj. Nemški učenjak prof. H. Schulte objavlja v neki strokovni reviji nove izsledke o tem problemur Kakor vemo, delimo dvojčke v dve skupini, v istojajčne, oziroma raznojajčne. Prvi, ki izvirajo, kakor pove že ime samo, iz dtah semenskih stanic, ki sta se združili z enim samim materinim jajčecem, kažejo silno medsebojno podobnost, dočim si raz-nbjajčni med seboj niso dosti btolj podobni ne»go normalni bratje in sestre med seboj. Podobnost med istojajčnimi »Ivojčki zadeva predvsem reakcijo na odločilne konflikte, reakcijo na bolezni in socialni razvoj. Imajo v nasprotju z raz-nbjajčnimi dvojčki veliko sposobnost, da se medsebojno identificirajo, t. j. da se morejo brez nfctpora uživeti drug v drugega, miselni in čutni svet drugega. A tudi pri takšnih dvojčkih je eden lahko vodilen, drugi vodljiv tip. To ne bazira na razlikah v inteligenci, temveč v majhnih razlikah temperamenta. Predstave, dojemljivost, spomin so s( pri obeh malo da ne enaki, na čin značaja, gonilne sile dejanj koristi pa so si nekaj različ-Reakcija na vnanje dogod-se da z različno vzgojo izobčiti drugače, ne pa reakcija na riotranje dogodke, ki sb v tesni zVezi z identifikacijsko sposobnostjo. Produktivne zmogljivosti, ki nje zavisijo od sveta, so si pred-visem enake. To gre tako daleč, d|a poznata dvojčka natančno čbvstva in počutite drugega, ta kio natančno, da jima ni treba niti nobenih medsebojnih razjasnil. ki se jih tudi izogibljeta. Rivaliziranje, ki j» med ra*no-jajdnimi dvojčki tako pogosto, se tu nikoli ne primeri. Zaradi močne identifikacije pa nastaja tudi velik čut odgovornosti za drugega, neko samo ob sebi umevno ščitenje drugega. Raanojajčai dvojčki kažejo pri ločenem in - skupnem delu iste uspehe, pri hitojaj^nih dvojčtkih pa je razlika v uspehih ločenega in skupnega dela zelo velika, ko rima skupno delo neki po naravi dani enaki ritem. Znan je pojav, da zagrabi isto-jajčnega dvojčka Čuden nemir, če je ločen od drugega in doživi ta kakšno telesno ali duševno motnjo. SEDEM NOVIH IMEN Podporo Joftoif je sapisala avstrijska socialna demokracija v svojo zlato knjigo Po Metternichovi reakciji leta 1849, ko so ustrelili na Dunaju revolucionarja Roberta Bluma, še Avstrija" ni imela tako brutalnega režima kakor danes. Šele Dollfussu, temu novemu "Mil limetternichu", je bilo pridržano, da obogati zgodovino avstrijske socialne demokracije z novimi mučeniki, ki so poleg stotero onih, ki so žrtvovali svoja življe nja v odkritem, poštenem boju, bili zavratno pomorjeni po rab ljih. To so: Münichreiter, ki so ga težko ranjenega morali nesti na nosilnicah pod vešala na Dunaju, inženir Weissl na Dunaju, Rauchen berger in Hois v Sankt Pöltnu, Ahrer v Steyru, Stanek v Grazu in Koloman Wallisch Brucku. Slava jim! CE BERKS TO, IZVEŠ: da se je pridružila '"mokrim" državam ameriške Unije v zadnjem času tudi Iowa, ki je od pravila prohibicijo po 18 letih da ima Rim po najnovejši statistiki 1 milijon 92,000 prebival .cev, Trst pa 427 tisoč 739. lalran». lt. J««* IfOT « Mvrt UlUaèa H57-5I Bo. Lawadale Ava* Chicago, III. Ttl. Rockweb «M« GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OD8KK; VINCENT CAINKAK, pr«teodnlk....»657 S. Lawndalo Av«., Ohloago, IU. PRED A. VIDER, gl. tajnik... .7.2657 S. Uwndalo Av«m Chicago, lil LAWRENCE ORAD1&HEK, taj.boUdd.2657 S. Lawndal« Avs., Chicago, DL JOHN VOGRICH, «I. blagajnik..... .2657 8. Uwnöala Ava., Ohicago, 11 FILIP GODINA, upravitelj glaitla... .2657 S. Lawndala Ava- <*>k>afo, I L JOHN IIOLfiK, uradnik glaaUa......2617 8. Lawndala Avo- Chicago, 1U ODBORNIKI! PRANK SOMRAK, prvi podprad.cdnik.......9W E. 74th 8t., ClavaUnd, JJ JOHN E. LOKAR JR., drugi podpradoadnik. .llüS E. I70th 8U Clovoland, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVICH, predsednik...........5U5 E. UOth 8U, Clevoland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............Scncca Ave., Brooklyn. N. Y JOHN OUP...................140 8. Protect Ave., Clarendon Hill», IU. POROTNI ODSEK: JOHN GORÄEK, predeednÜr...............414 W. Hey 8t,, Springfield, HL ANTON ÖULAÄ...................i.............. .Box l7, Ama, Kana, JOHN TRČELJ...................................b«* Mim, pS. FRANK PODBOJ.................................Bot 61, PtrkhM, Pa. FRANK BARBICH................10010 Parkgrove Av#., Cleveland, a NADZORNI ODSEK: ( FRANK ZAITZ, predeednlk..................»080 8t.. Ohioato. JIL FRED MAI/1 AI..............................» ^^ JACOB AMBROZICH......................418 Plerce St, Eveletl Miaa. rotoat g«mniii«ww » etavatel «eMtiuai. M *•»•>• v et. m «ril VSA PISMA, ki m HMliS m »mU aL »n«wMe. imJ m rmIm« ae errtMftMtv* vsa DKNASNB MIU»««* »• W •• «*«•)• al. i»m»mi» %4mkm la nkH iij m MUlaJ« a« aL «»JaMt**. _____________ ■ Vm iUmM« m 9*—% ml m * ^ Vn » mm • kMBlUH-11 mmj ••» •• V ^nffiTU vsa MUTOlBl |M* m*»*»««)« f >t. ariu« #4beni ml m »imej« r wrMlMenlh« Mlwwm vsi raizivi a» «i. M~«ai fr»«h Uk% m mj 9*MUh m j«fca o^lte. inliihlU ■Mi a. úw»Z!u latai lu A»*., CMMS«. ta. VSI DOHM la «rw« aeM. m%tm»mU, mImI. MrrtftlM tUrfiMi mm<« mí m m*>u« m -paosvrro, NOTI i c*rmewe*aw «lik Um Iura« Offto» ateaM U CmmmImUmm f.r Um n»rim »rMMaat Mi te >i< le Mai. AR IMilltMM« i> HMMT •«* iNMlMM «MMHlUg M*« 1(4 MMlbM« »ISN Mm«M U miiimtU U IM wmtory*a «Ifl««. nutun »I «tak temflt MmoM be illnwri «e «te Flaeadal omUmi uto Um 1«iMMIm M tte t irtth Ua C*M»UlnU «MiMfalM UM «A ml Uiti. »tel rauta al Ite fc»S al Saaarvtoava. Cter«M. MMlalnto »Ml aeeaala ateaM te Ut CaMMlttaa. . , le rwN la Jaka UarlMu itelnaaa. Jailalal Strupeno Rigaud ni rad slikal ženskih portretov. "Ce naslikam tenske kakrine so", je dejal, "pravijo, da niso dovolj lepe. Ce se jim prevefi laskam, pa spet niso «adovoljne, če* da jih nisem dobro ladel." Tako se mu je dala portreti- rati neka dama, ki si j« bila atra-Ano namasala uatnice. Tudi o* na ni bila s slikarjem sadovolj-na; njegove barve ae jI niao sde-le dovolj iive. Vpraiala ya je. kje jih kupuje. ."Mislim, madame", je odvrni) Rigaud, "da Jih jemljeva pri i. stem trgovcu." amo Srednji Listi... to so Najmilejsi Listi Luckies so Vedno prijazne vašemu grlu K I* nur WJt f( Ir. I L a, M, '"xlili ne Uilni-¡ in «lan bd««li ú'arkf. nad 1k>|.| pon#.*re¿enimi. i '■'to in neobhod-Jih je bilo mMnJ*ih in nič1 je vnaka Mfno za* ogromne Kradha fej JENKOLI raatr najfinrjii lol»«k — n* naium laainr.il jug... ha Turftke«. na Crikmi - p.' varm »vrtu. ubiramo aamo amrtam» loba/nr^a pridelka «a Larky Slrikr. In I« «na/i namn Ume. Nr gornjih liet«v kajti li «» premalo raa^ili — nrtrrVt. Nr a|HHlnj.h li.Uwr - krr ^ «UUr hakovoali ra-lrj«. prrbll«-» »al. .o brapa%i. pokrili a blalotn. iN««*!. Srr-dnji liali «i «ajmilrjii liait - imajo bolj»! oku« in km« lom ar piara viije *| —«4 »m mmmêwtd II M» §*r»*4l Imajo Im>1 jii oku* M Wa#l 41 m» UmhU— S fkobxkvvv C Večkrat je pretrgala njegovo pripovedovanje z vprašanji, ki je odgovarjal nanje, kakor bi bil nanje odgovarjal sam sebi. "Nekoč mi je rekel Rihard: 'Ano imam rad, kakor ima mož svojo teno rad. In tako je tudi * menoj. Ker sem pač njen mož. Saj je pametna ienaka.' Tedaj pa sem te nenadoma videl Ana, v nekem drevoredu, v drevoredu. Tam si čakala. Bilo je takole proti večeru. Nobenega človeka. Samo ti. To me je tako prevzelo. Čakala si, ne morem drugače povedati. To sploh ni bilo kakor na zemlji. In od takrat je bilo z menoj konec. Potem si bila ti pri meni, videl sem te noč in dan. Od takrat sem vedel o tebi vae." Zaprla je oči, nagnila se je k njemu, sedela sta z licem ob licu. Cas in iivljenje sta obstala v združitvi najgloblje sreče, ki človeku ni dovoljena, ker stoji tik nje bolečina, življenja, ki se bo čez deset trenutkov spet vrnilo v avoj veliki, slepi tek. "Potem ne bova mogla živeti dalje skupaj,f če me ne pusti." "Ce ne pojde drugače," je dejal ■ temnim pogledom. In še enkrat sta s svojo, pripravljenostjo, pretrpeti rajši smrt, ukanila iivljenje za bele trenutke. Kakor je ona pripravljala, večerjo in kakor se je on lotil svojega dela, sta čutila, da je kuhanje, večerjanje, delo, da so vse vsakdanjosti, misli In občutki izgubili vsak smisel in vsako vrednost sedanjosti. Ves prostor njunega življenja je zavzemalo poalej čakanje. Njuno življenje je bilo čakanje, ki je goltalo vse življenje. Pustil je delo, bral vnovič Ttihardovo pismo. Sedel je za mteo in upiral glavo na obe pesti kakor pri kakšnem napornem delu. . . Danes se odpeljemo dalje, zmerom skozi mine," je bral na glas. Tedaj mu je planila iz krvi v glavo miael in želja, rekel je: "Mogoče . .." in ni govoril dalje. Takoj se je začudila in vedela, česar ni bil izgovoril, in morala je povesiti pogled. Dotaknila sta se življenja na mestu, kjer plane kakor temen žarek krivda iz njega. Že ko sta se ozrla kvišku in se naslonila nazaj, oba, in iz oči v oči začutila nedoumljivo skrivnost svoje ljubezni, ki je stala Rihardovi pravici nasproti, sta se spet vrnila k sebi. NIČ več nista želela Rlhardu smrti in bila sta pripravljena plačati, če že morata plačati. Ta višina združitve dveh ljudi, v kateri prikrito tli smisel vsega življenja, daje moč, ki premagaš z njo mnogo nevarnosti, drugim ljudem pogubne, mnogo zaprek, bolezen in celo smrt. Novembrski dnevi so prišli. Debela rdeča ledena skorja In zmrzle krvi in sto milijonov usod, ki je ležala nad Evropo, se je razbila. Dinastije so izginile. Vojaki so preplavili iz-žeta mesta. Izmenjava ujetnikov se je pričela. Tudi nekaj vojakov iz te velike hiše s tremi dvorišči se je bilo Že vrnilo iz ujetništva. Karl In Ana sta čakala. Rihard lahko vsak čas odpre vrata, ali šele čez mesec dni, čez leto dni, ali pa se sploh ne bo nikoli več vrnil. Karl je živel v nekakšni odrevenelosti čuv-stvovanja In volje. Ob ločitvi bi se njegovo življenje zdrobilo kot steklo. Ana si je pogosto zaželela odločitve, katastrofe, da bi vendar že bila rešena tega tavanja med upanjem in «mrtnlm obupom. Sosedje so JI pripovedovali o zakonskih /«I ra Alm h, nastalih |h> vrnitvi mož, in o nekem sporu, ki se bo najbrž kaj hudo končal, ker je mož, vajen streljanja, dvignil vojaški revol-ver, še preden Je sploh zvedel za glavno zlo. Navad«! kmatski hlapec Napisal Koda Krniti Karlu ao grozili z odpuatitvijo, ker se je branil prevzeti vodstvo montiranja novih strojev za neki zunanji parni mlin. Dan za dnem sta ga eno minuto zatem, ko je odšel iz stanovanja in atopil na cestno železnico, obšla nemir in strah, da ae je Rihard med njegovo odaot-nostjo vrnil, in mučila sta ga ves dan v delavnici, nenehoma, dokler se ni spet vrnil domov. Neko jutro — peljal se je že več poatajališč — je skočil spet na cesto, trdno prepričan, da je bil v nasprotnem vozu spoznal Riharda, zdirjal nazaj In že od daleč videl vojaka v dolgi suknji, kako je zavil v hišo. Ko je^priAel do vhoda, mu je bilo, kakor da je dobil do onesve-ščenja težak udarec a pestjo v prsi. Zdaj je prišel, ta strašni dogodek. Popolnoma počasi je stopal po stopnicah. Pred vrati se ga je apet lotila omotica. Kako je bil odprl vrata, ni vedel. Nobenega vojaka. Ana je sedela ob oknu, brez dela, nepremična. Čakala je. Niti malo se ni začudila, ko je zagledala njega, njegov prepadeni obraz. Brez besede je šel k nji, vzel njeno glavo na svoje prsi in spet brez besede odšel. VI Skozi anežne žamete ae je kot cestni voz počasi pehal vlak, dolg tako, da so zadnji voz še videli iz vaške postaje, ko je lokomotiva dosegla že prihodnjo vas. Celo na ploičadah so stali in sedeli vojaki, izpuščeni ujetniki, povratniki vseh vrst, a svojimi kovčegi, vrečami In svežnji. Svežnji, glave in hrbti so moleli iz vseh oken, In celo v živinskem vagonu "Za oaem konj", čigar široka premična vrata so manjkala, je ležala siva kopa ljudi. V vlaku, ki je imel prostorov za tri tisoč oseb, jih je bilo deset tisoč. Vlak uboštva, plazeč se skozi obubožano deželo. Vlak je rabil desetkratni čas. Voznega reda ni bilo več. Večkrat je moral strojevodja na progi uataviti čakati, da je bilo spet kaj pare. Lokomotiva je bila obrabljena, kurivo je bilo pol prahu in pol kamenja. Kolesar v snegu deželne ceste je brez truda dohajal in se je pri tem lahko lagodno pogovarjal z vojakom v oknu. "Da, da, revolucija! Zdaj pojde vse drugače. Zdaj bo vse drugače." In ko se je vlak sredi proge spet ustavil, je vstopil tudi kolesar. Voznih listkov ni bilo, ničesar več nI bilo. V enem od oddelkov, mračno sivem in mrkem kakor pod zemljo, smrdečem po dimu, stari vlagi in starem gnoju, je potegnil neki vojak, ki je prišel iz dežele, kjer ao imeli še čokolado, iz svoje suknje košček te dragocenosti v srebrnem papirju. "Slišite no, odkod pa imate to? No res, to me pa prav zares zanima, verjemite, to me zdaj zanima," je rekel neki Bavarec in se bledo nasmehnil. "Dajte, naj enkrat povoham. Je to nemara pristna čokolada?" Smel je povohati. Oči vseh so se uprle v čokolado, v srebrni papir, ki je žarel kot zvezda v peklu. V svečanem molku, v katerega je nenadoma planil hud dovtip, je lastnik čokolade s svojim žepnim nožičem odkrhnil vsakemu tovarišu majcen košček v iztegnjeno dlan in vtaknil o-stanek spet v suknjo. "Za moje otroke, veste, za moje otroke!" Potem je potegnil iz žepa fotografije svojih otrok in svoje žene. Drug za drugim ao si vzeli iz svojih listnic slike svojcev. Slike so šle iz roke v roko. Pripovedovanja, opisovanja, vzkliki so leteli vsevprek. Glaaovi, pretrgani od ganjenosti in pritajenih solz. Povratniki niso imeli ničesar. Ničesar kot svoje hrepenenje. (Dalj« prihodnjič.) Zvečer dne 24. julij« 1893. so nedeli v gontilnl v JSglutu ob Dravi štirje pozni pivcr: Jožef Varua. Andrej Ileš. potem neki tujec, in stisnjen v K«»t. Nemec IVter Lang. Tujec Je bil Dalmatinec; prodajal je v vasi nož«>. ustnike za cigarete, koralne ovratnice in drugo takšno drobnarijo. Eden imuni takihle nožev je letal zraven Petra l.anga: grvsod boste videli takšne nože." "Krčmar je slišal krik in videl nekegs moža. ki je stekel izpred hiše Ta mož ... si bil ti!" je ragrmel sodnik. "Nemogoče, gospod! Jsz ne!M( "Odgovori,"—stroge oči «o se kar zapičile v morilčev obraz— "kje ai bil preteklo noč?" Kant je molčal. "Zakaj ne odgovoriš ?" Tedaj je dejal, pctfa*i. olio-tavljaje se: "Ne mori«m. gospod, Vprašajte -me kar hočete, samo tega I- "Človek, ali ne vidiš, da ai s tem priznal umor?** "Nik ogar ni«em umoril, go-«|nn| Mofinik " Odvedli so ga. t Stara Vargova mati si je a potoki solz izprosila obisk pri svojem sinu. Objemala ga je in poljubljala, kakor bi bil še nebogljen otrok. "Samo to mi povej, sin: kje »i bil ponoči?" Stisnil je zobe. "Sin, saj vem—o, vem, da tega nisi storil. Ce poveš le eno bosedo, pravo besedo, boš proat. . . . Meni—meni jo povej, otrok! Meni, ki som te rodila." "Mati, ne trpinčite me!" Je zavpil in padel pred njo na koleni. In pri tem je oatal in ni povedal. Osemnajst let je minilo. V kaznilnici lx»poglavi, v celici, je sedel aivolas mož {n rezljal leseno steklenko. Vrata so se odprla in vstopil je kaznilniški ravnatelj. Začudeno ga Je kaznjenec pogledal. Gospod Je pri jasno pozdravil in mu sedel naaproti. "Poslušaj, Varga. Ali se kaj «pomniš nekega Andreja Ileia?* Varga se j« prijel z roko za čelo in se zamislil. Oh, ko je bilo vae tako daleč. Uko dal« Potem je prikimal. 'Ta Ileš je pred štirinajstimi dnevi umrl." "Umri" je tiho pono\ ii Varga. "Na smrtni postelji ne jr Izpovedal." Varga je prikimal. Lepo, da se je izpovedal. Izpovedal se je nečesa, kar se tebe tiče, Varga!" Ravnatelj si je obrisal čelo. Nikdar ne bi bil mislil, da mu bo šla beseda tako težko iz ust . . . * Varga mu je srepo pogledal v obraz. In tedaj mu je v eni sapi povedal. Takle navaden hlapec vendar ne tx> zato ob pamet?! "Ali se še spomniš tiste noči? Da? Ileš je sedel na klopi v kotu. Vi drugi še pazili niste nanj. Odšel je ven pred vami. Potem si šel ti in Dalmatinec in še nekdo." Peter Lang," je hripavo do-polnil Varga. Da, tako mu je bilo ime. Ti si se obrnil na desno, Ilei na levo—Dalmatinec se je pa ustavil :n si zategnil pas. Takrat je planil Ileš izza plota, ga posekal na tla in oropal... pet in osemdeset goldinarjev mu je vzel.. Jožef Varga je brez zavesti telefbnil po tleh. Komaj da so ga obudili v življenje.--- Mesec dni nato je bil doma, na dopustu iz kaznilnice . . . V njegovem kraju je bil zdaj neki goldbrad aodnik. Prebrskal je stare zapisnike in akte, zdaj je pa hotel še nekaj vedeti —samo še to: "Kje si bil tisto noč?" je vprašal, kakor jih je vprašalo že toliko prej. "Osemnajst let — osemnajst let," je mrmral pred se Varga. Nato je dejal na glas: "Gospod sodnik, pokličite župana !" Stražnik je odšel ponj. Solnce je eijalo veselo in zadovoljno skozi umazana okna. Nijegovi žarki so dbseVali Var gov obraz, gube, ki jih je zarezalo trpljenje tolikih let. Sodnik se ni upal pretrgati molka. Nervozno je botonal po mizi in si ogledoval cesarjevo in cesarjčino podobo na zidu—s takšnim zanimanjem ju je opa zoval, kakor ju ne bi bil še nikoli videl. Župan je prišel. "Kdo je umrl v kraju zadnjih 18 let?" je vprašal Varga. "Duša draga, tega ne vem. Saj sem šele osem let tu."> ^ *Ta pokličite župnika!" je rekel Varga. Župnik je prinesel s seboj cerkveno knjigo. Sedel je za mizo in počasi bral ime za imenom. Varga se ni genil. Ko je župnik končal, je bilo dolgo vse tiho. Zdajci se je pa Varga vzravnal. "Ali lahko prisežete, prečasti-ti, da so vsi ti, ki ste jih brali, res mrtvi?" "Da." "Radi bi vedeli, kje sem bil tisto noč?" Ovenele ustnice so trznile.—"Pri sodnikovi ženi." Osemnajst let je hranil zase skrivnost. "Zakaj nisi prej povedal? Mnogo si moral zaradi tega pretrpeti." Plaho je odmahnil Varga— navaden hlapec s kmetov: "E, povedal . . . takšne reči se vendar ne povedo!" župnik se je dbrnil proč, župan se je bučno useknil. "Zdaj te bodo čisto oprostili, Varga!" je rekel sodnik. "Velika. zelo velika krivica se ti je zgodila. Obžalujem te iz vsega srca." "E. zdaj je že vse eno." "I>ahko boš šel, kamor boš hotel, Varga." In je šel ... V najbližnjo kra-marijo; tam si je kupil vrv. Na prvem drevesu pred trgom se je obesil. Kaj naj bi tudi počel v življenju? V Lopoglavj ga niso več marali . . . Ta povest ima pred mnogimi drugimi to prednost, da je resnična. Od začetka do konca. Oalješki državni pravdnik Stje-pan Nikolič ji je sam bil priča, on mi jo Je tudi povedal in iz aktov dokazal. SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA Gustav Strniša To niso ljudje, ki čakajo v skritih zapuščenih ulicah, ali po grapah, da bi te napadli in u- bili. O, to so ptiči druge vrste! Prideš mirno v krčmo in sedeš k mizi. Sam sediš, ker si želiš samote in te družba moti. Ko tako samevaš, pričneš piti kozarec cvička in se poglabljati v razmišljevanje. Revež! Ko si vstopil, si bil preveč površen! Premalo si pogledal po točilnici, kajti v kotu sedi tvoj morilec. Gleda te, oči mu od same zadovoljnosti sijejo. Nekaj časa te pusti v tvojem srečnem premišljevanju, da toliko bolj%uživa potem, ko te naskoči. Tiho sediš, niti ne premakneš se ne, saj siromak ne slutiš strašne nevarnosti. Nepričakovano pa zaslišiš za svojim hrbtom prijazno besedo: Dober večer prijatelj! Začudeno se ozreš. Pred teboj stoji človek, ki se ga komaj spominjaš, ali pa si nanj sploh že pozabil. A on že govoriči: — Oprosti! Tako dolgočasno je! Pa sem si rekel, prisedem. Dobra znanca sva si! Ker se bojiš za svojo samoto, *e ga skušaš otresti: — Oprostite! Res ne vem od kod . . . Sicer ste mi pa nekoliko znani, a ne vem, kam naj vas vtaknem? Vsiljivec že odgovarja: — I kaj boš govoričil, prijatelj mili moj! Spomni se vendar duša zlata! Pred pol leta v krčmi pri "Svinjski dušici"! Žlam-pali smo ga kakor za stavo. Odkritosrčno ga zavrneš: — Oprostite! Motite se, tja sploh ne zahajam, niti ne vem, kje ta tista krčma! Takoj ti hoče osvežiti spomin: — Tja ne zahajaš? Seveda ne! Ha, ha, ha! Judi tedaj nisi Sel, saj smo te skoraj nesli. Ha, ha, ha! Vsiljivec se reži, se tolče po kolenih in že se vsede tako krepko poleg tebe, da zaškriplje pod njim stol in kar čutiš, da ga boš spravil od tod. Postaneš nervozen in nezaupljiv. Nesrečo slutiš nad svojo glavo, a sam ne veš od kod ti preti, prav kakor muha si, ki je z eno nožico ujeta na muholov-ko. Po strani pričneš pogledovati svojega soseda. Tedaj se spomniš na tišino, ki si jo užival nekaj blaženih trenutkov. Nejevolja se ti nabere na obrazu. A tvoj sosed že pripoveduje: — Tistega večera ne bom pozabil! Pri "Svinjski dušici" smo se sprli. Ti si bil najbolj divji. Ali se še spominjaš? ¡Pograbil si dolgokrakega natakarja in mu zapretil, da ga boš uporabil za omelo. Dvignil si ga in kar zbali smo se, da boš pričel z njim ometati strop in umazane stene. Ha, ha, ha! Ti si v resnici najbolj miren človek pod soncem. Nikoli se še nisi v slabem namenu dotaknil svojega bližnjega. Prijatelji te sami vabijo in ailijo v družbo. Pa ti prisede Človek, ki ti naprti čisto nov značaj in ti vsili in i« Izdaja aro je publikacije____ Mebao I lat Pro* veta za korintl, ter potrebno agitacije svojih drafttev la élaaatva la ta p ropa-gando svojih Mej. Nikakor pa i ta propagando drugih J poralh organizacij. Vsaka or* gantaaclja Ima običajno aro je glasita. Torej agitatoričnl dopia» in npananlla drugih podpornih organizacij In a jih drafttev naj •e ne pošiljajo lia ta Proa veta. pretepajo vlogo. kar po domače naj? gnal od mize. Toda miren in dostojen & zato te hoče moriti svoji zlobi. Oglasiš se: — Se zdaj ne vtrMM bil jaz tisti. DvojnS imeti! Vi ... ti. dozdevaš znan, toda J morava že od prej ' gje nekje sva se videU ava celo sošolca, jaz \2 val gimnazijo v N. Morilec se zahahlja- — A tam si bil? lise te spominjam. Moj« kakšna sreča! Vidiš g Torej dvojno veselje sva se pri "Svinjski d zdaj sva ugotovila, da paj drgnila klopi. Ad q nos! Veseli me, amie« oči! Pijmo ga! Ex! Zdaj pričneš obupav bro čutiš, da te ta čloi Slutnja se je izpremei lostno spoznanje, da 1 tebe morilec. Spomniš se: Vse mu trdil. Zdolgočasil ga U odšel svojo pot! On pa govori in govi Prekineš ga: — Oprosti, prijati spomin imam. Zadnjič doma. Onesvestil sem vnik je trdil, da bo t na moj spomin. Vidiš, se nenadoma spomnil, bilo danes. Res sem bi čer pri "Svinjski dušic bil zraven. Kako genij voril. Vsi smo te obči si nazdravil materi za njeno šestdesetleti tem smo šli menda še Morilčev obraz se razjasni. Obličje mu si saj ve, da zmaguje. 2e gnil in tedaj . .. Prijazno te potrepljj — Da, šli smo v h posodil sem ti tri koi tako prijazen in vrni 1 nes sem suh kakor po; Torej tudi roparje Neprostovoljno naj mi vujem še svoj denar? spoznanje v glavo. Divje ga pogledaš, tri kovače na mizu ii skozi vrata. 1 On pa kliče za tebo je in se hahlja ter j ljen. OFFICE OP COUN-OF COOK COUNTY, COUNTY OF COOK STATE OF ILLINOIS V imiilu pravil točk» 3 volitev zakona države Illin tom izjavljam, da bo pap se bo rabilo za primarni priznanih atrank za primi ki se bodo obdržale v « »ven meat Berwyn, Chio cago Heights, trfca C» Evergreen Park, Morton G ney in Summit v torak, • D. 1964, mora biti «ied* Demokratična stranka. Republičanaka stranka, V PRIČO TEGA «m podpUal in pritianii f Cook dne 26. marca, (peCat) ROBERT M. i County Clert _County, ID»» Naročite Mlad» najboljši mesečnik vensko mladino! TISKARNA S.N.P murnu vsa v tiskarsko obrt spadajoča Tlaka vabila sa veselice (n shode, vizJtni* knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, b slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jezika VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CL 8. N. P. J, DA TISKOVINE NA*OCi V SVOJI TISKARNI ' Vaa pojaanila daje Ceoe ewbtro Uakart* P1ŠIU »e Informacij« aa aasle«: j S.N.P.J. PRINTEJ . 2657-St 80. LawadaJe A'*" J -J