ZZ3. številka. V Ljubljani, v četrteh 30. septembra I9ZD. LIH. leto. 7 . Izbaja Tsak dan popoldne, irrremJi nedelle ln prainlkt. Inse ati: Prostor 1 m 'm X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 mfm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mfm K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr vništvo „S!ov. Naroda'4 in „Narodna TIskarna«1 Enaflora ulica št. 5, pritlično. — Telefon št 304. „Slovenski Narod* volja v LJubljani ln po pesti j v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan f K 180-— polletno • 90*— 3 mesečno.' . vV~." ^ „ 45-— 1 - ------ 15-— V inoaomstro: celoletno polletno . 3 mesečno 5 ILt K240-— „120'— u 60-— 20-— M -••»..,, * -» - •■ ....... Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja sr ne moremo ozirati. Uredništvo ,,Slov. Naroda11 Knailova nlica S t. 5, I. nadstrop.e, Telefon atev. 34« Dopise sprejema le podpisane in xadoetno frankovane. Rokopisov ne vrata. Posameina Številka velja 1 krono« Poštnina platana v gotovini. Dr. Metod Dolenc: Volilni z&hm pa na&s bazensko pravo- sodstuo. Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skuo&ino z dne 3. sept t L ima nekaj določil, ki se tičejo kazenskega zakonika in kaz. pravd, reda, pa se prilegajo našim pravnim razmeram — prav malo. Vzrok je pač ta, da so osnutku kumovali srbijanski juristi, kl naših razmer nc poznajo dovolj, naši posMnd-iuristi pa so opustili dajati izpreminjevaine ali vsaj dopo'njevalne nasvete, misleč si: bo žc kako! . . . Dobro; imajo pač zopet domaČi v praksi stoječi juristi križe in težave, da spravijo slovenijansko kazensko pravosod-stvo v pravi tir. Naše juriste bi rad opozoril na sledeče: Avstrijski zakon z dne 25. jan 1907 drž. zak. št 8 je bil izdin za volitve 1. v zbornico državnih poslancev, 2. v zbornico deželnih poslancev, 3. v občinske in okrajne odbore. 4. v vse druge zbore in zastope, ki so poklicani upravljati javne posle. Veljavnost tega zakona je formalno vzdržana po revolucljskem manifestu celckimre narodne vlada z dne 31. oktobra 1918. Ali glede točk 1. in 2 je postala docela obso-letna, ker tistih zborov ni več. Olede na-daijnih dveh točk veljavnost še ni ukinjena, toda V te kategorije seveda ne moremo šteti ^ustavotvorne skupščine« po na-?em volilnem zakonu. Za to velja ?a volitve v ustavotvorno skupŠŠfno Rlede kaznivih dejanj, ki so ž njimi v zvezi, samo lex specialis, Izdana ad hoc v volilnem zakonu. Kar nič se torej ni treba pečati s praša-njem, aH in v koliki meri se krijejo dejanski stani novega In starega zakona. Novi volilni zakon pa ima tudi nekaj določil splošne narave.s katerimi se horemo zaradi načelne važnosti vsaj nekoliko bližje baviti. Preidem določila o vabilu prič in obdolžencev med volilno dobo, ker vem, da našim sodnikom ni treba razlagati, kal je v sodnem poslovanju nujno in kaj zahteva takojšnjega obavljenja. Dotakniti pa se moram — meminisse iuvabit! — poglavja pravne pomoči (§ 26 k. pr. r.V ki je dobilo hudo sankcijo! (Ni mi znano, da bi bili slovenski sodniki kedaj grešili zoper predpise o pravni pomoči, da s! doslej ni bilo nobene kazenske sankcije.) Če sodišče ne bf dalo takoj državnemu odboru (čl. 7) na razpolago potrebna pojasnila v danem roku, zapade dotični organ kazni zapora do dveh ier Prva anomalija posebne vrste Je, da se ta te krivde r.\ opredelilo po vidiku: malomarnost ali zloba (hudobni naklep). Druga anomalija je, da sodijo o takfh pregreskih sodnikov — zborna sodišča, kjer se je zločin nripetil. po splošnih določilih o pristojnosti. Kako bi to v resnici Izgledalo, bi bilo zanimivo zvedet!, pa sem prepričan, da pri slovenijan-skih sodiščih takih iskustev ne bomo doživeli. Kardinalna izprememba našega pravnega sistema pa tiči v naslednjem: Vsa kažnjiva deiania kakor tih določa volilni zakon, se obtožujejo od policijskih političnih oblastev, državnih nravdnikov, privatnih oseb, verifikacijskega odbora in usta- votvorne skuščine. (Zakaj so ločena dejanja pod čl. 116, storjena pred 11. novembrom in ona po 27. novembru, ni jasno. Popis v zapisniku volilnega odbora pač ni merodajen. Zapisnik se zaključi — normalno ob 7. zjutraj ali nekaj ur pozneje dne 29. novembra. Ali ta dan pa Je prepovedano točenje alkoholičnih pijač tudi popoldne Mari prestop te prepovedi potem, ko je bil zapisnik volilnega odbora zaključen — ni kažnjiv, ker ga — naravno — ni v zapisniku?!) Glede zasebnih obtoZiteljev je v čl. 116 izrecno določeno, da je zasebni tožnik (reete: obtožitelj) lahko vsak vo-Iilec, ne glede na to, ali se stvar tiče osebno njegove pravice ali pa drugega volilca. To razgleda pač, kakor da bi morala biti tangirana sploh kakšna osebna pravica vo-lilcev v splošnem. Ker pa je težko misliti, da bi moglo prodajanje alkohola dan po volitvah tangirati osebne volilne pravice, moramo smisel zak< na interpretirati logično tako, da gre tu navzlic navedenemu določilu čl. 116 za uvedbo pravcate popularne obtožbe, ki je avstrijski kazenski zskon doslej ni poznal. Popularna tožba je tista tožba, ki gre tudi osebno vsakomur, ki je po kazenskem deliktu oškodovan, pri kazenskih deliktih, ki okvarjajo državne interese, pa sploh vsakomur, — v obeh primerih preko glave državnega pravdnika. Nemški kazensko - pravdni red je dejal v svojih motivih (str. 222), da se nahaja popularna tožba v kričečem nasprotju z dandanašnjimi pravnimi nazori. AH že G n e i s t (1874) je trdil, da pozabljamo, kako ie samoizvajanje obtožbene pravice najvažnejša funkcija v zaščito državljanskih pravic. Povsem jasno je, da so Gnei-stove besede naperjene zoper stavbo *dr-žave gosposk« (Obrikeitsstaat) in da principijelnih pomislekov zoper subsldljfarno popularno obtožbo v pravi demokratični državi ne moremo in ne smemo imeti. Nevarnost zlorabe popularne obtožbe v svr-ho izsiljevanja je pač podana, aH ta re-varnost obstoja še v veliko večji meri pri anonimnih ovadb ih! Popularno obtožbo mora obtožitelj podpisati ln za zavestno krive obtožbe veljajo brez dvoma celo predpisi o hudodelstvu obrekovanja! Ideja, katero je vrgel naš volilni zakon v naše kazensko pravosodje, je torej zdrava. Druga pa je, v koliki meri je izvedljiva. Pri nas imamo pravne razmere, ki vse bolj otežkočalo potek popularne obtožbe kot po srbijanskem kazenskem pravosodnem redu, ki ne pozna stroge ločitve funkcije obtoževanja in sojenja, ki mu je sudija izsleditelj obenem obtožitelj, ki tiči še v sponah zakonite dokazne teorije Tam obtožuje zasebnik, izsledovati pa bi morali po zakonu sreski ali gradski sudovi, ali prava obtožba, ki bodi podlaga za konačni pretres« (nekakšna glavna razprava) je rešenje (odlok) sodišča samega. Pri nas, hvala Bogu, vsega tega predmarčrega aparata nimamo več, mi imamo moderni ob-tožbeni postopek. Zato pri nas stvar nikakor ne pojde drugače kakor tako, da pre- sodi vse primere ovadb radi kažnjivih dejanj najprej državni pravdnik, kateremu so odstopijo tudi vse zasebne obtožbe nalik zasebnim ovadbam. Ali je ovaditelj volilec ali ne (kar je v smislu volilnega zakona kriterij za popularno obtožbo), pri nas ne bo igralo nobene vloge. Saj so vsi dejanski stani volilnega zakona izrazito oficijalni delikti v smislu ideologije našega kazenskega prava in znači predpis člena 117 volilnega zakona, da jih mora dati pristojno sodišče presoditi po državnem pravdniku zgolj predpis za thte kraje, kjer ni ločene obtožilne oblasti. Seveda pa moramo dati volilnemu zakonu, ker je zakon, polno veljavo; če ta prizna popularno tožbo, onda imamo sedaj popularno tožbo in naša stvar je, da spravimo v sklad z našim kazenskim pravdnim redom, ki inače ni razveljavljen. Na srečo se lahko opiramo na že obstoječi primer dvojne konkurence samostalne obtožbene pravice: 9. V. odst. 3 zak, z dne 17. decembra 1862 št. 8 državnega zakona ex 1868 in § 493 kaz. zak. Tu imata i državni pravdnik i razžaljenec pravico kazenskega pregona. Ako državni pravdnik preganja storilca, ima vsekakor vse pravice oficijalnega obtožitelja, ali tudi zasebnemu obtožitelju s tem niso vzete njegovo pravice. Ce odstop! državni pravdnik od obtožbe, ima zasebni obtožitelj pravico, zahtevati obsodbo. Na drugi strani pa tudi poravnava ali sprava med razžaljiteljem in razžaljencem nima nobenega vpliva na pravice pregona državnega pravdnika. Odstop enega izmed obeh obtožiteljev ne more, kadar drugi prvega vzdržuje, povzročiti gladke ustavitve postopanja (§ 259 t. 2 kaz. pr. reda: Oprostitve), dečim velja oprostitev iz meritoričnih razlogov (§ 259 t 3 kaz. pr. r.) ali pa končna obsodba storilca za izčrpanje preganjalne pravice obeh obtožiteljev. Na ta način se da popularno obtožno našega volilnega zakona načeloma pospraviti v naš kazensko - pravdni postopek, ampak — prokrustova postelj pa le ostane Načela našega kaz. pravdnega reda, ki veljajo za zasebne obtožitelje, veljajo naprej. (Ne more biti govora o tem, da bi prišla količkaj v poštev načela srbljanske-ga kazenskega pravdnega reda.) Torej n. pr. zasebni obtožitelj, katerega Je pustil državni pravdnik. če je dovoljeno tako se izraziti, na cedilu, ne more predlagati zoper znanega storilca poizvedeb. ampak le uvodno preiskavo! Ta pa se sme in mora ustaviti, ako je pritožba obdolženca na svetovalstveno zbornico upravičena. Tudi je popularni zasebni obtožitelj brez dvoma vezan na roke, na pr. da mora v 14. dneh po sklenjeni preiskavi podati obtožnico, inače bi veljalo, da je odstopil cd obtožbe. Politična policijska oblastva, verifika-cijski odbor in ustavotvorna skupščina smeta tudi vložiti obtožbo. Tudi to je zamišljeno po srbijanskem kaz. pr. redu, kjer mora po § 32 nastopati od pristojnega ministrstva odrejen tožite!! Jasno je, da bo v duhu našega kaz. pr. reda zastopal take obtožbe državni pravdnik. Le ako bi pristojni državni pravdnik odklanjal pravno stališče obtožbene oblasti (na pr. verifika-cijskega odbora), dobili bi novum po volilnem zakonu: Nastopati bi mogel poobla- ščenec dotične obtožbene oblasti. Ah* v takih primerih bi moralo veljati zanj vse tisto, kar smo gori izvajali za popularnega obtožitelja sploh. Pričakovati je žal!, hudega volilnega boja in zato tudi mnogo takih - le ovadb, ali če hočete, popularnih obtožb po volilnem zakonu. Preganjanje političnih na- sprotnikov vsled popularne obtožbe bo segalo globoko v osebne prilike mnogokate-rega državljana. Prav bi bilo, da bi se poskrbelo z izvršitvenimi predpisi po čl. 121 volilnega zakona za naše kraje, da bodo sodišča gladko in po enotnih načelih ovadbe in tožbe reševala. Take JonescH o lEigosfcisans&eni jedln- sfuu. Romunski minister zunanjih del Take Jonescu je imel razgovor z urednikom rimskega lista >Giornale d' Itaiia<. Razgovor se je sukal okrog vprašanja o mali antanti. Na vprašanje, ako bosta tvorili del male antante tudi Poljska in Grška, je odgovoril Take Jonescu: >Doslej bi bilo prezgodaj govoriti o ustanovitvi »vzhodne antante<, to je pisani in podpisani. Ne morem namreč označevati naše antante kot >malo<, saj jo bodo tvorile države, ki štejejo 80 milijonov prebivalcev in ki bodo razpolneale z 10 milijoni bajonetov. Toda ce se ustanovi ta antanta, o čemer sem prepričan, bo obsegala gotovo tudi Poljsko in Grčijo, brez katerih bi imela samo lokalen značaj, ki ne gre za drugim kakor za izvršitvijo tri-p.nomske pogodbe<. Na vprašanje urednika: >Kaj mislite, g. minister, o Jugoslaviji? Ali bo mogla po vašem mnenju živeti kot trdna država, ko ima trajno krize vsled plemenskih razlik in separatističnih gibanj?« je izjavil romunski minister tole: >Jez sem uverjen — morda bo Vas to presenetilo — da je jugoslovansko jedinstvo nesporno. So sicer razlike med prebivalci v Skoplju in prebivalci v Ljnbljani, toda jaz sem grloboko prepričan, da je jugoslovensko jedinstvo že* dognano dejstvo. Bojim se za vse slovanske države temnega gibanja v soci-' jalnih vprašanjih, toda k sreči bo ostal v Jugoslaviji kmet, kakor na Romunskem mož reda in ko se bo uveljavil agrarni zakon, se bodo občutili novi in dragoceni rezultati.c Italijanski žurnalist je nadalje vprašal: >Ali ima Romunska posebne interese na rešitev jadranskega, vprašanja?« Na to vprašanje je odgovoril Take Jonescu takole: >Bil sem vedno mnenja, da bi bilo treba rešiti jadransko vprašanje pred zmago, ko so bile vse države v psihološkem ozira v polo-žp/u. da lahko odnehajo od svojih zahtev. Razumem, da je nemogočo začrtali meje kake države etnografski, toda vkliub temu upam, da bo Italija, ki dol-, guje svoj preporod načelu svobode, na-' šla pravo pot za rešitev tega težkega vprašanja. Vojna med Vami in Jngoslo-veni se mi zdi stvar, ki se ne more sa-misliti. Ne skrivam Vam, da se bodo na dan, ko bo rešeno jadransko vprašanje, oddahnili ne samo v Bukarešti, marveč* tudi v Pragi, v Atenah tn r Vargavt* -V— = Koalicija strank. V časopisih se piše o vseh mogočih koalicijah za bodoče volitve. Tako se veže v včerajšnjem »Napreju« JDS s SKS in SNS, drugo pot zopet NSS z SD itd. Podpisano taništvo se smatra vsled tega dolžno, da vse te vesti proglasi za prazne kombinacije, v kolikor se to tiče JDS. O tem, kako bo stranka nastopila pri volitvah, bodo odločili zaupniki in iz-vrševalni odbor, ki so sklicani za 21. oktobra t. L Tajništvo JDS. = Čuden načelnik trgovinski minister. Beograd, 28. septembra. Pred kratkim se je sestala v Beogradu nekaka narodno - gospodarska konferenca in se je izvršila tudi volitev odbora. Tajnik zaerebške trgovskoobrtne zbornice je ob tej priliki zahteval, da naj se ne izvrši samo formalna izvolitev odbora, marveč naj se razpravlja tudi o raznih važnih vprašanjih naše trgovine in industrije, a načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Todorovic" je to zahtevo odklonil, kar je izzvalo splošno osorčenje. Skušal je omejiti na vse mogoče načine delokrog tega odbora in ie izjavil, ko se ie izrekla zahteva, da Politične uesft. se posluša želje interesentov: Dosti smo vas poslušali že dve leti! Ko so Je go-( voriio o težavnem položaju nafte todur strije in o brezposelnih delavcih. Je odgovoril cinično: Brezposelni' delavci naj gredo k vojakom, tam se bo sanje že nažel kak posel! Tako podpira načelnik ministrstva trgovine in industrije težnje naše vse podpore potrebne govine in industrije. = Radikalci za edinstveno državo. >Jutarnji List< poroča iz Beograda, da* je na seji zbora radikalne stranke imel Stojan Proti6 govor, v katerem Je po-^ ročal o novem programu stranke. Po razpravi, v kateri se je največ govorilo o ustavi, se je večina govornikov izjavila za edinstveno državo proti Širokim oblastvenim avtonomijam. — d. =s Enotna agrarna stranka Na seli glavnega odbora poljedelske stranke se Je sklenilo, da nastopi stranka po vsej državi prf volitvah kot enotna stranka. Kandidate bodo določile posamezne organizacije po svoji volji. = Nemiri na Hrva t sem. Včeraj popoldne je bila seja Narodnega kluba, kateri je prisostvoval tudi ban dr. Laginja. Prečitala — Fran Govekar 106 Sulfanfe. (Dalje.) Toda njegov gnev je bruhal !e iz ljubosumnosti, večne in strašne, najljutejše ljubezni. Njegov ponos ie bil le filistrska trma in niesrovo sovraštvo v istini le užaljena ničemernost domišljavega malomeščana. Kar so mu preklinjala usta. je oboževalo njegovo srce. in če bi se mu bila Nežika le namuznila, bi bil pozabil in ii odpustil vse, vse... Alzačan ga je pač poslušal, a v svoji pijanosti ga ni razumel. Kvečjemu so brivčeve besede le podžigale njegovo slo in ga pritirale zopet v predmestno gostilno. Še drugič je za-Štorklja! k Nežiki m jo izkušal objeti, ne meneč se za polno sobo tovarišev. Takrat se ie odločila njegova usoda. Nežika ga je z enim samim sunkom odbila od sebe. mu kakor mačka skočUa za hrbet, se ga oklenila okoli prs in ga pahnila črez prag. Bila je močna žena. Ni se ustrašila niti najkrep-kejšega moškega, in pijance je metala iz svoje gostilne vselej lastnoročno. Potem se je okrenila k Danetu. »Tako.« je dejala, »tvoj prijatelj je že na ulici. Ti poideš menda sam. Ali naj mari pomagam še tebi?« Brez besedice je odšel Dani. prestrašen, užaljen In pogrezajoč se .v sramoti. Iz gostilne ie za seboj slišal le grohot Francozov: na ulic* pa so se ustavljale gruče ljudi in se smeiale Alzačanu, ki se ie pobiral. Urno je pristopil in pomagal šasćrju na noge. »Pojdiva!« mu je dejal. »Zgoraj so vaši oficirji!« Alzačan pa ie zaklel in blebetal: »Izvrstno! Velikansko! Prijatelj. nI le lepše ženske na svetu! Ona mora — mora bit! moja! Kako ti je močna in pogumna! Vrag me vzemi, to mi je imponiralo. Vidiš, vrela je celo mene, hrusta. Kakor pero, ki ga pihneš z mize sem odletel. Neverjetno, kaj? Maha! O, prav to mi je všeč! Prav tako žensko hočem, vidiš, prav tako-le! Hahaha!« Daneta pa je grizla sramota, ki mti le množila jezo nad seboj samim ter ga navdajala z obupom; Najraje bi bil šel domov, a Alzačan ga ni izpustil več. Plačeval je zase m zanj in žeja mu je bila netitešljiva. Brezkončno je pripovedoval Danetu o svojih junaštvih po Italili. po Nemčiji, po Belgiji ter o svojih ljubezenskih doživljajih z ženskami vseh vrst in starosti. Dane ga Je poslušal s poželjivosrjo bojazljivega malomeščana. ki uživa s rxtootnim naslajanjem vsaj v poslušanju vse tisto, kar mu je nemožno uživati v dejanjih, se vlačil dalje t bahaškim) Alzačanom od gostilne do Kostime ter pil. pil. pil... Polnoč je že minila, ko sta prikolovratila po Gradišču. Ničesar več sf nista imela povedati, njuna jezika sta le še blebetala in noge so njima golomišile in se zapletale. Tema ie ležala po ulicah in le na dolge razdalje je brlela ob kakem oglu mižava svetiljka. Pred staro pritlično hišo pred Igriščem pa se ie Alzačan ustavil. Kakor pribit, je zijal razrogačenih oči v slabo razsvetljeno sobico. Tam na mizi je gorela lojeva sveča, na robu postelje pa je sedela velika, mlada, bujna žena. Očividno se je spravljala soat. saj je imela na sebi le srajco brez rokavov in kratko spodnje krilo. Pozabila je menda zadrhniti zastore na oknih aH pa je pustila okna nalašč nezastrta. da bi se ziutraj zbudila temi preje. „__________ rTipoma je vstala. »Nežika!« je dihnil Alzačan. »Cela Nežika! In nikogar pri njej!« Resnično, tudi Danetu se ie zdelo zdal. da je ženska izredno podobna Nežiki. Toda nt utegnil več premišljati, ker tovariš je že odprl nritlična vrata in planil v sobo. Začul je ženskln krik in videl ruvanje dveh teles — nato pa le pobegnil. Zavedel se je. da je šasćrjev čin opa-sen tudi zanj. odmajal se je domov ter je zaspal, ne da bi se bil slekel... In zdaj to prebujenje! Skrb. sram in obup so se zvalili nanj. kakor b? pljuskal in npdal nanj cel slap ter mu Jemal sapo, vid in sluH. Prepaden je buljil Dane zdaj predse, a izhoda ni mogel najti. Če zgrabijo, zapro in kaznujejo zdaj še njega? Zakaj, on je napajalL šaserja, on ga ie upijanil. on ga je spremljal pa . „ vseh gostilnah in kavarnah ter bil Ž njim tudi v Gradišču! On ga ie zapeljal pred tisto stanovanje In bil priča šasćrjeveiga nasilstva proti ženski, ne da bi mu bil branil! V času volne so procesi preklicano kratki, zasliševanje prič ie kar površno, obsodba pa tako nagla ln ostra, kakor bi izprožil puško. Prav možno je. da za* dene krogla tudi Daneta, sokrivca tn povzroči-1 telja šasćrjeve lopovščine! Kaj naj stori? Kako naj se opraviči? AH bi ne storil naipametneje. da pobegne iz Ljubljane m se skrije? Tedaj je začul na stopnicah korake. Vsa kri mil je šinila v noge. da je omahnil na stol in polnezavesten pričakoval: Francozf prihajajo ponj, da ga vklenejo In odvedejo v pržon! , Toda vstopila sta rokavičar Kavčič iti krojač Dominik ter se Hohotala, ko sta zagledala njegov obupni obraz. »Ali kakšen pa si že spet. Gregor?« se te čudil Kavčič. »Zelen kot trava m bled kot mrlič S Politično pijančevanje ti je pokvarilo želodec ln obraz.« »Filister naj ostaja ponoči fepo doma!« !đ modroval krojač. »Ni prav, da nimaš svoje žen ne pri sebi. ki bi skrbela zate. Vidiš, rrridva svg solidna zakonca, zato pa sveža fn zdrava.« »Eh, menda sem pil sinoči sJabb vino. pa1 mi je tako škodilo!« je lagal brivec. »Na zrakii ml odleže. * *o se poročila, ki ifli Je klub" dobil o preteklih nemirih iz posameznih krajev v Hrvatski Klnb Je zavzel na svoji seji stališče, da imajo ti nemiri socialen značaj. = Klerikalci proti kapitalistom? Dunajska >Arbeiter Zeitungc prinaša fehre sliki. Na prvi vidimo katoliškega govornika na kmečkem shodu, kjer z -vsem ognjem govori in kriči proti re-kvizicijam: na drugi sliki vidimo istega katoliškega govornika na shodu v večjem mestu, kjer delavcem, uradnikom in obrtnikom razpravlja o potrebi čim najstrožjih rekvizicij. Taki so klerikalci v istini, kakor jih slika dunajski delavska list Ena in ista klerikalna pravico do polovico tega jabolka.« G. Stojan Protić je torej leta 1907 zagovarjal isti pooblastilni zakon, katerega pobija sedaj z vso vehemenco, razlika je samo ta, da je bila leta 1907 radikalna stranka neomejen gospodar situacije, ker je imela sama vladno krmilo v rokah., dočim mora sedaj deliti oblast z demokrati, kar pa g. Stojanu Protiču očividno ni po volji. = Čudne Jugoslovenke, Beogradska »Politika« javlja: Prijatelj našega lista nam piše iz Jedrenja (Odrina): Prlšedši v Jedrenje so me Grki opozorili na to, da obstoji v mestu jugoslovenska šola, ki jo vzdržuje zavod »zagrebških sester«. Odprav!! sem se tjakaj na poset Sestro, ki me le sprejela, sem nagovoril v srbskem jeziku. Odvrnila mi je: »Ich verstehe Sle rricht!« Nato sva razgovor nadaljevala v nemškem jeziku. Ogledal sem si samostan In se prepričal, da vzgojujejo »zagrebške sestrec bolgarsko deco v nemškem jeziku. Nikjer nisem opazil niti sledu o našem jeziku. Sestra, ki me je spremljala, mi je govorila: »Veste, mi smo bile avstrijske po-"danice, toda sedaj smo jugoslovenske.« — .Vprašal sem jo, odkod so sestre doma. Odgovorila mi je: »Vse smo doma na Dunaju.« — Vprašal sem jo: »Pa kako ste postale jugoslovenske državljanke?« — »Tako so nam svetovale sestre iz Hrvatske in tukajšnji italijanski vikar Obljubilo se je nam, da bodo Izposlovali v Beogradu isto podporo, kakor smo jo preje dobivale od Avstro - Ogrske, ako se izjavimo, da smo Jugoslavenske državljanke. Zato smo prekrstile svoj zavod v zavod * zagrebških sester«. Same smo se obrnile v posebni spomenici na jugoslovensko poslaništvo m zahtevale, da izposluje stalno podporo.« — Vzpričo naših razmer bi se ne čudili, ako bi te »zagrebške sestre« v resnici dobile od naše vlade stalno podporo za vzgojo bolgarske dece v Jedrenju — v nemškem dumi In nemškem jeziku. Pooblastilni zakon in Stojan Protič. Kakor znano, namerava vlada [predložiti narodnemu predstavništvu zakonsko predlogo, da se jo pooblasti, 'da lahko uveljavi nekatere važne zakone naredbenim potom, ne da bi bilo [potreba te zakone predložiti prej parlamentu v razpravo in odobrenje. Do-^čno zakonsko predlogo je sestavil minister za konstituanto dr. Laza Marko-;viČ. Proti tej zakonski predlogi je z 'vso vehemeneo nastopil v >Samoupra-vi< Stojan Protić, povdarjajoč, da po-,menja dotična zakonska predloga toli-^ko, kakor da se hoče uvesti v državi .■prikrit absolutizem. Z ozirom na ta tProtićev nastop konstaruje beogradska ^>Pravda<, da se je Protić izneveril samemu sebi, ker je leta 1907 ne samo •odobraval, marveč naravnost zagovarjal sli cen zakonski predlog, ki je zahteval, da se vlada pooblašča, da sama uredi gotova vprašanja, ki bi jih sicer moral rešiti parlament. Takrat je Stojan Protić nastopil v obrambo do ličnega zakonskega načrta in izjavil med drugim: Ako imamo kot narodna skupščina pravico definitivno sprejeti pogodbo (slo je takrat za razne trgovinske pogodbe s sosednimi državami), in >v slučaju predložitve te pogodbe stvoriti o lem zakon, potem sem mnenja, da imamo po isti ustavi tudi pravico, da začasno delegiramo svojo oblast vladi. To je docela pravilno stališče. Kdor ima pravico do jabolka, ta ima tudi stranka zna nastopati v eni in isti stva-*ri kot najgorečnejša zagovornica i interesov kmečkega proizvajalca i interesov meščanskega konzumenta. Klerikalci to morejo storiti, ker niti z enim, niti z drugim slojem ne mislijo pošteno. Varajo mestno, kmečko in delavsko ljudstvo. Na kmečkih in delavskih shodih se klerikalci hlinijo prijatelje siromašnemu ljudstvu. Nastopajo tu kot >krščanski socialci« proti kapitalističnim izkoriščevalcem in proti banko-kratom. Dunajska >Arbeiter Zeitung« Je objavila tri zaupne protokole, iz katerih izvemo, da so imeli klerikalci že tri seje z zastopniki velikega kapitala in velike industrije. Na sestankih je šlo za to, da veliki kapital da klerikalcem za volilno borbo ria razpolaganje mnogo novca. Sestankov so se udeležili od strani kapitalistov Franki, Fuchs, zastopnik Rotšildov, Stern, Mises, Popper, Muntendorf, Weiss, Freichl, Minkus, Breuer, Mosing, Friedman! Na katoliški strani pa je bil sam Weieskirchner §§ raznimi duhovniki. Razume se. da Botechild, Mises itd. klerikalcem ne bo-Bo dali denarja na razpolaganje iz ljubezni do bližnjega in katoličanstva, nego ti zidovi zahtevajo, da jim klerikalci omogočijo dim najizdataefcše gospodarsko izkoriščanje naroda. Klerikalci so v to privolili, a verne ovčice bodo tolažili s tem, da je pač božja volja in božja kazen, ako je narod v nevolji in nesreči. Gospodje razumejo svoj kžeft! = Amerika proti Italiji. Ameriški Usti priobčujejo obširna poročila o bolj-ioviških izgredih v Italiji in obsojajo Giolittijevo politiko. Gibanje italijanskih delavcev je čisto bolj še viško. Italija je popolnoma odvisna od inozemskega bedita Ameriško časopisje ji grozi a gospodarsko blokado. Amerike* kapitalisti morajo odkloniti vsako pomoč boljševiškim državam. Ameriška financa bo bojkotirala vsako državo, ki bi sledila vzgledu Italije. = Zveza srednjeevropskih držav. Z Dunaja poročajo, da se vrže sedaj med Parizom in Prago pogovori za sestavo protiboljševiškega bloka, ki bi obsegal Cehoslovaško, Poljsko, Ogrsko in Romunijo. Istočasno se trudi francoska diplomacija da bi dosegla gospodar-skopolitični blok med Avstrijo in Ogrsko. Ako se ti načrti uresničijo, bi pripadala Ogrska gospodarskopolitičnemu bloku z Avstrijo in protiboljševiškemu bloku, tako bi bila ustvarjena zveza med tema dvema skupinama. Po drugi strani bi Cehoslovaška, ki je učlanjena v mali ententi, delala zvezo z Jugoslavijo in Bolgarijo, ki gotovo v kratkem vstopi v malo entento. Francija upa, da bo po tej poti spravila vse srednjeevropske države v prijateljske medsebojne odnošaje in da stvori tako temelj za francosko orientirano srednjeevropsko državno zvezo. = Nemčija se udeleži prometno konference v Parizu. Iz Berolina poročajo, da je generalni tajnik zveze narodov povabil nemško vlado na udeležbo pri zborovanju začasnega odseka zveze narodov za prometna in transitna vprašanja. Nemčija se odzove vabilu. Zborovanje se prične 15. oktobra. — Ni tri proti tlačenju Nemcaje. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je imel pogovor z zastopnikom Associated Presse. Nitti je izvajal, da naj Amerika priskoči na pomoč samo miroljubnim državam. On plaidira za Nemčijo, katere vstajenje naj se pospeši s sprejetjem v zvezo narodov mesto da z njo razpravljajo samo potom vojaških komisij. Brez brodovja in kolonij, brez oživljene in urejene valute ne bo mogla stradajoča Nemčija plačati svojih obveznosti. Zmagovalci nimajo šamo pravic, ampak tudi dolžnosti. = General Judjenič na potu na Krim. Osijek, 28. septembra, Subotiške Novine poročajo, da se odpravi v kratkem general Jud j eni č z 20.000 možmi preko Poljske, Jugoslavije in Romunske na Krim, kjer se pridruži vojski generala Vrangla. = Seljačka stranka in Frankovci. Dne 3. oktobra bo v Kri2evcih skupščina seljačke stranke. Na dnevnem redu te skupščine se med drugim nahaja tudi točka o zedmjenju seljačke stranke s stranko prava (frankovci). Na skupščino bodo došli delegati seljačke stranke in frankovcev. Z ozirom na to je jasno da se dela za fuzijo stranke prava z radi^evci. == Občiaske volitve v Srbiji. Minister za notranje stvan je razpisal občinske volitve v enih krejib južne Srbije, kjer se radi vpada Albancev niso mogle izvesti. Volitve se bodo vršile 17. oktobra in sicer v okrožjih Ohrid, Prizren, Tetovo In Peč — d. = d Romunsko - jugoslov. odnošaji. Poročevalec lista >Adeverul< je imel interview z romunskim poslanikom na našem dvoru Teodorom Emandijem, preden je le-ta odšel v Beograd. Na vprašanje urednika, kaj da misli glede tega, ali bo naletel v Beogradu na težkoče v izvrševanju svoje diplomatske misije, je odgovoril Emandi: Menim, da nimajo prav oni, ki menijo, da bom imel v Beogradu težave, se manj pa za to, ker vem, da odhajam v prijateljsko državo, k narodu, ki je stoletja živel v prisrčnem prijateljstvu z nami, in kateremu smo tudi v zadnji evropski vojni bili zavezniki. Skupaj smo prišli iz vojne, zmagoviti, bratje po orožju. Kar se tiče nekaterih nesporazumi j en j, ki so se pojavila na mirovni konerenci, ta nespo-razumijenja ne morejo biti drugačna, kakor samo trenotna, ker nas vežejo skupni interesi. Veže nas tudi potreba splošnega dela za konsolidacijo vsega, kar smo si pridobili v vojni. Ta potreba zahteva vzajemnega prijateljstva med obema sosednima državama. Tudi ne vidim vzroka misliti na to, da bi se lahko med nami in Jugoslovani mogle pojaviti težkoče glede sporazuma na tej podlagi, ako zasledujemo ono politiko, ki nam bo zagotovila in konsolidirala ono, kar smo si pridobili z velikimi žrtvami. Na ta način se brez posebnih težav poravnajo vsa nesporazumi jenja, ki so nastala po tako veliki vojnih a posebno kar se tiče naroda, s katerim nismo imeli nikoli konfliktov. Dosedaj še ni bilo povoda, da bi se kršilo medsebojno prijateljstvo in bratstvo. Odhajam torej vBeo-grad, prepričan, da najdem tam enako razpoloženje za slogo in bratstvo, kakor je pri nas. — >Adeverul< komentira to izjavo novega rumunskega poslanika v Beogradu ter se laskavo izraža o tem, da je bila baš ta oseba izbrana za zastopnika Romunije na jugoslovanskem dvoru. Emandi, ki je intimen prijatelj Take Jonesca, je na prigovarjanje svojih pristašev in prijateljev položil mesto načelnika demokratske stranke v svojem okrožju in pristal na to, da sprejme poverjeno mu delikatno misijo, da bi v službi domovine deloval za vzpostavitev dobrih odnošaje v med Jugoslavijo in Romunijo. — Otokar Caernin kandidira v avstrijski parlament Bivši avstro-ogrski zunanji minister Otokar Czeroin bo kandidiral v avstrijski parlament v 1., 3. in 4. okraju na Dunaju. >Neue Freie Presse« pravi, da. se išče in Želi močne osebnosti. Czernin bi bil taka osebnost On je bo rilec prve vrste, mladostnega poleta, v politiki dirkač, poln prožnosti, on je Nemčiji hotel povedati odkrito, da naj skonča vojno ali pa bo Avstrija odpadla od nje. Avstrijska republika je revna na talentih, ni plodovi ta, zato se ne sme zapreti vrat možu, ki nekaj razume o politiki in zna to tudi povedati. Na tak način mu skuša >N. Fr. Pr.< delati pot v avstrijsko narodno sjtupščino, kjer. bi hotel Igrati CwslA prav važno vodilno vlogo. Odpor proti Czerninovi kandidaturi bo brez dvoma ogromen. =s Zunanja politika Madžarske. Budimpešta, 36. septembra. V parlamentarnem odseku za zunanje zadeve Je imel Telekl govor o madžarski zunanji politiki, rekoč, da najprvo poroča, da so zveze s sosednimi državami vzpostavljene zlasti na gospodarskem polju kljub temu, da so naši bratje, od nas odtrgani, še vedno tlačeni. Potem je govoril o francoski politiki napram srednji Evropi Francozi so storili nekaj korakov do nas, na katere smo odgovorili, da jim hočemo ugoditi. Francija nas je podpirala v mnogih slučajih, tako zlasti s preskrbo z ogljem. Druge velesile tn dunavska komisija kažejo dobrohotno Interesiranje za Madžarsko na gospodarskem polju Glede Avstrije upa, da bo mogoč sporazum v zadevi zapadne Madžarske. Odnošaji z Nemčijo so dobri, s Poljsko istotako. == 120.000 Madžarov pod orožjem. »Arbeiter Zeitung« poroča, da šteje madžarska vojska 21 Infanterllskih polkov, 21 eskadronov kavalerije, 7 oddelkov s strojnimi puškami, 21 poljskih baterij, 7 saper-skfh bataljonov in 82 bataljonov orožnikov, vsega skupaj 120.000 mož, dovoljena pa je Madžarski po mirovni pogodbi vojska 35.000 mož. List dostavlja, da veje v madžarski armadi vojni duh. — Japonska delegacija na glavni skupščini Zveze narodov bo štela okoli 60 oseb. V Ženevo je že dospelo japonsko odposlanstvo in najelo sobe v treh hotelihi ss Člani Zveze narodov. Zveza narodov obstoja službeno od 10. januarja 1920, t. j. od dne, ko je bila ratificirana versaille?kr>, mirovna pogodba. Tega dne je postalo 19 držav Članic Zveze narodov. Osem drusrih držav se je pri- družilo Zvezi na podlagi ratifikacij mirovnih pogodb. 13 držav, ki so bile v svetovni vojni nevtralne, je sprejelo vabilo k pristopu Zvezj narodov. Kitajska je postala članica na podlagi mirovne pogodbe z Avstrijo. Nadalje je prosila cela vrsta držav za sprejem, o katerem bo sklepala glavna skupščina, ki se vrši 15. novembra 1920. r= Novinarji na glavni skupščini Zveze narodov. Iz Ženeve poročajo, da je ženevsko novinarsko društvo prevzelo na željo državnega sveta nalog, da pripravi slovesen sprejem mnogoštevilnim tujim novinarjem, ki se bodo udeležili glavne skupščine Zveze narodov. Ženevsko novinarsko društvo je vzelo v najem hotel, v katerem bodo stanovali tuii novinarji. = Italijanski kralj nad vatikanskimi vrtovL R i m, 26. septembra V petek si je ogledal kralj Zeppelin »L. 61«, izročen Italiji Poveljnik »Rome« je povabil kralja v aeroplan, ki se je nato peljal v aeroplanu nad Rimom. Ko je plul nad vatikanskimi vrtovi, se je baš vozil tam papež Benedikt. Ustavil je voz, izstopil in občudoval krasen zrakoplov. Kralj ga je dobro videl, papež si pa ni mogeJ misliti, da se vozi nad njim italijanski kralj, ki drži njega zaprtega v Vatikanu. = Ves Kavkaz proti boljševikom. — Carigrad, 26. septembra. Najnovejša poročila naznanjajo, da se je prebivalstvo na Kavkazu, v Azerbejdjanu, potem kozaki ob Donu, uprlo proti boljševiškemu režimu in odločno izjavilo da se hoče za vselej rešiti boljševiškega jarma. Organizirajo se skupine In pripravlja se skupna fronta proti rdečim tlačiteljem prebivalstva Orožja ln municije ne manjka, vabijo se v boj proti boljševikom tudi bližnji perzijski rodovi. Rdeče čete so zapustile Bakir m odšli so boljševišld komisarji, ker se boje razjarjenega ljudstva. TsteJffliiili^ m liirzoi&Pinfl vrisci ta* IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA — Beograd, 28. sept. Na današnji seji narodnega predstavništva se je vršilo prvo glasovanje o saintgermain-ski mirovni pogodbi, ki je bila sprejeta s 175 proti 3 glasovom. Minister na razpoloženju in narodni poslanec Viljem Bukšeg je v imenu socijalnode-mokratskega kluba stavil na ministrskega predsednika interpelacijo zaradi znanih dogodkov na Hrvatskem ob priliki žigosanja konj in živine. Ministrski predsednik dr. Vesnid je odgovoril v dolgem govoru, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 16. Beograd, 28. septtembra. Ministrski predsednik dr. Vesnić je na interpelacijo poslanca Bukšeka glede nemirov na Hrvatskem odgovoril, da si je vlada o teh dogodkih dala točno poročati in da je prišla do prepričanja, da nemirov ni povzročilo žigosanje živine. Nepoštena agitatcija je zapeljala del hrvatskega naroda do izgredov, katerih jedro je političnega značaja. POGAJANJA Z ITALIJO. — d Zagreb, 28. sept. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da se bo še ta teden sestal ministrski svet pod predsedstvom regenta, na katerem bo padla odločitev glede kraja in časa pogajanj z italijanskimi delegati. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič bo dobil potrebna navodila za pogajanja, obenem pa se bo tudi ponudilo Nikoli Pašiču, naj sodeluje pri pogajanjih. DELAVSKO GIBANJE V ITALIJI. — d Rim, 28. sept. (Štefani) V komunikeju agitacijskega komiteja glede na referendum o rimskem dogovoru zaradi kovinske industrije se veli: Komite pozivlje sekcije, da urede, da delavci zapuste tvornice od ponedeljka dalje. Delavci bodo počakali, da se prične zopet normalno delo, kar bo najkasneje 4. oktobra. Delavski odbori bodo tvornice zopet oddali industrijalcem, s katerimi se bodo dogovorili o normalni vzpostavitvi dela. Kakor poročajo listi, so delavci zapustili že mnogo tvorni c. MALA ANTANTA. — d Varšava, 28. sept. V Varšavo so dospeli nastopni poljski poslaniki : Pile iz Prage, Sembek iz Budimpešte, Skrzvnski iz Bukarešte in Jodko iz Carigrada. Njih prihod je v zvezi z načrtom dr. Beneša glede male antante in z namero Take Jonesca, združiti vse države med Baltskim in Egejskim morjem v eno zvezo. Razgovori bodo trajali nekaj dni. OPREZNOSTNE ODREDBE PROTI KUGI. —f d Zagreb, 28. sept. Na Reki so se doslej pojavili skupno 4 slučaji kuge, ki je bila zanesena z ladjo iz Datuma, natovorjeno z nafto. Na naši strani demarkacijske crte, odkoder se ne poroča o nobenem primeru obolenja na kugi, so bile ukrenjene vse potrebne zdravstvene odredbe, da se ne zanese tudi na naše ozemlje opasna bolezen. Zdravstveno policijske odredbe se strogo izvajajo ter jih nadzira zadostno število zdravnikov. Posebna pozornost se posveča čistosti in uničevanju podgan. Ves železniški promet potnikov in blaga * Reko je ustav- ljen. Istotako so podvzete stroge odredbe, da se prepreči prehod ljudi in prenos blaga na naše ozemlje z Reke oziroma Sušaka. — d Bakar, 28. sept. Z ozirom na dejstvo, da so se na Reki pojavili 4 primeri kuge, so naše zdravstvene oblasti ukrenile vse potrebne korake opreznosti. Zdravstveni načelnik dr. Lechert je dospel osebno semkaj ter odredil potrebno, da vrše zdravniki-bakterijologi zdravniško policijsko službo na demarkacijski črti proti Reki. V Bakru samem je ustanovljena ambulančna bakterijološka postaja, v bližini železniške postaje v Bakru pa je določena posebna hiša za karantensko postajo. Na ozemlju zdravstvenega odseka za Hrvatsko in Slavonijo se do sedaj še ni pojavil noben sumljiv slučaj. Na prebivalstvo je bil izdan poseben proglas, naj posveča posebno pozornost uničevanju podgan in pazi na snago. ČEŠKOSLOVAŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI. — d Praga, 28. sept. Predvčerajšnjim se je otvoril kongres socialistične strankarske levice, na katerega je došlo 328 delegatov, največ iz slovaške in karpatskih krajev. Od teh se je samo mal del izrazil za moskovski program, med tem ko so proti odboru stranke socijalni demokrati vstrajali na svojem stališču, da ne odobravajo tega programa in da zahtevajo brez fraz, naj se socialisti odrečejo tretji internacijonali. PADANJE CEN. — d London, 27. sept. »Times" poročajo iz New Yorka: Padanje cen blaga v Ameriki se mnogo presoja. Večtvrdkje naznanilo znižanje cen za 30 do 40 odstotkov. Trgovinski tajnik meni, da se bodo cene še bolj znižale. Ameriški trgovski krogi sodijo, da je dviganje tečajev doseglo svoj vrhunec in da bodo sedaj padali. ANTARKTIČNA EKSPEDICIJA. —f d London, 27. sept. (Reuter) Danes7 je odpotovala antarktična ekspedicija pod vodsrvotn Copesa. Potovanje bo trajalo sedem let. NAŠE TERJATVE V AVSTRIJI. — d Beograd, 27. septembra. »Pravda« piše: V finančnem odseku se je razpravljalo o dejstvu, da Imajo oni Jugosloveni, ki so preje pripadali Avstro - Ogrski, Še sedaj mnogo terjatev pri avstrijski in ogrski poštni hranilnici. Terjatve naših državljanov pri dunajski poštni hranilnici znašajo v čekovnem računu do 15 milijonov kron, na vložkih pa 12 milijonov kron, vsega skupaj torej 27 milijonov kron. V Budimpešti imamo terjatev za 28.000 kron. Naloga diplomatične intervencije bo, da se te zahteve In terjatve likvidirajo. »LLOYDOVIc BRODOVI IZROČENI ITALIJI. — Rim, 27. septembra. Italiji so končno Izročeni »LIovdovi« brodovi »Oablonz«, »Cleopatra«, »Semira-mls«, »Habsburg«, »Briinn«, *Graz«, »Leopolls«, »Praga« in »Africa«. Na posebno slovesen način se razobesijo na brodovih italijanske zastave. KONFERENCA V BRUSELJU. — d BeroIIn, 24. septembra. LICU Javljajo iz Bruslja: Danes popol- dne je bila otvorjena v poslopju belgijskega parlamenta prva seja finančne konference, ki jo je priredila Zveza narodov. Predsednik Ador je imel govor, v katerem je opozarjal na težavne razmere v Evropi in izjavil, da se konferenca ne bo dotaknila vprašanj, ki so bila rešena z določili versailleške mirovne pogodbe. Konferenca ima le tehnični značaj. Belgijski ministrski predsednik De-lacroix je pozdravil zborovalce v imenu belgijske vlade in je govoril o nadah, katere stavijo v konferenco množice v vsej Evropi. Te nade ne smejo biti prevarane. Z RUSKIH BOJIŠČ. — d Moskva, 28. sept. (Brezžično) Frontno poročilo od 27. t. m.: 30 vrst južnovzhodno od Slonina in vzhodno od Kobrina krajni boji. Ob Pripjetu izvidno delovanje. 20 vrst severnovzhodno od Rovna smo zasedli nekatere kraje. Zapustili smo Pro-skurov. Pri Starokonstantinovu boji s sovražno konjenico. — d Kodanj, 28. sept. (DKU) Po brzojavki iz Sebastopola, je general VVrangel napadel boljševike severno od Aleksandrovska. Več boljševi-ških oddelkov je kapituliralo. Konjenica generala Wrangla je prekoračila Dnjepr in je zasedla več mest v gu-bernijah Poltava in Jekaterinoslav. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. — d Varšava, 28. sept Poročilo s poljske fronte: Zavzeli smo Rokitno in prodrli preko prekopa, ki veže Dnjeper z Bugom, zasedli več mest in ujeli 1500 rdečih vojakov. — d Varšava, 28. sept. (Brezžio-no) Frontno poročilo od 27. t m.: Južno od Pripjeta je položaj neizpre-menjen. Severno od Pripjeta se vrše za nas ugodni boji. Sovražnik se na vsej fronti umika. Tu pa tam se trdovratno ustavlja. Naše čete se bližajo reki Tari. Naši oddelki so prodrli do reke Njemen, naša konjenica pa je prišla pri Lidi sovražniku za hrbet. V ozemlju Suwalki je obstreljevala sovražna artiljerija naše postojanke. NOVI BOLJŠEVIČKI MIROVNI POGOJI. — d Moskva, 27. septeinbra. V no-vTh navodilih, ki jih je prejela ruska mirovna delegacija v Rigi, izjavlja sovjetska vlada, da mora priznanje neodvisnosti Ukrajine, Litvanske, Bele Rusije in Vzhodne Galicije po Poljski in Rusiji tvoriti podlago za bodočo mirovno pogodbo. Zastopstva, ki so si jih izvolile te države, ee morajo priznati. Glede Vzhodne Galicije naj odloči ljudsko glasovanje, pri čemer pa prihaja v poštev le ono prebivalstvo, ki res dela. Ako Poljaki ne bi pristali na to, potem predlaga ruska vlada, naj ta vprašanja ostanejo odprta in naj poljska vlada vzame na znanje, da se Rusija odreka zahtevi po znižanju poljske vojske, oddaje orožja Rusiji, postopni odpravi vojne industrije in po prepustitvi železnice Volkovijsk - Grajevo. Rusija je še vedno pripravljena skleniti premirje in prehodni mir ter med Poljsko in Rusijo priznati mejo, ki poteka precej vzhodneje kot ona, ki jo je določil vrhovni svet Ako bi poljska vlada zavrnila to ponudbo, potem bi po mnenju ruske vlade s tem izjavila da si želi zimske vojne. V tem primeru ostanejo ravnokar navedeni mirovni pogoji r* veljavi le do 5. oktobra. FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU. —d Berlin, 28. septembra. Listi poročajo iz Bruslja: Današnjo sejo finančne konference je otvoril podpredsednik konference Brand, ki je v svojem poročilu omenjal, kako bi se dalo doseči prihranke. Po njegovem mnenju bi se dalo to doseči a znižanjem vojaških stroškov in z znižanjem neproduktivnih izdatkov, dalje z zvišanjem železniških in poštnih tarifov ter pristojbin za druge javne naprave. Končno se je govornih zavzemal za čim skorajšnjo vzpostavitev svobodne trgovine. Belgijski ministrski predsednik Dela-croix je dejal, da se mora delati na to, da se gospodarstvo z obdavčenjem kapitala ne zamori, temveč pospešuje. Angleški odposlanec lord Calmers je izvajal, da je omejitev izdatkov le tedaj možna, ako se izvede splošna razorožitev. Italijanski zastopnik je poudarjal, da mora država v slabem finančnem položaju, ako je dohodninski davek premajhen, poseči tudi po imovinskem davku, kakor se je to zgodilo v Italiji. Francoski delegat Tvenol je omenjal, da mora finančna konferenca pač dajati splošne nasvete, da pa mora biti davčna politika kot taka prepuščena posameznim državam. SPE JEM V ZVEZO NARODOV. —d Berlin, 28. septembra >Berli-ner Tagblatt< javlja iz Bazla: Kakor se poroča iz Londona, je poslanik Zje-dinjenih držav Daviš v svojem razgovoru z zastopnikom lista >New York Times« izjavil, da bodo Nemčija, Avstrija in Madžarska v kratkem sprejete v zvezo narodov. Iz na$e ferallsvlne. — Hrvati proti obrtnemu davkn. Z ozirom na ukazni zakon o poslovnem in obrtnem davku se Je sestal v posvetovalnici trgovsko obrtne zbornice ožji odbor vsen tukajšnjih gospodarskih organizacij z nalogo, da izlila elaborat ki bi se naj predložil ministru za finance, Po večurnem posvoto- vanju je odbor izdela! kritiko vseh posameznih postavk tega zakona, ki se bo predelala v spomenico. Na širši konferenci, kateri je prisostvoval tudi podban ln zastopniki posameznih političnih strank, se je razpravljalo zelo podrobno o tem ukaznem zakonu. Vsi zastopniki so poudarjali, da Je škodljiv za naše gospodarske kroge, prisotni podban pa je omenil v kratkem nagovoru, Ja bo naj'zdatneje podpiral upravičene zahteve gospodarskih krogov. Obenem je bil izvoljen odbor, ki pojde kot deputacija gospodarskih kiogov v Beograd ter izroči ministru za finance osebno tozadevno spomenico. — d — Žrtve kmetske vstaje na Hrvatskem. Zagreb, 28. septembra- Po točnih oblastvenih informacijah je bilo pri zadnjih kmetskih uporih na Hrvatskem ubitih 24 oseb in sicer 14 kmetov, 3 uradniki, 1 častnik, 2 orožnika 2 vojaka in 2 finančna stražnika. Ranjenih je bilo okrog 100 oseb. — Prepovedan fist. Ban je prepovedal razširjenje v Gradcu izhajajočega lista »Korrespondenz $5d* na ozemlju Hrvatske in Slavonije. — V sobi. kjer je umrl Fran Ferdinand. O posetu regenta Aleksandra v Bosni je spremljala ministrskega predsednika drja Veniča v Sarajevu tudi njegova soproga. Gospa Vesnieeva je j so posedli po sedežih. Začasno je prenehal stanovala v palači armadnega povelj- \ dež. Ljubljanski Sokol Je pričel z nastop! stva in sicer prav v tisti sobi, kjer je « svojih vztrajnih vrse. Uvod so otvorili Ju-28. junija 1914. izdihnil avstrijski pre- j naki-Sokoli s simbolično vajo * Naprej«, stolonaslednik Fran Ferdinad. ! Nastopili so daJJe dečki in deklice s pro-— Iz Sarajeva izganjajo vse Alban- • stiini vajami Program se Je moral znatno ee, ki so se mudili tam v raznih trgov- i skrajšati, kei je vtdno od trenotka do treskih in zakotnih poslih. Oblast jim je i notka začelo deževati. Prireditvi sta pri-te dni ukazala, da morajo nemudoma J sostvovala tud: generala D o k I ć in M a j- zapustiti mesto — Naša narodna vojska, zbrana v Sokolu, so je, kakor vedno, tuko rudi za regentovega bivanja v Sarajevu odlikovala Kjerkoli je bilo treba delati red. držati disciplino, so bili Sokoli na s t e r. Vsem vajam sc koroški malčki z zanimanjem sledili ter iskreno ploskali Sokolu. Proti koncu prreditve so prišli še oni iz gledališča. Prostor pred Narodnim domom se je napolnil od glave do glave. In Škoda, da je prireditvi nagajal dež in da nI svojem mestu. Iz vse pokrajine in ju- i bilo mogoče postaviti kakih provizoričnih žne Dalmacije so se zbrali v Sarajevu, | razglednih tribun, da bi bil tako našim brada počaste visokega gosta in store z ; tom omogočen pcpolen užitek. Telovadba vsemi svojimi kilami vse, da bi bilo nje- i je izletnike naravnost fascinirala, zlasti pa govo bivanje kar najlepše in slavlje j poslednja točka, vaje na krogih in drogu, najimpozantnejše. Veg čas slavnostnih Vratolomne, precizne in eksaktne vaje tedni je igral Sokol eminentno vlogo. \ lovadne vrste so nenavadno učinkovale, — Seminar za slovansko filologijo na vseučilišč« v Zagrebu se je sedaj na novo uredil tako-le: 1.) Oddelek za hrv.-srbski jezik, 2.) za hrv.-srbsko književnost, 3.) za slovenski jezik in književnost, 4.) za staro jugoslovensko književnost. 6.) za slovanske jezike in književnost v obče. Po potrebi so bodo osnovali se drugi oddelki. tako na starčke, ženice, fante In Šolsko de-co. Naravnost z zamaknjenjem so ti ljudje zrli v vsak telovadcev gib na orodju. Umevno, da so Sokole pozdravljali z iskrenim, navdušenim ploskanjem. Kratko. Moralni učinek Sokolove improvizacije je bil na Korošce- globok. Po končani prireditvi Je bilo v areni Narodnega doma razdeljevanje daril. Vsak malček je bil obdarjen z malim spominom Okoli 8. zvečer so izletniki odšli v dolgi povorki proti kolodvoru med navdušenim nazdravljanjem in vzklikanjem ljubljanskega občinstva. V dveh posebnih vlakih so se odpeljali proti Koroški z veselo nado: »Na sedenje v svobodni Jugoslaviji!« — Kakor čujemo iz informiranih krogov, so na koroških kolodvorih pričakovali dohod izletnikov naši zavedni fantje, organizirani v močne straine oddelke, da so jih obvarovali pred eventualnimi nočnimi napadi nemških tolovajev. Dnevne uesfi. V Ljub liani 29. septembra 1920. Glasssui s Koroškega. pomoč Boga in v svoji nemčurski jeza-vosti proklinja na desno in levo. V imenu ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti skuša ta propalica pregovoriti omahljivce in jih prepričati, da so Nemci skrbeli za niih duševno i zveličan je, navajajoč svetnike nemškega pokole-nja, navajajoč imena posameznih duhovnikov, proslavljajoč najhujše po-nemčevalnice, v duhu narodne nestrpnosti vodene šole ter stopa končno na jo, zapeljati ne morejo nikogar. Zapisali smo pa to samo za to, da pribijemo in pokažemo vsemu zavednemu ljudstvu na Koroškem izdajstvo bivšega guštanjskega župnika Avguština Križa ja. — Italijanski častnik se udeležuje pretepov. Iz Pliberka nam pišejo: Boj, srdit političen boj. se razvija I Ne da bi na ©eli črti. Vse z napetostjo pričakuje j regakoli našega človeka zapeljati 10. oktobra. Slovenske mase koroškega ljudstva stoje majestetično nasproti peščici Nemcev in nemčurjev. ki se penijo jeze, švigajo sem in tja z avtomobili, ki jim jih je dara na razpolago vlada in drugi posestniki vozil. Omenil sem že v enem prejšnjih dopisov, da je dala avstrijska vlada nemškemu agitacijske-mu odboru v Celovcu na razpolago poleg luksurijoznih avtomobilov tudi 18 tovornih avtomobilov, ki služijo edino v to svrho, da prevažajo v cono A najete pretepače in izzivače. V nedeljo 26. septembra t. L pripeljala sta dva oddelka te vrste ljudi v Rožno dolino in sicer eden v Bistrico, drugi pa v Apače; vsak oddelek je ž tel po 4 polne avtomobile. Ker pa mi nismo tako srečni, da bi imeli na razpolago vozove za naše neumorne delavce, kam-li za prevoz naših fantov takole na kak potreben nedeljski izlet, mora se to pač storiti peš in tako se je dogodilo tudi v nedeljo: da se je povsod o pravem času in na primeren način povedalo nemškim plačanim pretepačem, da oni tu niso doma in da nimajo temeljem predpisa plebiscitne komisije v coni A prav čisto ničesar iskati. Ti so potem dobro podučeni, eden hitreje kakor drugi, odkurili tja, od kjer so prišli, da niso imeli časa klicati niti >na svidenje«:. Za spremembo pošljejo sem in rja iz Celovca v cono A polne avtomobile letakov, lepakov, brošur in novin najumazanejše vsebine, ter trosijo ta gnoj kar po cestah ali jih pa lepijo po hišah; zidovih, ograjah, drevju in telegrafskih drogih. Vemo pa že naprej, da bodo ti ljudje po plebiscitu nedolžno zavijali svoje oča in bodo na vse pretege zatrjevali, da so vse škadale delali le na videz, ker se niro hoteli zameriti ne enemu in ne drugemu, a glasovali da so le za Jugoslavijo. Pa ne bo nič pomagalo, ker časa so imeli dovolj, da bi spregledali in se vrnili v naročje matere, ki jih je rodila in vzgojila Še sedaj je čas, čeprav stojimo tik pred plebiscitom, da dokažejo na primeren način, da so bili zaslepljeni in zapeljani. Posebno si pa mora nas narod zapomniti tri izdajalce, ki so Judeži vseh Judežev, to sta župnika F a j n i k in Avguštin Križaj in inonsignor Podgorec v Celovcu. Fajnik je dobil že majhen del zasluženega plačila pri zadnjem, po nem čut jih sklicanem shodu v Bistrici, ko ga je ljudstvo opljuvalo, da ni ostala niti krpica na njem suha, popolno plačilo pa mora še priti. Politični boj divja naprej, a mi stojimo trdno kakor skala in nobena sila nam ne bo vzela tega, kar je naše, če pride tudi do boja na nož. Sila sicer ni naše orožje, naše orožje, je bela gla« sovnica. s katero bomo celemu svetu dokazali, da je bil v zmoti glede Koroške in da je bil nam vrinjeni plebiscit zločin, storjen na delu jugoslovenskega naroda, ki ljubi svojo grudo, kakor samega sebe in ki hoče biti združen v svobodni državi s krvnimi brati in sestrami. Nikdar nismo ljubili Avstrije, ki nam je bila vedno mačeha, a še manj |o ljubimo sedaj, ko je postala star čr-viv panj, ki potrebuje le lahkega sunka da se zruši v kup smeti, ki je poleg vega tega še pod kuratelo, kakor kak star grešni zapravljivec Dovolj časa smo bili sužnji tujca, sedaj pa ho-f-emo biti prosti in svobodni gospodarji na lastni zemlji, v lastni hiši. To hočemo in prav čisto nič drugega ter želimo, da to dosežemo mirnim in pravičnim potom! Gorje pa njemu, ki bi le r>oskusil rušiti to pot našega stremljenja Rožan. Ob enajsti uri! Avguštin Križaj, bivši župnik gu-štanjski, je napisal to brošuro. Križaj — pristno slovensko ime — Križaj, izdaja v tej brošuri, ki jo imenuje opomin slovenskim Korošcem, svoj rod, da ga moramo prištevati najbolj strupenim in najbolj neznačajnim sovražnikom. — Nemci bi radi dobili na Koroško angleške čete! »Neue Freie Presse* priobčuje iz Celovca poročilo svojega posebnega dopisnika, ki se glasi takole: »V krogih medza-vezniške plebiscitne komisije izjav-mogla gegova brošura kate- da *"e že V*ed 5 ali šestimi me- lašega človeka zapeljati in j seci došla angleški vladi prošnja, da praviti v zmoto ne da bi mogla komur- j bi poslala v glasovalno ozemlje na sibodi vcepiti preričanje o edini zve- j Koroškem angleške Čete. Angleška ličavnosti nemčurstva, tvori ta brošura J vlada pa takrat absolutno ni bila najnizkotnejše izdajstvo nad našo do- | voljna, da bi ugodila tej prošnji ple-movino in nad vsem koroškim ljud- biscirne komisije. Zato je morala t'°ZJ,T^e pnJT nt31P?dle3- : doslej izostati odpošiljatev angle-se metode, ki io poznamo, ter klice na i xi .u k a c j i - t_«i » tw« s« J7,-r,^ »^Ls^ih iJZ ških cet. Sedaj je bila znova poslana v London prošnja, da bi se poslalo to vojaštvo. Obstoje pa še vedno dvomi, da-li bo to pot angleška vlada pripravljena to zahtevo izpolniti ali ne. Vsekakor se plebiscitna komisija z vsemi sredstvi trudi, da bi zagotovila svobodno giasovanje in preprečila vsak teror.« Ta vest je tendencijozna, kar se razvidi že iz plan tudi z gospodarsk. potrebami ko- j tega, da mednarodna plebiscitna koroškega ljudstva. Narodno pesem, ki ji ; misija ni mogla pred petimi ali seje podtikal znani Koschat nemško bese- i stimi meseci prositi angleške vlade dilo, polaga v grlo nemškim Korošcem, za angleško vojaštvo, ker takrat Še potvarjajoč umetniško - zgodovinsko i spi0h nobene plebiscitne komisije n i dejstvo, priznano tudi od Nemcev ! b i 1 0 na Koroškem. Očividno je tO- rej, da gre tu samo za pobožno že-katera želja pa se ne je včeraj zjutraj po daljši zavratni bolezni umrl. V političnem oziru izgubimo z rajnim zvestega pristaša JDS in vnetega agitatorja napredne misli, ki je tudi v komunalni politiki kot dolgoletni občinski svetnik odločno podpiral napredna gospodarska in socijalna stremljenja. Osebno je bil izredno prijazen, vljuden in postrežljiv, tako da ga ohranimo v najboljšem spominu. Vabim vse članstvo ljublj. polit, organizacij, da se v velikem številu udeležite pogreba in izkažete blagemu rajniku zadnjo Čast. Predsednik O. o. JDS Ljubljana: Jug. — Po Lampetovem vzoru. Pred tedni smo poročali o ostudnem napadu konzistorijalnega svetnika Janeza Kalana na sokolsko društvo v Radomlju, kateremu je s prižnice očital vse mogoče grdobije. Društveni odbor je radi teh žalitev vložil proti Janezu Kalanu tožbo. Obravnava na to tožbo pa se ne more vršiti, ker gospodu Kalanu ni mogoče dostaviti poziva k razpravi. Gospod Kalan se skriva, kakor svoje čase pokojni dr. Lampe. On je junak pač v obrekovanju, nima pa poguma, da bi odgovarjal za svoje napade, ako se ga pozove pred sodišče. In tak mož hoče »ozdraviti« ža- rnih, da so te pesmi vzrasle na naših tleh. Da mrgoli v ostalem brošura laži, j , nam ni treba šele naglašati. vmes pa j ^erncfv> pove vendar tu in tam kako resnico, ko °0 izpolnila. rama o nevarnosti, ki preti Celovcu in j — Celovški nemčurski tolovaji ; strupljenje naše politične razmere Beljaku. Ogabne svoje klevete podpira j na delu. V nedeljo 26. t. m. je prišlo 5 in propoveduje poštenost v strankar- z znanimi tiradami o vojni, ki baje gro- j iz Celovca v Velikovec približno 30 zi naši državi in kliče koroške Sloven- ! nemčurjev izzivat slovensko mislece, da naj glasujejo za Avstrijo. Nje- \ 5e prebivalstvo. Popivali so v go-gove besede niso vredne, da se omeni- 1 pd Kordešu v MaIem §t Vi- du. Ko so se vračali v Celovec, so srečali našega orožnika Karbona, ki je bil tamkaj v službi. Brez vsakega povoda so ga napadli s koli in ga med divjim zmerjanjem pobili na tla. Nezavestnega in vsega krvave-. ga so pustili ležati na cesti. Tam $0 ... Za nedeljo, 26. t m. so sklicah Nemci ; pobrali domačini in prepeljali v \ nično tudi spada. Zgodila so se kaj- keri!;7^ oh0r^ £G j velikovško bolnico, kjer je danes do-morejo prirediti, — snoa po § J. JJa bo- i tJ v. ' . * . * . . do nemoteno zborovali, so naročili 6 \ Poldne v težkih bolečinah umrl. — avtov celovških Nemcev. Zborovanje Iz Celovca se je pripeljalo v nedeljo 26. t. m. popoldne 13 tovornih avtomobilov nabito polnih raznih temnih elementov iz Celovca. Razni bila še prosta trgovina Zbralo se je I p0slani so bili po vsej coni A, da huj- I turo z neštevilom velikih, manjših m približno 400 Nemcev m nemčurjev z ; skajo fa izzivaj0 naše ljudi. Na po- | najmanjših del, s celo vrstjo oper in tS' ! vratku v Celovec so v Velikovcu I operet, pesmi in plesov itd., so ga lovcani pod krinko >LSangerverema<, < . ... ... . . .x , , , , , , ,x . so se peljali v Pliberk z avtomobiu v ustavili ter napadli tukajšnje urad- : preganjale brez izjeme vse prejšnje gostilno k Niemetzu, kjer so se pošte- nike, ki so se mirno vračali z ne- ; deželne vlade. Ker je deloval ne-no najedli in napili, ker so prišli lačni deljskih izletov domov. Ogrožali so : umorno vse življenje za napredek kakor divje zverine. Proti osmi uri se jim življenje in marsikateri si je mo- | slovenske kulture, za emancipacijo je nahajalo nekaj Slovencev na Kreko- : ral z orožjem v roki in s pomočjo : naše glasbe, ker se je žrtvoval brez vem trgu. Gnala jih je radovednost, ; orožniške asistence napraviti pot i haska in često rudi brez slave edi-pogledati kaj Celovčani delajo. Med skozi pHano drhal do SVOjega sta- ; nole iz ljubezni za procvit našega temi je bil tudi Pliberčan Krepi kate- , novanja ; gledališča ter je pri vsaki priliki in r>!fea 2?g££Z&^ : ~ Smole t Včeraj.v to- | „a. vsakem svojem službenem mestu sie mir herein.< Gostilniški prostori so | re kje zatisnil trudne oči mož lzred- j dejansko podpiral naša narodna bili prepolni in zato je ostal zunaj ■ nega dela za svoj narod Jakob Smo- 1 društva, so ga Heinf, Schwarzi m pred vrati, na kar je odšel na trg. Za- ; le, predsednik Naprednega gospo- i drugi nemški mogotci polpretekle klical je >Živela Jugoslavijac. Na to darskega in prosvetnega društva za dobe odkrito sovražili In nesramno 30 planili na njega. Prvi ga je udaril , Krakovo in Trnovo, oficijal tobačne j preganjali. Neštetokrat so ga žalili, nadebudni lekarničar Scinvartze. na- j režije. star 57 let. Narodna in na- 1 ga moralno ponfževali in mu gmotno kar so navali - j predna ideja je izgubila z njim eno | hudo škodovali. Marsikak nesposo- najtrdnejših opor v trnovskem okra- i ben tepec, mlad papirnat birokrat, je ju. Smole je bil, ki je z vso le njemu j v Ljubljani naglo avanziral, Viktor lastno žilavostjo in vnemo vodil vse • Parma pa Je moral ticati desetletja Ciril-Metodove in druge napredne ; na kmetih! In ko se je začela vojna, se je vršilo v pivovarni. Priporočamo vladi, da pošlje tej še več ječmena za varenje, kakor ga je bila dovolila, ko ski borbi! — In Viktor Parma? Pišejo nam: Ko smo doživeli končno svoje narodno osvobojenje, smo začeli najprej čistiti urade in naklanjati zadoščenje vsem, ki so bili tekom vojne ponižani in razžaljeni. In marsikak prvi je postal poslednji, a tudi marsikak poslednji se je končno dvignil med prve, kamor po svojih zaslugah in prestanih krivicah res- pada tu in tam tudi kakšna prenag-ljenja in pretiravanja. No, na nekoga pa se je krivično pozabilo, in že dve leti čaka, da doživi satisfakcijo. Na našega Viktorja Parmo mislimo! Ker je obogatil našo glasbeno litera- temi napadalci je bil tudi predsednik plebiscitne komisije okrožja Pliberk italijanski podpolkovnik, ki ga je tudi udaril. Radovednost je prignala tudi klobučarja Ovčaka pogledat, kaj se vr ši. Bil je popolnoma miren. Tega je i prireditve svojega okraja, delal je | so ga zaradi objektivne njegove be- ndaril signor tenente collonelo po nosu, da je bil takoj ves krvav. Gospod predsednik je bil v civilu. Tako se je pokazala popolna nepristranost italijanskega predsednika. Ne samo to, da se je udeležil napada, reagiral je tudi na klic >živela Jugoslavijac s >Krepa Ju-goslavijaalles in die Hau-ser.< Da si ne bomo dali nuditi kaj takega za to bomo že poskrbeli. One Ce-Iovčane pa vabimo, naj pridejo le še enkrat. Tedaj bo pa druga pela. Capito. Kproška mladina u Ljubljani. Po kosilu, katero so nudili ljubljanski požrtvovalni gostilničarji koroškim izletnikom, so bile popoldne nekatere kulturne prireditve, da so nagi koroški bratje za-mogll spoznati in občutiti kulturno silo sre- popoldne ob 3. posedli »Pepelko«. Gledališče ni moglo sprejeti vseh izletnikov, kajti njih število je bilo nepričakovano visoko. Zato so nekateri odšli pred Narodni dom, kjer se le kljub deževnemu vremenu zbra- ljubljanske. Kot zakupnik Kolezlje je povzdignil to kopališče in je moderno preuredil. Za mestno uradnlštvo je bil vedno zavzet in je vsikdar glasoval za zboljšanje njegovega gmotnega položaja. Bodi blagemu možu ohranjen med nami najlepši spomin, preostalim na naše srčno sožalje! — Političnim onranlzaclfam JDS v Lfnbffefii. Polit, društvo za Trnovo in Krakovo Je izeubilo svojeera večletnega predsednika g. Jak. Smoleta, hišnega posestnika, offcfjala tob. to-gostilničarja v Kolezjji iti, U iskave hitro zgrabili, pri belem dnevu vlekli po cestah in ga zaprli! Izkazalo se je, da je govoril kot poštenjak, in morali so ga kmalu izpustiti. Toda naprtili so mu hudobno izkonstruirano disciplinarno preiskavo, ki ji je bilo jedro: »Parma je slavofll, zato p. v.« A tudi s to preiskavo mu niso mogli do živega. Vendar je postala Parmi brezkončna nemška gonja prebedasta; zato je otresel prah s svojih čevljev, stopi! v pokoj in se ufTTaknil na Dunaj. Težko življenje je presta! ondl! In domovina je skoraj pozabHa nani. M? pa smo vedno upali, da doživi dan, ki mu prinese zadoščenje za vse bolesti in bedo, ki so Jo zvalili nanj zaradi delovanja na slovenskem kulturnem polju zlobni Nemci in nemškutarji. Čuli smo, da Je Parma najresnejši kandidat za opernega intendanta in tudi Vaš list Je že pisal o tem. — Zdaj je Parma v Mariboru? Ali res ni zanj primernega mesta y. Ljubljani? Ali smemo srna« trati moža* ki Je pravkar zopef ustvaril veliko opero »Zlatorog«, za nerabnega starčka? Ne, mi ga poznamo: čil, čvrst in agi len je! Treba ga je le posaditi na pravo mesto! — Žrtev s Koroškega. Pred prihodom koroške mladine z osebnim vlakom ob 11. dopoldne so v torek 28. t. m. pripeljali s Koroškega po-stajenačelnika v Svečah, žel. aspiranta g. Frana Mačkovška, katerega so nemški tolovaji ustrelili v desno stopalo. Rana je srednjenevarna. S kolodvora, kjer je bila zbrana velika množica ljubljanskega občinstva za sprejem koroške mladine, so prepeljali ranjenca v Leonišče. — Gospod Mač-kovšek je dne 24. t m. zvečer bil na obisku pri narodnozavedni družini Podlipnikovi v Podgorju. Bil je tam prijateljski sestanek, ki je trajal pozno v noč. V Podgorje se je povrnil pro-sluli „feldwebel" Truppe, zagrizen volksverovec, ki sedaj organizira poboje in napade na mirne Slovence. Tudi ta revolverski napad je on organiziral. — Splošno popisovanje invalidov, vojaških vdov in sirot, internirancev in konfiniraneev itd. Do torka, dne i), oktobra 1920, se morajo zglasi'i pri županstvu svojega stalnega bivališča, v Ljubljani pri Mestnem magistratu, Gale tova hiša, II. nadstropje, sledeče osebe: 1. vsi vojni invalidi, 2. vse družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov, seveda tudi take vojne sirote, ki tudi matere nimajo več, S. vsi bivši interniranci in konfiniranci, ki so vsled internacije ali konfinacije zadobili poškodbo ali bolezen, ali se jim je ta vsled tega poslabšala 4. vse dru> zine bivših internirancev, umrlih za časa internacije ali konfinacije ali pozneje vsled bolezni, ki so jo takrat zadobili ali se jim je takrat poslabšala, in vse družine oseb, usmrćenih iz političnih ali vojaških razlogov po sovražniku, 5. vsi civilni invalidi, ki so postali invalidni vsled vojnih operacij (vsled metanja bomb itd.). Vojni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov se morajo zglasiti tudi, če so tuji državljani. Ker gre za državne pokojnine, podpore itd., naj se vsaka prizadeta oseba v lastno korist pravočasno zgladi — Vojaška realka v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Glede na vesti, da se bo inventar mariborsl: vojaške realke prenesel v Beograd kot »vojni plen« in porabil za beogradsko univerzo, razglaša vodstvo vojaške realke, da je vojaška realka last vojaške uprave in da je Izključeno, da bi se poslopje aH Inventar porabil v civilne namene. Poslopje se bo porabilo ali kot podoficirska šola ali pa kot druga vojaška akademija, ker Itak vojaška akademija samo v Beogradu ne bo več zadostovala, V slučaju, da bi se učne zbirke prenesle v Beograd, bi se tudi tam porabile samo za tamkajšnjo vojaško akademijo. — Avtonomija mariborskega mesta. Nemški listi priobčujejo iz Maribora vest, da bo vlada še pred volitvami odpravila mestno samoupravo v Mariboru. Koliko je na teh vesteh resnice, ne vemo. Zdi pa se nam, da bi ne bilo oportuno, ako bi vlada trpela, da bi mestno upravo v Mariboru dobili v roke Nemci in komunisti, o katerih vemo. da Igrajo v Mariboru pod enim klobukom. — Imenovanja. Iz Maribora poročajo: Za ravnatelja državne vinarske in sadjarske šole je imenovan inspektor pri poverieništvu za agrarno reformo Andrej Žmavc. — Za zastopnika za Zgornjo Radgono je imenovan vladni koncipist l.evič-nik. — Gremij trgovcev v LJubljani sklicuje za četrtek, dne 30. septembra t. 1. ob 6. popoldne v gremij al ni pisarni sestanek vseh onih trgovcev, ki so prizadeti na trošarini. Udeležba je nujno potrebna, ker se bo vložil protest proti tozadevni naredbi. — Ljubljana, dne 29. septembra 1920. — Načelnik. — Razveltavljenie kronskih fn vinarskih znamk ukinjeno. Poštno ministrstvo je razveljavo poštnih znamk kronske in vinarske vrednosti s 30. septembrom t. 1. preklicalo. Znamke ostanejo še nadalje v veljavi; razveljavi j en je se bo odredilo kasneje. — Slušačem gospod, šum. fakultete v Zagrebu! Vsi državni rzpitl na gospod, šum. fakultet! začno 20. okt. ob 8. zjutraj (ne 6. oktobra, kakor je bilo prvotno javljeno!) France Oblak. — Dijaški transport v Češkoslovaško odide iz Ljubljane v torek, dne 5. oktobra 1920, ob pol 11. uri dopoldne s poštnim vlakom. Za separatni živinski vagon, v katerega se sme vzeti samo ročno prtljago. Transport gre preko Dunaja v Brno — Prago. Dijaška zadruga Praga—Brno. — V krogu svoje rodbine praznuje v četrtek, dne 30. septembra 25Ietnico svoje poroke s soprogo Leopoldino gosp. Franc B e r g a n t, trgovec In posestnik na Sv. Jakoba ttgtti Sv mnoga letal — Konec stavke tramvajskih uslužbencev. Tridnevna mezdna stavba ljubljanskih tramvajskih uslužbencev je končana. Uslužbenci so včeraj Jne 28. t. m. ob 1. uri popoldne nastopili delo. Tramvaj zopet vozi. Uslužbenci so imeli le delni uspeh. — Mariborska kronika. Iz Maribora poročajo., da se prične v so-poto obratovati z elektriko po mari-porskib ulicah. — Iz Marnberga poročajo o slučaju, ki je veletragičen, i doslej samo še nepotrjena govorica, ki se širi po Mariboru. Te dni se te vrnil po dolgih letih vjetništva iz Rusije neki posestnikov sin. Ker je tU ves poraščen in tudi sicer precej spremenjen, ga starši niso spoznali, poteč napraviti šalo, je zaprosil sin za prenočišče, zagotavljajoč, da ima tonogo denarja, da bo dobro plačal. Ta zadnja sinova izjava je napotila očeta in mater, da sta sklenila, neznanca ubiti in oropati. Ker je očetu primanjkovalo poguma, je šel v gostilno, kjer se je nameraval napiti, ila dobi »korajžo«. Tu je izvedel, da je je vrnil iz vjetništva njegov sin tn da je oni neznanec, ki biva pod ajegovo streho, in katerega je nameraval ubiti, njegov sin. Hitel je domov, hoteč pozdraviti sina, a ko le prestopil prag svoje hiše, mu je fena skrivnostno naznanila, da je v gegovi odsotnosti že sama ubila neznanca. Oče se je, ko je spoznal svojega ubitega sina, obesil. — Iz ruskega vjetništva se je povrnil v Št. Jur posestnik Kranar, ki je bil že proglašen za mrtvega. Doma je našel ženo poročeno z nekim ruskim vjetnikom n dva otroka. Kranar zahteva zase sedaj ženo in posestvo. — V Ka-lobju je priredila v nedeljo SLS shod. na katerem je govoril tudi urednik Marko Kranjc. Ta je silno zabavljal na samostojne kmete, nakar so ga le - ti opozorili, naj neha z zabavljanjem. Ker kljub temu Kranjc ni nehal zabavljati, so ga samostojni kmeti, ki so tvorili večino zborovalcev, vrgli na cesto. Zdravstveno stanje ponesrečenega Italijan-skecra majorja Calma, katerega so hoteli pred kratkim prepeljati v Gradec, je jako opasno, tako da je postal prevoz nemogoč. Major ima težke poškodbe tudi na pljučih. Zanimivo je, kako se za težko poškodovanega majorja zanimajo mariborski Nemci, ki so poklicali zdravnika iz Gradca in zbobnali vse mariborske nemške zdravnike. Ker slovenski mariborski listi niso smeli o nezgodi do včeraj ničesar poročati, se je v mestu raztresla vest, da so Jugoslovani napadli majorja. — Včeraj zjutraj je bilo po ulicab nabito več plakatov z napisi: Ven s Kranjci!, katere je policija odstranila. — V Rogaški Slatini je umrl 26. t. m. zdravnik dr. Fritz H o i s e 1. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil sicer Nemec, a se ni udeleževal političnih borb. Bil je konciljanten mož in poštenjak v vsakem oziru. Doma je bil v Celju, kjer je tudi dovršil limnazijske studije. Blag mu spo-minl _ Kultura. Repertoir Narodnega gledališča. Drama: Sreda, 29. tm.: Zaprto. Četrtek, 30. tm.: Hasanaginioa. C. Petek, 1. oktobra: Anfisa, E. Sobota, 2. oktob.: HaeanaginiceL, B. Nedelja, 3. oktobra: Za narodov blagor, izven. Ponedeljek. 4. oktobra: Anfisa, 0. Opera: Sreda, 29. tm.: Faust, D. Četrtek, 30. tm.: Lepa Vida, B. Petek, 1. oktobra: Trubadur, A. Sobota, 2. oktobra: Faust, B, "Nedelja, 8. oktobra: Glumačl, Kraljica lutk, izven. Ponedeljek, 4. oktobra: zaprto. — Gledališke vesti. Gosp. Vladimir Mar* k, bivši nadrežiser V Ljubljani in nato nadrežiser Narodnega divadlA v Brnu, je bil definitivno imenovan profesorjem na brnskem kon-servatoriju. — Nedbalov balet >I z bajke do bajke« je doživel v Brnu ie 60. predstavo ter je vedno razprodan. Uprizori se tudi v Ljubljani. — Novo češko mestno gledališče v O lomu c u goji dramo, opero in opereto ter se igra vsak večer. — Novo slovaško gledališče v Koši c ah goji takisto vse tri stroke ter se igra vsak večer. Operni repertoar v Pra-gi obsega danes: Rusalko, Tajemstvi, Jeji pastorkvna, Dalibor, Jesiko in Leše-tinskv kova?, torej same češke izvirne opere! Operni repertoar v Brnu: Tajemstvi, Pikova dama, Hedy; v Olomu-cu: Prodana nevesta; v Košicih: Hofi-manove povesti in 2idovfep, v Mor. Ostravi pa Poljub in Nakit Madootn. — Shawova najnovejša veseloigra ^ »T a-nina prva igr a,« ki je satira na angleško konvenčno moralo, hinavstvo in filistrctvo, je dosegla tudi na narodnem gledališču v Pragi velflc uspeh. ■ — Slovenska opera — (GtamečU" Leoncavallov »ternoc Se vedno vleCt. Strast njegove glasb« je zrcalo Italijanske duše; on riše afekte in efekt« brutalno. JJrez globokega poznanja gorečih Jušnih »ačAjev 99 ie artistom dovoli te*ko gibat* temperamenten In jeklen tenorist, prav dober Canio, zlasti včeraj NJemu raven, je Levar kakor Tonio. Postavil Je na oder »Tonia« kakor čutečega Človeka z vsem svojim golim značajem zlobnega pohabljenca V prologu in v prvem aktu, kjer zamore pokazati vse svoje vrline, zasluži iskreno pohvalo. Nedda, Zikova, je nekoliko hladna igralka, a pevsko vrlo dobra, če izvzamem nekatere nastavke visokih not, dokler ne preidejo v naraven in takrat sim-pattičen, lep ton. Silvio, Roraanovski mi ie ljubši v Glumačih, kakor v Trubadurju, vendar Je kot igralec nekoliko neokreten. Beppo, Mohorič se pošteno trudi, da bi bil dostojen svojih sepevcev. Zbori v Olumačih so precej težki, zato ni zameriti, če je tu pa tam malo cincanja. V celoti pa je rešil zbor svojo nalogo brez večjih nesreč, zbor na koncu prvega akta pa je prav zadovoljiv. Tudi orkester je bil včeraj boljši. Opaža se, da so šli >Glumači« že tretjikrat preko odra. Brezovšek, kakor vedno, na svojem mestu. Režija dobra in vestna. Emil Adamič Hnjfioo&iša poročila* JUGOSLOVENSKA - ITALIJANSKA POGAJANJA PRIHODNJI TEDEN? Rim, 28. septembra. Zunanji minister Sforza se pripravlja na pot k jugoslovensko - italijanskim pogajanjem, ki se bodo vršila prihodnji teden v Italiji. Pričakuje se iz Beograda poročilo, da se določi dan sestanka. SLOVENSKO ŠOLSTVO V ZASEDENEM OZEMLJU. Trst, 29. septembra. »Piccolo« poroča, da se otvori jo s 1. oktobrom učni tečaji na slovenskih šolah v Julijski Benečiji. V sled tehničnih ovir. bo uveden na slovenskih šolah nepretrgan urnik. Vlada namerava zasebno šolo pri Sv. Jakobu spremeniti v mestno aH morda celo v državno. Tudi sedem otroških vrtcev, ki so bili dosedaj zasebni, postane najbrž javnih. Zdi se, da bo letos prenesena idrijska realka v Ajdovščino. Vsled pomanjkanja slovenskih srednjih šol je odšlo letos okoli 450 dijakov v Jugoslavijo v svrho nadaljevanja študij, nad 500 dijakov, zlasti učiteljiščnikov, pa se je preselilo v Jugoslavijo, ker edino slovensko učiteljišče v Tolminu ne odgovarja vsem zahtevam. Vlada namerava zato ustanoviti popolno učiteljišče in še en srednješolski za* vod. da zabrani na ta način izseljevanje slovenskih dijakov v Juge-slmijo. GIOLITTI SE UDELEŽI POGAJANJ Z JUGOSLAVIJO. MIlan, 28. septembra. »Corrfere della sera« poroča_, da bo Oiolitti osebno vodil pogajanja med Italijo in Jugoslavijo in da je izrazil nado, da pride v najkrajšem Času do sporazuma. V slučaju, da bi delali Ju-goslovenl sporazumu težkoče, bo priznal Oiolitti novo neodvisno reško državo. JADRANSKO VPRAŠANJE NA KONGRESU ITALIJANSKIH REPUBLIKANCEV. Rim, 28. septembra. Na republikanskem kongresu, ki se je vršil te dni v Aneoni, se je razpravljalo obširno tudi o rešitvi jadranskega vprašanja. Poslanec Chiesa, član komisije za zunanje zadeve. Je izjavil glede Reke, da mora biti Italija hvaležna D' Annuu-ziju, ki je iztrgal kvarnersko mesto iz rok Jugoslovanov. Republikanska stranka se v tem slučaju ne more izreči proti načelu samoodločbe. Nadalje je izjavil, da je komisija za zunanje zadeve privolila v neposredno pogajanje z Jugoslavijo in sicer brez prejudica z o žirom na mejo na Snežniku. Ako se pogajanja ponesrečijo, bo zahtevala Italija za Dalmacijo avtonomijo. Ta načrt podpirajo pred vsem Angleži. Cipriano Facchinetti je v svojem govoru izvajal, da je londonski pakt tipičen dokument ponesrečene in reakci-jonarne politike. Ponesrečene, ker ne vsebuje Reke, reakcijonarne, ker je temeljila na načelu, da se ne sme oškodovati edinstvo bivše avstro-ogrske monarhije, đa morajo proč vi tati zavezniške dinastije Italije, Avstrije in Prusi-je na podlagi starega programa monarhisti čno - konservativne trozveze. Govornik je izjavil, da republikanska stranka ne more sprejeti lekcij od onih patrijotov, ki v žalostnih časih trozveze niso mislili ne samo na Reko, ampak tudi ne na Trst in ne na Trident-sko, dočim so se maloštevilni republikanci borili za zasužnjene brate na drugi strani jadranskega morja. Glede Reke Je mišljenje republikanske stranke čisto in določeno: Rev ka je italijanska in mora pripasti Italiji. Seveda se ne sme istovetiti Reka z D* Annunzijem. D* Armunzijeva ekspedicija je sicer v prvem trenotku re-9ila Reko, toda v nadaljnem poteku pesnikove politike ne morejoprevzeti vloge zbora Marco Orati ca v Jy Amran-zijevi pesnitvi >Nave< in ne morejo dovoliti sugestij m iluzij na nten Dal* matinoev Republikanci priznavajo, Uradne Liste«: št. 107: Pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino ter pravilnik za izvršitev odredbe o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano; št. 110: Zakon o državni trošarini; št. 111: Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo o davku na poslovni promet z veljavo od 25. tm. — Dalje opozarja gremij svoje člane na razglas ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, glede posredovalcev pri nakupu blaga, ki jo predmet koncesijoniranega trgovskega obrta. Ta razglas je pribit na mestni deski. k — g Cena kisika iz tvornice kisika v Zeleniku je od 1. septembra t. 1. naprej 30 dinarjev za m*, to je za posodo 150 dinarjev. Kavcija za vsako posodo znaša 150 dinarjev in jo mora kupec tekom dveh mesecev na lastne stroške vrniti v Zeleniko. —g Centralni narodni gospodarski svet. V >Jugo8lovanskem Llovdu« piše g. N. Berkovic, predsednik trg. obrt zbornice za Bosno in Hercegovino gleda na tozadevne članke v tem listu, da se strinja z nazori, da bi bilo prav, ako bi prišli v jugoslovansko poslansko zbornico tudi trgovci, industrijalci, tehničar j i itd. v primernem številu glede na mnoga prevažna ekonomska vprašanja, ki pridejo na dnevni red. Tega pa ni pričakovati, ker se ti elementi le malo pečajo s politiko. Ta nevarnost v zvezi s pomanjkanjem praktično in teoretično izvežbanih referentov v ministrstvih popolnoma opravičuje inicijativo za ustvaritev osrednjega narodnogospodarskega sveta Ako bi se pri nas uvedel parlamentarni sistem z dvema zbornicama ter bi imele za eenat volilno pravico trgovsko-obrt-ne in industrijske zbornice in druge pridobitvene institucije, bi imeli vsaj v tej gornji zbornici selekcijo svojih zastopnikov, ki bi mogli popraviti even-tuelne prehitre ali nezadostno obdelane zaključke spodnje zbornice. Gospodarski svet bi bil vedno pri rokah temu ali onemu resortu. —g Katastrofa najglavnejše švicarske banke. Iz Curiha poročajo: Banka za električna podjetja je zaključila za junija poslovni leti 1919 in 1920 s pasivnim saldom 6,666.714 švicarskih frankov napram 4.13 milijonov v preteklem letu. Vseskupni pasivni saldo znaša 55 milijonov frankov, ker so med aktiva štete nepokrite izgube na kurzu valute. Banka je ustavila izplačilo kapitala, kar pomeni za švicarske hranilce katastrofo prvega reda. Elektro-banka se je smatrala za najsigumejše mesto za vlaganje kapitala, ker se je vedelo, da stoje za njo najuglednejši švicarski zavodi. Propagatorjem se očita, da so s stališča švicarskih interesov delali preveč enostransko glede oddajanja denarja v inozemstvo. Elektro-banka je bila pravzaprav emigracijska banka za švicarski kapital, pa so švicarski prihranki v inozemstvu večkrat prišli v navzkrižje z interesi &ricaxske električne industrije. — g Cene kozam v Avstriji, Madžarski in Čehoslovaški. Avstrija: Promet živahen, cene stalne. Vaches 220 do 240 kron (90—100 naših, pri nas 170 K), blankkoža 265—300 K (106 do 120, pri nas stane 200 K), box telečja 105—140 K (42—56, 80 K). Madžarska: Vaches 280—800 K (110—120), blankkoža 380—400 K (150—160), črna kravja 520—540 K (200—210, stane 260 K). Cehoslovaška: Vaches S5 K (140), box telečja 30—35 K (50-60). — g Cene kožam v »mčiji. Neizdelane goveje kože funt 10.50—15.65, telečje kože 16.05—18.75, ovčja krzna 9.70—9.90r izdelane kože, podplati in vaehe po kg 60—95, goveji box po 16 do 20, konjski chevreaux 1S.50—16, boicalf 18—23, chevreaux 20—35. Čevlji iz govejega boxa 150—10, iz boi-calfa 190—220. Cene so porastle tekom tedna 10—30%. Za finejšo kožo je malo povpraševanja. (S trga 10. sept) Borze. —d Zagreb, 28. septembra. Devize? Berlin 192—195, Italija 503—510, London 415—0, Newyork 116—117, Pariz 785—800. Praga 159—160, Dunaj 38 do 38.50. Valute: Ameriški dolarji 113.25 do 113.90, carski rublji 126—128, napo-leondor 410—412, nemške marke 192 do 195, italijanske lire 500—505, čehoelo-vaške krone 162—172, sonvereign 0 do 221. Turisflka In sport. — Športni teden. Vse tekmovalce, ki so dosegli kako prvenstvo, drugo ali tretje mesto, nadalje tudi vse one od zadnje plavalne tekme na Ljubljanici, poživljamo, da se oglase v pisarni Športne zveze, Narodni dom, I. nadeti-., in dvignejo priznanice za nagrado, katera se bo delila na večeru v nedeljo, 3. oktobra v veliki dvorani hotela Union, za kamor jim služijo te priznanice kot legitimacije, — Načelniki odsekov Športne zveze poživil amo, da se najkasneje do sobote, 2. oktobra zglase v pisarni Športne sveze, Narodni dom, I. nadstr* radi razdelitev nagrad za njihove športne panoge. — DistanAsi marš. ki se vrti v nedeljo, S. oktobra dopoldne ob 8. uri se bo rasdelil v dva dela in sicer odidejo civilni udeleflenoi 2 min. pred vojaški* mL Prosimo občinstvo, da počaka odhoda vojaških udeležencev in da ne zapre prej ceste. Načrti pota, katerega razvidni v izložbah* posameznih trgovin' po mestu. — Letalska tekma. Etampe, dne 2& septembra. V zadnji letalski tekmi je zmagal franooeki aviatik Sadi-Leoaete, ki je preletel progo 300 km v em* uri $ minutah in 17 sekundah. — Planinski koledar za leto 1981» Sestavil in založil Frano Kocbek, nadr učitelj v Gornjem gradu. — Podružnice, ki so prevsele nabiranje naročnikov za ta koledar, se naprosijo, da nemudoma vposijejo soznam naročnikov na gornji naslov. Tudi inssrenti naj nemudoma vposljejo besedilo za oglase, da je isto mogoče uvrstiti še v ta letnik. — Cena koledarja bo 20 K ter je namenjen prebitek za povečanje planinske koče na Korosioi pod Oir atrico. DniStoene oestl In prireditve. — Podjetnike poštnih voženj se opozarja, naj ne prenehajo 1. oktobra z vožnjami, kot je bilo sklenjeno, temveč za sedaj še počakajo. (k) Društveno predsedstvo. — L jugoslov. cirrarski klub »Favorit« naznanja, da se naj vsi gojenci in člani, ki so se za šolsko leto 1920^21 v citrarsko šolo vpisali, aanesljivo zglasijo brez inštrumentov v petek L oktobra 1920 ob 7. zvečer v šolskem poslopju >Ledinac, I. nadstropje, 6. razred, radi razdelitev učnih ur. k — I. jugoslov. eitrarski klub »Favorit« vpisuje vse zamudnike za citrarsko šolo v petek 1. oktobra t L od 5. do 7. ure popoldne v šolskem poslopju Ledina, Komenskega ulica. k — Občni zbor mestne organizacije »Preporode v Ljubljani ss vrsi v soboto, dne 2. oktobra ob 2. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležite se ga polnoštevilno! Odbor. — Vinsko trgatev priredi župan šentjakobske soseske v Ljubljani ▼ prid, šentjakobski knjižnici v soboto. 2. oktobra v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina a K. Vabi na izredno bogato letošnjo trgatev vse Šentjakobčane, ki hočejo biti dobre volje. (k) — Poziv vsem vpokojeneem, invalidom in vdovam Južne železnice na ustanovni občni zbor v nedeljo dne 3. oktobra ob pol 5. v Mestnem doma v Ljubljani. Izvoljeni bodo tudi delegati za Beograd. — Prostovoljno gasilno dmStvo t Spodnji Šiški priredi dne 8. oktobra vinsko trgatev v hotelu >Belevue< v Spodnji Šiški. Pred začetkom trgatve obhod po diski z županom in županjo ter viničarji in viničarioami. Začetek ob 3. popoldne._ Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo av. Cirila Jn Metoda: Dr. Zdenko Margreiter K 500.—. G, Rudolf in Mary Maister K 200.—. G. Malrj Knaus K 100.—. Primorec in Primorka K 1000.— v počasčenje spomina ga Karle Margreiter; skupaj K 1S00.—. Ga Josipina Ar ko iz Zagreba K 300.— mesto venca na grob ge. Karle Margreiter; in rodbina dr. Cervenv K 100.—, skupaj K 2.100.—. Za koroški dan: po6> poročnik Stropnik, Kraljevo, K 100.— in Pjevačko, tamburaške društvo »Obrtna Omladina«, Vinkovci K 68.—, nabranih med člani imenovanega društva ob priliki neke zabave. SkupajK 168L—• Za goriške begunce: G. Dragotin Se-' benik, mag. uradnik K 150.— v počasčenje spomina svoje umrle maane ge, Katarine Sebenik. — Srčna hvala 1 Raznoterosti. * Clemcneeau bo lovil tigre. Stari »tiger* George Clemenceau je dr*al svojo besedo, da Je bolje loviti tigre nego voditi francosko politiko in Je zato pred kratkim odpotoval v Indijo na lonr. na tigre. * Kinematograf in kapital. V svetovni kinomatograflčni industriji je naloženih 12 milijard frankov, kar pomeni, da pride kinematograf v »veto vni trgovini takoj za žitom in premogom Sedaj je na svetu nad 60.000 kinematografov. V Nemčiji obiskuje kino dnevno en milijon ljudi. Na Angleškem 8 milijonov na teden, v Ameriki pa 6 milijonov dnevno. V Brnsrju je lin kinematografov, v vsej Belgiji pa 035. V Parizu 300, v Londonu 400, na vsem Angleškem pa 4000. V Nevyorku 900, v Berolinu 260, v vsej Nemčiji pa 2000, Upronlzaclja. ^f-" Prodaja moke. Stranke ee opozarjajo, da se bo razprodajala moka za krmo v četrtek, dne 30. septembra t. L in sicer v Kolodvorski uHoi 5t. 41 na dvorišču. Stranke, ki so se zgJasile v mestnem trznem nadzornižtvu, dobe tamkaj moko od 9. do 11. ure dop. t Splošna gospodarska zadruga se Slovenijo v Ljubljani daje neznanje svojim članom, da ie dospela nova pošiljatev svmeke masti in se ista oddaja v poljubni množini po 52 K kg Enako se dobi v poljubni množini čisti beli petrolej po 28 K liter in vsa druga živila, kakor: moka, rVL sol, kava, dje, lds, sladkor, kavi na primes itd. — Ciani, kateri še niso plačali zaostale Članarine, se opozarjajo, da to Čimpreje poravnajo, ker se flm drugače ostavi prejem blaga. — Nori člani se sprejemajo vsak dan v uradnih urah od 8. do lt. vre dopoldne m 2. do 5. ure popoldne. Članarina sna|a 50 K, vpisnina 4 K. ■ ■ .' '..L'-! •■" Glavni irrednfc: Bojio Pditoslemselt-»vortjf uredi BBBBBBOHBl droda se en par nizkih, umu !a-iasiia feilje? 11.40 pove upravništvo Slov. Narode. 7399 Delnice liniilianike kreditne banke več sto komadov se prodajo. Komad K 1375.— Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7^30 Vdova z dvema otrnkema išče m s souporabo kuhinje proti primerni nagradi. Ponudbe pod .Souporabi 7306" na upravo Slov. Naroda. 7306 Sprejme se prodajalka, dob ra moč, izvežbana v manufakturi in špeceriji, z večletno prakso. Ponudbe z zahtevkom plače ob prostem stanovanju in hrani na tvrdko J. Vizovšek, Žalec. 7415 Dve prov. nčni msu potrebuje ljudska šola v Zatičini. 7414 Prevzamem blago v prodajo oziroma zastopstvo za Maribor in okolico. Sem trgovec z lastno hišo in skladiščem v Mariboru. Naslov pove uoravništvo Slovenskega Naroda. 7402 Knpim ali izposodim ^°T^0 v kraju Celje. Ponudbe na upravniStvo Slovenskega Naroda pod .Prela 7416 Skoro nov, dobro ohranjen krotek W klavir ~W se proda. Naslov In čas ogledovanja po Te oprav. Slor. Naroda. 7417 Trgovina se odda v naiem pod ugodnimi pogoji solidnemu samcu. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7344 [isto mto mast, đw82T sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Jenko Popovi6p LJubljana. 5931 £n par lahkih konj ZJSSZ £ za vožnje, event. tudi z osebnim vozom fbreak) za vožnje na deželo cdda. Po iasnila vsak dan od 10—11 ure do-> Gosposvetssa cesta 4/1 desno. 6578 Vertheimova blagajna se timrla ali zamenja za lep plišast di-JJlVUG van. Ponudbe rod .Divan 7403" na upravništvo Slovenskega Naroda. Kupim še dobro ohranjeno veliko Železno breme. Sč**, pri g. Antosie*iCz, Stari trg 1., Ljubljana. Večfe podjetje v Ljubljani sprejme knjigovodij (oziroma knjigovodkinjo) ter konto rifltko. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7407 Poučuje se klavir Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7398 Vee gospodov se sprejme na dobro domačo hrano blizo dvorca. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7400 Družba .Jadran", Dunajska c 9, kupuje orehe letošnjega pridelka v vsaki množini, le ivo, lepo in dobro sušeno blago, uvor Ljubljana ali v skladišča Jadran dostavljeno po solidnih cenah, reč- se dopošljejo za polnitev. 7401 . re stanovanji dve sobi in pritikline jedno v »edini drugo na periferiji mesta se za- t za jedno večje stanovanje (vsaj 3c'?-e). Ponudbe na upravništvo Slov. la pod .Dve stanovanji 7410". Proda se enonadstropna vila zemljiščem v ljubljanski okolici. Napove uprav. Naroda. 7304 ' i elo znižani ceni nova diokolna, ii&i, zračnice, šivalni stroji iell. ksrbldne svetilke, gorilce itd, Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in azni stroji pri Batjaln, LJnblisna, Harl trg at. 28. 6524 Instruktor za 3 učence ljudske šole se išče proti plačilu ali opoldanski hrani in večerji. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7356 1 kočja na no! pokrita na oljnate osi za eno in dvovprego, dva vozička za-pravljenca na peresih na oljnate osi z dvema sedeZama, en gl& ene sani na pol krite za dve osebi, in dva konja po 8 let stara, cena po dogovoru zve se v Lescah gostilna Triglav. 7408 Pohištvo malo rabljeno iz masivne orehovine, pernice, najfinejše posteljno perilo in odeja, srebrno kompletno 'edilno orodje za 6 oseb in nov voz brek se proda po zelo nizki ceni radi odpoiovanja v Ameriko. Poizvedbe do 3. oktobra pri Janku Petehu, Radomlje štev. 3. lep, suh na cele vagone predaja franko vsaka postaja v Sloveniji 150 K 100 kg dokler traja zaloga Fran Ogrizek, troovec Mariior. Kuver trgovske in kancelijske, papir konceotni in kancelijski, notni papir, konfeti, kopirat svinčniki (olovke), pečatni vosek itd. na debelo in drobno rri L. Pevalek. Ljubljana, Židovska nI. 4. 6955 kupujem imetne zobe po visokih cenah Kamer, kotel Slon, anba 79 Zahvala. Za mnogobrojne do* kaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našega sina, brata, svaka, strica, gospoda za darovano krasno cvetje in čaščeče spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekamo g. dr. Šlechtu, preč. duhovščini, pevske- H mu društvu Krakovo-Tr- g novo, klubu „S. K. Jadran", gg. profesorjem rer dijakom obrtne šole, ki so v tako mnogobroj-nem številu spremili po- j kojnika na zadnji poti. Ljubi Ta na, 28. sept 1920. Mm Mm. Zamenja se stanovanje4 ?b sredini mesta za stanovanje 3 sob. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7385 I" apno v kosih in drobno dobavlja na vagone £3¥fl, too. Laško. Avtomobile .Fiat*, Turin 18 »BLR«, 18 »BL«. 18 »Pf, 15 »TER« na novo popravljene, da vzdrže vsgko presizkušnjo, prodajajo Dari 4 Co, Trst, Cererla 6. 708* onemu ki mi preskrbi stanovanje 3 do 4 sob na prometnem mestii v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu. Naslov pove upravo Slov. Naroda. 73'5 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko Setezo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujic Beograd, ptethn iL 15. nglaaevalee glasovir te v in trgo-loo % glaablli Ljubljana, Wolfova ul. 12 Klobuke veturjo in it Iclobufevlne prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6C8"j Tovarna Jos. Reich, Ljubljana. Ilova partija gonilnih iermenov doila. Dobavlja: „Drava'« lesna trgovska in industrijska delniška drniba Maribor. ie rte kupuje po najvišjih dnevnih cenah Družba .SAD" trgovina z deželnimi in ?o . dnlml p.ideiki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 7116 Prvovrstni cigare'al oaplr in siročsiee znamke 14 Ivka im odava K Mi l\m Šestan profesor Sevalca Zagreb po najnižji ceni na debsto in na drobno priporoča trgovini Ivan Bonac, Lini}-jsna, Šeienburgova niica. 6442 hitaimnave'iKo s vek u fcofčšnu koto ©d di*-li'sči, svalHe vrsti Zsao ovce !sn eć? itd. Sve upite sa naznakom cijene za istu slati na ti F. Kocllcn, umth Savsfea cesta br. 66. 1 Zavod za gradnjo mlinov dcbavi takoj ali v kratki dobi mSIraske stircle, mtfnfke kamene vseh ka-kottosti, s pri«iktfttamf, mlinske potreb-Siine prvovrstne izvect&e nsjceneie« Iščejo se spretni zastopniki. • • • m IOTr«! se dobijo pri tvrdki 1 ^hAPnfi estni trg štev. 10« Važno! vseh velikosti izdelujejo Brsti Mrmra, Za-nrsb. Sajmište 56. Vzorci so pošiljajo breztflaftno« £pecerifsiiO ln deiiteatesao dobro asortirano kolonijalno, raznovrstno kavo, čaj, riž, čokolado, takao, olje, testenine, milo, sir, klobase, slanino, gnjati, konser-virane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vino v steklenicah ter divjačino, samo prvovrstno blago priporoča Ant- Stacul v Uubljane- Strojno i cilindersko ulje • prima amerikansko te auto ulje, benzin, tovotnu mast, sirovo ulje petroleum rafinirani (ne destilat) prodaje na malo i veliko HERKULES K. D. ZAGREB, lika 65. 7106 o (Al S Krznarski najnovejši, lastnoročni Izdelki, kakor pelerine, boe, muli, Itd. so v zalogi* Moderniziranje vsakovrstne ko-žohovine v najkrajiem času pri lud0vik sot krznar, 7146 LJUBIsJANAi Oradfiče 7 (nasproti dram. gledališča). Gospod Ivan Zlbill', velecoseslnlk In velstrgouec v flTeksandrtfl — Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkuhntnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in poda'ke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zlbetić Je rodom Dalmatince, goreč jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aieksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja I K š m S tvrdka s Pr c trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje. 7135 bavka materijala. Brti posebne«« obvestit«. Ae^toi pogr. zavod v Ljubljani. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, da je naš srčnoljubljeni mož, nepopisno dobri, skrbni oče, brat, tast, svak, bratranec in stric, gospod Jakob Smole kr. ofioljal tob. tov., poseataik, občinski svetnik itd. itd. včeraj dne 28. t. m., po kratki mukepolni bolezni, mimo preminul. Pogreb nepozabnega preblagega pokojnika bo v petek, dne 1. oktobra 1920 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolizejska utica štev. 34. na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljana, dne 29. septembra 1920. Julija Smolo, žena. Albin Smolo« nadučiteli, Josko Smolo, mest rač. oficijal, sinova. Jolks Smole, Helena Premelč, hčerki. Helena Smole, trgovka na Dunaja, sestra. Bogomir Premelć, učitelj in konzerv a tori š t, zet. Franic i Smole, Poldi Smole, sinahi. Zdenka, Majda, Bogomir, Joske in Saša, vnuki in vnukinje. Vsi ostali sorodniki. Direktni zbiralni £elaz. pm- met iz Mmmmm © Jngnslaulfn od Passaua do jugoslovanske meje. Za svoj zbiralni promet prevzamemo blago vsake vrste in množine, razen ognjanevarnes:a za točno odpremo ter na Željo in zahtevo zavarovanje rizika. Riziko tatvine zmanjšan na minimum, ker p« slatev potuje do jugoslovanske meje v zaprtem vagonu. — Pošiljalve naslovite na naslov v Passau (Đavarsko). Internationale Sped ttonsrjeselschaft m. o. H. Passau- 6906 Na osnovi čl. 32 do 185, zakona o državnem računovodstvu. Okružni odbor Okr. Vranskog držače na dan 25. oktobra 1920 god. u svojoj kancelariji olartalna lieiž&ciju za nabavku sledečega rnate-M la: I. 150 m3 čamovih desaka debljine 3 cm II. 100 m8 , j, n 5 cm III. 10.000 kg livenih eksera dužine 26 cm IV. 20.000 kg eksera dužine 6 cm V. 10.000 kg „ 6 cm VI. 10.000 kg pari okova za seljačke prozore i to: žarke okova, raibri, kuke, za zatvarjanje i otvaranje itd. Pozivaju se svi oni, koji su voljni da se prime ovu isporuke do gornog dana najdalje do 12 časova u podne podnesu okrožnem odboru ponude za svaku vrsto materijala sa označenem jedi-ničke i celokupne cene i obvezom da pristaju na uslove, koji su više označeni. Rok isporuke je 20. novembra 1920 god. Mesto isporuke i plačanje u Leskovcu. Materijal če primiti odredjena komisija od strane okružnog odbora. Materijal mora biti točno po mustri, koji če se videti u kancelariji okružnog odbora na dan licitacije i po tej mustri če še primati materijal u Leskovcu. Svaka ponuda mora biti u zapečatenom pismu sa označe- njem: »Ponuda okružnom odboru okruga Vranskog za......* Ponuda mora biti na monopoHsanem blanketu od 10 din. ili u nedostatku njega snabdevena taksenom markom iste vrednosti. Naknadne ponude kao i one koje ne odgovarajo odredbam odredbama čl. 37, 38, 90, 91 i 93 zak. o državnem računovodstvu ili kojima se menjaju propisani uslovi neče se primiti. Kaucija je i to: 1. ) Za daske 20.000 din. za naše a 40.000 din. za strane državljane. 2. ) Za eksere istitoliko. 3. ) Za okove 8.000 din. za naše a 16.000 din. za strane državljane. Umesto novca mogu se položiti u kauciju i hartije od vrednosti državom ogarantovane. 3z kancelarije Okružnog odbora okroga Vranskog, 22. septembra 1920 god. u Vranji br. 3418. Delavce, tesarje in zidare, notrebuje .Dom" d. d. za dneoe gradnje Zagreb, tovarna Černomerec. Plačilo do bro, stanovanje in hrana v tovarni. 7315 Vtf IMNjgLSSU brezplačen za onega, koji bi mi dal v najem sobo. Spal bi tudi z drugim gospodom eventuelno tu dl z dijakom Ponudbe pod ,Hrvatsko 7392" na upravništvo Slov. Naroda. 7392 lftV9 hin trgovino na najpromet-(lVId wm nejlem kraju ob glavni cesti na Vodi ▼ Trbovljah L se vsled preselitve takoj proda, vpraia ae pri posestniku Ivan Leskofsr t Trbovljah 7375 Petrolejske vrte ln zabole kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po A 88.— posamezne vrče po S It*—, franko postaja odpošiljatelja. Hrovat * Bosa*. Ljailjaas. Psitf realke. 7144 iP^vensKo odpremničko diotM^l 5<16^5 za6beb juc, b>tv, Podružnice:ZEMUH,SARAJEVO