Slovenski Poročevalec
LETO XIL, ŠTEV. 226
Ljubljana, sreda 26. septembra 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
MARŠAL TITO NA ZBOROVANJU V TITOVEM UŽICU
Mi mislimo na ohranitev miru,
V Titovem Užicu se je v ponedeljek zbralo nad 50.000 prebivalcev mesta in širšega oko. lisa. Množice so navdušeno pozdravljale maršala Tita, a ko je stopil na častno tribuno na lepo okrašenem Trgu osvoboditve, je doseglo navdušenje ljudstva svo, vrhunec. Uvod velikega zborovanja So bile kratke pozdravne besede sekretarja Politbiroja CK KP Srbije Petra Stamboliča, potem pa je govoril maršal Tito. Najprej je čestital zbranemu ljudstvu, potem pa je razložil, zakaj je bilo v Užicu središče osvobodilnega gibanja in zakaj so začele tam poganjati prve korenine naše ljudske oblasti. Potem je nadaljeval:
»Vse leto poteka v znamenju proslav desetletnice ljudske vstaje. Na to desetletnico s0 vsi naši narodi zares lshk0 ponosni. Glejte, mi proslavlja, mo slavno epopejo v zgodovini naših narodov! Kaj pa proslavljajo naši sosedje na vzhodu? Bolgari proslavljajo Slivnico. V Bolgariji so na oblasti komunisti, proslavljajo pa Slivnico kot velik zgodovinski datum. Kaj hočete. če pa nimajo kaj drugega proslavljati! Ms pa imamo kaj slaviti. Težko preteklost smo pustili zg seboj ln po osvoboditvi smo ponudili roko sprave vsem narodom okrog nas in sklenili smo sporazume z njimi. Toda ni naša krivda, da je vse to propadlo ln da so šli oni spet po stan poti, po poti netenja šovinizma in sovraštva. Spominjate se, da smo za ceno velikih žrtev ponudili roko sprave bolgarskemu narodu, da smo se odrekli marsičemu, da smo pozabili na žrtve bolgarskih fašistov v vzhodni Srbiji in Makedoniji, da smo pozabili ne le žrtve iz te vojne, temveč tudi iz prejš. nje, saj nas niso prvič zahrbtno napadli tedaj, ko je bilo našemu ljudstvu najteže. Cez vse to smo šli in mislili, da je prišla nova doba. Toda ni bilo tako. Kaj se je zgodilo? Tisti zgoraj, vrhovni kalilec odnosov med narodi. Stalin, ni hotel, niso hotelj voditelji
Dolo
zakonodajnih odborov
Zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ sta končala podrobno razpravo o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških. Oba odbora sta določila svoja poročevalca za zasedanje Ljudske skupščine. Zdaj razpravljata oba zakonodajna odbora o osnutku zakona o vskladitvi posebnih predpisov o prekrških v zveznih zakonih z določbami temeljnega zakona o prekrških.
Novosadska električna centrala izpolnila polletni plan
Novosadska električna centrala, ki preskrbuje z električnim tokom večji del vojvodinske industrije, je izpolnila v nedeljo petletni proizvodni plan električne energije. V štirih letih in osmih mesecih je novosadska električna centrala proizvedla 9,273.000 kilovatnih ur.
ne pa na zmago v vojni
Sovjetske zveze, da bi bila na Balkanu | politiko, ker so se takšne politike na-bratska idila, kajti kak0 bi sicer do veličali. Ko sem bil v Bolgariji, sem segli svoje namene. Tega niso hoteli videl na poti od Sofije do Varne in
zato, ker je njihova politika popol noma istovetna s politiko carske Rusije. Nič se tu ni spremenilo, lahko se reče, da je njihova politika še hujša kot je bila politika carske Rusije.
Kaj hočejo doseči, kaj bi hoteli sedaj? Zakaj tako kalijo? Nikar ne mislite, da kalijo odnose zaradi kakih ideoloških razlogov, ta ideološki ele ment so oni davno odvrgli iz svoje mednarodne politike. Ne, tovariši, to delajo zato, ker imajc pred očmi sam0 svoje imperialistične smotre. Potrebna jim je ta država, kot so jim po irebne tudi druge vzhodnoevropske države, kjer vedre in oblače v škodo in nesrečo narodov teh držav, iz ka terih se ne dajo spraviti. Tudi to našo sveto zemljo bi hoteli, čeprav še ni dovolj zgrajena, še ni dovolj bogata, vendar pa je država, ki ima vse po. goje, da se zgradi in postane bogata, cvetoča država, kj bo nudila svojim državljanom človeka dostojno življe, nje.
Glejte, to bi hoteli in zaradi tega se ne ustrašijo nobenih sredstev. Veste in spominjate se, kakšne grožnje so bile od 1948. leta naprej izrečene na račun naših voditeljev in naše države. S takimj grožnjami tudi danes niso prenehali. Postajajo vsak dan bolj izrazite, sprer.«'.riijajo j'h provokacije na mejah vseh naših sosednih vzhodnih držav pa tudi Albanije. Znano vam je. da vsak dan padaj-o čuvarji aaših meja; znano vam je, da te provokacije zavzemajo tudi precej mno žični značaj. Teda danes vem0 še eno stvar: da čedalje bolj in boli pripravljajo vedno hujše provokacije, kot je n. pr. prebarvanje bombnikov na Madžarskem z Jugoslovanskimi barvam; in zastavami, da bi s pomoč, jo teh izzvali nekaj pri samem sebi li jih uporabili nad našo držav0 ter tako vrgli madež na našo državo. Toda mi vemo, kako se vse take provokacije lahko delaj0 Pod vodstvom takih ljudi, ki so si izmislili v Budimpešti enega izmed najbolj umazanih procesov, da bi nas očrnili. Zato bomo budno spremljali vse, kar se dogaja^ žigosali pa bomo take zve. rinske, srednjeveške metode, ki se jih poslužujejo.
Ni se jim posrečilo zanesti nied narode naše države duha razdora, ni se jim posrečilo skaliti in oslabiti brat. stva in enotnosti naših narodov, ni se jim posrečilo skaliti enotnosti naših narodov v vsaki! republiki posebej-ni se jim posrečilo omajati vrst naše Komunistične partije, ki je dosledno ostala zvesta zastavi Marxa, Engelsa in Lenina, in to se jim tudi nikoli ne bo posrečilo. Segajo po metodah, ki jih mi z zaničevanjem zavračam0 in obsojamo.
Ko govorimo o naših sosedih na vzhodnih mejah in o Albaniji, ne mi. sli mo na narode, temveč na tiste mogotce, ki delajo tam po direktivah sovjetskih mogotcev. Prepričan sem, da se velikanski del ali bolje rečeno, večina ljudstva ne strinja s takšno
NOV KMETIJSKI STROJ
nov uspeh naše ustvarjalnosti
Na razstavi kmetijskih strojev v Novem Sadu, ki p je pridružena splošni kme- *~ tijsiki razstavi, o kateri smo že poročali, zbuja veliko pozornost tako pri kmeriljskih strokovnjakih kakor pri praktičnih kmetovalcih, zlasti pri vinogradnikih in sadjarjih, nov kmetijski stroj, ki ga je razstavila Tovarna poljedelskih strojev v Mariboru.
Ta «roj, ki ga prikazuje naša slika, je nova vrsta stiskalnice za sadje in grozdje, in sicer kom-binac:ja hidravlične stiskalnice z navadno železno stiskalnico na vijak, kakršnih je na tisoče v rabi vsepovosod pri nas.
Te navadne, »ročne« stiskalnice na vijak so sicer prav uporabne, toda stiskanje samo je naporno in zamudno, ker moramo vrteti matico na vijaku z dolgim vzvodom — kakor hitro pa nehamo vrteti matico, začne poje-njavati tudi pritisk v stiskalnici. Nasprotno pa vse dosedanje hidravlične stiskalnice, pri katerih izvaja pritisk tekočina, stisnjena v stiskal ničnem cilindru, sicer stiskajo enakomerno in brez restanka. zahtevajo pa močno ogrodje, ar seveda stroj zelo podraži.
S teA, da je pri novi stiskalnici nameščena hidravlična stiskalna naprava ob vijaku sredi koša, je postal ze sam vijak rojeno nosilno in oporno ^ogrodje, in je posebno ogrodje iz-ven kosa nepotrebno. Ta okolnost seveda vpliva na porrabo materiala in s tem tudi na ceno stiskalnice.	v	y	u
Pa še ena izredno važna možnost obstala. Verjetno bo mogoče mnoge stiskalnice na vijak, pri katerih so se do-zdai mučili z ročnim stiskanjem, preurediti na hidravlični pogon s tem, da bi zamen'ali dosedanjo matico s hidravlično stiskalno napravo. Kako zelo bi s
l
tem stiskanje sadja in grozdja olajšali im pospešili, pač ni treba posebej poudarjati.
Stroj je še v preizkušanju, zato tehničnih podatkov in drugih podrobnosti o njem še ne moremo objaviti. Pač pa je vodstvo podjetja našemu poročevalcu dovolilo, da je stroj fotografiral in tako moremo našim čitateljem obenem s poročilom v novem stroju postreči tudi z njegovo sliko.
Kolektivu Tovarne poljedelskih strojev v Mariboru čestitamo ob tem uspehu, ki je nov dokaz, da je naša industrija kmetijskih strojev zmožna ne le izdelovati kmetijske stroje po tujih vzorcih, temveč dosegati tudi pomembne nove izume — saj je nov kmetijski stroj v celoti zamisel naših slovenskih konstruktorjev in delo naših slovenskih delavcev.	T. B.
po drugi poti nazaj, s kakšnim nezaslišanim navdušenjem nas je bolgarski narod sprejemal in pozdravljal. Ni mogoče, da bi se ves narod čez noč obrnil v drugo stran, da bi čez noč postal drugačen, kot je bil takrat. Videli smo prizadevanje tega naroda, da bi vendar že enkrat prenehalo mučno ozračje, ki s0 ga zastrupljali različni ljudje, ki so hoteli imeti od tega korist. To ni mogoče. Isto je bilo tudj v Romuniji, kjer je po dežju in snegu prišlo na trg v Bukarešti pol milijona državljanov k zborovanju, na katerem sem v imenu jugoslovanske delegacije govoril jaz. Nikoli še nis0 zbrali na tem trgu toliko ljudi, ne prej ne pozneje. Takrat sem videl, da je ta narod, ki je stal strnjen kot zid, človek poleg človeka, poslušal in vsrkaval naše besede z razžarjenimi očmi, prepričan, da je prišlo novo obdobje, da je prišlo bratstvo, da je prišel mir na Balkan. Nekaj podobnega je bilo tudi na Madžarskem, čeprav morda v manjši meri.
Toda kaj se je zgodilo? Vse to se je sesulo v prah po en; sami direktivi iz Moskve in namesto bratstva med narodi sosednih držav in našimi narodi skutšajo na vse mogoče načine razvneti sovraštvo. Rekel sem že, da ne moremo vzeti vsake izmed teh držav v celoti, temveč da moram0 ločiti ljudstvo, pošteno ljudstvo, od nepoštenih voditeljev, od tistih, kj hočejo med naše narode znova zanetiti jok, solze in kri. Zmeraj moramo gledati na večino pri teh narodih in jim govoriti: Ne dopustite, da bi vas zapeljali na kriva, katastrofalna pota, ne dopustite tem svojim voditeljem — ki niso vaši, temveč sovjetski — da vas pahnejo v nesrečo. To jim moramo govoriti, one druge pa moramo raz. krinkavati; pred očmj njihovih narodov in vsega sveta moram0 razkrinkavati vse njihove nepoštene spletke, s katerimi se danes ukvarjajo. Med te splet' » pa spadajo tudi ta izzivanja na naših mejah. Nas ta izzivanja ne morej0 preplašiti. Se bolj nas silijo k previdnost; in čuječnosti. Pazimo, da ne bi kdo planil na nas. Težko tistemu, ki bi nas skušal s kakšnim izzivanjem presenetiti. To se mu ne b0 posrečilo. Mi se pripravljamo, mi se oborožuje-mo in se bomo še naprej oboroževali zaradi obrambe svoje države, čeprav nam je to težko, čeprav bi radi kar najhitreje ustvarili močno industrijo ter bi že danes radi zvišali življenjsko raven naših ljudi. Varovati moramo našo neodvisnost, varovati jo moramo kot punčico svojega očesa ln zmeraj moramo misliti na žrtve, ki so padle za to našo veliko stvar.
Ze od samega začetka, še preden bi nam kaj takega sploh prišlo na misel, so nam skušali podtakniti, da se bomo prodali kapitalistom. Vendar na to nismo niti pomislili, pomislili smo pa na to, da lahko začnemo trgovati z zahodom. Oni z vzhoda nas še danes obsipajo s temi obrekovanji, vendar pa smo mi morali svoje trgovinske odnose naravnati v drugo smer, toda odkrito vam rečem, da s tem preusmerjanjem nismo storili napake. Dobro smo se preusmerili in ohranili do danes vse, za kar smo se borili: tako graditev socialistične države kot našo svobodo in našo neodvisnost; vse to pa bomo tudi še nadalje ohranili.
Ločili smo se od takšnih bratov, kot so oni tam na severu, in se obrnili k narodom na zahodu, kjer prav tako žive tudi napredni ljudje. Obrnili smo se tja in dejali: Sami smo in težko nam je, želimo pomoč — če so pri vas ljudje dobre volje, ki nam bodo dali pomoč tako, da bomo lahko ohranili svojo neodvisnost. Hoteli smo videti. kakšno slališče bodo zavzeli do
nas na zahodu, ker sta tako Stalin kot Molotov rekla, da nas bodo ti z zahoda uničili, brž ko se bodo oni obrnili od nas. Toda z zahoda nas niso uničili, do danes pa so nam dali veliko gospodarsko in moralno pomoč, da lahko vzdržimo v teh težavah. Svoje odnose z zahodnim svetom smo postavili na tako podlago, da govorimo kot enak z enakim, da naša država oziroma vlada naše države lahko vodi popolnoma neodvisno zunanjo politiko, trdno stoječ na svojih načelih in ne 'da bi kršila socialistična načela. V tem smo uspeli in upam, da bodo na zahodu to znali ceniti in spoštovati, ker na zahodu je prav tako važno, če bo Jugoslavija neodvisna ali ne. Nikoli nismo želeli biti ruski sateliti, pa ne mislimo biti niti zahodni. Hočemo biti enakopraven član mednarodne skupnosti, na naši zastavi pa je zapisano: »Mednarodno sodelovanje, vsestranska opora in bor-ba za mir.u
Naša država neutrudno in vztrajno zastopa načela ohranitve miru. In lahko vam odkrito povem, da sem pred kratkim, ko mi je neki časnikar iz Ame-I e, sicer dobrohoten človek, postavil vprašanje, kaj mislim o tem, če se mora Amerika toliko oborožiti, da bi v vojni zmagala, odgovoril, da ne menim, da se mora oborožiti, da bi zmagala v vojni, temveč da se mora toliko oborožiti, kolikor je potrebno, da bi se ohranil mir. To je naša misel. Mi (Nadaljevanje na 2. strani)
RAZGOVORI V PANMIJNDŽ0NU SPET PREKINJENI
Nesoglasja glede pogojev za obnovo pogajanj o ustavitvi sovražnosti
Tokio, 25. sept. (Reuter). Danes so bili ponovno prekinjeni razgovori v Panmundžonu, ker je oficir za zvezo kitajsko - severnokorejskega poveljstva ustavil razgovore o pogojih za obnovitev pogajanj o prekinitvi sovražnosti. Odšel je s sestanka, ne da bi se bil dogovoril za nov sestanek.
Agencija Reuter pripominja, da je prekinitev razgovorov po drugem sestanku oficirjev za zvezo posledica nesoglasja \ ’Skujočih se strank glede pogojev za obnovo pogajanj glavnih delegacij. Kitajsko . severnokorejsko poveljstvo zahteva, da se deiegati za pogajanja o prenehanju sovražnosti sestanejo takoj, združeno poveljstva pa sodi, da je Kesong neprimeren za nadaljevanje pogajanj in da se je treba najprej dogovoriti o pogojih za nadaljnja pogajanja.
Polkovnik Kinney, oficir za zvezo združenega poveljstva, je na današnjem sestas :u grajal nasprotnikovo poveljstvo, ki ni pooblastilo oficirja za zvezo, da bi se razgovarjal o teh pogojih. Izjavil je, da je tako stališče nasprotnikovega poveljstva usmerjeno proti pogajanjem o ustavitvi sovražnosti ker pogajanj ne bo mogoče obnoviti, če ne bodo odstranjeni vzroki za pogoste prekinitve.
V zgodnjih jutranjih urah so kitajske in severnokorejske enote napravile ob podpori močnega ognja iz minometov in topov napad in znova za-
vzele važen greben, ki obvladuje dolino, katera je naraven dohod k Jan-guju. Bitka za ta greben, ki je visok 1100 metrov in leži severno od Jan-guja na osrednjem delu korejskega bojišča, traja s spremenljivo močjo že 14 dr.i. Pred nekaj tedni so greben zavzele enote združenega poveljstva.
Po prekinitvi razgovorov med zveznimi oficirji v Kesongu je poslal general Ridgway poveljstvu severnokorejske in kitajske vojske poslanico, v kateri predlaga, naj bi se razgovori med zveznimi oficirji jutri nadaljevali. Poslanico je odnesel z letalom v Kesong šef delegacije zavezniških zveznih oficirjev.
Dc Gasperi pri Trumanu
Washington, 25. septembra, predsednik italijanske vlade De Gasperi je danes v spremstvu finančnega ministra Pelle in italijanskega veleposlanika obiskal ameriškega finančnega ministra Snyderja, Razgovarjali so se o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Ob 11. dopoldne po lokalnem risu je De Gasperi obiskal predsednika Trumana. Opoldne je imel govor na kosilu, ki mu ga je priredila Zveza novinarjev. Popoldne bo De Gasperi nadaljeval svoje razgovore z zunanjim ministrom Achesonom, ki m,u bo zvečer priredil sprejem.
Po nepotrjenih informacijah je Acheson pri 'včerajšnjih razgovorih izjavil De Gasperiju. da teritorialnih določil mirovne pogodbe z Italijo ni mogoče spremeniti, pač pa odobrava vlada ZDA povečanje oborožitve Italije in njen sprejem v OZN.
JUGOSLOVANSKA NOTA SOVJETSKI
ZVEZI zaradi zadrževanja G 3 jugoslovanskih
nedoletnih otrok v S ovjetski zvezi
'Na mladinski progi 885 udarnih brigad
Na mladinski progi Banjaluka—Do-boj je bilo v šestih mesecih razglašenih za udarne 385 brigad, udarniški naziv pa si je pridobilo okoli 3500 brigadni-kov. Največ udarnih brigad, in sicer 135, je v drugem sektorju. Prehodno zastavo glavnega štaba mladinskih brigad si je pridobilo že šest brigad.
Beograd, 25. sept. (Tanjug) Veleposlaništvo FLRJ v Moskvi je izročilo ministrstvu za zunanje zadeve ZSSR naslednjo noto:
»Vlada FLRJ Je doslej večkrat pismeno in ustno vztrajala pri vladi ZSSR, da bi 63 jugoslovanskih nedo. letnih otrok, ki so v vojaških šolah ZSSR, vrnili njihovim staršem in varuhom v Jugoslaviji.
Vlada FLRJ je med drugim z notama veleposlaništva FLRJ v Moskvi št. 75 z dne 25. aprila 1949 in ministrstva za zunanje zadeve FLRJ številka 410.402 z dne ll. junija 1949, kakor tudi v ustnih razgovorih zastopnika ministrstva za zunanje zadeve FLRJ z odpravnikom poslov ZSSR v Beogradu 25 julija 1949 in odpravnika poslov FLRJ v Moskvi z zastopnikom so. vjetskega ministrstva za zunanje zadeve 30. decembra 1950, z aide memoire veleposlaništva FLRJ v Moskvi .sovjetskemu ministrstvu za zunanje zadeve z dne 25. maja 1951, več prejšnjimi brezuspešnimi dernarsami jugo. slovanski vojaških zastopnikov v Moskvi, kakor tudi z nastopi v generalni skupščini v OZN, — zahtevala, da vlada Sovjetske zveze odloči, da se vrnejo k staršem in varuhom v Jugoslaviji omenjeni jugoslovanski otroci, ki so od junija 1948 še vedno protipravno v Sovjetski zvezi, kamor so odšli 1949 na šolanje.
V vseh navedenih dokumentih in pri vseh priložnostih je vlada FLRJ po. udarjala, da so se starši in varuhi omenjenih jugoslovanskih otrok stalno obračali na vlado FLRJ ter odločno zahtevali od nje, naj stori vse za ta. kojšnjo vrnitev njihovih otrok iz So. vjetske zveze v domovino.
Vlada FLRJ je večkrat izrazila za-
čudenost in resno zaskrbljenost nad dejstvom, da vlada ZSSR le ne stori ničesar za vrnitev omenjenih jugoslovanskih otrok k njihovim staršem in varuhom, marveč sploh ne odgovarja na njene zahteve.
Navzlic temu vlada ZSSR tudi do danes ni dala nobenega odgovora na vse prošnje in zahteve vlade FLRJ.
Ko opozarja ministrstvo za zunanje zadeve na navedena dejstva, vlada FLRJ ugotavlja, da zadržuje sovjetska vlada jugoslovanske otroke brez vsake pravice in v nasprotju z izrečnimi zahtevami njihovih staršev in skrbnikov, naj se otroci vrnejo k njim v Jugoslavijo S tem krši sovjetska vlada osnovne pravice staršev, ki jih imajo predvsem in izključno nad svojimi otroki Takšno ravnanje sovjetske via. de je nasilna in brezpravna ločitev nedoletnih otrok od njihovih staršev ter v nasprotju z osnovnimi načeli človečnosti, ki jih spoštujejo v vseh kulturnih državah in so izražena v členu 26. točka 3 univerzalne deklaracije OZN o pravicah človeka.
Pri tem mora vlada FLRJ poudariti, da dokazuje dejstvo, da sovjetska vlada noče ugoditi zahtevam staršev in skrbnikov omenjenih jugoslovanskih otrok ter noče odgovoriti na številce zahteve vlade FLRJ. naj otroke vrne v domovino, da je bil opravičen sum staršev in vlade FLRJ o namenih sovjetske vlade glede teh jugoslovanskih otrok. t. j. da so postali žrtev genecioznega zločina iz točke a) drugega člena konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocidnih zločinov (sprejete 9. decembra 1948 na seji generalne skupščine OZN).
Proti tako nečloveškemu ravnanju
Države Atlantskega pakta smejo trgovati s sovjetskim blokom
Washington, 25. sept. (AFP). Svet nacionalne varnosti, katerega člani so predsednik ZDA Truman, minister za zunanje zadeve Acheson in minister za obrambo Robert Lovett, je sklenil na svoji včerajšnji seji, da se na evropske države članice Atlantskega pakta in Zahodno Nemčijo ne bo več nanašal sklep kongresa, po katerem ZDA ne bodo dajale finančne pomoči državi.
Na zagrebškem velesejmu so tudi slovenska podjetja sklenila pomembne pogodbe
Na letošnjem velesejmu so sklenila pomembne pogodbe za izvoz naših proizvodov tudi mnoga slovenska podjetja in tovarne. Končnih rezultatov sicer še nismo dobili, ugotovljeno pa je, da so doseženi veliki uspehi s pogodbami za izvoz surovega lesa in lesnih izdelkov, dalje za izvoz hmelja, vina, kemičnih izdelkov, svinčenih in cinkovih proizvodov ter usnjene galanterije.	I
Posamezne tovarne in podjetja v Sloveniji so sklenila številne pogodbe za nabavo raznih strojev, s pomočjo katerih bodo še bolj razvili našo industrijo in gospodarstvo in izboljšali kakovost industrijskih izdelkov. Tako je jeseniška železarna sklenila pogodbo za nabavo preciznega orodja iz Zahodne Nemčije v vrednosti 5.000 dolarjev. tovarna Litrostroj za nabavo merilnih instrumentov in vrtalnih kla. div v vrednosti 2500 dolarjev Iz Av-, posamezr h izdelkov.
ki še naprej izvaža strateške surovine v države pod sovjetsko dominacijo. Torej bodo odslej vse evropske drža. ve lahko svobodno zamenjavale blago z državami vzbodne Evrope.
Ko je pojasnil svojo odločitev, je svet nacionalne varnosti izjavil da je tako in tako majhen odstotek izvoza zahodnoevropskih držav odhajal v države sovjetskega bloka in da poleg tega ta izvoz ni vseboval niti orožja niti municije.
Kakor je znano, sta britanska ministra Morrison in Gaitskell pri nedavnih dashingtonskih razgovorih vztraja, la na tem, da so Veliki Britaniji potrebne gospodarske zveze z vzhodnimi državami.
Ljudstvo zapušča bolgarsko komunistično partijo
Skoplje, 25. septembra (Tanjug): Iz vseh krajev Bolgarije prihajajo poročila o padanju števila članov partijskih organizacij, piše »Nova Makedonija«. Aretacije članov izstopi in izključitve so stalno na dnevnem redu. Nesoglašanje s satelitsko politiko par. tijskega vodstva in nezainteresiranost za partijsko delo ter vedno večja neaktivnost partijskih članov so glavni
»trije in Švice. Remontno podjetje za popravilo mlinov iz Domžal bo nabavilo iz Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije precizne stroje in orodje za
12.000	dolarjev Ta nabava pa je posebno pomembna zato, ker bodo s temi stroji lahko obnovili vse mline v Sloveniji. Tovarna »Utensilia« iz Ljubljane je sklenila pogodbo za nabavo strojev iz Italije za 500.000 lir, tovarna »Lek« je naročila iz Švice precizne instrumente za 5000 švicarskih frankov in laboratorijske aparate od tvrdke »Zeiss« iz Zahodne Nemčije za j razlogi, zakaj nazadujejo partijske or
20.000	mark. s katerimi bo lahko v ; ganizacije. V osnovnih partijskih or-
veliki meri izboljšala proizvodnjo bus- j ganizacijah na vasi izstopajo iz par-mutovih soli za izvoz.	j ti je predvsem zaradi nesoglašanja s
Sklenjene so še nekatere druge po- | politiko bolgarske komunistične par-godbe za nabavo raznih strojev, apa- tije na vasi. Tako se je v kakih 40 ratov in instrumentov, s katerimi bodo vaseh vidinskega, mihajlovgrajskega. lahko posamezna podjetja in tovarne beloaradčiškega in eienovskeea okraja znatno povečale proizvodnjo, še bolj število pariiiskih članov znižalo za pa izpopolnile in izboljšale kakovost 65 %, Od 5465 članov jih je danes
vlade ZSSR navzlic vsem neuspelim demaršam vlade FLRJ za vrnitev omenjenih jugoslovanskih otrok v do» movino, kakor tudi proti njihovemu protipravnemu zadržavanju v Sovjetski zvezi vlada FLRJ odtočno protesti, ra in zahteva, da \ lada ZSSR v najkrajšem roku pieoelia s takim neza» kenitim ravnanjem in obvesti velepo» slaništvo FLRJ ci roku in načinu repatriacije 63 jugoslovanskih otrok iz ZSSR v FLRJ
Končni izid volitev v Grčiji
Atene, 25. sept. (AFP) Predsednik grške vlade Venizelos je danes sporočil grškemu kralju končni izid splošnih volitev ter hkrati podal ostavko svoje vlade. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bo kralj prosil vlado, naj opravlja svoje posle do 10. okt., ko se bo sestala nova skupščina.
Po podatkih, ki so bili objavljeni danes zjutraj, bo nova skupščina sestavljena takole:
»Grško ljudsko gibanje« maršala Pa-pagosa 112, EPEK generala Plastirasa 74, Venizelosova liberalna stranka 57, Caldarisovi populisti 2, EDA — zveza demokratične levice 10, agrarna stranka 1 mandat,
SOVJETSKE BOMBE NA AVSTRIJSKO VAS
Dunaj, 25. sept. (Un. Pr.): Včeraj je bilo uradno sporočeno, da so enote sovjetske vojske pri manevrih hudo poškodovale avstrijsko vas Breitenstein. Po sporočilu avstrijskega notranjega ministrstva so imeli sovjetski tanki in topništvo manevre v okolici vasi Breitenstein, 40 km vzhodno od Dunaja, Pri tem so s topniškiih ognjem uničili 20 hiš v vasi in ranili neko žensko. Obstreljevanje vasi Breitenstein je bilo izvršeno nenadoma ponoči in so bili prebivalci prisiljeni skrivati se po kleteh. Sovjetski častniki so najprej dolžili nekakšne par» tizane, češ da so oni zakrivili obstre. ljevanje. pozneje so pa vendar priznali, da je napad delo njihovih vojakov.
Avstrijska vlada bo zaradi tega do-godka protestirala in zahtevala povrnitev celotne škode.
Kongres laburistične stranke bo skrčen
London, 25. sept. (Reuter) Izvršilni odbor laburistične stranke je že sestavil načrt za volilni boj, ki ga je v celoti podprl tudi bivši minister za delo Bcvan, glavni kritik vladne oboroževalne politike Bevan je molče privolil v sklep ostalih članov izvršil-negarodbora, da naj se razprava o nesoglasjih odloži na čas po volitvah.
Izvršilni odbor je sklenil, da ’bo letna konferenca laburistične’ stranke v Scarboroughu trajala samo dva dni namesto pet. Njen glavni namen bo, strniti strankine vrste za volitve
VREME
M. BL I ostalo v partiji samo 1915.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne ZS. septembra ob 7. uri:
Oasi se je področje visokega zračnega pritiska nad jugovzhodno Evropo umaknilo proti vzhodu, vendar njegov zahodni del preprečuje frontalnim motnjam hitrejše potovanje pioti vzhodu.
V	Sloveniji je bilo danes deževno vreme z najnižjo temperaturo S'C v Planici.
V	Ljubljani je danes ob 7. url znašal zračni pritisk 737.5 mm, pritisk je ustaljen. temperatura zraka 14.80 C. najnižja temperatura 14.8" C, relativna vlaga 98%, nebo oblačno 8 '8. vidljivost 2.5 km, v zadnlih 24 urah je padlo 21,7 mm padavin.
Napoved za sredo 26. septembra 1951:
Se nadalje nestalno vreme t vmesnimi padavinami. Temperatura biez bistvene spremembe.
Zaostritev angloperzijskega spora
Perzijska vlada sodi, da ni nobenih možnosti za sporazum z Veliko Britanijo
Teheran, 25 sept. (AFP) Odbo> pr* zijskega parlamenta za nafto 'te po dveh sejah predložil prediedniku vlade Mo-sadiku priporočilo, naj se zavrne vsak novi poskus obnovitve pogaiant z Veliko Britanijo.
Ko je sporočil priporočilo parlamentarnega odbora, je podpredsednik vlade Husein Faremi iz javil, da perzijska vlada ne namerava ponuditi ostalemu britanskemu osebju nove mdividuaint-aii kolektivne pogodbe Perzijca vlada sodi, da »ni nobenih možnosti za sporazum z Veliko Britanijo« in da odstopa od vsakega poskusa v tem smislu
Seji vlade in parlamentarnega odbora za nafto sta bili istočasno pri predsedniku vlade Mosadiku Perzijska vlada bo dala danes uradno sporočilo o svo-iem stališču do priporočil parlamentarnega odbora, vendar pa m nobenega dvoma, da jih bo v celoti sprejela.
Namesto dosedanjega perzi.jskega ministra za f:nance, ki je podal ostavko, je bil imenovan Makmud Mariman, poslanec vladne nacionalne fronte.
Predsednik dr Mosadik je posla! danes začasnemu upravnemu odboru nove iranske petrolejske družbe brzojavko v kateri pravi:
Zahodne velesile bodo sklenile z Zah. Nemčijo dvostranske pogodbe,
ki bodo popolnoma spremenile okupacijski značaj odnosov z Zahodno Nemčijo
Bonn. 25 septembra (AFP): V po. ročilu ki so ga objavili po razgovorih med tremi visokimi komisarji in predsednikom zahodnonemške vlade Adenaurejem, je rečeno, da se bo s »kienitvijo in uveljavitvijo dvostranskih pogodb med Zahodno Nemčijo in tremi zahodnimi okupacijskimi državami popolnoma spremenil značaj od-nošajev z Nemčijo. Okupacijski statut bo razveljavljen, prav tako pa bodo ukinili tudi zavezniške visoke komisije. Visoki komisarji so obvestili Ade nauerja o washingtonskih razgovorih zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije, ki so bili sredi te ga meseca. Izjavili so. da bo udeležba Zahodne Nemčije v obrambi Zahoda uresničena v okviru sporazumov ki jih sedaj pripravliajo v Parizu. Zaradi nevarnosti, ki grozi Zahodni Nemčiji in zaradi lastne varnosti si velesile pridržujejo posebne pravice,
ki se bodo nanašale izključno na zavezniške okupacijske sile v Zahodni Nemčiji
Prihodnji sestanek treh komisarjev s predsednikom Adenauerjem je bil določen za 1. oktober. Na njem bodo razpravljali v splošnih obrisih o omenjenih pogodbah, pozneje pa bodo obravnavali tudi podrobnosti.
Občinski svet v zahodnem Berlinu je zavrnil predloge predsednika vzhodnoberlinske občine Friedricha Eberta, naj se imenujejo zastopniki za tako imenovane mednemške razgovore. Občinski svet v zahodnem Berlinu poudarja v odgovoru, da je pripravljen sodelovati pri splošnih volitvah v vsej Nemčiji, vendar s pogojem, da bodo vzhodnonemška oblastva v tem duhu izdala nujne ukrepe, sovjetska okupacijska oblastva pa potrebna poroštva
Odnosi med Anglijo in Egiptom, so se zboljšali
Kairo, 25. sept. (Tanjug) Zastopnik
egiptske vlade je izjavil, da so se egiptovsko-britanski odnosi zboljšali, odkar je pretekli teden britanski zunanji minister Herbert Morrison poslal predsedniku egiptovske vlade Na. has paši pismo v zvezi z revizijo anglo - egiptovske pogodbe iz 1. 1936 Glasilo vafdisiične stranke »Al Misri« piše. da pomeni Morrisonovo pismo »nov preobrat«.
Priprave za ustanovitev muzeja o hoja primorskih Siovencev proti fašizmu
Trst. 25. septembra (Tanjug); Včeraj so v Trstu zaprli osrednjo razstavo »Naša borba za svobodo«, ki jo je obiskalo več tisoč Tržačanov. S tem je bila zaključena proslava desetletnice. odkar je b*a ustanovljena Osvobodilna fronta. Na razstavi so razstavili številne listine in zgodovinski material iz bojev ljudstva Slovenskega Primorja in Istre za narodne pravice od leta 1918. dalje. Razstava je pokazala tudi udeležbo tržaških in istrskih antifašistov v narodnoosvobodilnem boju.
Vse razstavljeno gradivo bodo pora. bili za ustanovitev muzeja o borbi de. mokratičnega prebivalstva Slovenskega Primorja in Trsta proti fašizmu.
V nekaj vrstah
Rim, 25. septembra (Tanjug); Sinoči je bil končan v Rimu mednarodni kongres gluhonemih. Med drugim je sklenil ustanoviti Mednarodno federacijo gluhonemih. s sedežem v Rimu Resolucija, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja, poziva vse dritave članice Združenih narodov, naj nudijo vsestransko pomoč gluhonemim in jim zagotove čim boljše delovne pogoje
New York. 25. sept. (AFP): Izraelska vlada je sporočila Združenim narodom, da ne more izločiti vojaških kontingentov iz svojih oboroženih sil za potrebe morebitne skupne akcije
Frankfurt. 24. sept. (Reuter): V za. hodno cono Nemčije je pobegnil rav. natelj ameriškega oddelka češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino Maksimilijan Lon in sicer z ženo In otrokom
Kakor je znano, je Morrison v pismu. ki ga je poslal predsedniku egiptovske vlade, napravi) korak, ki naj bi preprečil Egiptu, da bi anglo-egip-tovsko pogodbo iz leta 1936 odpovedal prej, kot bi Velika Britanija sporočila nove predloge za revizijo pogodbe.
Včeraj je bila izvršena delna pre-osnova egiptovske vlade. Po enournem obisku pri kralju Faruku je predsednik vlade Nahas paša sporočil, da sta ministra za pravosodje in promet zamenjala resore in da sta bila imenovana nova ministra za socialna vprašanja in pa za vodstvo cerkvenih posestev.
»Ker je britansko osebje odklonilo vstop v službo nacionalne petrolejske družbe, je njegova navzočnost v petrolejskem področju nepotrebna.« Predsednik Mosadik je naročil hkrati upravnemu odboru petrolejske družbe, naj obvesti posebej vsakega Angleža, ki živi v petrolejskem območju, nat se v enem tednu pripravi za potovanje.
Teheransko vojaško sodišče je danes obsodilo sovjetskega državljana Abdulaha Tajbadeha na dosmrtno ječo, ker je vohunil v korist Sovjetske zveze Tajbadeh, ki so ga aretirali na sovjet-sko-perziijski meji, je bil obtožen, da je pošiljal vojaška poročila sovjetski obveščevalni službi. Pretekli teden je teheransko sodišče obsodilo sovjetskega državljana Abdulaha Uzbeka zaradi vohunstva v korist Sovjetske zveze na smrt.
Angleška vlada je imela danes popoldne pod predsedstvom ministrskega predsednika Attleeja sejo, na kateri je razpravljala o zaostritvi petrolejskega spora s Perzijo. Vlada meni, da ne bi imelo smisla, da nadaljuje pogajanja r dr. Mosadikom.
Po nalogu perzijske vlade je danes Perzijska petrolejska družba zasedla prostore paroplovnih uradov Anglo-iranske petrolejske družbe 25 angleškim uradnikom je bilo sporočeno, da morajo zapustiti Perzijo. Njihove hiše in pohištvo so bili zaplenjeni.
Z izgonom uradnikov An.glo-ira.nske petrolejske družbe, ki stopi v veljavo 4 oktobra, je prizadetih 342 angleških uradnikov in 18 žen
Po pariških informacijah pričakujejo, da bo vlada ZDA intervenirala pri perzijski vladi, da prepreči vsako akcijo dr. Mosadika, ki bi privedla do nadaljnje poostritve v petrolejskem sporu z Anglijo.
Ob mesecu sovjetsko-poljskega prijateljstva
- Kandidat, kako morete trditi, da je naša Poljska največja država na svetu?
Zato, ker imamo mejo na Odrl, vlado v Moskvi, narod pa v Sibiriji.
Predlogi komisije za mirno rešitev palestinskega vprašanja
Pariz, 25. sept. (AFP) Komisija za mimo rešitev palestinskega vprašanja je objavila besedilo predloga, ki ga je 17 septembra poslala delegacijam na izraelsko.arabski konferenci v Parizu
Komisija predlaga; 1. Sporne stranke naj rešujejo sedanje in prihodnje spore po mirni poti. 2. Sklene naj se sporazum o vojni škodi s katerim bi se vlade Egipta. Jordana, Libanona, Sirije in Izraela odrekle svojim zahtevam za povzročitev škode, ki jim je nastala zaradi sovražnosti v letu 1948. 3 Izraelska vlada ij sprejme določeno število beguncev, ki bi se radi vrnili v Izrael 4. Izraelska vlada plača pavšalen znesek kot odškodnino za premoženje beguncev, ki se ne želijo vrniti v Izrael. 5. Vlade Egipta, Jordana, Libanona in Izraela naj deblokirajo vse račune v bankah. 6. Proučijo naj možnost za revizijo in spremembe konvencije o premirju, posebno glede naslednjih vprašanj: ozemeljskih sprememb, ustanovitve mednarodne oblasti za izkoriščanje Jordana in Jormuka z njunimi pritoki ter Tiberijskega jezera in vprašanje pasu okrog Gaze, ustanovitve svobodnega pristanišča v Haifi. ureditve meja, prostega dostopa do svetega mesta, preprečevanja tihotapstva ter vzpostavitve prometnih zvez in gospodarskih odnosov med Izraelom in sosednimi državami.
Camberra, 25. sept. (Reuter); Avstralska vlada je določila za Pakistan in Ceylon skupni znesek 6,5 milijona avstralskih funtov. Prispevek Avstralije za načrt Colombe, ki je namenjen za gospodarski napredek držav jugovzhodne Azije, pa znaša 31,250.000 funtov.
Povsod- v Jugoslaviji opazili
Tiskovna konferenca delegacije belgijskih parlamentarcev željo po miru
Bohinj, 25. sept. Pred odhodom iz Jugoslavije so člani delegacije belgijskega parlamenta, ki so se mudili 15 dni v naši d.žavi, dali predstavnikom zveznega in slovenskega tiska in radi. izjavo c svojih vtisih. Delegacijo je vodil senator Wiliam van Remontel, član socialistične stranke Belgije. V delegaciji so bili še Edmond Ronse šef krščansko-socialne skupine v senatu in bivši minister Vincent Causede-maulde, krščanski socialist (katolik), predsednik senatne komisije za oborožitev, in Maurice Destinoix, poslanec liberalne stranke v parlamentu.
V imenu 'Negacije je dal splošno izjavo senator Edmond Ronse. Dejal je, da je po vojni že potoval po Danski, Švici, Egiptu, Švedski, Irski, Turčiji in Italiji, a še ni nikoli doživel tak'1 prisrčnega in toplega sprejema, kakor pri nas. »Jugoslavija je čudo. vita dežela«, je dejal Ronse, »o kateri pišejo na svetu brez točnih informacij. Povsod smo se lahk svobodno gibali. Srečni smo bili, da smo poleg drugih objektov v vaši državi videli veliko tovarno »Litostroj« v Ljubljani, še bolj pa to, da smo videli, kako vaša država skrbi za delavce: v mislih imam stanovanjske hiš. za delavce, industrijske šole itd.
Vincent Causedemaulde, poslanec katoliške stranke, je izjavil: »V Bel. giji se bomo trudili, da bi popravili napačne informacije, ki krožijo pri nas
informacije razširjajo razni jugoslovanski emigranti,«
Na vprašanje o verski svobodi v Jugoslaviji je senator Ronse izjavil: »Bil '■•ti v več krajih pri katoliški maši in prisostvoval sem tudi verouku. Po vsem, kar sem videl, sodim, da vlada v Jugoslaviji popolna verska svoboda.« Na vprašanje o pravicah narodnih manjšin je izjavil, da se je prepričal, da uživa italijanska manjšina vse manjšinske pravice in da so pripadniki manjšine enakopravni z vsemi drugimi državljani FLRJ.
Na vprašanje, če so kjer koli v Jugoslaviji dobili vtis, da je naša država agresivna, kot to trdi Informbiro, so člani delegacije izjavili, da niso zna. kov agresivnosti zasledili nikjer; na. sprotno, opazili so le veliko željo po miru. Videli pa so tudi trdno odloč. nost jugoslovanskih narodov, boriti se za svojo neodvisnost.
Causedemaulde je na koncu izjavil: »V imenu delegacije in kot predsednik belgijske senatne komisije za oboroževanje se klanjam spominu 1,700.000 padlim za svobodo. Vaši narodi so do. kazali, da hočejo živeti v svobodi in je takšnih junaških epopej v zgodovini malo.«
Nocoj je klub ljudskih poslancev LRS priredil belgijskim gostom slav. nostno večerjo, pri kateri so bili na. vzoči podpredsednik Prezidija Ljudske
o vaši deželi Mislim, da te napačne skupščine LRS France Bevk, podpred-
sednik skupščine LRS dr. Anton Kržišnik, predsednik kluba poslancev Zoran Polič, ministri vlade LRS dr. Helij Modic, dr. Jože Potrč, sekretar Prezidija ljudske skupščine inž. Pavle Zav-cer in drugi politični in kulturni delavci.	A. F.
Katoliški duhovniki zborujejo
Dne 25, 9. 1951. je bila v Mariboru seja Pokrajinskega odbora Ciril-meto-dijskega društva katoliških duhovnikov LRS za Maribor. Hkrati pa je bila v Ljubljani Pokrajinska konferenca CMD za Dolenjsko. Prvi je predsedoval predsednik Pokrajinskega odbora župnik Ravšl, drug; pa župnik Ronko. Polnoštevilna, skoraj 100 % udeležba priča o moči duhovniškega pokreta v Sloveniji. Na seji v Mariboru in konferenci v Ljubljani so bili sprejeti nadaljnji sklep; 0 notranji učvrstitvi CML. Na obeh krajih so razpravijaü tudj o cerkveno političnih problemih. Vs; ti sklepi so dokaz, da niti notranji niti zunanji sovražniki ne morejo in ne bodo mogli razbiti CMD, niti odvrniti velikega dela duhovščine od svoje zastavljene potii. Na konferenci v Ljubljani so se vsi prisotni člani CMD pridružili resoluciji štajerskih duhovnikov, k; zahtevajo izročitev vojnega zločinca Artukoviča in Pave lica	Tp.
Bogomil Gerlanc:
O naši šolski knjigi
Za pouk tujih Jezikov dobi srednja gola francosko vadnico I. in II. del, ki jo je sestavil dr. A. Grad, ilustrirala pa Ksenija Prunk; za pouk angleščine je v tisku predelani II. del angleške vadnice, medtem ko mora lanska naklada nemške vadnice (30.000 izvodov!) zadostiti tudi letošnjim potrebam, čeprav se je pouk tega jezika raztegnil letos skoraj na vso srednjo šolo v Sloveniji.
Z učbeniki za matematiko bodo učenci srednjih šol deloma preskrbljeni z lanskimi zalogami. Tudi tu so še velike vrzeli, ki pa bodo v glavnem zadelane med tem šolskim letom. V tiskarno so šele oddani rokopisi za planimetrijo in stereometrijo (vaje) ter za trigonometrijo in analitiko. Dejali pa smo, da se tisk takih knjig ne more izvršiti čez noč. To velja tudi za učbenike fizike: v tisku je fizika (elektrika in magnetizem! za višje razrede, rokopis fizike za m. razrpd erimnazne pa kljub zagotovilom še ni pripravljen. Letos bi morala iziti tudi botanika za nižjo gimnazijo. a so razne okoliščine povzročile zamudo s pripravo rokopisa in ta knjiga v tem šolskem letu ne bo izšla. V tisku pa .ie dolgo nričakovana nova izdaja botanike za višjo gimnazijo (Detela-To-mažič). Kmalu bo zvezan del naklade (ok. ll.noo izvodov) Zoologije za nižjo gimnazijo, a brez barvastih orilog, ki so za uspešen nouk nrav potrebne: založbi ni uspelo dobiti za to potreben panir. do kupca koledarskega le*a bomo verjetno mnelj dati na trg ostali dve fretifni napade s slikami. V nr?pravi je tudi nova in zelo potrebna zoologija za V’šio gimnaziio. ki ie izš^a no osvoboditvi le v nakladi 5000 izvodov.
O težavah Dri pouku zgodovine, za katerega ni učbenikov (posebno velja to
za višjo gimnazijo) in o posledicah takega stanja je bilo že dosti kritike in vendar gremo tudi v novo šolsko leto brez učbenikov za ta predmet. Pa tudi v geografiji šepamo z učbeniki za višjo gimnazijo.
Učbenike za gimnazijo uporabljajo deloma srednje strokovne šole; to pa pove, da je vprašanje učbenikov še tem težje in da zahteva tem hitrejše rešitve. O učbenikih za strokovr* šole moremo povedati le to, da je doslej izšlo v »Knjižnici za vzgojo strokovnih kadrov« že 100 zvezkov, a v pripravi so nadaljnji novi zvezki. V mesecu septembru bodo izšli štirje zvezki gradbenih elementov, ki jih pripravlja delovni ko-lektov Gradbenega tehnikuma ln dve knjigi iz področja elektrike (Matanovlč in R Poniž).
Ob tem pregledu založniškega in pisateljskega dela za oskrbo mladine z učbeniki pa si naša javnost, učiteljstvo in posebej še starši zastavlja vrsto vprašanj. Oglejmo si nekaj teh problemov:
1. Zakaj ne Izidejo učbeniki že v začetku šolskega leta? Vzrokov je več. Prvi vzrok Je dejstvo, da rokopisi ne dospejo pravočasno v založbo ali tiskarno. Vsa dobra volja naših grafičnih delavcev (in ta ni v teh primerih majhna!) ne more napraviti čudežev: tisk tolikih in tolikih pol (n* pr. 10.0(H), 20.000 in tudi več) terja določen čas. Lahko bi kdo pripomnil, da bi se poslužili hitrejšega tiska (rotacije), toda kdor bi si ogledal hrvatske in srbske šolske knjige, kjer so naklade — razumljivo — zelo visoke in si zato pomagajo z rotacijskim tiskom, bi ta ugovor ali nasvet umaknil. Se vedno so težave s papirjem (Zoologija!), katerim se je letos priključil še visok faktor, t. J.
visoka cena za vse vrste papirja. O tem nam priča en sam primer, ki ga navajamo, na temelju originalnega računa: tisk (stavek in papir) za knjigo v nakladi 35.000 izvodov v obsegu 182 strani Je v računu izkazan s 523.549 din; faktor na uporabljen papir pa znaša 866.764 din! Ta činitelj sili založnico k nujnemu gospodarskemu ukrepu omejevanja naklad, ki naj krijejo potrebe enega, a največ dveh let. To omejevanje pa je tud! posledica pogostih reorganizacij naš šole, kar seveda ne dopušča stalnih učbenikov. (Nr. pr. učbeniki za matematiko so bil! lani zasnovani in so izšli v petih delih za višjo gimnazijo, a za nižjo sta izšla le dva dela, ker Je že stopila pred sestavljalce nova reorganizacija nižje gimnazije.)
2. Pisateljev ali sestavljalce v za učbenike ni ali pa je njih zaposlenost prevelika in zato delo počasi napreduje. Kje so vzroki? Naj navedemo primer iz »Politiki« od 18. avgusta t. 1«: Ob razpisu ministrstva za prosveto LR Srbije za sestavo bukvarja. ki je, kakor ugotavlja članek, zelo težko in odgovorno delo. Je bila določena nagrada — 30.000 din, medtem ko je zasebno založniško podjetje razpisalo Istočasno konkurz za slikanico z nagrado 100.000! (Tu se nam vsiljuje primer z našo »Prvo čitanko!) Je torej tu tud! vprašanje honorarjev poleg potrebnega časa. k! bi ga moral dohiti sestavljalec učbenika. »Politika« od 18. avgusta obravnava tudi to vprašanje v zvezi s šolskimi knjigami v Srbiji. Članek navaja nove ukrepe, ki Jih bo storilo podjetje »Znanje«, ki izdaja šolske knjige za LR Srbijo. Važno ho to, da bodo podajala oceno o rokopisih strokovna združenja, razpisani bodo natečaji, ustvarili se bodo pogoji za pritegnitev večjega števila sodelavcev učbenikov; šlo bo za to. da povedo svoje mnenje poleg strokovnih in znanstvenih združenj učiteljev tudi posamezniki. katerim bodo poslani posebni formularji o določenih knjigah, preden bi šle v ponatis ali v novo izdajo.
3.	Sodelovanje javnosti In v prvi vrsti staršev pri vprašanju že izdanih učbenikov, je premajhno. Starši bi morali spregovoriti o knjigah, iz katerih črpajo znanje in po katerih se oblikujejo njih otroci. Se v večji meri so dolžni spregovoriti o tem učitelji. In vendar ni o naših učbenikih veliko besed. Saj bi mogli govoriti o vsebini novih knjig, o njih notranji in zunanji opremi, o papirju, vezavi itd. itd. To bi prav gotovo vplivalo na avtorje kakor tudi na pristojno oblast, ki mora skrbeti za učbenike, t. j. za ministrstvo in na založnico.
4.	Končno pa še pripomba o »življenjski dobi« naših učbenikov. Od osvoboditve do danes je izšlo 268 učbenikov v nakladi 3,674.280 izvodov. Kako to. da nam knjige primanjkujejo ob vsakem novem šolskem letu? Cene našim šolskim knjigam so bile doslej zelo nizke ln mladina zato tudi ni pazila na knjige, ob konca leta že niso bile več uporabne. Lansko leto smo dobili že tudi prve vezan#» knjige (Berila!), a videti Je, da tudi to ni podaljšalo knligam življenjske dobe. ker nam prav teh knjig letos zelo p-*manj-kuje. Letos so cene že višje, velik del novih knjig bo tudi vezan v polplatno. To in prej navedene tehtne okoliščine o izdajanju ^čbenijcov bodo morale vplivati na to, da bomo posvetili vso skrb očuvanju učbenikov
V »Politiki« od 22. avgusta t. 1. beremo, da bodo srbske Šole letos prvič po osvoboditvi že v začetku šolske* gr leta oskrbljene z vsemi potrebnimi kn figami. Seznam izdal, ki ga Je izdalo »Znanje«, založništvo šolskih knjig LR Srbije navaja 1**po vrsto že izdanih knjig, a veliko knlig, ki bodo Izšle že v mesecu sentembni. Vsekakor pomeni to zelo len In v»i|k uspeh, ki sili tudi nas k posnemanju.
Opozorimo n»l še na to. da Je Državna založba Slovenije Izdala prvič pc osvoboditvi Cenik knjig za osnovne, srednje in strokovne šole ter za uni-
Maršal Tito na
Nadaljevanje s 1 strani mislimo na ohranitev miru. ne pa na zmago v vojni. Ne Dojimo se povedati, da tisii, ki se oborozujejo, pravimo delajo, toda samo tako dolgo, dokier ima to oboroževanje namen ohraniti mir in dokler ni usmerjeno k ogrožanju neodvisnosti drugih narodov. Taka je naša zunanja politika in te podnice se bomo držali in prizadevali si bomo, da bodo naši odnosi z drugimi aržavami čim boljši, t. j. da bt mednarodno sodelovanje gospodarsko m politično takšno, da bo vodilo v smer ohranitve neodvisnosti malin narodov, ohranitve neodvisnosti naše države in ohranitve miru na svetu. Pri tem bomo sodelovali in pri tem bomo na strani vseh držav, ki so za tako politiko. To je na ■kratko tudi naše stališče v zunanji politiki. Prepričan sem, in to sem videi na vsej poti po naši državi, da Ijud-stvo odobrava tako politiko, ker sodi, da je taka naša politika edino mogoča in edino dostojna države, ki gradi socializem.
Na kratko sem vam povedal o problemih zunanje politike, sedaj pa bi vam rad povedal nekoliko besed tudi o naših vsakodnevnih problemih. O teh vsakodnevnih problemih govorimo večkrat, povem pa vam, da nikoli ni preveč govoriti o tem. Stopili smo na novo pot stopili smo na pot, da bi dvignili v vsakem pogledu zaostalo državo, da bi jo dvignili na višjo raven v industrijskem, gospodarskem, kulturnem in vsakem drugem oziru. To ni lanka naloga, to je težka naloga. Iluzorno bi bilo misliti, da bomo to dosegu v štirih ali petih letih, kajti to je nemogoče. Kaj pa smo si postavili za načri? V načrt in nalogo smo si postavili, da bomo najprej zgradili podlaga za nadaljnji dvig naše države, zato smo tudi postavili petletni plan. Zgraditi težko industrijo in najnujnejše ključne objekte — to je naš namen. Pa tudi pri tem smo bili ovirani, tudi tu so nam napravili težave, tudi tu so nas hoteii onemogočiti. Toda tudi to smo prebredli tako da smo na drugi strani začeli iskati sredstva, čeprav nam je to podaljšalo rok za izvedbo določenih načrtov. Toda marsikaj je odvisno od nas samih. Kaj je pri nas najtežje? To je vprašanje delovne sile. Nimamo Se zadosti delovne sile, toda ravno sedaj, v tem letu in v letu 1952, moramo napeti vse svoje sile, da dokončamo največje objekte, ki nam bodo jutri prihranlii sto in sto milijonov in milijard dolarjev, ki bi jih morali plačati v devizah za uvoz različnih izdelkov in surovin. Mi bomo sami doma proizvajali te izdelke in to bo način, ki nam bo omogočil, da bomo zvišali življenjsko raven n2ših ljudi in da bomo več proizvajali za široko porabo. Da, delovna sila nam je potrebna. Premajhen je glede tega odziv tistih ljudi, ki imajo sicer doma nekaj dela, nimajo ga pa toliko, da ne bi mogli iti drugam delat. Nekateri izmed njih bi lahko šli. To velja posebno za pasivne kraje.
Poleg tega izvajamo še reorganiza-cijo našega državnega aparata. Vsi naši ukrepi so naravnani k decentraliza. ciji in k čedalje večji demokratizaciji v gospodarstvu. Razumljivo je, da ta ali oni pri tem morda ne bo razumel, v čem je bistvo. Vendar je to potrebna stvar. Tukaj vam lahko rečem, da bomo dobro razmislili o tistih spremembah, ki bi nam morda lahko povzročile začasne težave, ki bi lahko pri posameznih ljudeh pripeljale do nerazume-vanja. O takšnih spremembah in takšnih problemih bomo globoko razmislili in si prizadevali dobiti mnenje
zborovanju v Titovem Užlcu
kar najširših množic, tistih delovnih ljudi, ki se jih to tiče. Toda mi moramo napraviti te spremembe. Sedaj smo se lotili novega plačnegr sistema, ker je tisti, ki je bil prej, v sedanji etapi zastarel in smo ga morali spremeniti. 7e danes imamo zadosti sredstev, da bi lahko preskrbovali naše ljudstvo brez točk in nakaznic. Zato bomo našim delovnim ljudem zvišali plače za toliko kolikor znaša vrednost nakaznic in točk, ki so jih doslej dobivali. Razumljivo je, da bodo prve dni različni špekulanti skušali zvišati c**t svojim izdelkom. Vendar pa nimajo nobene pravice, zviševati cen, ker se tudi njihovi proizvajalni stroški ne zvišujejo, temveč ostajajo isti kot doslej. Kot sem rekel, gre samo za to, da dobijo naši delovni ljudje v dinarjih, v cbliki povečane plače to, kar so doslej dobivali v točkah in nakaznicah, da hi se odslej preskrbovali na prostem trgu. Država bo pazljivo spremljala nihanje tržnih cen. Mi smo takšna država, v kateri voditelji ne morejo in tudi ne želijo riniti v eno smer, ne da bi gledali, ali je to pravilno ali pa napačno. Mi se učimo iz prakse; mi poskušamo določeno stvar izpeljati, če pa vidimo, da ne gre in da ne bo koristno, se temu radi odpovemo in radi sprejemamo kritiko, če nam rečejo, da kakšna stvar ni bila dobra. Vodstvo gospodarstva ni lahka stvar in včasih se lahko napravi napaka, toda pogiavitno je, da se da ta napaka tudi popraviti. Vi pa ste državljani države, kjer se napake ne morejo dolgo ponavljati in kjer se morajo popravljali. Naj vam to vlije upanje in da perspektivo, da bomo pravilno rešili vsa vprašanja, ki jih imamo pred seboj, in zgradil! nase ključne industrijske objekte. To je naš cilj, in pri doseganju tega cilja nam pomagajte; dajte nam čim več delovne sile na raznih objektih, dajte, da bi sleherni državljan naše države pravilno in pravočasno izpolnjeval svoje obveznosti do družbene skupnosti, katere član je. Ne mislim tu na državo in na vlada, temveč na našo družbeno skupnost. Saj smo mi sedaj splošna, jugoslovanska družina, ne glede na narodnosti in posamezne republike. Ce pride do česa hudega v nekem kraju, to je nesreča za nas vse, in nihče se ne more v naši državi za to jeziti. Ce je treba komu pomagati — pomagajo vsi, pa čeprav iz Makedonije Sloveniji ali iz Slovenije Makedoniji in temu podobno. Tako so stvari pri nas in prav na takih temeljih graditi družbo, novo družbo z novim družbenim sistemom, pomeni imeti jamstvo za njeno končno zmago.
Na koncu bi rad ob deseti obletnici osvoboditve pripomnil še to, da se moramo tega dne spomniti, da so imeii imeli naši partizanski odredi na svoji zastavi zapisano eno najvažnejših gesel: Sejanje bratstva in enotnosti med našimi narodi. To je biia težavna doba, ko je okupatorju uspelo prinesti nesrečo, da so se nrši narodi začeli med seboj klati. Mi smo to preprečili in uspelo nam je ohraniti našo držav® kot enotno. Čuvajmo jo tako še naprej. Neben naš narod, niti slovenski niti hrvatski ne srbski ne makedonski ne črnogorski ne more svoje narodnosti, svoje narodne individualnosti ohraniti drugače kot samo v skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi, saj to je vse skupaj kovano in skovano v krvi velike osvobodilne vojne. Zato čuvajte to bratstvo in enotnost med našimi na. rodi in ne pustite nikomur, ne od zunaj — ne od znotraj, da ga skali.«
2,696.000 din prispevkov in 13.000 prosto vol nfh delovnih ur
za Partijski dom v Trbovljah
V Trbovljah je preteklo nedeljo zasedala IV. redna okrajna partijska konferenca. V referatih 0 delu partijskih organizacij od zadnje partijske konference do danes ter v razpravi, ki je sledila- so bili izneseni med drugim naslednji uspehi ter pomanjkljivosti:
Čeprav se je število okrajnih državnih uslužbencev znižalo za 30 %, se je delo okrajnega ljudskega odbora izboljšalo. Industrijska podjetja v okraju se uspešno borijo s težavami, ki se pojavljajo pri njihovem prizadevanju za dvig rentabilnosti. Pri zniževanju proizvajalnih stroškov je dosegel prav lepe uspehe rudnik Zagorje, v zadnjem času pa tudi rudnik Trbovlje—Hrastnik. Tudi druga podjetja. kakor steklarna in kemična to-
verze in za glasbene Sole; cenik obsega tudi učila, tiskovine in pisarniške potrebščine za vse vrste šol.
Kulturna predavanja v goriškem okraju
Na razstavi slovenskega tiska, ki Je bila preteklo nedeljo odprta v Solkanu, ie ponazorjen tudi prispevek Trsta in Gorice o graditvi naše socialne kulture. Razstavo je organiziralo goriško zgodovinsko društvo v proslavo štiristoletnice slovenske knjige. V posebnem oddelku so razstavljeni Številni časopisi — od »Soče«, »Edinosti« do »Goriške straže« — ki so izhajali v Trstu m Gorici že v prejšnjem stoletju in P°* zneje po prvi svetovni vojni, dokler ni fašistična italijanska vlada skoraj popolnoma zatrla v teh krajih sleherno tiskano slovensko besedo Razstavljene so tudi razne slovenske knjige. kole-darji in brošure ki so izšle iz goriških in tržaških tiskarn Dobro je zastopan tudi partizanski tisk s posebnim poudarkom na Slovensko Primorje Razstava ima še posebej pomen d«nes. ko italijanski iredentizem zopet začenja dvigati glavo in v svojem nohlepu do tujem ozemlju skuša uveljavit! nekakšne svoje »pravice« do teh naših popolnoma slovanskih krajev.
Zanimivo razstavo, ki bo ostala odprta do 30 t. m-, je med drugimi obiskal tudi primorski rojak pisatelj Fr Bevk
Razstava slovenskega tiska v Solkanu
Štiristoletnico slovenske knjige bodo v goriškem okraju proslavili tudi s kulturnimi predavanji, ki Jih bodo priredili v raznih vaseh okrala vsega okrog 60. Prva predavanja so bila 18. t. m. Na njih se ljudstvo seznanja z zgodovino slovenske knjige in graditvijo naše nacionali.® kulture.
varna v Hrastniku, elektrarna in cementarna v Trbovljah ter papirnica v Radečah, 'so prav zadnji čas napredovala, posebno glede izboljšanja kakovosti in povečanja izbire izdelkov.
Število članov Osvobodilne fronte se je povečalo za 3 r/c, tako da je sedaj včlanjenih v io našo množično politično organizacijo 95 % vseh volivcev Rezultati pri zadnjih volitvah so vidni dokaz boljšega frontnega dela, k; ni ostalo brez vpliva tud; prj za-interesiranju množic za prostovoljno delo v korist skupnosti: o tem priča dovolj zgovorno 365.577 ur prostovoljnega dela, ki so ga opravili frontovci v letošnjem letu. Organizacija Antifašistične fronte žena s-e je izkazala ob novoletni jelki, na dan 8. marca, pri organiziranju mladinskih taborenj in pri prirejanju raznih predavanj. Odbor Antifašistične fronte žena je organiziral tudi 2 kuharska tečaja, in to v Zagorju, dalje trimesečni gospodinjski tečaj v Trbovljah in podobne tečaje v Kotredežu, Mlinšah, Kolovratu, Trojanah in drugod.
Ne oziraje se na to. da bi bili uspehi kulturno.umetniških društev, katerih je v okraju 16 lahko še boljši, zaslužijo ta društva vendarle vse priznanje. Vsa društva 'majo 47 odsekov, v katerih dela aktivno 939 članov. Želeti bi bilo le to. da postanejo vodilna sila v društvih tisti njen; člani, ki so člani Partije; s podrobnim in požrtvovalnim delom to ni nedosegljivo 2e imenovana društva so uprizorila v okrajhem merilu 77 gledaliških predstav in 25 koncertov, sodelovala oa so na 154 proslavah ter akademijah.
Eden izmed velikih uspehov Partije v Trboveljskem okraju je zgraditev Partijskega doma v Trbovljah. Čeprav ie biia zidava tega »loma sklenjena šele na zadnji partijski konferenci, so dela že tako napredovala, da bo dom že čez mesec dnj izročen svojemu namenu. Delovnj ljudje okraja so rovali za zgraditev doma svoj enodnevni zaslužek v znesku 2,696.000 diim, razen tega so opravili v ta namen okrog 13.000 prostovoljnih delovnih ur.
Po izvolitvi novega vodstva je sprejela IV. partijska konferenca v Trbovljah delovni program za prihodnje ieto ter poslala pozdravn; pismi CK KPJ in CK KPS.	S. S.
Tretjino škofjeloških klobukov
PovpraSevamje po Škofjeloških klobukih, znanih pod imenom »Sešir« ni v inozemstvu nič manjše, kakor je bilo lansko jesen. Tovarna sl je skozi vse leto obdržala svoje stare inozemske odjemalce. Resda se je nekoliko zmanjšal izvoz klobukov na Dansko in Svedsko< zato pa se je še povečal zlasti izvoz ženskih tulcev na Finsko ki je trenutno najboljši odjemalec škofjeloških klobukov.
V zadnjem času so iz škofjeloške tovarne, ki je lani izvozila za okrog 20 milijonov deviznih dinarjev, poslali nekaj svojh izdelkov tudi v Švico. Se posebej išče ta kolektiv stike z Za. hodno Nemčijo, ker bi potrebovali nekatere nove stroje, da bi lahko izdelovali predvsem širokokrajne moške klobuke, ki so zadnji čas po svetu vedno bolj v modi. Četudi v tovarni zasledujejo želje in modo v inozemstvu, takšnih klobukov ne morejo izdelovati ker nimajo potrebnih strojev. Tovarno klobukov v Škofji Loki čakajo v bližnji bodočnosti velike naloge. Klobuki, ki jih izdeluje podjetje »Proleter« iz Zrenjanina čedalje huje konkurirajo škofjeloškim. Kljub temu, da škofjeloška tovarna mnogo izvaža, ovirata njen napredek predvsem pomanjkanje dobrih strojev in surovin, ki jih mora uvažati, in sicer od zajčje dlake in barv, do gladilnega papirja in kož morskih psov, potrebnih za glajenje klobukov. Prav v zadnjem času so tovarni pošle vse surovine, ki so jih imeli na zalogi več kakor 10 let.
Gladilni papir uvažajo Iz Anglije. Kože morskih psov so pred vojno uvažali iz Španije in so jih imeli na zalogi še prav do nedavnega. Preiskusili so že kože morskih psov iz Jadrana, ki pa niso dobre. Morski psi z Atlantika imajo mnogo bolj utrjene in hrapave kože. Zajčjo dlako uvažajo predvsem iz Belgije, pa tudi iz Italije, od koder dobivajo s posredovanjem podjetja »Hempro« tudi barve, ki so žal za vse drugo bolj primerne kakor za barvanje klobukov. Zdi se, da tovarna klobukov v Škofji Loki od svojega izvoza nima kdo ve kakšnega dobička. Izvoz ji omogoča nakup surovin, ne pa tudi nabavo novih strojev in napredek, kakršnega bi bilo pričakovati.
Od proizvodnje v škofjeloški tovar, ni odpade ena tretjina na moške klobuke dve tretjini pa odpadeta na žen-ske tulce. Zenski tulci so v inozem. stvu v zadnjem času dosegli ceno do dva dolarja za kos Za svojo enome-
Nesreča v Volf ji dragi
V Volčji dragi na Primorskem ima zadružni sklad za mehanizacijo goriške-ga okraja svoje poslovne prostore in delavnice. Nedavno so začeli tamkaj graditi novo obsežno skladišče za gradbeni material in orodje. V torek zvečer, ko so zidarji zaključili dela na enem delu gradbišča, so delavci premaknili mešalec betona na drugi konec gradbišča, da bi prihodnji dan hitreje delali. Naslednje jutro, preden so začeli delati, so hoteli mešalec postaviti v pravilno lego. pri čemer se je do smrti ponesrečil zidar Anton Stepančič iz Renč. Ko je hotel z ročnim železnim dvigalom premakniti stroj, ga je ubil električni tok visoke napetosti.
Očividci pripovedujejo, da sta glavna povzročitelja nesreče burja in dež, a tudi neprevidnost delavcev, ki niso pregledali električne napeljave za pogon stroja. Električne žice. čeprav zavarovane z izolacijskim trakom so se namreč v burji drgnile ob robove stroja, tako da je prišlo do električnega stika s strojem ki je bil elektriziran Struja je ubila marljivega zidarja, ko se je ta dotakn.l stroja z železnim dvigalom
pokupijo v
sečno proizvodnjo potrebuje tovarna okrog 1000 kg zajčje in kunčje dlake, ki stane v inozemstvu 4 do 6 dolarjev za kilogram.
Marsikdo bi pričakoval, da bi zajčjo dlako za proizvodnjo škofjeloških klobukov lahko dobili doma. Za to je bilo napravljenih že več poizkusov. Na tovarniški ekonomiji na Osojah rede 300 zajcev. Računali so, da jih bodo celo okrog 3000, ki seveda zlepa ne bodo mogli kriti potreb škofjeloške tovarne, saj bi bilo treba za enomesečno proizvodnjo ubiti kar 25.000
zajcev, da bi dobili 1000 kg potrebne dlake.’ V tovarni klobukov so prišli celo do tega, da jih tistih nekaj sto kuncev stane celo več, kakor vse drugo gospodarstvo na ekonomiji in pravijo, da pri nas v Sloveniji ni mogoče zrediti toliko kuncev, kolikor jih potrebuje tovarna. V Belgiji kunce rede pač zaradi mesa, pri nas pa zato ni pravega zanimanja. Mnenja pa smo, da bi z boljšo organizacijo reje in zbiranja zajčjih in kunčjih kož v vsej državi lahko pretežni del potrebne surovine dobili doma.
S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA
ML0 LJUBLJANA
Včeraj so na seji Izvršilnega odbora Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani razpravljali o izvrševanju in rokih sklepov, ki jih je sprejela mestna skupščina na svojem VI. rednem zasedanju Največ perečih nn nujnih sklepov bodo izvršili oz. že izvršujejo na področju komunalnega gospodarstva, gradbeništva, trgovine in preskrbe posebno z ozimnicami, gostinstva, izgleda mesta, javnega reda, dalje socialnega skrbstva, zdravstva, šolstva in drugih področij.
Spričo naraščajočega osebnega prometa na ljubljanski železniški postaji in skrajno tesnih prostorov, zaradi česar trpi promet, nastajajo velike izgube časa s čakanjem in varnosti potnikov, sta Mestni ljudski odbor ter Direkcija za železnice v Ljubljani sklepala o najnujnejši ureditvi tega dosedaj najbolj zanemarjenega železniškega vozlišča. Ukrenila sta vse potrebno, da bi z manjšimi investicijskimi stroški uredili potniški promet na dostojni višini in ki bi jamčil za potrebno varnost. Strokovnjaki naj pripravijo tudi preureditev tirnih naprav zaradi nemotenega premika lokomotiv iz oziroma v kurilnico, kar sedaj ovira cestni promet na Tyrlevi cesti. Odstranili bodo barake, ki tako kazijo izgled na postaji, uredili peron, iz-
delali načrt za nov čelni kolodvor in v danih možnostih spravili v red vse prostore za večjo udobnost pomikov.
V zvezi z napori za lepši izgled glavnega mesta bodo restavrirali nekatere kulturne spomenike. Za ta dela so zadolžili Mestni muzej. Obnovili bodo med drugim tudi križevniško in frančiškansko cerkev, rimski zid, kužno znamenje, adaptirali kapelico na Kodeliie-vem gradu, nadaljevali dela na Misle-jevem portalu itd. Uredili bodo Cojzovo ulico s parkom, okolico novih stanovanjskih blokov, namestili cestarje za vzdrževanje makadamskih cest, popravili poti, steze in dohode na Grad itd. Vsa kopališča bodo dali javnosti v uporabo, zgradili dvoje javnih stranišč (na Ajdovščini in pri Zmajevem mostu).
Glede preskrbe z ozimnicami je določeno, da bodo mestna trgovska podjetja vskladiščila 250 do 300 vagonov krompirja za zimo. V kolikor bo manjkalo svežih zimskih jabolk, bodo zadružni skladi dobavili posušeno sadje, ker ga letos mnoge kmetijske zadruge suše.
Končno so sprejeli še nekatere sklepe s področja socialnega skrbstva In šolstva.
Zdravstvena služba v Hirskobistr iškem okraju
Na nedavnem sestanku zdravstvenih delavcev so pregledali uspehe in vsa prizadevanja zdravstvene službe v okraju, ki se je začela pravzaprav leta 1948, ko je okraj dobil dva zdravnika, pozneje pa medicinske sestre, dentiste, babice in naposled še patronažno sestro za pro-tituberkulozno službo. Ko je bil urejen zdravstveni center v Ilirski Bistrici, so oživele tudi terenske ambulante v Knežaku, Jelšanah in Podgradu, pozneje pa so bile odprte ambulante tudi v Zabičah, Pregarjah, Novokračinah in Slivju. Terenske ambulante vodijo medicinske sestre pod nadzorstvom zdravnikov, ki ambulante redno obiskujeta. Sestre opravljajo poleg preventivnega dela tudi kurativno zdravstveno službo.
Napredek zdravstvene službe je tudi v tem, da so bile poleg okrajne zobne ambulante v Ilirski Bistrici ustanovljene terenske zobne ambulante v Podgradu, Knežaku In Zabičah in da je bilo urejeno pošiljanje zdravil iz okrajne lekarne v oddaljene kraje. Pri organizaciji zdravstvene službe imata velike zasluge okrajni ljudski odbor in svet za ljudsko zdravstvo. Zdravstveni delavci se sestajajo redno po enkrat na mesec.
Zdravstvene razmere v okraju so se zboljšale. Razen influence in oslovskega kašlja letos ni bilo večjih epidemij. Letos tu^i ni bilo nobenega primera me-litensisa. ki je bil nekdaj v tem okraju reden pojav. Umrljivost dojenčkov, ki je bila pred leti v okraju najvišja (21*/o), se je bila letos znižala na 12#/o.
Tečaji PLZ so bili pod vodstvom zdravnika dr. Remica redni in z uspehom so jih končali vsi tečajniki. Okraj je nek-
N/ Sim naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino sporočamo,
DA JIM Od 27. SEPTEMBRA DALJE LISTA NE BOMO VEC POŠILJALI. PONOVNO JIM GA BOMO ZACELI, CE BODO PLAČALI ZAOSTANEK IN NAROČNINO VSAJ ZA DVA MESECA VNAPREJ. — UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA.
daj veljal v pogledu zdravstvene alužbe
za zelo težavnega, to mnenje pa sta ovrgla zdravnika dr. Ivan Kastelic in dr. Miloš Remic, ki sta v 4 letih dosegla že prav lepe uspehe. Za dva zdravnika pa je okraj prevelik in bi bil nujno potreben tretji zdravnik za okolico Podgrada. Prav tako bi bilo treba namestiti tudi sanitarnega tehnika na higienski postaji, nezasedena pa sta dva babiška okoliša in za 2 babici, ki bosta kmalu upokojeni, bi bilo potrebno nadomestilo Svet za zdravstvo pri vladi pozna vse te probleme in pričakuje prebivalstvo okraja, da bo ob zaključku medicinskih šol poslal v okraj najpotrebnejše zdravstvene delavce.
Zasavje prosi za dijaški vlak
Prebivalci Litije in vsega Zasavia so že večkrat prosili za uvedbo posebnega dijaškega vlaka, ki je bil v prometu pred vojno, ko v ljubljanskih šolah še ni bilo toliko zasavskih dijakov kot sedaj. Ta diijaški vlak naj bi prihajal v Ljubljano ob pol 8. uri zjutraj. Sedanji vozni red bi se dal tako spremeniti, da bi sedanj) vlak, ki prihaja v Ljubljano nekaj minut po 8. uri, odpremili pol ure prej. Po sedanjem voznem redu prihajata v Ljubljano kar dva vlaka, in sicer ob četrt na 9 in ob pol 10 uri, torej v teku ene ure kar dva vlaka, ki pa za naše dijake na tej progi ne prihajata več v poštev, ker sta prepozna. Zato pa morajo dijaki vsak dan na vlak že ob 5. uri zjutraj in pridejo tako v Ljubljano podrugo uro pred začetkom pouka.
Prebivalci Litije in Zasavja upajo, da bo ta prošnja upoštevana na konferenci, ki bo v četrtek pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Dnevne vesti
KOLEDAR
Sreda, 26. septembra: Justa, Stojslava. Četrtek, 27. septembra: Radomira, Koz-
ma, Damijan.
SPOMINSKI DNEVI
26. IX. 1371. — Ob reki Marici uničena v bojih s Turki srbska vojska.
26. IX. 1941. — Veliko posvetovanje voditeljev partizanskih odredov. Konferenci na Stolicah je predsedoval tov. Tito. Iz Slovenije sta se udeležila posveta tov. Miha Marinko in Franc Leskošek 26. IX. 1947. — Začetek II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije.
Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince na predavanje prof. dr. H. S. Kooraka iz Chicaga o temi: »Glej, kako uho sliši«. (Optična analiza fiziologije in patologije ušesa). Predavanje, spremljano s filmom, bo v sredo 26. septembra ob 19 v predavalnici Interne klinike.	2660-n
Za Putnikov trodnevni avtobusni izlet na Plitvička jezera je na razpolago še nekaj mest. Prijave do petka v poslovalnici Ljubljana.	2662-n
Putnik priredi v nedeljo izlet v Opatijo. — Prijave v poslovalnici Putnika v Ljubljani.	2663-n
Plesni odsek SKUD Tine Rožanc, Ljubljana, obvešča svoje Člane, da se prično redne vaje folklorne skupine v sredo dne 26. septembra ob 20 v Domu železničarjev, Masarykova 3. Vabimo nove člane, ljubitelje folklore.	2646-n
V kavarni Nebotičnik vsako sredo koncert ciganske kapele od 18 do 22 .	2664-n
SSD »Slovan« ima «vojo izredno skupščino v četrtek 27. t. m. ob 19 Ob Ljubljanici 29. Vabimo vse člane in prijatelje Športa v Mostah.	2667-n
Uprava podjetja »Jugopetrol« obvešča vse cenjene odjemalce, da bodo poslovalnice Jugopetrol Postojna, Ajdovščina. Kočevje. Novo mesto, Brežice, Ptuj. Murska Sobota, Dravograd dne 1. oktobra t. L, poslovalnice Ljubljana, Zalog, Maribor in Celje pa dne 1., 2. in 3. oktobra zaprte zaradi inventure. — Bencin — nafta se bo lahko dobila v teh dneh samo na črpalkah in preprodajalcih. — Uprava podjetja »Jugopetrol«. 2668-n
Gledališče
ŠENTVIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota, 29. septembra ob 20: komedija »Dva ducata rdečih vrtnic«.
Nedelja. 30. septembra ob 16 in 20: komedija »Dva ducata rdečih vrtnic«. «-Predprodaja vstopnic od četrtka dalje vsak dan ob 16—19 pri gledališki blagajni.	2665“n
Kino
SPORED ZA SREDO poročila:	5.13, 6.00, 1230, 35.00, 19.00,
22.00 In 23.55/ - 5 00 Jutranji pozdrav
5	25 Veseli zvoki 5 50 Jutranja telovadba
6	15—7 00 Slovenske narodne in umetne pesmi 12 00 Poslušajmo orkester Donald Voorhees 12 40 Zabavna glasba, vmes objave 13 00 Iz predalov pionirskega uredništva 13 20 Igra Kmečki trio vmes poje slovenske narodne In umetne pesmi kvintet »Niko Štritof«. 14.00 Dr. jakobina
Zupančič. Nega dojenčka do prvega leta 14.10 Skladbe Vitezslava Novaka in Josefa Suka igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. 14.40 Polke in mazurke. 15 10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave. 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Lojze Maruško: Fran Levstik. 18 00 Igrajo harmonikarji Jacksons 18.25 Novi gospodarski ukrepi in življenjski standard. 18.40 Dela francoskih skladateljev igra pianist Marjan Lipovšek. 19.15 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. 19.40 Dr. Ing. Maks Samec: Pot do Jugoslovanskega metalurškega koksa. 20.00 Ce želite biti kritik .	. 20.45 Heinrich von Kleist:
Razbiti vrč (slušna igra). 22.15 Kaj bo Jutri na sporedu. 22.30 Vedra solistična glasba (na valovih 202,1 in 212,4 m). Oddaja za inozemstvo na valu 327,1 m: 22.30 Oddaja v nemščini. 22.45 Oddaja v italijanščini 23 00 Jugoslovanska zborovska in orkestralna glasba. 24.00 Zaključek oddaje.
Radio
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameri-
ški barvni film: »Lassi se vraća«. Kratki film: Obzornik 53. Predstave ob
16.15.	18.15 in 20.15.
KINO »MOSKVA«: ameriški film: »Morja široka cesta« Brez žurnala. Predstave ob 16 15, 18.15 in 20.15.
KINO »SLOGA«: angleški film: »Trgovina s starinami«. Kratki film: Filmske novosti 37. Predstave ob 16.15, 18.15 in
20.15.	Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 dalje.
KINO »TIVOLI«: angleški film: »Trgovina s starinami«. Kratki film: Črnogorski mesečnik 13. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
LETNI — »DOM LJUDSKE MILICE«; ameriški film »Morja široka cesta«. — Tednik.
KINO »TRIGLAV«: premiera ameriškega filma »Key Largo«. Filmske novosti 36. Predstave ob 18 in 20.
KINO »SISKA«:	premiera ameriškega
filma »Key Largo«. Kratki film Alarm. KINO »VEVČE«, ameriški film »Guliver-Jevo potovanje«. Kratki film: Bombaž.
Šolstvo
Vpisovanje zamudnikov v Glasbeno šolo pri SKUD »Jože Moškric« bo od 28. do 29. t. m. med 17 ln 18 v palači Grafiki, IV. nadstropje. — Uprava.	2666-n
Preskrba
GLAVNA UPRAVA ZA TRGOVINO IN PRESKRBO
obvešča potrošnike ln maloprodajno mrežo, da se zaradi tromesečnega popisa blaga prodaja prehranbenih predmetov zagotovljene preskrbe zaključi z 28 septembrom 1951.
Isto velja tudi za poaebno trgovsko mrežo (VTP, MINOT ltd.).
Trgovska mreža prejme glede inventure dodatna navodila.
Iz pisarne GUTP.
Obvestila
DAJALCI KRVI
Nujno prosimo dajalce krvi krvne skupine A in AB, da se javijo v Zavodu za transfuzijo v Ljubljani zaradi odvzema krvi v sredo in Četrtek, prav tako naj se
Sveže kvalitetno
ZELJE
v neomejenih količinah kupujemo in plačamo po dnevnih cenah — danes din 4. franko Vlnocet.
Naslov za vagonske pošiljke: Vino-cet, industrijski tir, železniška postaja Vič.
Industrijsko podjetje Vlnocet, tovarna za kis In predelavo poljskih pridelkov, Ljubljana, Viška cesta 60.
3248-a
javijo tudi ostale skupine in novi dajalci. Prijave od 7. do 8.30. — Odvzem krvi: od 21. do 50. leta na tri mesece, od 50. do 60. leta na štiri mesece. Na dan prijave ne zauživajte mastnih jedi, niti zajtrkujte mleka, mlečne kave (lahko čaj, črno kavo, kruh).
SEJEM ZA PLEMENSKO IN KLAVNO
ŽIVINO TEK PRAŠIČE V NOVI VASI
NA BLOKAH
V soboto 29. septembra bo v Novi vasi na Blokah običajen sejem za plemensko in klavno živino ter prašiče.
Vse prodajalce živine in prašičev, kakor tudi kupce vabimo na sejem., kjer bodo lahko živino prodali ali zamenjali. 3271-a	KLO NOVA VAS.
Krajevni odbor Zveze borcev Velenje opozarja že danes na VELIKO TOMBOLO,
ki bo 30. septembra po prihodu popoldanskega vlaka v Velenju v korist spomenika padlim vojnim žrtvam. — Med dobitki: dva konja, telička, ovca, spalnica, radijski aparat, moško kolo, železni štedilnik, lončena peč, peč na žagovino, plug, premog, les, usnje in več drugih dobitkov. — Po tomboli vrtna veselica.
Kupujte tombolske karte, ki so v predprodaji v bližnjih ln daljnih krajih po trgovinah ln trafikah. — Karte po 30 din. — Zveza z vlaki na obe strani ugodna 1	3270-
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Obveščamo vse upnike ln dolžnike, da sta prešle v likvidacijo Kmetijska zadruga z o. J. Sejane!, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu in Kmetijska zadruga z o. j. Trnovci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Pozivamo vse dolžnike, da takoj poravnajo svoje dolgove, upniki pa dostavijo najpozneje do 30. oktobra 1951 svoje terjatve. — Terjatve, dospele po tem roku, ne bomo upoštevali. — Likvadacijski odbor.	3268-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Na podlagi odločbe KLO Gradišče OLO Gorica št. .191-51 z dne 20. junija 1951 preide krajevna gostilna Gradišče v likvidacijo dne 15. oktobra 1951. Zaradi tega pozivamo vse upnike, da priglase svoje terjatve, dolžnike pa, da poravnajo svoje obveznosti do roka likvidacije. S268-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Pozivamo upnike ln dolžnike, da prijavijo svoje terjatve ln zahteve Industrijskemu magazinu Tovarne dokumentnega
Maribor bo letos dobro preskrbljen z zimskimi
zalogami živil
Mariborsko podjetje »Hrana« je zelo dvignilo promet z živili po prostih cenah. Razen špecerije prodaja to podjetje tudi mesne izdelke. Skupaj s poslovalnicami Potrošniške za. druge in s »Povrtnino« bodo prodali svojim potrošnikom 500 vagonov krompirja, ki ga kupujejo v maribor-skem-okoliškem radgonskem in ptujskem okraju. Lani je potreboval Maribor za zimo 600 vagonov krompirja, letos, ko je več drugih živil na razpolago, pa so ga potrošniki naročili manj. Krompir bo po 8 do 10 din. Velikega pomena so za zniževanje cen na trgu vagonske nabave zelja, ki ga prodaja »Povrtnina« po 8 din, medtem ko stane na trgu pri privatnih kmetih 20 dfin. V južnih ■republikah kupuje »Povrtnina« tudi čebulo, ki je proda vsak dan po 1 vagon. Dnevni pro. met 6 do 10 vagonov sadja in zelenjave ni pri »Povrtnini« nič posebnega.
Za zimsko zalogo bodo mestna trgovska podjetja z živili vskladiščila 100 vagonov jabolk, 50 vagonov krompirja. prav toliko zelja in čebule in po 50 vagonov ostalih živil. S temi zalogami bodo spomladi lahko usneš-no vplivali na cene in na mariborski živilski trg. Jabolka bodo prišlo iz celjskega in poljčanskega okraja večje količine pa bodo kupili tudi v Srbiji.	M. S.
Spoštujmo spomin padlih borcev
V tolminskem drevoredu sta 24. Januarja 1944 padla dva partizanska borca, Slovenec Albin Rejec in Italijan Bruno Moretti. Kakor v boju, tako sta tudi s skupno smrtjo dokazala, da tedaj slovensko - italijansko bratstvo ni bila prazna beseda. Na mestu, kjer sta padla, so Tolminci po osvoboditvi pritrdili na bližnje drevo leseno tablo v spomin na ta dogodek. Tabla pa je danes že preperela, črke so zbledele in kmalu se ne bo dalo več brati, kaj je na tabli napisano.
Ali ta dva borca res ne zaslužita lepšega, dostopnejšega spomenika? Mislimo, da bi bilo treba na tem mestu postaviti spominsko ploščo, ki bi jo lahko vzidali na proč.elje bližnje hiše. Naj razmišlja o tem organizacija Zveze borcev!
Velik uspeh prve filatelistične razstave v Ptuju
Filatelistično društvo v Ptuju Je priredilo med II. okrajno gospodarsko razstavo svojo prvo filatelistično razstavo v »Mladiki«, ki je bila odprta od 2. do 16. t. m Razstavljene so bile kompletne zbirke znamk nekdanje Jugoslavije, potem znamke okupirane Srbije, Hrvatske, Crne gore in »Ljubljanske pokrajine« in še druge izdaje znamk iz države ln inozemstva Da je razstava dosegla svoj propagandni namen, je dokazal njen obisk. V 14 dneh jo je obiskalo nad 80.000 ljudi, kar je vsekakor rekordno število. Prišli so tudi delegati filatelističnih društev iz drugih republik ter pohvalno ocenili razstavo. Pismeno priznanje Je poslala Filatelističnemu društvu ocenjevalna komisija gospodarske razstave. — A. R.
ln kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu, ker je magazin prešel v likvidacijo. Prijave naj se izvršijo v roku 30 dni po dnevu objave. — Likvidacijska komisija.	3267-a
RAZPIS
Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije pripravlja enotedenski seminar »O sodobnih gospodarskih vprašanjih pri nas« za vse bivše gojence sindikalne šoie pri Centralnem odboru Zveze sindikatov za Jugoslavijo in sindikalne šole pri Glavnem odboru Zveze sindikatov za Slovenijo. Seminar bo sredi novembra t. 1. v Dvorski vasi pri Radovljici na Gorenjskem. Vsi absolventi omenjenih sindikalnih šoi, izjemoma pa tudi tisti odborniki sindikalnih organizacij, ki sicer teh šol niso obiskovali, pa so sicer proučevali gospodarska vprašanja in sedaj žele sodelovati v razpravah na seminarju, naj se pismeno ali osebno prijavijo do 15. oktobra t. 1. pri Tajništvu Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo V prijavah naj kandidati navedejo naslednje podatke: ime in priimek, katero izmed obeh šol je obiskoval in kdaj (če ni bil slušatelj sindikalne šole, pa naj navede, kako je sicer proučeval gospodarska vprašanja), uspeh, ki ga je kandidat dosegel v šoli, kraj sedanjega prebivališča in sedanja zaposlitev in eventualno odgovornost v vodstvu sindikalne organizacije. Kandidati si morajo za čas seminarja izposlovati pri vodstvu podjetja ali ustanove, v kateri so zaposleni, enotedenski brezplačni dopust. Tajništvo Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo pa Jim bo za čas seminarja povrnilo izgubo na zaslužku, potne stroške iz kraja bivanja do Radovljice in nazaj. Vsi slušatelji bodo imeli tudi za čas seminarja brezplačno stanovanje in hrano v Dvorski vasi. Tajništvo Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo bo one prijavljene tovariše, ki izpolnjujejo temeljne pogoje za sprejem v seminar, pravočasno, najkasneje pa do 31. oktobra obvestilo podrobneje glede pričetka seminarja in podobno. Vabimo vse gojence omenjenih sindikalnih šol. da se v čim večjem številu odzovejo temu pozivu!
OPOZORILO!
Opozarjamo vse upnike, ki imajo še neporavnane račune pri okrajnem gostinskem podjetju »Planinka« v Kamniku, da ponovno sporočijo navedenemu podjetju predmetne akte najpozneje do dne 1. oktobra 1951. Vse poznejše reklamacije ne bomo upoštevali. — Uprava. 2661-n
IZPITNE KOMISIJE (Popravek)
V	včerajšnjem obvestilu »Izpitne komisije« Glavne direkcije tekstilne industrije LRS, Ljubljana, se morata 2. In 3. točka glasiti takole:
Izpitne komisije so imenovane:
2.	pri tovarni nogavic Ljubljana-Savlje za poklic: pletilec.
3.	pri Industrijski tekstilni šoli v Mariboru za nazive: predilec bombaža, predi-lec mikane volne, predilec česane volne, tkalec (bombaža, volne in svile), apreter bombaža in svile, apreter volne, barvar. belllec. Izdelovalec konfekcijske obleke, izdelovalec konfekcijskega perila, izdelovalec konfekcijske trikotaže.
ZALOŽBA »URADNEGA LISTA LRS. opozarja da je izšla Zbirka predpisov o vojaških vojnih invalidih, s pojasnili k posameznim predpisom, ki urejajo pravice Invalidskim koristnikom . Praktični priročnik bo poleg neposredno prizadetih 'nteresentov v pomoč tudi vsem organom socialnega skrbstva in Zveze vojaških vojnih invalidov pri urejanju pravic prizadetim. Knjiga, ki ima na koncu tudi uporabne obrazce, obsega 140 strani. Dobi se za ceno 50 din v naši založbi, Ljubljana, Gajeva ulica 5, poštni preda' 336
V	naš! založbi sta izšli dve pomembni brošuri, ki sta nepogrešljiv pripomoček pri pripravah za strokovne izpite, in sicer:
Gospodarsko računstvo. Priročnik za strokovne Izpite Strani 135. cena 160 din Vsebuje glavne pojme o številih, o valutah. merah m utežih. dalje osnovne računske operacije, pojme o ulomkih in računanje z njimi, računanje z mnogo-imensklml števili, sklepne račune, v*-
na Vršiču
Planinsko slavi©
Tičarjev dom na Vršiču
Planinsko društvo na Jesenicah bo v soboto 6. oktobra zvečer proslavilo^ 40-letnico Tičarjevega doma na Vršiču» Vabljeni so vsi ljubitelji lepega Vršiča, da proslavimo spomin na dr. Tičarja, bivšega zdravnika v Kranjski gori, ki je bil velik mecen in borec za naše lepe gore pred vsiljivim germanizmom v stari Avstriji. Kakor se je trudil Jakob Aljaž, da nemški šovinisti niso zavzeli s planinskimi kočami našega Triglava, dali dohodom v gore z napisnimi tablicami nemške podobe, tako je vodil borbo na Vršiču ur. Tičar. Nemški »Alpenverein« je postavil leta 1901 Vossovo, sedanjo Erjavčevo kočo na Vršiču kot del ponemčenega mostu Berlin—Jadran. Dr. Tičar je z zavednimi Kranjskogorci zgradil kot protiutež močno slovensko trdnjavo leta 1911, Tičarjev dom. PTed 40 leti so slovenski planinci navdušeno proslavljali otvoritev prve planinske postojanke na sedlu Vršiča. Naša dolžnost je, da se hvaležno spomnimo naših prednikov in tistih časov, ko so v težkih razmerah gradili planinske koče, ki
Velika predrznost in še večja smola žeparja
Ko Je bila nedavno po konjskih dirkah v Kranju na železniški postaji velika gneča, se je med ljudi, ki so se rinili v vagone, vrinil tudi žeparski strokovnjak. ki je zelo spretno igral razburjenega in veselo razpoloženega potnika-Zgodilo pa se )e, da se je oklenil nekega soseda, a ko se je ta otresel nadležnega objema in je nadležneža prijel za roko. je ves presenečen opazil v njej svojo — listnico. Ko mu jo je hotel iztrgati. je posegel vmes miličnik, ki je žeparja in ukradenca porinil v vlak-Zasačeni tat pa je hotel skočiti iz vagona, a ko so ga še pravočasno zgrabili, so iz njegovih žepov padale listnice, ki jih v gneči pokradel.
V Ljubljani so na poverjeništvu za notranje zadeve spoznali v njem znanega tatu Antona Vančka iz 2abjeka pri Slovenski Bistrici. Vanček je letos meseca maja pobegnil iz zapora. Organi poverjeništva pa so zajeli tudi nekega 16 letnega žeparja, ki je na železniški postaji v Litiji nekomu ukradel 3000 din in okoli 3600 bonov, na postaji v Ljubljani pa 5000 din in 3500 bonov. Tatvine seveda ni mogel tajiti, noče pa povedati. komu je to ukradel. Zato naj se oškodovanci sgmi javijo na poverjeništvu za notranje zadeve.
nam še danes nudijo prijetno bivanje na gorah.
ličarjevemu domu ni bila sreča naklonjena. Komaj 4 leta je nudil streho slovenskim planincem. Leta 1915, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, ga je zasedla avstrijska vojska. Takrat je postal Vršič vojno zaledje in je pri gradnji nove ceste na Vršič umiralo od gladu in pod plazovi na stotine ruskih vojnih ujetnikov. Leta 1919 so se ga polastili italijanski graničarji. Spet je rešil dom na Vršiču dr. Tičar, da ni prišel v tuje roke. Sele po 26 letih je zopet lahko sprejemal slovenske planince pod svojo streho.
Pridite dne 6. oktobra 1951 v obilnem številu, da boste slišali zgodovino Vršiča in obudimo stare spomine na znamenito sedlo v osrčju Prisojnika in Mojstrovke, ki je nekdaj ločila Kranjce od Primorcev, danes pa je zvezano z lepo gorsko cesto in služi kot lep in najbližji prehod v krasno Soško dolino in naprej k našim bratom Primorcem. ab-j
'/? ttaših kra*er
Tolmin. Sindikat jeseniških metalurgov je priredil zadnjo nedeljo množični izlet kovinarjev iz Jesenic in Javornika v Tolmin. Izlet, ki je bil združen s pros’.avo ’ 4. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, je imel namen zbližali tolminske kmete z gorenjskimi kovinarji, ki so jih nad 25 let ločile krivične meje. Izleta v Tolmin se je udeležilo nad 500 kovinarjev. Pri Sv. Luciji so sestavili povorko, ki je krenila proti Tolminu. V sprevodu je igrala Kovinarska godba na pihala z Jesenic in Javornika. V Tolminu je kovinarje pozdravil sekretar mestnega komiteja Partije in zastopnik vojske, Tolmince pa je pozdravil predsednik mestnega ljudskega odbora z Jesenic. Godbi na pihala z Jesenic in Javornika sta v dveh krajih priredili koncert, ki je privabil mnogo domačinov iz mesta in okodice.	S.
Ureia uredniški odboi Odg urednik Sergej Vošnjak Lastnik Osvobodilna rronta Slovenije Uredništvo in uprava Liubljana. Knafljeva ulica št I, telefon 55-2? do 55-26 Uprava za Ljubljano telefon 24-63 Inseratni oddelek telefon 38-96 Poštni predal 29. Tekoč! račun NB fioi-90321-	- Ti-
skalna »Slovenskega poročevalca* v Liubljant. Mesečna naročnina 120 i*1n.	. Poštnina oiačana v gotovini»
Vsem interesentom sporočamo, da lahko takoj dobavimo vagonske količine
CEMENTA
(SIVO APNO)
j Sivo apno popolnoma nadomešča pravi cement. Na željo kupcev do. stavimo pojasnilo o uporabi. — Ce. na 9000 din za tono franko nakla. dalna postaja. — Dobavo izvršimo v vrečah, ki jih kupec lahko vrne.
Pohitite z naročili, dokler traja zaloga.
■ŽELEZNINA«,
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 2
3254-a
rlžne ln povprečne račune, razdelilne in zmesne račune, procentne in promilne ter obrestne račune z nazornimi primeri za vsakdanjo prakso so tudi opremljena poglavja o diskontu menic in deviz. o efektih, tekočih računih (konto-korentih) m o lesnih računih Na koncu so dodani rezultati k posameznim nalogam tako da bo vsa snov zelo koristen pripomoček vsem .poslovnim ljudem. k1 naj s skrbnim in natančnim računanjem orispevajo k gospodarskemu napredku države
O temeljih družbene ln državne ureditve v novi Jugoslaviji. Strani 415. cena 140 din BroSura vsebuje med drugim bogato gradivo lz Izpitnega predmeta • Ustava tn temeljni zakoni«, zato jo priporočamo ne ie posameznikom, temveč tud! podjetjem uradom ln ustanovam pa tudi drugim organizacijam, ki so dolžne poskrbeti da bodo njihovi uslužbenci o pravem času opravili strokovni zpit
•
Državna gospodarska podjetja, zavode. urade ln druge interesente opozarjamo na knjige ki )lh imamo še v zalogi:
Splošni register predpisov za leto 1950.
vsebuje vse predpise, objavljene v letu 1950 v Uradnem listu FLRJ. Uradnem istu LRS. Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Vestniku urada za cene pri predsedstvu vlade LRS In Finančnem zborniku Obseg 320 strani cena 120 din
Splošni register predpisov za leto 1949 Strem 35« "ena v trde platnice vezani knjigi 55 din.
Splošni register predpisov za leta 1945 do 1947. Strani 458. cena 60 din.
Iznajr.iteljska delavnost ln njena ureditev v naši državi (Dr Stojan Pretnar) Strani 140. cena 52 din
Politična ekonomija. Gradivo za strokovne izpite Strani 296. cena za ustanove z naročili nad 20 Izvodov 40 din. za posamezne Izvode 50 din
Zakon o obrtništvu s statutom za obrtne zbornice v LRS Strani 88. cena 20 din
Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, s komentarjem tn pregledom posameznih obdobij (Dr Makso Snu-derl i Strani 240. cena za broširan izvod 56 din vezano v polplatno 78 din. v celo olatno 90 din
Vse te knllge se naročajo na naslov Uradni list LRS. Ljubljana, poštni predal 338. dobe se pa tudi po knjigarnah Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS«.
707-a
ELEKTRO-RADIO DELAVNICA
FRANJO ROJS
PTUJ. LACKOVA CESTA ST. 11
(Beli križ)
sprejema v popravilo električne predmete, kakor tudi radijske sprejemnike vseh vrst.
3226-a
MALI OGLASI
KRAJEVNO SEDLARSTVO PREVALJE sprejme takoj na delo sedlarsko-tapet-niškega pomočnika. Ugodni plačilni pogoji.	9906-1
TRSTIKO in bakulo najboljše kvalitete nudi v vsaki količini po znatno znižanih cenah »Mestno tesarstvo«, Ljubljana, Ižanska cesta št. 18, telefon številka 53-60.	9946-4
POLTOVORNI AVTO kupimo ali zamenjamo za smrekove deske. Ponudbe pod Enotonski na ogl. odd. 10002-5 ANALITSKO TEHTNICO 100 g in laboratorijsko tehtnico 100 g novi (20:000 in 7000) prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP,	1G003-4
ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v Beogradu za enako v Ljubljani. Informacije pri Runexim, Ljubljana, Gajeva 3-1.	9999-9
UBOGi FANTEK je izgubil rjavo žametasto jopico od St. Viaa do pol hnoa Šmarne gore. Poštenega najditelja prosi, naj jo vrne na posu St. Vid. iMoo-lO STROJEPISJA se hitro naučite po desetprstni metodi. Ponudbe pod »Hitrost« na oglasni oddelek.	9957-2
SOBO, opremljeno ali prazno, v Ljubljani išče inteligent, ki je večkrat odsoten. Ponudbe pod »Novinar« na ogl. oddelek.	10052-9
ZIMNICI za dve postelji, več krožn.Kov, stole, dve odeji prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	l0u74-4
KERAMIČNE PLOSCICE, bele češke, — prodam. Pisati na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Trg Republike 5, številka 1393.	9786-4
PRODAM 3,20 m črnega KAMGARNA. — Naslov v oglasnem oddelku. 10076-4 IZGUBLJENO sindikalno izkaznico številka 73952 na ime Vogrič Marija, Gladeč št. 67, Litija, preklicujem za neveljavno.	1007/-11
FRIZERJI! Prodam aparat za uajne kodre. Frizer Secerov, Marioor rvxuxj-ska cesta 63.	100. a-4
BR1VSKO-FRIZERSKA POMOCNICa zeli zaposlitve v dravograjskem Okraju; najraje v Prevaljah. Nasiov v oglasnem oddelku.	10uou-l
Umrli
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nas je v Puiju 15. t. m. nenadoma zapustil tov. Matej MluAutviC, železniški uradnik v pokoju. Zamjoče rodbine Mihaijevič, Grakauč in t-u-ček.	3266-a
Sindikalna podružnica pri Okrajnin sodiščih za mesto Ljubljano in okouco javlja žalostno vest, da je po kratki boitznl umrla naša vestna in tiha ADELA FAGANEL, sodna uslužbenka. Priljubljeno tovarišico bomo ohranili v najlepšem spominu. — Ljubljana, dne 25. septembra 1951.	3280-a
Umrla je naša srčno dobra mama, stara mama, sestra, tašča in teta REZI LE-XANDEK. Pogreb bo 27. septembra ob 17 z Zal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče. — Ljubljana, Graz, 25. septembra. — Žalujoči otroci: Pepi, Lina, Krista por. Levičnik, Avgust Levičnik, zet, Krista in Sašo. vnuka, rodbine Dachs in Schaffer.
Umrl nam je naš dobri oče, stari oče, brat in stric IVAN SEVER v starosti 92 let. Pogreb bo v četrtek 27. septembra 1951 ob 15.30 izpred hiše žalosti. Viška 18, na pokopališče na Viču. — Ljubljana, Sisek, 25. septembra 1951. — Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo.
Umrla je naša ljubljena sestra, svakinja in teta ADELA FAGANEL, uradnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. Pogreb bo v četrtek 27. t. m. ob 16.30 izpred kapelice sv. Frančiška na Zalah. — Žalujoči: sestre, brat, svakinja, nečaki ln nečakinji.
Umrla je v 84. letu starosti po dolgotrajnem trpljenju moja ljubljena žena, teta, stara teta IVANA TURK-DOLINAR, učiteljica v pokoju. Pokopali jo bomo v sredo 26. septembra ob 17 z Zal. iz mrliške vežice sv. Krištofa. — Ljubljana,
25.	septembra. — Žalujoči mož Hiigon, družina Wolf.
Dotrpela je naša ljubljena, dobra mama ROZALIJA TAVZES roj. VIDMAR,
vdova po notarju Pogreb bo v sredo
26.	septembra ob 16.30 z Zal, iz mrliške vežice sv. Andreja. — Ljubljana. 25. septembra 1951. — Žalujoče rodbine: Tavzes, ing. Wolf. Vidmar.
UKREPI ZA PRESKRBO V MESECU OKTOBRU
Odredba predsednika Gospodarskega sveta FLRJ o denarnih bonih
Predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ je izdal odredbo o izdajanju denarnih bonov potrošnikom v zagotovljeni preskrbi.
Na podlagi te odredbe bodo dobili potrošniki, ki imajo na dan uveljavljenja te odredbe pravico do zagotovljene preskrbe, namesto potrošnih nakaznic za hrano in milo določen znesek denarnih bonov za nakup živil (kruha, sladkorja, maščob, kakava in riža) ter mila v prosti prodaji z 80-od-stotnim popustom.
Potrošniki imajo pravico do denarnih bonov za tiste predmete, za katere bi po dosedanjih predpisih o zagotovljeni preskrbi dobili potrošne nakaznice.
Preskrba s kurivom bo izvedena za potrošnike, navedene v prvi točki te odredbe, na dosedanji način.
Pridelovalci industrijskih rastlin pridelka 1951, ki so si po dosedanjih predpisih pridobili pravico do nakupa določenih količin žita v trgovini po vezanih cenah, bodo te količine žita kupovali po uveljavljenju te odredbe IX) cenah, ki jih bo posebej predpisal predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ v sporazumu z ministrom za finance FLRJ.
Predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ bo v sporazumu z ministrom za finance vlade FLRJ določil znesek denarnih bonov, ki jih bodo dobile posamezne kategorije potrošnikov za nakup živil in mila v prosti predaji s popustom.
Ta odredba začne veljati 1. okt. 1951.
Koliko denarnih bonov dobe potrošniki
Predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ je v soglasju z ministrom za finance FLRJ na podlagi odredbe o izdajanju denarnih bonov potrošnikom v zagotovljeni preskrbi, izdal rešitev c znesku denarnih bonov, ki jih bodo dobili potrošniki za nakup živil in mila v prosti prodaji.
I.	Posamezne kategorije potrošnikov v zagotovljeni preskrbi bodo dobile za živila in milo naslednje količine denarnih bonov:
a) živila:
Potrošna ir.es. znesek den. živ. bonov
kategorija	kruh
R-la-jam	185
R-gozdni	185
R-la	155
R-lb	135
RZ-1	155
R-l, RS-1	130
R-2a	110
RZ-2	135
R-2, RS-2	90
R-3. RS-3	75
Po, So-1. So-2	55
D-l	55
D-2	60
D-3	65
R-u	10
Dojilje	20
B	10
T	—
ladk. mast kakao riž
95	95		
80	95		
80	95		
65	90		
80	95		
60	75		
60	70		
65	90		
50	70		
50	60		
40	40		
60	25	20	50
60	40	50	40
60	50	70	25
50	50		
25	30		
60	30		
80	30		
b) Da bi se nadoknadite razlike med
cenami, po katerih so potrošniki kupovali živila na nakaznice v zagotovljeni preskrbi, in cenami, po katerih bodo te predmete kupovali v prosti prodaji z 80” » popusta, bo dobil vsak potrošnik v zagotovljeni' preskrbi za živila poleg zneska pod a) točka 1. te odredbe še 15 dinarjev denarnih bonov za prehrano.
c)	Milo. Vse kategorije potrošnikov (IR. IG in ID) v zagotovljeni preskrbi z industrijskimi izdelki bodo dobivale mesečno 15 dinarjev industrijskih denarnih bonov za nakup mila v prosti prodaji s popustom.
V zneskih pod a) in b) prve točke te odredbe niso vračunani zneski denarnih živilskih bonov za meso, do katerih imajo potrošniki pravico po rešitvi o izdajanju in načinu uporabe bonov za nakup živilskih predmetov s popustom (Ur. list FLRJ št. 23 51).
II. T.a rešitev bo začela veljati od
1.	oktobra 1951.
Sporočilo Sveta za blagovni promet vlade FLRJ
Po odredbi gospodarskega sveta vlade FLRJ bodo potrošniki, ki imajo pravico do zagotovljene preskrbe, prejeli
1.	oktobra namesto živilskih nakaznic za prehrano denarne bone. na katere bodo kupovali živila v prosti prodaji z 80% popusta. Potemtakem bo vsa
količina živil, ki je bila doslej v prodaji na nakaznice za zagotovljeno preskrbo (k’ i, moka, maščoba, sladkor, kakavni izdelki in riž), v prosti prodaji.
Prehod k prosti prodaji vseh navedenih živil pomeni odpravo normirane zagotovljene preskrbe z nakaznicami. Pri sedanjih plačah se realna kupna moč delavcev in uslužbencev zaščiti z t denarnimi boni, na katere bodo potrošniki kupovali kruh, moko in druga živila v prosti prodaji s popustom. Tak način preskrbe in organizacije blagovnega prometa ima mnogo prednosti pred dosedanjim sistemom preskrbe z nakaznicami. Potrošniki bodo odslej po svojih potrebah kupovali posamezna živila, česar v normirani preskrbi z nakaznicami niso mogli. Dosedanji sistem preskrbe z nakaznicami je zagotavljal vsem potrošnikom povprečne norme posameznih živil. V prosti prodaji pa bo vsak potrošnik kupoval živila po svojih posebnih potrebah. Prosta prodaja bo prispevala tudi k izboljšanju kakovosti in izbire kruha in moke. Dosedanja normirana preskrba je imela za posledico, da je bila proizvodnja in potrošnja omejena na nekoliko vrst moke, prosta prodaja pa bo omogočila raznovrstnejšo izbiro in boljšo kakovost. Denarni boni imajo še to prednost pred nakaznicami, da njihova veljavnost ni omejena ne časovno ne krajevno, tako da jih bodo potrošniki laže in enostavneje izkoriščali.
Denarni boni so začasen ukrep do uvedbe novega gospodarsko-Iinancnega sistema in prehoda na nove plače. Sele z novim plačilnim sistemom bo rešeno več problemov, ki jih denarni boni kot oblika zagotovljene preskrbe ne morejo rešiti. S prehodom na prosto prodajo z boni se bodo pripravili na tržišču pogoji za čim uspešnejši prehod na novi plačilni sistem.
Ker je prehod na prosto prodajo z denarnimi boni začasen ukrep, ki naj pomaga urediti trg pred prehodom na novi plačilni sistem, bodo v mesecu oktobru uvedene gotove omejitve za nakup posameznih živil Moka in maščobe se bodo prodajale samo na denarne bone, vsa druga živila pa tudi za denar brez bonov.
Zneski denarnih živilskih bonov za posamezne potrošne kategorije so izračunani na podlagi veljavnih norm v zagotovljeni preskrbi in določenih cen, ki bodo veljale v mesecu oktobru za doslej zagotovljena živila. To so naslednje cene:
kruh iz 90% pšenične moke 30 dim za kilogram,
pšenična moka 90% od 32 do 34 din za kilogram,
mast 300 din,
olje 320 din,
sladkor 250 din.
Znesek bonov za kruh -je izračunan na podlagi norm pred znižanjem v oktobru leta 1950 Znesek bonov za meso bodo prejeli potrošniki'po dosedanjih predpisih. Potemtakem bodo potrošniki s prejetimi denarnimi boni lahko kupili v prosti prodaji iste količine živil, kakor so jih kupovali na nakaznice za zagotovljeno preskrbo. Z 80% popusta bedo plačali potrošniki predmete zagotovljene preskrbe v gotovini dražje, kakor so jih plačali pri nakupu na nakaznice. To povečanje znaša povprečno 84 din na .potrošnika.
V nadomestilo bo prejel vsak potrošnik v zagotovljeni preskrbi poleg bonov. določenih za posamezne predmete, še nadaljnjih 15 din bonov, znesek bonov za kruh pa je izračunan na norme pred znižanjem v oktobru 1950. (to povečanje znaša povprečno 6 din bonov na potrošnika). Tako dobi potrošnik povprečno 21 din denarnih živilskih bonov več, kar znese v denarju 84 din povračila pri nakupu v prosti prodaji s popustom.
Potrošniki, ki imajo pravico do zagotovljene preskrbe z industrijskim blagom bodo dobili meseca oktobra tretjino kvartalnega zneska denarnih industrijskih bonov. Poleg tega zneska bo dobil vsak potrošnik v zagotovljeni preskrbi z industrijskim blagom še 15 din industrijskih bonov za nakup mila v prosti prodaji, ki ga je kupoval doslej na potrošniške nakaznice. Potemtakem bodo posamezne potrošne kategorije prejele oktobra naslednjo vsoto industrijskih denarnih bonov:
IR	365
IG	200
ID	265
Potrošniki kategorije IG in sicer družinski upokojenci, rentniki in invalidi ter drugi potrošniki, ki imajo pravico do višjega zneska industrijskih bonov na podlagi rešitve št. 1304 dne 4 aprila 1951 (Ur. list FLRJ št. 119-51), bodo prejeli poleg bonov za IG kategorijo še 25 din industrijskih bonov.
Mesečni znesek denarnih bonov za tobak bodo dobili potrošniki, ki imajo do njih pravico, redno.
Industrijski denarni boni za III. četrtletje t. 1. se ne bodo izdajali iz naslednjih razlogov:
V IV četrtletju je določen prehod na novi plačilni sistem, ki bo v denarju obsegal sedanje dajatve delavcem in uslužbencem v denarnih bonih. Delavci in uslužbenci bodo dobili za tekoče IV. četrtletje v mesecu oktobru industrijske bone, za ostale mesece pa denar. Ker so v tem letu že prejeli denarne bone za tri četrtletja, bodo s sprejetjem bonov v oktobru in povečanimi plačami v novembru in
Konference so se udeležili zaradi povezave znanosti, študija in prakse delegati fakultetnih svetov vseh agronomskih in gozdarskih fakultet, republiških svetov za prosveto in kulturo republiških glavnih uprav za gozdarstvo republiških generalnih direkcij za lesno industrijo in delegat zveznega sveta za znanost in kulturo, ki je hkrati zastopal Akademski svet FLRJ. Konferenca je trajala od 17. do 20. t. m. in je zajela: 1. lik inženirja za gozdarstvo in lesno industrijo, 2. študijski načrt, 3. režim študija, 4. znanstveno-raziskovalno delo in 5. fakultetni terenski objekti.
Zadnja leta so imeli gozdarski oddelki na fakultetah v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju po dva odseka in sicer biološki (gojenje in varstvo'gozdov) in tehniški (izkoriščanje gozdov in lesna industrija); v gozdarskem oddelku ljubljanske fakultete pa je zajeta snov obeh odsekov drugih fakultet, ki predvideva usmerjanje in prakso po diplomi.
Po štiridnevni vsestranki diskusiji, so bili sprejeti sklepi, ki jih bodo obravnavali fakultetni sveti. V smislu teh sklepov naj vse fakultete vzgajajo osnovni lik gozdarskega inženirja (gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov) z dodatkom specifičnega znanja, na primer v Skoplju iz melioracije gozdnih zemljišč in v Ljubljani iz predelave lesa. Razen tega svetuje konferenca vzgojo osnovnega lika lesnoindustrijskega inženirja sedaj v- začetku na eni od gozdarskih fakultet, in sicer v skladu s potrebami vse države. Tak študijski načrt je že prevzela fakulteta v Zagrebu.
Hkrati je bila naglašena potreba ustrezno dirigirane zaposlitve mladih inženirjev, ki bo omogočila oblikovanje in specializacijo takih, kakršne rabi operativna, pedagoška, razisko-
Naše ladje bodo izvozile večino egiptovskega bombaža v sredozemske luke
Te dni je podjetje jugoslovanske linijske plovbe »Jugolinija« sklenilo pogodbo z izvozniki egiptovskega bombaža. P0 tej pogodbi bodo naše ladje prevažale bombaž iz Egipta v vse sredozemske luke in sicer v Trst. Benetke, na Reko, v Genovo, Marseille in drugam.
Zaradi tega, ker je egiptovski bombaž najvažnejše transportno blago v Sredozemlju, je že od nekdaj močna konkurenca, katera država bo opravila večino transporta. Trgovska mornarica predvojne Jugoslavije v tej konkurenci ni prišla v poštev.
Jugoslovanski linijski plovbi je že leta 1948. uspelo prevzetj del prevoz?, bombaža. Ze takoj v začetku so bili Egipčani zelo zadovoljni s prevozom, opravljenim z našimi ladjami, ki so po tem prvem uspehu dobile čedalje več novih naročil, tako, da so lani prevozile naše ladje že polovico egip tovskega bombaža. Nova pogodba, ki so jo sklenili izvozniki iz Egipta z našim podjetjem, pomeni pravzaprav nov uspeh naših mornarjev, obenem Pa priča tudi o ugledu naše trgovske mornarice, ki nam neprenehoma omogoča dotok novih deviz.
decembru prejeli za IV. četrtletje dodatek za industrijsko blago. Ker pa so boni za nazaj bi morali dobiti potrošniki sedaj še'en celoten dolgovan četrtletni iznos bonov. Zaradi prehoda na novi plačilni sistem s povečanimi plačami pa to ni mogoče, kajti s tem bi se ustvarila takšna kupna moč, za katero ni ustreznih blagovnih fondov. Kupni fondi četrtega četrtletja bi narasli v primeru, da bi potrošniki prejel še bone, za okrog 16.5 %. Ker bi se ta povečana kupna moč vsa usmerila na industrijsko blago, bi v četrtem četrtletju nujno prišlo do znatnega skoka cen tega blaga.
Premog in drva za kurjavo se bodo prodajali meseca oktobra še naprej na karte.
Za prehod na prosto prodajo kruha, moke. maščob in sladkorja so zagotovljene potrebne količine in naloga trgovske mreže je. da pripravi zadostne zaloge teh živil, da se bosta preskrba potrošnikov in blagovni promet razvijala normalno
valna, organizacijska in ekonomska praksa gozdarstva in lesne industrije.
Iz te osnovne diskusije je prešla konferenca na študijske načrte in režime študija, ki bodo zagotovili akademski značaj in visokošolsko raiven, tako študija kakor izpitov.
Poudarjena je bila tudi potreba istočasnega znanstvemo-pedagoškega m znanstveno, raziskovalnega dela v fakulteti in nujnost dodelitve gozdnih in lesno-industrijskih objektov vsem fakultetam.
Ob zaključku je delegat Sveta za znanost in kulturo FLRJ akademik prof. Petrovič izjavil, da je potekala konferenca v duhu resnične demokratizacije ob svobodnem izražanju vseh sodelujočih. Izrazil je prepričanje da bo dosegla ta plodna konferenca viden odraz pri napredku gozdarstva in lesne industrije FLRJ. Zahvalil se je agronomski in gozdarski fakulteti v Sarajevu in vladi LR Bosne in Hercegovine za odlično organizacijo. Vsem fakultetam je zaželel mnogo uspeha, ki ga bodo dosegale z neumornim delom ob vsestranski podpori.	—S.
Litostroj je dobil novo kovačnico
Ljubljana, 25. septembra
Te dni so se kovači »Litostroja« preselili v novo moderno kovačnico, ki je zrasla za veliko dvorano jeklolivarne. Novi oddelek je desetkrat večji kakor ;e bil dosedanji prostor, kjer so začasno delali kovači »Litostroja«, in bo eden izmed najpomembnejših kovačnic v naši državi. Medtem ko je dosedaj kovačnica »Litostroja« delala samo v manjšem obsegu, se bo odslej izdelovanje odkovkov, delov za osi in drugih kovanih predmetov znatno povečalo. Novi obrat je dobil tudi sodobno strojno opremo, predvsem več pneumatičnih kladiv z udarcem od 75 do 350 kilogramov, več'O hidraulično stiskalnico in ustrezajoče število ognjišč. Sredi oktobra bo začela obratovati tudi posebna kompresorska postaja in takrat bo začela kovačnica delati v vsem obsegu. Z novo kovačnico se je število proizvodih oddelkov povečalo na osem, v načrtu pa imajo . še zgraditev posebnega obrata za izdelavo strojnih delov iz debele pločevine.
Načrt za potniške ladje obalne plovbe
V centralnem projektivnem biroju na Reki dokončujejo načrt za novo motorn0 potniško ladjo obalne plovbe, ki jo bodo začeli graditi sredi prihodnjega leta v puljskj ladjedelnici. Da bi natančno ugotovili lastnosti nove ladje, preizkušajo v inozemstvu njen model.
Nova motoma potniška ladja bo dolga približno 40 m in bo lahko sprejela 450 potnikov. Za pogon bo imela dva motorja po 450 HP, k; ju bodo zgradili v podjetju »Aleksander Ran kovič« na Reki. To bo v našem povojnem ladjedelništvu prva doma izde-'ana ladja.
Danes
NOGOMET
Kupujte in dopisujte
Gospodarska medfakultetska konferenca v Sarajevu
Sijajen uspeli naših
košarkarjev v Carigradu
Prvi ft v zgodovini naše košarice je Jugoslovanska reprezentanca zasluženo zmagala na velikem mednarodnem turnirju. Vftlika hiteost pri iznajdbi akcij, izvrstna tehnika 'posameznikov in velika požrtvovalnost vsakega igralca so bile poglavitne odlike Jugoslovanov. Ko govorimo o posameznikih, ki so največ pripomogli k zmagi, moramo vsekakor omeniti Geča, Locija in Kalemberja. ki so včasih tudi iz daljave dosegali odločilne koše za zmago našega moštva. Na tem turnirju je bila. naša premoč skoraj v vseh tekmah očitna, opazili pa smo tudi, da se je učinkovitost naših igralcev zboljšala, saj so na tekmah dosegli povprečno po 51 košev.
Glavna nasprotnika Francija in Turčija sta ze’o dobro igrala. Mlado moštvo Francije, ki smo ga pred tremi tedni gledali v Beogradu, je pokazalo zrelejšo igro- Turška reprezentanca je Igrala taktično zastarelo košarko brez protinapadov. Reprezentanca Perzije je bila, poieg Francije in Jugoslavije, edina ekipa, ki je igrala moderno košarko.
Turški tisk pohvalno piše o uspehu jugoslovanskih košarkarjev, čeprav so komentarji zelo borni. Časopis »Vatan« je po tekmi z Italijo napisal tole: Jugoslovani ne dopustijo nasprotniku, da bi se zbral. Odlično mečejo na koš iz
vseh pozicij, obvladajo igro in nepričakovano odvzemajo nasprotniku žogo. Po tekmi s Turčijo pa je isti časopis napisal:	Pred tekmo so bile vse pro-
gnoze v korist Jugoslavije, ki je tudi zmagala. Jugoslovani so igrali zelo previdno, tako da je rezultat stvaren nasproti takšnemu moštvu kot je jugoslovansko, ki je za več razredov močnejše od našega.
Jugoslavija : Turčija 52:38 (24:20)
V zadnji igri. ki je odločala o prvem mestu, so Jugoslovani premagali moštvo Turčije z visoko razliko v koših. Za Jugoslavijo so nastopili: Gec 10, Sokolović 5, Engler 1, Loci 6, Kalember 10, Demšar 10 in Marjanovič 10. V ostalih dveh tekmah je Francija premagala Egipt 77:43. Perzija pa Italijo 46:40.
LESTVICA
Jugoslavija	6	6	0	e	305:212	12
Francija	6	5	0	i	354:253	10
Turčija	6	4	0	2	270:263	8
Perzija	6	3	6	3	282:307	6
Italija	6	2	e	4	217:235	4
Egipt	6	1	0	5	249:320	2
Avstrija	6	0	0	6	184:271	0
Novi Radovljiški dom pri Kriških jezerih
ATore planinske postojanke
Te dni slavi Planinska zveza Slovenije pomembne delovne uspehe. Dograjenih je nekaj planinskih postojank, na Vršiču pa slavi Tičarjev dom že 40 let obstoja.
Prve dni septembra je Planinsko društvo Celje izročilo svojemu namenu obnovljeno Mozirsko kočo na Golteh. Po soglasnem mnenju udeležencev slavja je nova postojanka lepša in bolje urejena od one, ki je na istem kraju pred letom pogorela. Obnova v tako kratkem razdobju govori o izrednem prizadevanju Celjanov.
Sredi meseca Je Planinsko društvo Tržič odprlo eno naših naj večjih in najlepših postojank. Dom pod Storžičem, Planinsko društvo Nova Gorica pa je sklicalo zbor planincev na Krnu, združen z otvoritvijo lepega zavetišča tik pod vrhom.
Minulo nedeljo so planinci Mežiške doline odprli kočo na Smrekovcu, ki jo je zgradilo Planinsko društvo Žerjav v glavnem s prostovoljnim delom.
Na Vršiču bo 29. t. m. drugačno slavje: Planinsko društvo Jesenice slavi 40-letnico znamenitega Tičarjevega doma. Ob tei priložnosti se bomo spomnili odličnega slovenskega planinca, pokojnega dr. Tičarja.
Številni planinci in alpinisti bodo dne 7. oktobra radi prihiteli na Križke pode. Tu bodo odprli pod stenami Razorja in Pihavca. v višini 2052 m, Radovljiški dom pri Križkih jezerih, trenutno najvišja in najpomembnejša planinska gradnja. Dom je z velikimi napori in žrtvami zgradilo Planinsko društvo v Radovljici. Vsak kos opeke, vsak žebel za to
<rtavbo je dospel na hrbtu nosačev iz 1400 m niže ležeče doline Trente.
Svojemu namonu bodo izročili v kratkem še naslednje postojanke: koča na Križki gori. Dom na Šmohorju, koča na Javorniku nad Idrijo in koča na Boču. Velik uspeh so dosegli planinci iz Zagorja. ki bodo še letos odprli kočo na Senovem, dogradili pa so že kočo na Cemšeniški planini.
Našo javnost bo gotovo zanimalo, da sta v obnovi dobro znani Dom v Logarski dolini in Valvazorjev dom pod Stolom. Zadnji čas je bil. da odpremo turizmu in planinstvu biser, Logarsko dolino v naših Alpah.
Poleg gradnje in obnove domov in koč posveča Planinska zveza Slovenije veliko pozornost ureditvi in opremi planinskih zavetišč v gorskih kmetijah, gozdarskih kočah in podobno. Tako ae bilo letos odprto Zavetišče pri Heleni nad Mežico, na Pesku (Pohorje), pri Mrzlem studencu na Pokljuki itd.
Večjih planinskih gradbišč je bilo letos
31.	Dela se večinoma bližajo h koncu. Gradnje v gorah so spričo kratke gradbene sezone in ostrih zim vedno tvegane, zato jih skušamo pospešiti, kar se da. Planinsko društvo Domžale je zgradilo letos prvo tovorno vzpenjačo na Veliko planino, kar je znatno pospešilo in pocenilo gradnjo novega doma.
Omenjeni uspehi ponovno kažejo prizadevnost naše najmočnejše fizkultume organizacije, požrtvovalnost p'rmin&Mih društev, ki s prostovoljnim delom in skromnimi sredstvi grade materialno osnovo za bodoči razvoj planinstva v Sloveniji.	P-
Danes ob 16. uri na stadionu Odreda ob Tyrševi cesti pokalna nogometna tekma za pokal Jugoslavije
TRIGLAV : ODRED (B)
(Ljubljana)	(Ljubljana)
Vstopnina 20 ln 30 dinarjev.
Začetek mladinskega prvenstva v nogometa
Razgibano nogometno sezono bodo zdaj poživili tudi naši mladinci, ki bodo začeli v nedeljo z republiškim prvenstvom za sezono 1951/52. Mladinsko prvenstvo je zdaj razdeljeno v dve skupini: zahodno in vzhodno. V prvem kolu bodo igrali ti*le nasprotniki:
zahodna skupina: Železničar (G) : Železničar . (Lj.) ob 15.30 (službujoči Jug), Slovan : Korotan ob 15. (Belič), Krim : Iskra ob 15.30 (Cemažar), Vrhovci : Odred ob 10.	— igrišče Ilirije (Mihalič).
Rudar je prost. Vzhodna skupina: Železničar (M) : Branik — po sporazumu Ppov. Urb). Železničar (Celje) : Kladivar — po sporazumu (pov. Celje). Fužinar (Guštanj) : Kovinar (Tezno) ob 13,30. -Mura je prosta.
I. n a g r a d 3 917537. 925012. 900981,
901310, 917459:
II. nagrada: 900710, 900717, 900741, 900853, 900880, 900387. 0009S3, 901028, 901035. 901088. 901090, 901094, 901144, 901154, 901150. 915805, 917151. 917177, 917335, 917374, 917435, 900181, 900265, 900273, 90C337, 900333 900428. 900380, 900424. 900472, 922929, 918019 932344. 931003, 924289, 924219. 9249.0. 928710, 92856R. 936438. 935820, 935815, 933246, 936628, 938421,
901087 (dvakrat), 918009, 900960, 900437, 900395,
900354, 900355. 900366, 900760, 900790, 9oo8o4, 900921. 900940 . 90 0951, 901085. 901087, 901038, 901123, 901124, 991125, 901184, 901245, 901279, 991313. 901314. 917333, 917457, 917463, 90C051, 900229, 900286. 900305, 915062, 915535	918149,
920314, 918054, 920646, 930709. 932195. 931027, 924221, 924893. 924914, 936443, 901183. 936439, 935800 , 937564, 937556, 934290. 933827, 937220.
Rok za reklamacije je do 30. sept. Po roku za reklamacije 44. kola je I. nagrada 122.075 din. II. 15-387 din. Izplačila so v torkih. — Višina prve nagrade bo od 46. kola dalje neomejena. To se pravi, da za 20 din (eno izpolnjeno kombinacijo) lahko dobiš tudi milijonski znesek ali še več.
Drobne športne novice
Nagrade športne stave
V 45. kolu pride v poštev za prvo nagrado 217 dobitnikov, ki prejmejo za 12 pravilnih rešitev po 5776 din. Drugo nagrado si razdeli 2507 dobitnikov z 11 pravilnimi rešitvami in prejmejo po 750 din Številke dobitnikov iz Slovenije so naslednje:
Prijateljska nogometna tekma med proleterjem (Zr.) in Železničarjem (Maribor) se je končala z zmago Železničarja 5:1 (1:0).
Na mednarodnem teniškem turnirju v Baden Badnu v Zahodni Nemčiji je zasedel I. mesto Jaroslav Drobny (Egipt), ki je v finalu premagal Davidssona (Švedska) 2:6, 6:2, 6:4 in 6:3.
MARGARETA BUBER-NEUMANN2	89
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Crna%oi	in Hitlerju
V začetku leta 1942 so sestavili velik transport kakih tisoč žensk in ga poslali v Auschwitz. Tedaj smo prvič slišale o tem taborišču in nobena ni vedela, kaj to ime pravzaprav pomeni. Mnoge ženske so se prostovoljno javile za transport, med njimi tudi stare politične Jetnice. S transportom so odšle višja paznica Langefeld in obe pri. ljubljeni taboriški kurirki Bartel Teege in Liesl Maurer.
Nova višja paznica se je pisala Mandel in je uvedla v Ravensbriicku drug režim. Čakanje v večernem zboru se je močno podaljšalo. Klofute in brce je delila ob vsaki primerni in neprimerni priložnosti.
Tačas so se v jehovskem bloku ravno vnele hude debate o novih perečih vprašanjih. Predvsem je bila na dnevnem redu zavrnitev dela za vojne namene. Prva Je začela stavkati brigada »angorskih kuncev«. Jehovke so ugotovile da uporabljajo volno kuncev za vojsko, in so izjavile, da zaradi svojega verskega prepričanja ne morejo več delati pri aogorskili kuncih; druga dela bodo pa rade opravljale kakor doslej. Isti dan je zapustila delo tudi vrtnarska brigada, ker je uprava poslala zelenjavo v esesovsko vojno bolnišnico. Vsega skupaj Je kakih 90 Je-hovk izjavilo, da ne bodo prjjele za nobeno vojno delo več Najprvo so jih pustili stati tri dni in tri noči na dvorišču kazenskega bloka. Potem so jih nagnali v bunker in zaprli v temnico. Ker je bil bunker za toliko žensk
premajhen, so znosili iz novega bloka 25 vse mize, klopi in slamnjače, namazali šipe z belo barvo, zaprli lesene oknice in zasilna temnica je bila gotova. Notri so zaprli izmučene ženske brez jopičev, odej in klopi. Vsak dan so dobile obrok kruha, vsake štiri dni pa toplo hrano. V zatemnjeni baraki so ostale štirideset dnt. Medtem pa je prišlo povelje Gestapa iz Berlina, da Je treba kaznovati j vsako zavrnitev dela s 25 udarci s palico. Jehovke, med 1 katerimi so bile mnoge stare 50—60 let, so dobile trikrat i vsaka po 25 udarcev. Cez štirideset dni sem jih videla v kopalnici. Bile so podobne tavajočim in okrvavljenim okostnjakom. Vse so imele drisko in bile videti duševno t .ne. Veliko so jih takoj odpravili v bolniški odsek. Ko so jih iz bloka 25 izpustili, so izjavile, da tudi v bodoče ne bodo delale za vojno in da odslej niti ne bodo šle v ; zbor k štetju. »Me častimo samo Jehovo, esesovcev pa ne!« Porazdelili so Jih po vseh barakah in staroste bloka so dobile nalog, naj Jih s silo priženejo v zbor.
Nekega vročega poletnega dne 1. 1942 Je pozno popoi. dne zavila na taboriško cesto skupina kakih 30 žensk — samih Židinj; njihova polt, sveže ožgana od sonca, Je I razodevala, da so v taborišču šele nekaj dni. Obraz, roke ! in noge so imele vse rdeče, bleščeče in otekle. Krvaveče I roke so držale proč od sebe. Ves dan so morale premeta, i vati opeko; tega dela so se Jetnice najbolj bale. Tisti večer sem po zboru privedla v bolniški odsek nekaj jehovk; j tam Je čakala tudi starosta bloka s tridesetimi starimi i Židinjami, da bi jim preskrbela kako zdravilo proti sonč-[ nim opeklinam. Ko Je esesovski zdravnik Schledlausky ženske zagledal, Je zarjovel: »Zidovske babnice morajo takoj ven!« Zaman Je starosta ugovarjala — takoj so Jih spodili iz bolniškega odseka. Drugo Jutro so se jim opek-
line prevlekle z mehurji. Bolečine so Jim vlile poguma, da so šle še enkrat v bolniški odsek, ln to pot so jih res prevezali. Cez dva dni Jih je starosta spet privedla, da bi jim premenjali razmočene papirnate obveze, naletela je pa spet na esesovskega zdravnika, ki jih je opsoval in napodil ven. Zenske so imele hudo vročico m so se le s težavo držale na nogah; gnojne opekline so tako neznan, sko smrdele, da nihče v baraki ni mogel več vzdržati. Cez nekaj dni se je starosti le posrečilo, da jih je vtihotapila v bolniški odsek; prerezali so Jim papirnate obveze in po tej operaciji je po tleh ambulantne sobe kar gomazelo črvov, ki so popadali iz ran na rokah in nogah. Nekaj žensk je dobilo dovoljenje, da smejo ostati v postelji; vse so umrle za posledicami sončarice.
Vsaka bolna letnica se je morala najprej javiti starosti bloka ki Je napisala imena bolnic na listek. Po Jutranjem delovnem zboru jih je odvedla v bolniški odsek. Ze 1. 1942 je zaradi obupnih taboriških razmer vsak dan zbolelo na stotine žensk. V vsakem vremenu so morale čakati pred vhodom v bolniški odsek, kamor so jih spuščali po blokih. V predsobi je sedela pri mizi višja bolniška sestra »Ante. na« — dolga, suha in čemerna starikava ženska s proč štriečemi ušesi in grOzansko grdim obrazom. Njej je bilo treba izročiti listek z imeni bolnic ln ona Je odločila, katera sme najprej, v ambulantno sobo. Vsaka posebej je stopila k miti in povedala, kaj jo boli. Gorje, če je govorila pretiho ali preveč mevžasto; takoj je morala ven. Ce so se jetnice začele pogovarjati, Je letel ves blok na cesto; ven so jih vrgli tudi, če so se od utrujenosti in oslabljenosti naslanjale na steno. Ce so prinesli kako težko bolno Židinjo, ciganko ali kriminalko, Je »Antena« oživela in zavpila: »Na hodniki« Kmalu so vse Jetnice
vedele, da pomeni odredba: »Na hodnik!« obsodbo na smrt.
Bolnicam na hodniku so delili dva dni močno uspavajoče tablete, tretji dan pa so jih poslali v »sobico za umirajoče«, kjer jih je višja sestra ali pa kdo od zdravnikov umoril z evipanskimi injekcijami.
V bolniški odsek so poslali tudi dvajset mladih Polja, kinj iz transporta na smrt obsojenih. Postaviti so se morale lepo v vrsto in zdravniki so jih ogledovali. Eno Je doktor Oberhäuser takoj poslal proč z besedami: »Ta ima pre-tanke noge in je ne moremo uporabiti.a
Ce se prav spominjam, so jih izbrali šest in Jih obdržali v bolniškem odseku. Vse ženske varšavskega in lublin-skega transporta je zajela nepopisna groza, zvedele smo, da so v bolniškem odseku pripravili posebno, strogo ločeno sobo, kamor niso smeli Jetnice, ki so delale kot bolniške sestre. Preuredili so jo v pravo operacijsko dvorano z modernimi instrumenti. Kmalu se je pojavil znani nemški zdravnik profesor dr. Gebhardt s celim štabom asistentov. Videle smo jih, kako so prikorakali v belih hlačah čez taboriški trg. Vse jetnice, ki so bile zaposlene v bolniškem odseku, so se morale za nekaj časa vrniti v svoje barake. Ko so se vrnile, so novo operacijsko dvorano stražile esesovske sestre, ki so stregle novim »bolnicam«. Ta skrivnostna negotovost je trajala samo nekaj dni: esesovskim sestram se namreč kmalu ni več ljubilo, da bi se same ukvarjale z »bolnicami« in so poklicale na pomoč druge Jetnice. In tem se Je seveda posrečilo, da so popukale tudi v tisto skrivnostno sobo. Notri je ležala šest deklet, ki jim je obraze izmaličila bolečina. Vse so imele noge v mavcu. Operirali so po dve ženski hkrati in jima zamenjali kosti in mišice v nogah.