Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemau veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl.. za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Jiazuanfta (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob s/t6. uri popoludne. Štev. 182. 7 Ljubljani, v petek 11. junija 1886. Letnik: 30TV. Cesarjeva beseda. Včeraj smo prinesli besede presvitlega vladarja do uadvojvode Albrehta, nadzornika c. kr. vojne, ki je prepotoval novo Avstrijo, ogledal tam vojno in se prepričal, da preoblada med vojno tam doli v novi Avstriji pri c, kr. vojni avstrijsko rodoljubje in da vojna zvesta svojemu poklicu deluje tudi na kulturnem polji, da Avstrija ni zadovoljna le s tem, da je deželo oprostila azijatskega barbarstva, marveč ji hoče uakloniti tudi dobroto evropske omike. V starem Rimu sta moč vzdržala starašinstvo in vojna, za zmagovalnimi legijami je nastopala tudi rimsko-grška civilizacija in star svet je dobil vse drugačno lice. V Avstriji pa je poleg skupnih in zajednih interes preslavna dinastija, ki veže razne narode v državno celoto. V tesni zvezi ste si preslavna vladarska rodovina in mnogojezični narodi Avstrije. Narodi potrebujejo Avstrijo, ker le ona more varovati in ohraniti njih narodno življenje. Zato se zaupljivo obračajo do presvitlega prestola v vseh svojih zadevah; v spoštovanji in ljubezni do preslavne vladarske rodovine tekmujejo med seboj narodi, in ni ga hujega razžalenja, ako narod narodu očita, da ni zvesto vdan presvitlemu vladarju. V odločilnih trenotjih ozirajo se narodi na vzvišenega vladarja in od njega pričakujejo rešilne besede. In to zaupanje jih ne prevari; ravno sedaj smo čuli tako cesarsko besedo o priliki, ko se je slavni ud cesarske rodovine, zmagoslavni nadvojvoda Albreht vračal iz dežel na novo zasedenih — iz Bosne in Hercegovine. Svitli cesar sklicuje se tukaj na stara izročila, ki se nahajajood nekdaj ;n tako tudi sedaj v cesarski vojni, ki je v vseh okoliščinah zvesto branila prestol in državo, in vzvišeni vladar se nadeja, da bode tudi v bodočnosti zvesta starim izročilom delovala na blagor države in v obrambo domovine, da ne obledl slava Avstrije. Pragmatiška sankcija veže starodavna kraljestva pod svitlo dinastijo. Narodi so za to, da drug drugemu v sili pomagajo, iz sreče posameznega naj se sestavlja sreča države. „Složuost je potrebna vsem različnim in muogo-jezičnim narodom v Avstriji, c. kr. vojna pa brez složnosti in edinosti obstati ne more. Sinovi vseh narodov tekmujejo med seboj v zvestobi, udauosti in v veselem spolnjevanji dolžnosti, zedinjeni kot bratje pod cesarsko črno-rumeno zastavo," tako je govoril nadvojvoda Albreht. Cesarska vojna časti spomin teh, ki so zvrševaje svoje dolžnosti in zvesti prisegi našli na bojnem polji junaško smrt, in pri-lični izgredi jih v tem ne bodo motili. Sedaj pa, ko je govoril presvitli vladar in tako jasno povedal svojo misel, nočemo dalje razpravljati te stvari, želimo samo, da bi se mir povrnil med razdraženo ljudstvo, pred vsem pa, da bi se vresničile cesarjeve besede: „Mir napravite med mojimi narodi". — Kedar bodo narodi prepričani, da mora vsakdo nekaj prijenjati, da ne gre v državi, da bi bil jeden nakovalo, drugi pa kladivo, potem bode mir med narodi. Ako nam uide tudi včasih kaka trda beseda, vendar radi privoščimo drugim, kar si sami želimo, ter z veseljem pozdravljamo besede presvitlega cesarja. Politični pregled. V Lj ubij ani, 11. junija. Notranje iležele. Ko je Tisza nedavno na Dunaji bival, pisali so vsi časniki,"da je šel tjekaj zarad carine na petrolej. Kakor se je sedaj pokazalo, to ni bilo nič druzega, nego plašč, kterega je »Pester Lloyd" čez njega vrgel, da bi se ne videlo, kaj da prav za prav s seboj vzame. Stvar je pa taka-le: V soboto zvečer tistega tedna, ko je nadvojvoda Albrecht v Sarajevu hrabri avstrijski vojski svojo iskreno po-zdravico napravil, sedel je Tisza v liberalnem klubu pri igri, nekdo ga opomni na ravnokar izišli uvodni članek v »Pester Lloyd"-u, naperjen proti nadvojvodi Albrechtu. Tisza popusti igro in vzame list v roke. Toda že po prvih stavkih skočil je, kakor od gada pičen, kvišku in vskliknil: »Tii se bo kaka nesreča zgodila!" Vzel klobuk, segel po palico in šel je takoj iskat preglasnega vrednika »Pester Lloyd"-a, dr. Palka, kterega pa ni našel. Drugo jutro dobil je Tisza že od cesarja iz Schonbruna depešo jako ojstre vsebine. Cesar mu je po žici sporočil, da se tak napad na osebo nadvojvode Albrechta in tako psovanje skupne armade, kakor ju je »Pester Lloyd" prinesel, na noben način ne sme trpeti in da cesar za oba pričakuje sijajnega zadosten j a. Tisza je šel takoj zopet Faika iskat in ga je tudi dobil in brž je začel telegraf med Buda-peštom in Schonbrunom peti, kajti Falk je bil iz začetka pripravljen, le nekaj svojega članka, ki ga je bil sam napisal, preklicati. V Schdnbrunu so pa rekli, ali vse, ali pa nič. Dr. Palku toraj ni druzega ostalo, kakor takoj spisati oproščevanje, kterega je Tisza s seboj vzel na Dunaj, in pa v listu je moral popraviti, kar jo poprej pregrešil. To je bil toraj vzrok, da se je nedavno Tisza na Dunaji mudil. Razburjenost na Ogerskem razširila se je že dalje, nego je to za splošnji mir v državi dobro; kajti tudi iz Rabe došla so sporočila o večernih rabukab, ktere pa na veliko srečo niso imele nikakih zlih nasledkov, kajti mestni glavar vdušil jih je takoj v kali s taktnim postopanjem. Huja kakor v Rabu je razburjenost v Budapeštu, ktera se je sedaj tudi že delavskih krogov poprijela, kar bo anarhistom prav voda na njihove mline. Veliko-šolcem se je strogo prepovedalo rabuk se vdeleževati; ker je pa pri tistih še veduo jako veliko mladine, so to razni rokodelski učenci in pomočniki, ki še vedno razgrajajo. Delavci so se pa zarad tega gibati jeli, ker se trdi, da je bil tisti, kterega so redarji prebodli, iz delavskih krogov. Da bodo anarhisti sedaj železo za svoje namene kovali, dokler je še vroče, in pri delavcih je taisto še le prav vroče postalo, tega nam pač ni treba dokazovati. Velikošolci so oklic mestnega vrhovnega glavarja ojstro obso-jevali, ker se je taisti v pozivih po voglih nabitih izrazil, da so rabuke tudi na zasobno premoženje LISTEK. Beseda o napakah pri vzgoji.*) Šesto pismo. Blagorodna gosp it! Ne čudite se, gospa, da zopet pridem! — Prepričan sem, da niste nič več hudi na-me zarad zadnjega lista, v kterem sem Vam odkrival iu pred oči stavil slabe nasledke pri telesni vzgoji ljubljene hčerke. Ne mislite, da je tole Vara veljalo! O ne! Ampak vsem tako nespametnim materam, ki tako ravnajo s svojimi mladimi hčerkami, kakor sem Vam pisal. — Že to mi daje nekak pogum, da se zopet drznem Vam pisati. — Imejte toraj potrpljenje z menoj, kajti to pismo je zadnje o tej zadevi. Ker je dandanes »berilo za naše mlajše ženstvo", kar se tiče razne vsebine, tako raznovrstno — večkrat nepripravno za mladino, posebno nemško, mi gotovo ne bote v zlo šteli, ako Vam o tem važnem predmetu bolj obširno pišem. Sami ste rekli, kako .to, da se v sedanjih časih tako pogosto čujejo pritožbe o nesrečnih zakonih — vzlasti med omikanimi ljudmi? Ako bi mi bilo mo- goče, Vam napisati »štatistiko" o nezadovoljnih zakonih, bi morebiti Vam, gospa, ustregel; ker mi pa to ni mogoče, naj Vam rajše navedem vzroke, od kod vse to izvira. Komu pač ni znano, koliko nič vrednih in ne-nravnih (nemoralnih) nemških in francoskih knjig — posebno umazanih romanov — sleherno leto roma med slovensko omikano ženstvo! — Stariši, ki so poklicani v prvi vrsti, da preskrbe svojim otrokom dobrih in poštenih knjig, se večkrat kar nič ne brigajo za svoje hčerke; one so večinoma samim sebe prepuščene, ter delajo, kar se jim poljubi; segajo po takih knjigah, ki jim najbolje vgajajo. Gospa! Mari se mlade deklice ne navza-mejo, čitaje tako raalovredne knjige, že v svoji nežni mladosti tistih slabih, ter za bodoče življenje tako osodepolnih puhlih domišljij? Olikana ženska (kakor Vi radi svojo lepo Minko nazivljate), stopivša v zakon, je polna praznih fantazij, kojih se je le iz neslanih romanov nasrkala. Kot devica je zmirom sanjala o srečnem, zadovoljnem in brezskrbnem življenji, ter si vedno domišljevala, da bode živela, kakor kaka princezinja. Toda glejte, gospa, kadar take napihnjene devojčice pridejo v zakonske spone, kaj kmalo sprevidijo, da tudi ni tako, kakor so v knjigah čitale. Vedite gospa, da se pri tacih napetih ženskah kmalo pokaže, kako malo razuma imajo za gospodinstvo in sploh družinsko življenje; ter h krati se čutijo nesrečne in prevarane. Gorje je potem možu, ako ima namesto vesele, delavne, potrpežljive in ljubeznjive žene, pa čmerikavo, pusto, leno in Bog si ga vedi, kakošno še! Kaj ne, gospil, to je pač malo preveč, da tako slabo sodim (morda celo o Vaši gospici Minki)? A kaj hočemo? Večinoma je to pri sedanjih deklicah istina . . . Blagorodna! Pomisliti je treba, da je vsak pesnik in pisatelj v pravem pomenu besede nekak vzgojitelj in učitelj dotičnega naroda; kot tak mnogokrat vpliva svojimi proizvodi na pozuejši rod — morda v viši meri, kakor si je pisatelj sam domiš-ljeval. Ako ženska kaj bere, se za to veliko hitreje vname in navduši, kakor pa mož. Prebravša kako novo knjigo, recimo roman, ne bode nikdar dobre lastnosti iz nje povzela; narobe, njej je le všeč, če jo knjiga razburi, da jo kar večkrat nervozno in prenapeto stori. — Berilo ne sme nikoli razburjeno na žensko vplivati, temveč vedno le mikavno in moralično; na njene čute naj nikdar ne vpliva nervozno, ampak le tako, da bode iz berila nabirala tiste, le za-njo vzvišene in nežne občutke, ako hoče kdaj postati dobra žena in skrbna mati, — p«hr Mm 'M naperjene. Od strani velikošolcev pač ne, to bo vsak človek takoj razumel; da bi pa anarhisti v prvi vrsti po premoženji segli in potem še-le se za madjarsko ali kako drugo narodnost pulili, tega nam tudi ni treba praviti, ker je ravno že zadosti znano. Kar se pa tiče osobne javne varnosti, se je pri tisti res marsikaj Dregrešalo, toda dijaki vsako krivdo odločno zavračajo in sila surovemu redarstvu podtikajo, kar bode tudi res. Primejo jih vsako noč po nekaj in to iz vseh stanov. Med zaseženimi v noči na 9. junija je bilo več gledaliških igralcev, banknih uradnikov, rigorosantov iz medicine, trgovskih pomočnikov; vse te so samo toliko na redarstvu pridržali, da so jih popisali, na kar so jih izpustili. Le kar so jih pri pobijanji oken zasačili, tiste so obdržali pod ključem in se bo kazenska preiskava proti njim začela. Večina teh izgrednikov so anti-semitje, kar so tudi že dokazali s tem, da so se Židom nad koš spravili okna jim pobijajoč. Tako se poulični izgredi ponavljajo še bolj kakor je liberalni stranki ljubo, „duhov, katere so sklicevali, ne morejo vpokojiti". Kakor že omenjeno, dijaki se več ne vde-ležujejo nemirov, a vdeležujejo se jih tem huje delavci. V državnem zboruje Csanadiy, (levičar) prašal, ali ne bode mestni poglavar Maltas odstavljen (policija se je branila, ko je bila napadena, zato pa mora njih vodja odstavljen biti). Za debelo klado mora biti tudi debela sekira, in Tizsa je z ozirom na to, da je bilo 8. t. m. zopet šest redarjev ranjenih rekel, da ne more zarad posameznih redarjev grajati vsega redarstva, in starih stvari zmirom prežvekovati, da ne bode izgredniki poguma dobili še dalje rogoviliti. — Nadaljevala se je potem debata v carini; izid je prinesel včerajšni telegram, da je bila namreč sprejeta z 151 glasovi zoper 113 za podlago specialni debati. Vnanje države. Sv. Ode so imeli tajni konsistorij 7. t. m. V svojem nagovoru omenili so najprej Francosko deželo, ki je dala Cerkvi božji toliko vnetih škofov in tudi še dandanes skazuje ljubezen in vdanost katoliški Cerkvi in mnogo stori za razširjenje svete vere po svetu; omenili so tudi zedinjenih ameri-kanskih držav in veselega napredka katoliške cerkve v teh deželah, zato pa hočejo iz teh dežel poklicati koga v zbor kardinalov; pohvalijo pa tudi katoliško prebivalstvo dežele Kanada, ki je zvesto vdana sveti stolici. Povišanje nadškofa te dežele bo v slavo vse dežele. — Sveti Oče imenujejo potem nove kardinale, ki so: Viktor Feliks Bernadan, nadškof v Sens-u in Auxerre; Aleksander Taschereau, nadškof v Kvebeku; Benedikt Maria Langenieux, nadškof v Rheims-u; Jakob Gibbons, nadškof v Baltimore; Karol Filip Plače, nadškof v Eennes. Ti vsi so priporočila vredni zarad njih gorečnosti. Pa tudi Italije sv. Oče niso pozabili, in so imenovali izmed rimske duhovščine za kardinal-diakona prefekta apostolske palače, Avgusta Theodolija, potem mašnika Jezusove družbe, Camilla Mazzella-ta, slovečega po učenosti iu kreposti. Bolj obširnega govora o ti priliki ni bilo. Sv. stol in Berolin sta si že zopet za korak bližje in se je po pravici nadjati, da če se bo tudi v Berolinu tako modro prijenjavalo kakor v Rimu, o razporu, ki je trinajst let trajal, kmalo ne bo niti sledu več. Bismark je želel iz Rima priznanje, da naj bi se vladi objavljalo nastavljanje katoliških duhovnov v službe ter naj bi se po Pruskem to smatralo za stalno dolžnost ondašnje višje duhovske gosposke. »Priznamo jo Vam, rekli so v Rimu, toda kar tako ne. Obljubite nam pod poroštvom, da hočete majevske postave pregledati in iz njih iztrebiti vse, kar je dosedaj katoliško cerkev stiskalo, pa vam tudi mi obljubimo to željo izpolniti." To vam je bil sila trd oreh za nemške zobe, toda Bismark je za-mižal in je tudi tega pregriznil. Že je odšla iz Be- rolina omeujena obljuba v Rim, iz Rima je pa kardinal Jacobini v Berolin sporočil, da se je nemškim škofom že dala naloga imena nameščenih župnikov vedno vladi objavljati. Pred kratkem je govoril v Berolinu dvorni prvosednik protestantski in je naštel tudi vire sedanjemu zlegu_ Prostodušno je tožil nad imenitnimi in visoko postavljenimi osebami, ki so Boga zapustilo, kar je vzrok, da se ljudstvo krščanstvu odteguje. V nobeni protestantovski deželi niso viši krogi tako brezverski, kakor pri nas, nikjer ne preobiada nesrečna misel, da se vera ne strinja z učenostjo, kakor ravno na Nemškem. Ko bi bili omikani ohranili vero v Kristusu, rekel je, ne bi bili liberalci tako veri sovražni, socijalni demokrati bi Boga ne sovražili toliko. Tudi med konservativnimi protestanti je mnogo nekristijanov. Vera jim je zasebna stvar posameznemu in ne gledajo, kako imenitno je zajavno življenje brez krščanstva — v tem so vsi narodni gospodarji enih misli, se tudi socijalno vprašanje ne d& rešiti. Narodni duh se popolnoma bega, vse naše izobraženje je na krivem potu. Um se izobražuje, a pozabi se izobraževati tudi srce, in voljo pri nameščevanji profesorjev ne prašajo po njih značaju, niti, kako je z njih vero; bogatajce s častjo obkladajo. Učitelji pa tudi pospešujejo brez-verstvo med mladino. Francoska republika jih je že zopet slišala, da jih bo svoj živ dan pomnila. Princ Jerome Napoleon je bil, ki ji je take pravil v oči, kakoršnih ni še od nobenega Francoza slišala. Mož je namreč protest vložil proti izgonu, kterega je republika v podobi Damoklejevega meča nad njegovo glavo obesila. Vse to smo sicer že objavili, a menda ne bode odveč, če tudi njegove lastne besede navedemo. V začetku omenjenega pisanja vladnim možem dokazuje, da nimajo pravice izganjati ga iz prave njegove domovine in ko misli, da jim je v tej reči zadosti povedal, nadaljuje: „V teh petnajstih letih ste res mnogo govorili, ministre ste odstavljali, z mastnimi službami ste kar okoli sebe metali in uradnike ste odstavljali brez prenehanja. Mnogo jih imate med seboj, ki so nenasitljivi požeruhi, ki na nič druzega ne mislijo, kakor edino le na to, kako bi na stroške vseh kar čez noč obogateli. Kaj pa ste storili dobrega v socijalnem življenji, s čemur bi se dalo Vaše gospodarstvo opravičevati? Nič! Konkordata niste znali niti spoštovati, niti odpraviti ga; v trgovini še danes ne veste ali bi se odločili za prosto trgovino ali bi vpeljali varstveno carino; davka niste ne zmanjšali in ne predrugačili; mednarodnega sovraštva niste niti za las zmanjšali, kakor si tudi niste nobenega prijateljstva pridobili. Pač pa ste naše zlato in našo kri po daljnih deželah zapravljali! Obstoječi red ste omajali, novega pa, kakor si ga demokracija želi, ste pozabili napraviti. Od vseh strani čujejo se obupni klici, da je vera v nevarnosti in da so filozofična načela v nevarnosti. Ali mislite, da se bo to vse zboljšalo, kakor bi odrezal, če bote prince iz dežele zapodili? Ali mislite sami vsled tega bolj modri postati ? Ne, pač pa ravno nasprotno, zadrega Vaša bo še zdatno veča, kajti na polovici pota Vam ne bo ostati. Eno pregnanje zahtevalo bode drugo. Iz prvega izgnali bote prince, za temi bote jeli izganjati njihove mlačne prijatelje, ker Vas bode njihovo premoženje mikalo in konec tega bode domača vojska! Nekaj me še tolaži in to je nepokvarjeni in dobri narod francoski, ki se Vas bo kmalo naveličal, kajti njega Vam ne bo več mogoče dolgo goljufati. Ni še zdavnej, ko je drlo vse za Vami, sedaj Vas le še trpi, kmalo pa Vas bode ta narod zapodil iz odličnega mesta, da se napravi prostor in zadostenje pravici." Silno razburjeni so vsi pričakovali v Londonu glasovanja v „home-rule bili i". Do posled- njega časa se ni vedelo, kako se stvar izide, določiti bi se imelo še le po govoru Gladstonovem. Pričel je Gladstone govoriti ob >/,12. uri dopoludne. Rekel je, da tisti, ki glasuje za »bilo", pripoznd samo načelo, da si Irska sama daje in vreduje svoje postave. Vlada nima še jasnega načrta, kako se ima sedanja »bila" preosnovati, ona si pridržuje samo dve poglavitni točki: Razdelitev zakonodavnih teles in razdelitev državnih poslov med Angleško in Irsko. Gladstone dalje pravi, da Avstrija, ki ima razne narodnosti, združuje le načelo lokalne avtonomije. Morda vendar še kaj druzega? Glasovanje je znano: 311 glasov za, in 341 proti. Pri večini je bilo 252 torijev (stranke plemenitažev) in 89 liberalcev. Angleški časniki to presojajo vsak s svojega stališča, ter pravijo, da Gladstone ne bode opravil ničesa, ako tudi parlament razpusti. — Kaj pa potem? Ali je Angleška dosti močna, zadušiti vstajo na Irskem, ki je skoraj neizogibljiva. Nekteri pravijo, da jih mnogo ni glasovalo za »bilo", ker Gladstone sam pravi, da vlada nima odločnega programa. Da to daje mnogo skrbi, se ni čuditi, ker tako slepo ne zaupajo Glad-stonu. Res, če človek odobruje stvar, saj bi vendar rad vedel, kako se bode izvrševala, in si noče rok prej zavezati. Gladstone je v novejših časih imel dosti smole s politiko, n. pr. v Afghanistanu, Egiptu in Sudanu. Tako polna angleška zbornica že celih 27 let ni bila, kakor v ponedeljek zvečer, kedar so imeli na dnevnem redu glasovanje o irski postavi in s tisto vred o Gladstonovem »biti" ali »ne biti" več prvi minister. Pred sedemindvajsetimi leti zbralo se je 613 poslancev, da so prekopicnili lorda Derby-ja in to je bil tedaj tako nezaslišan dogodek, da seje parlamet namreč v tolikošnjem številu zbral, da je ostal zgodovinsko pomenljiv. Letošnji, na kterem se je zavrgla irska postava, s ktero vred je tudi Gladstonu spodletelo, ga v številu presega! kajti došlo je 652 poslancev izrekat svojo sodbo nad Irci in Gladstonom. Vseh poslancev Angleška dolenja zbornica ne šteje več nego 670, toraj jih je le 18 manjkalo. 341 glasov izreklo se je proti 311, da ne privošijo Ircem človeškega življenja in da naj pade toraj tudi mož, ki se je za nje potezal, ta mož je Gladstone. Gladstone je pa rekel: le glasujte, kolikor vam drago, kajti če glasujete proti meni, glasovali bote v prvi vrsti proti sebi, ker bote takoj na to razpuščeni. Preko vaših razvalin, sklicaval se bodem na priprosti narod, •— ta naj sodi! Gladstone ima v tem oziru prav. Ce se bode svojega predloga, s kterim misli Ircem žalostni položaj zboljšati, vstrajno prijel, bode konečno vendar-le zmagal ž njim; kajti misel njegova se je že na daleč in široko zajedla v meso in kri angleško in irsko. Kako so se na Angleškem še lansko leto povsod bali besede »home-rule"! Od poslednjih volitev semkaj so se je že tolikanj privadili, da so se že po celi državi razgo-varjali o njej; saj se Človek vsega privadi! Gladstone naj le vstrajen ostane in zmaga bo njegova in zelena Irska za ktero se poganja, rešena. Izvirni dopisi. Od sv. lošta, 9. junija. (Novo šolo), o kteri se pri nas že dolgo govori in spisuje, bomo dobili v bližnji prihodnosti. Skraja so namerali postaviti celo dve na raznih krajih fare, od cerkve po uro daleč. Naposled je vendar le zmagal predlog, naj bi učilnica bila, kolikor možno, blizo cerkve. Poleg te je letos bila »kmetija" na prodaj, in to je nedavno kupila občina za šolo, dala je 1500 gld. knjiga je dober prijatelj; in kakor se od njega težko ločimo, tako se tudi bralka ne bo precej ločila od dobre knjige, ter si iskala druge, predno bode to prebrala. — Podobe in misli, ki jih kaže pesnik ali sploh pisatelj, morajo se globoko v srce vtisniti in dobro v spominu ohraniti. Pred vsem naj čitateljica ima vedno pred očmi nravstvene nagibe (motive) dotičnega pesnika — ali pisatelja, ktere jej v knjigi slika. To pa nikakor ni mogoče, če podoba spodriva podobo, kar se pri nežnem spolu tako rado zgodi, ker ima tisto slabo lastnost, da pričn^ z drugo knjigo, ko še s prvo pri kraji ni. Ženska je sploh zadovoljna, da ima le dovolj gradiva za branje; kako pa bere in koliko jej to koristi, je drugo vprašanje. Dovoljujem si Vam, kakor tudi vsem slovenskim materam javno nasvetovati, da naj skrbč za to, da bodo njih hčerke čitale večidel slovenske knjige. Tii in tam — se ve po okolnostih — se priporočajo tudi dobre knjige, pisane v tujih jezikih. — Zdaj imamo Slovenci že precej dobrih knjig, obsegajoč raznovrstnih ved. Tudi raznovrstnih listov imamo na izbero. Žal da mnogih teh ni priporočati krščanski mladost, zlasti ne ženskam. Tako n. pr. političnih listov ženskam pač ne moremo priporočati, ker one sploh niso za politiko, tiste pa, ki vendar le rade politikujejo, naj mesto nič vrednih židovskih nemških listov bero domače slovenske. Dovolite mi, gospa, da o tem važnem predmetu še dalje govorim. Gotovo so Vam znani tako imenovani »romani". Kar sem prej omenil o pisateljih in pesnikih sploh, moram to še bolj z močjo o romanih povdarjati. Ti bi nam lahko podajali v svojih proizvodih bogat zaklad globoko-mislečih resnic iz navadnega življenja; lahko tudi čisto poetičnih nazorov, ter poleg tega prav zdrava, pametna in praktična načela. A žalibog, da je malo poštenih, pač legijon nenravnih, nesramnih in neverskih, iz kterih kakor iz prepada puhti kužni zrak, ki dandanes duše in srca bolj mori, kakor nekdanja »črna kuga" telesa. Pazite in — pazite! Srce mlado je kmalo pokvarjeno, a kdo ga poboljša. Opomniti je tudi in povejte, gospa, svoji hčerki, naj ne bere prehitro in ne brez premisleka. Kaj ji pomaga, če je mnogo knjig prebrala le iz tega namena, da se potem s tem pred svetom ponaša in da jih komu našteva po imenih! Ako jo pa kdo popraša po vsebini, nauku prebrane knjige, pa ne v^, kaj bi odgovorila. Glejte gospa, tako naglo branje malo koristi in le dragi čas trati, če hočemo pisatelja sploh razumeti, moramo pri čitanji misliti na njegove vzvišene, vzgojevalne in moralične nazore. Recite na dalje svoji hčerki, naj ne Čita samih romanov, temuč priporočite jej povesti (vzlasti zgodovinske), novele in novelete, zgodovinske in zemljepisne razprave, potopise, životopise slavnih slovenskih mož itd. — Vara, kot naobraženi ženi je gotovo znano, da je naše slovensko ženstvo že od nekdaj vneto za lepe pesni, dokaz temu, da imamo — osobito mi Slovenci — mnogo slovenskih narodnih svetih in svetnih pesni. Nobena stvar mlade deklice bolj ne razveseli, kakor lepa pesen. Vi, kakor tudi druge slovenske matere bi morale skrbeti za to, da bodo vaše hčere v prvi vrsti po vsebini in za-držaji poznale naše najboljše pesnike in njih pesni. So Slovenke (med njimi je morebiti tudi Vaša Minka), ki Goethejeve in Schillerjeve poezije kaj dobro poznajo, a pesni slovenskih pesnikov so jim pravcate španjske vasi. Gospa, pomislite malo! Mari ni to žalostna prikazen za našo bodočnost? Kako bodo Ii take ženske pozneje kot matere vzgojevale svoje otroke, vplivale na nje ter jih vnemale za slovensko stvar?! Odkritosrčno Vam povem, da je ravno po slovenskih mestih — tudi v beli Ljubljani — v središči »slovenstva" med omikanimi Slovenkami mnogo tacih mater, ki svojim hčeram rajše kupujejo nemške knjige, kakor pa slovenske. Še cel6 naši prvaki imajo take žene (se v4, ne vsi). Ni Včeraj je dotična komisija razgledala prostore. Pri tej priložnosti so tudi otroci, 61 jih je bilo, imeli »skušnjo", ker jih je gosp. nadzornik uradno obiskal. Daues upamo, da bo se mladina, ki jo sedaj iz usmiljenja v svoji hiši lika tukajšnji župnik, gosp. Hrovat, učila enkrat v posebnem poslopji šolskem. V ta namen je hranilnica štajarska že darovala 500 gl. Manje upanja pa imamo, da bi se pri današnjih razmerah, ko učiteljev primanjkuje in si toraj še lahko izbirajo, kdo oglasil in prevzel službo na 1100 metrov visokem Kozjaku. Iz Štange, 8. junija. Kip sv. Antona P. za novi veliki oltar, ki ga dela g. F. Toman v Ljubljani smo ta teden dobili iz Monakovega iz kr. umetnij-skega zavoda Majerjevega. Podoba je vsa bela — le Jezusčeka je obleka zlato zarobljena ter kronica in odsev sv. Antona sta zlata. Podoba je umetnijsko mojsterski izdelana. Meni popolnoma dopade. Tudi kmetom — kteri jo je videl — je prav všeč. — Te dni je sapa močno razsajala. Zrak se je močno ohladil, tako — da je zvečer prav hladno. Danes je pa malo pred 8. uro zjutraj začelo lepo mirno deževati. Hvala Bogu! Z Dolenjskega, 9. junija. (Meminisse juvat!) Ako greš od Krškega proti Leskovcu in jo na tej poti od Save navkreber zaviješ, prideš na prijazno višino. Na levo se ti razprostira lepa planota do Brežic in Čateža, na desno do svetega Križa in Kostanjevice in dalje do Šentjerneja; ravno pred teboj je pa Leskovec. Ako se pa proti severu ozreš, vidiš mogočno pristavo Turnske grajščine; ljudje so ji nekdaj rekli „gorni marof". Od todi se pot nekoliko vzdiguje do imenovane pristave. Po tej poti, na desno, sem jo jaz zavil leta 1847. Šel sem ogledovat takrat novo mlatilnico, ktero je gonilo 2 jarma volov. Občudoval sem bil umetno delo, takrat še pri nas nenavadno in neznano. Stala je mlatilnica na desno od pota, ki pelje od Leskovške ceste do grajščine Turnske. Ko mlatilnico dobro ogledam ravno za pristavo opazim veliko njivo ravno zrelega ovsa in na njivi je bilo gotovo več kakor 60 ženjic, belo oblečena ena kakor druga. To vse še ni nič posebnega. Ali takrat (še mladenča), me je globoko v srce zabolelo, kar sem tu vidil: Za omenjenimi ženjicami sta hodila po njivi dva zala korenjaka; vsaki je imel v roki močno gorjačo, pa ne le za strah, ampak je ž njo vboge tlačanke pogosto opominjal ter priganjal k urnemu delu; kar tudi gospodar ni grajal, ampak odobraval. Gospodar pristave, mlatilnice in bližnje grajščine bil je sloveč apostelj prostosti in ravnopravnosti, kterega so te dni v Ljubljani slovili kot blagega moža vnetega za blagor ljudstva in njegove prostosti. Glej, kako res živo je svojim podložnim (takratnim tlačanom) prostost oznanoval! Tužnega srca sem dalje potoval. S. J. Dostavek ureduištva. Našim bralcem je dobro znano kako |malo smo o izgredih o priliki svečanosti r. pesnika Aleksandra grofa Auersperga, drugače tudi Anastazij Grunn imenovanega v »Slovencu" donašali. Tako »malo", kar le mogoče, dasi nam je marsikdo rekel: »Premalo". A kaj smo hotli dražiti? Kaj olje v ogenj vlivati? Gorelo je tako prerado na mnogo škodo Slovencem. A danes, ko so se nemirni valovi polegli, menda smemo resno besedo spregovoriti v — pojasnenje. Znabiti bo marsikdo prašal: Od kod pa tako nasprotovanje, taki protesti? Mar li ni prav, slavnim možem spominke staviti? Gotovo je prav, je tudi dolžnost; a ranjki Anastazij Grun tega ni zaslužil. Poglejmo ga kot pesnika. Ne bomo ga ocenjevali a le to rečemo: Mar li zaslužijo njegove kitice (pesni) o »Spaziergange eines Wiener Poeten" sploh kako slavljenje? Gotovo ne, nič vredne, pohujšljive so bile. Od vsega druzega molčimo. Je li bil mož vzoren kot kristjan, kot državljan, kot človek? Niti v enem, niti v drugem. Kot prvi sramotil je duhovščino, zaničeval in norčeval se z resnicami sv. vere. Kot drugi opeval je neko prostost, nevarno vsaki državi, naši avstrijski še mnogo bolj. Kot človek bil je ranjki pravi neprijatelj ljudstva in Slovencev, ljudstvu ne le v enem obziru, u. pr. kakoršnega nam kaže dopisnik, ampak v mnogo drugih. Po tem takem se nam odgovor sam ponuja, ali je ranjki Anastazij Grtin zaslužil slavnostn spominek, ali ne. Menda nemški turnarji, ki so toliko nepriljubljeni našim prebivalcem, so si prav nalašč A. Griin-a izvolili, da so ljudstvo bolj z dotično slavnostjo žalili, naravnost rečeno, izzivali. Se ve da, načina, po kterem se je nejevolja razodevala, ne moremo in ne bomo nikdar hvalili, ker je vsega obsojenja vredno, kakor smo vselej dostavljali, a umeti se d& po tem takem marsikaj. In nič bi ne rekli, naj bi se bila vzidala spominska plošča v privatno hišo, n. pr. kjer je ranjki rojen bil — to bi imelo svoj pomen, a na javnem, cerkvenem prostoru spominek pesniku, ki je cerkev in duhovščino zasramoval, kakošen pomen zamore to imeti? Vemo pač, kakošnjega! Domače novice. (Župan Ljubljanski, gosp. Grasselli,) odpeljal se je včeraj dopoludne z brzovlakom na Dunaj, da izroči ministerskemu predsedniku mestnega zbora spomenico o poslednjih provokacijah. (Grtinovanje.) Pod tem naslovcem piše »Zgodnja Danica" danes to-le: »Ker so že vsi časniki pisali o nekterih šumih o proslavljanji »Anastazija Gruna", naj tudi »Danica" zarad zgodovine reče le eno samo besedo, namreč: Ako kdo, bi Cerkev imela največ vzroka, nezadovoljnost razodevati s prestavljanjem tega pesnika, če se ozir jemlje na obseg njegovih proizvodov; toda Cerkev sile nikoli ni trdila in tudi pri tej priliki ne. — In to je res. Najhujše je, kedar se žali versko in nravsko čutilo vernega ljudstva. Iz tega je očitno, kako prav so hoteli, kteri so koj sprva odsvetovali ono neprijetno demonstracijo. (Zasežena) je bila včeranja številka »Slov. Naroda" menda zarad domače novice »Deutsche Wacht", dotikajoče se ponatiskovanja dveh zaplenjenih spisov iz »Slov. Naroda". (Porotniki) za prihodnje zasedanje pri Ljubljanski porotni sodniji bili so včeraj dopoludne izžrebani. Glavni porotniki so: Fran Babnik, posestnik v Bizaviku; Luka Bergant, posestnik in trgovec v Kamniku; Josip Blažon, posestnik v Planini; Martin Bric, posestnik v Gradiških Lazah; Fran Burger, posestnik v Postojni; Josip čad, pekovski mojster v Ljubljani; Fran De t ter, posestnik v Ljubljani; dr. Eduard Deu, advokat v Postojni; Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani; Anton Globočnik, milar v Tržiči; Janez Golj aš, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Goričnik, trgovec v Ljubljani; Luka Grilc, tovarnar v Zgošah; Guido Hayne, c. kr. umirovljeni major; Matija Hladnik, posestnik v Cirkovski vasi; Tomaž Javor ni k, posestnik v Hribu; Alojzij Jenko, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani; Anton Klein, posestnik tiskarne v Ljubljani; And. Knez, posestnik na Viču; Matej Kreč, deželni tajnik v Ljubljani; Alojzij Krener, tovarnar v Škofji Loki; Miha Pakič, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Janez Perdan, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Dr. Ivan Pitamic, advokat v Postojni; Elija P r e d o v i č, hišni posestnik v Ljubljani; Matej Ban t h, hišni posestnik v Ljubljani; Karol Bom, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Schantel, hišni posestnik v Ljubljani; Benjamin Schuller, posestnik v Kropi; Anton Schuschnik, trgovec v Ljubljani; Josip Seunig, graščak v Bokabcih; Janez S k o f i c, trgovec v Ljubljani; Bajko S u š n i k, gostilničar v Kranji; Anton Svetec, trgovec in posestnik v Kamniku; Janko Urbančič, graščak na Turnu pri Preddvoru, in Josip Zelen, posestnik v Senožečah. Namestni porotniki so: Miha Anžič, hišni posestnik; Ivan Bol t a vz ar, frizer; Lovre češnjevar, gostilničar; Alojzij Kaj zel, knjigovodja ; Dragotin L i p o v š e k, malar; Anton P o r e n t a, mesar in hišni posestnik; Fran S ar k, krojaški mojster; Fran S te p a n, hišni posestnik in Janez Verhovec, hišni posestnik; vsi v Ljubljani. To porotno zasedanje bode izredno dolgo trajalo, kajti že doslej je pripravljenih dvajset obravnav. (Umrla je) predsinočnjem ob 8. uri gospa Terezija Košiček, rojena Sajovic, soproga tukajšnjega narodnjaka, gospoda Ivana Košička, c. k. poštnega asistenta. Stara je bila še le dva in trideset let, Pogreb je bil danes ob pol sedmih zvečer. Spomina vredno je, da so v teku enega leta trije otroci svoje dni daleč okoli znane Sajevi-čeve ali Aleševe rodovine iz Posavja (Ježice) zapustili ta svet. Lansko leto osorej umrla je sestra gospe Košičekove, gostilniČarica pri »Buskem caru" na Stožici, letos spomladi brat njej, Ivan Sajovic, c. k. poštni uradnik tu, in sedaj pa ona. Dobri kristijani in narodni ljudje so bili vsi trije, naj v miru počivajo! (Da je v Ljubljani vse kviško), govori gospoda tudi že po Gorici. Ker pa Gorica od Ljubljane ni daleč, so se nekteri vendar osobno na ogled »groznega klanja" pripeljali, o kterem so brezvestni tukajšnji dopisuni v nemške liste lagali. Da bi jo vi riši, ki tako ali jednako govore! Za otroka je največ vredno čujoče materno oko, družbinski krog, domovje, in noben učitelj ne bode mogel poboljšati otroka, ako se je na njegovem domu pozabilo, mu blažiti in likati čutilo. Otroško srce zbudi se v otroški sobici; dobre in slabe navade poprimejo se ga že na domu, mu jame tu delovati in se začne vaditi, misliti in soditi. In nad vsem tem čuje skrbno materno oko! Naloga matere je toraj ena najtežjih. Nekoč je vprašala mati duhovnika, kdaj naj bi začela z vzgojevanjem svojega štiriletnega sinka? In duhovnik ji odgovori: »Ako niste že začeli, zgubljena so že štiri cela leta, kajti materna naloga ima početek, še predno se otrok v prvič za-smehlja." Gospa! Bes je povsod prilika, otroka podučiti: v gozdu, na polji, na trati, v hiši, v kuhinji i. t. d., povsod je polno podučljivega. Prav grda in slaba navada je tudi, otroku z šolo in učitelji pretiti. Na tak način se otroku vcepi nekak strah, kateri mu šolo v kaznilni kraj preobrača. Taki otroci hodijo jokajoč in neradi v šolo, ne poslušajo učiteljevih naukov in njih vedenje je brezmiselno in neredno. Toraj sem, tako vsaj upam, svojo Vam dano obljubo spolnil in Vas še enkrat prosim: »Ne bodite nejevoljni, ako sem sim ter tje kako resnično povedal." Jernej. -čuda toraj, da naše naobraženo slovensko ženstvo v družbi le nemško govori, saj slovenskega dobro ne znd; ali pa, ker tudi doma s svojimi vedno le v tisti blaženi nemščini kramlja. To je pri današnji ženski vzgoji goropadna napaka, ki se mora prej ko mogoče odpraviti, ako sploh hočemo napredovati! Gospa! Med drugim berilom naj Vam tudi priporočam knjige, ki jih daje na svetlo prelepa in pre-koristna družba sv. Mohora, te naj Vaša hči prav pridno prebira, kajti vsakemu Slovencu je znano, koliko dobrih knjig je ta vrla družba že med slovenski svet spravila. Knjige so res v prvi vrsti namenjene bolj prostemu ljudstvu, vendar nahajamo vmes tudi mnogo takih, ki dobro ugajajo mladim slovenskim deklicam sploh. — Blagorodna! Pri tej priliki zopet ne morem nekaj zamolčatj. Ali ni čudno, da imamo ravno po mestih in trgih še toliko omikanih slovenskih rodbin, ki niso vpisane v družbo sv. Mohora ? Tu imajo zopet matere sveto dolžnost, da se vsaj one vpišejo, ker s tem svojim hčerkam preskrbe mnogo koristnega berila. Prepričan sem, da imate po omarah polno nemških knjig, — slovenskih bi pa zaman iskal! Na noge toraj gospa! Popravite, kar ste zamudili! če bote Vi in druge slovenske matere v tem smislu delovale, bode naša slovenska stvar gotovo v veči meri napredovala, kar ne bode le nam, ampak še veliko več našim potom- cem v korist. — Sploh pa skrbite za tako berilo, ki bode Vašo Minko navduševalo za »vse dobro, koristno in blaženo!" — Toliko naj zadostuje o tem predmetu za sedanje razmere. Kedar se moj dnevnik zopet napolni z enako tvarino, hočem nadaljevati. — Predno pa končam zadnje pismo, mi dovolite gospa še nekaj. Dobro mi je še v spominu, ko ste me na razhodu prašali: »česa pa manjka novodobni vzgoji?" Poslušajte, kako je o tem mislil najslavnejši vojskovodja novega veka Napoleon I. Ta je nekdaj v razgoru z madamo Campan opomnil, da ne donaša stari vzgojevalni sistem onega sadu, kterega bi moral in jo je vprašal, s čim bi se dalo pomoči, da se ljudstvo dobro vzgoji. Madama Campan je odgovorila na to le jedno besedo, ktera je tako imenitna bila, da je cesar veselo pritrdil. Beseda je bila: »mati". Hotela je namreč reči, da le mati bi lahko do boljše vzgoje pomogla. Napoleon je rekel, da v tej jedini besedici obstoji pravi in najboljši vzgojevalui sistem in prosil madamo, naj bi si ona dala skrb, gojiti take matere, ki bodo dobro vzgo-jevale svoje otroke. Koliko njih pa ima napačno mnenje, da le učitelji in Šola ima nalogo voditi vzgojo otrok in kolikrat se sliši: »Oprostimo otrokom slabo vedenje; ko v šolo pridejo, bode učitelj že skrbel, da jim slabe navade odpravi." Kako slabo ume svojo dolžnost oni sta- -■videli, kako se ta Goriška gospoda čudi, ki je na sto in sto radovednih vprašanj, koliko je bilo mrtvih, koliko ranjenih, koliko je oken razbitih in • če že druzega ne, koliko vsaj cilindrov pomečkanih, nihče niti črkice ne more odgovoriti! Toraj prav nič? Prav nič! I kje pa je bila potem revolucija, o kteri so vsi nemško-liberani židovski listi kar po cele strani iz Ljubljane prinašali? Kje le drugje, kakor v zmedenih možganih tukajšnjih zagrizenih dopisunov v nemško-liberalne liste. Le ti so si ves revolucijon sami izmislili, da bi nas Slovence v slabo ime pripravili. Oe si pa stvar od blizo ogledamo, so pa le svoje ljudi — tukajšnje Nemce kaznovali. Zakaj? Tako-le: Če letos v resnici ne bo posebno iz južne strani tolikanj tujcev v Ljubljano, kakor druga leta, bo to le nemške obrtnike in nemške trgovce najbolj bolelo, kajti le-ti imajo večinoma tako blago v svoji zalogi, po kterem se tujci tukaj na letovišči najbolj obračajo. Slovenski trgovci in obrtniki — le poglejte jih od prvega do poslednjega — so večinoma Ie z blagom za domače potrebe preskrbljeni. Tem se torej ne bo nobena škoda godila. Nemški trgovci in obrtniki naj se pa svojim nemškim dopisunom lepo zahvalijo za dobiček, kteri jim pojde letos po Ljubljanici, če res ne bo toliko ptujcev, kakor jih je bilo druga leta. (Provizor) župnije pri sv. Barbari v Halozah postal je čast. g. Martin Meško. (Dnhovske spremembe v Krški škofiji.) Za mestnega župnika v Belak pride č. g. Bittner iz Trbiža. Izpraznjena je fara v Gorici (Horzendorf). (Nesreče.) Iz Vinice, 10. maja, se nam piše: Huda suša nas je trla in ljudstvo strašno zdihuje, ker ne bode živeža in klaje za živino. V sredo, 2. t. m., je v viniški fari utonil desetleten šolarček v Kolpi; dne 3. t. m. je utonila enajstletna deklica v Adlešicah; a zopet 4. t. m. je strela ubila petin dvajset let staro, še le lansko leto v novembru omoženo žensko v Špebarjib, Vrhovske fare. — Semenj na Vinici dne 7. t. m. je bil izborno obiskan, posebno se je prignalo veliko živine na trg, a kupčije bilo je malo, ker se vsak boji, da bode krme primanjkovalo. Par lepih vprežnih volov se je prodalo za 140—200 gld. Ubogi kmet, kedar še živina nima cene. — Na Vinici farno cerkev popravljajo in se dobro z delom napreduje. (Dva moža), oba junaka, če prav v socijalnem življenji eden visoko gori, drugi na vsakdanjem stališči stoječ, zapustila sta nas na eden in tisti dan, ter smo ju tudi na eden in tisti dan, da skoraj prav tisto uro h pokoju spremili. Bila sta: v Ljubljani slovenski državni poslanec Božidar Raič, v Trstu pa vrednik Ivan Dolinar. Ker smo o prvem že kolikor toliko pisali, omenimo naj tudi nekoliko pogreb poslednjega, kakor ga „Ed." popisuje: »Pogreb Ivana Dolinarja je bil prav imposanten, nad 3000 ljudi se ga je vdeležilo in po ulicah je stalo na tisoče radovednega ljudstva; zastopana so bila vsa slovenska društva Trsta in okolice in videli smo celo deputacije Sežanske in Lokovske čitalnice in tudi nekoliko znanih rodoljubov iz Pervačine, Dornberga itd. Vencev je bilo do 30, med temi so posebne omembe vredni venci društva »Edinost", delavskega podpornega društva (možki oddelek), delavskega podpornega društva (ženski oddelek), pevskega zbora delavskega podpornega društva, Tržaškega bralnega in podpornega društva (možki oddelek), istega društva (ženski oddelek), Tržaškega »Sokola", prijateljev ranjkega, svetoivanskih rodoljubov itd. Pevski zbor delavskega podpornega društva je krasno pel najprej pred hišo ranjkega, potem pa dvakrat v cerkvi sv. Antona. S tem pogrebom so Tržaški Slovenci zopet enkrat pokazali, da znajo čestiti spomin svojih ranjkih in pokazal je posebno naš delavsKi stan, da ima nepokvarjeno hvaležno srce. — Ta pogreb pa ostane kot znamenitost zapisan v kroniki Tržaških Slovencev." Kako da so ranjcega v Trstu poznali in spoštovali, pričajo nam celo laški listi, ki so se vsi v daljših ali manjših noticah spominjali njegove smrti. Le smrdokavra Tržaška, »II Piccolo", spravil se je v svoji židovski nesramnosti nad kosti ranjkega, ktere je po njegovi smrti obiral. Norčeval se je iz Dolinarja in njegove rodovine, ter je v lažnjivi obliki celo rodbinske zadeve na dan vlekel. Hijeni 80 kosti mrličev prava slast, ki bi jih za ves svet ne zamenila, prav tako obnašal se je »Piccolo". To že ni več grdo, to je divjaško, in prav bi storili Tržačani, če bi na kakošen način listu tla spod-bili. Naj gre „11 Piccolo", kamor ga srce vleče, tjekaj preko velike luže, kamor zlato solnce zahaja, a nas in naše naj pa pusti pri miru. Mi se ne brigamo za razmere drugih ljudlj, zato pa tudi želimo, da nas in naše drugi pri miru puste. (Kolera) se jo menda tudi že v Pulji oglasila. Mornar Maletič v Trstu je umrl za pravo azijaško, toraj kužno kolero. Bog jo varuj v naše kraje! (Na ogled c. k. kaznilnic) podal se je graški c. k. državni nadpravdnik g. Leitmeier, in bo tudi v našo deželo prišel. Razne reči. — O binkoštih bode imel „ Deutscher Schulverein" v Salzburg-u letni glavni zbor. Slavnosten odsek vabi prebivalstvo, naj bi hiše okin-čali, ker prebivalstvo je »nemško" in v veliki večini »društvu" prijazno. Priporoča pa tudi, naj razobesijo tudi nemško zastavo — črno-rudečo-rumeno, češ, ta ni politična in pomenja le jezikovno vez Nemcev. Dalje pravi ta odsek, primerno je, društvo pozdraviti z barvami njemu vlastnih. Nemška srca povzdiguje vsikdar črno-rudeča-rumena zastava. — No, da zastava ni politična, naj verjame, kdor hoče. Da pa ta zastava Nemce združuje, to smo tudi slišali pri komersu »Deutscber Schulverein "-a, ko je dijak prav odkritosrčno rekel: »To je zastava, ki nas združuje in pod ktero se bodemo mi še bojevali. — »Deutscher Schulverein", nepolitično društvo, črno-rudeča-rumena zastava, pa zgol jezikovna zvez med Nemci, kdo to verjame? — Telovadba za dekliče. V Budapeštu je ravnatelj začetne šole v Karolysijevi ulici prosil, da naj izprašana učiteljica uči telovadbo na ti šoli, Magistrat te prošnje ni dovolil, ker se zoper šolsko telovadbo dekličev, ki so v nežni starosti, mnogo di ugovarjati, na kar se je treba ozirati, iu ker učna tvarina za dekliče še ni vravnana. — Preteklo nedeljo umorjen človek v Budapešti je bil tapetnik, Jurij Pahtler, 32 let star. Bil je dvakrat z bajonetom sunjen v srce in jetra. V torek popoludne je bil pokopan z obilnim spremstvom. Navzočih je bilo več poslancev, in govorniki so se oglašali. Reda niso motili. Re-darstva ni bilo videti. — Izgredi v Italiji. Na Laškem se nemiri ponavljajo. V Turinu sovš!i izgredniki z rudečo zastavo po mestu klicaje: Živil Cipriani! Slava galeji! Na trgu Dante so se sprli z vojaki za zastavo, ko so jo vojaki vzeli, razšla se je množica. Tudi v Li-vorni je bila rabuka. Klicali so: Slava Ciprianiju, vjetniku na galeji! Slava načelniku Pariške občine! Živela revolucija! Tudi tukaj so vojaki vmes segli, sprejeti so bili s kamenjem. Dolgo časa so se podili po ulicah, ker so prišli razsajalcem delavci iz arsenala na pomoč. Tudi žene so se vmes mešale. Dva vojaka sta bila umorjena, sedemnajst delavcev hudo ranjenih. Nad 100 ljudi so zaprli. — Urni odgovor. Šestletni Mirko pretepa na tleh triletnega Milana. Oče to vidi in pokrega Mirkota: »Se li ne sramuješ, tacega malega dečka pretepati? »Oho, se odreže sinko, ali je bilo že Vas kedaj sram, kedar ste Vi mene tepli?" Telegrami. Monakovo, 11. junija. Kralja poslana državna deputacija ni mogla izročiti Luit-poldovega manifesta, kjer je niti k sebi pustil ni. Ministra Holmsteina je dal bolehni kralj zapreti. Včeraj je odišel orožniški štabni častnik z nekterimi orožniki v Hohenschwan-gau, kjer jo kralj v poslednjem času stoloval. — Dvorno gledišče se je sinoči zaprlo. Stoletna slavnost Ludovikova se je za več časa preložila. Monakovo, 10. junija. Princ Luitpold je izdal manifest, ki so ga z njim vred vsi ministri podpisali, da prevzame vladanje. Deželni zbor je sklican na li). t. m. London, 10. junija. Kraljica je privolila, da se sme parlament odpovedati, toda še le po dovršenem delu. Carigrad, 11. junija. Minister Server paša je umrl. Belfast, 10. junija. Dopoludne so se jeli ljudje po malem nabirati; popoludne so pa že redarje napadli, kterim so morali vojaki na pomoč. Včeraj so 7 ljudi ubili, 16 pa ranili; izmed poslednjih so tudi štirje vže umrli. Belfast, 11. junija. Izredi trajali so celi večer, posebno v obližji vojašnice. Za večje navale ljudstva poslali so redarji po vojaško pomoč, ktera jo na to ulice z bajoneti izpraznila. Umrli ho: 9. junija. Terezija ivošišok, poštnega uradnika žena, 32 let, Gledališko uliee št. 4, jetika. V bolnišnici: 8. junija. Hugo Planino, pisar, 20 let, Vitlom cordis. Tujci. 9. junija. Pri Maliču: fischer, Kornstein, Renigruber in Krobath, trgovci, z Dunaja. — V. Broraeissl, trgovoc, iz Wiirbenthala. — Ana Eppich, posestnica, z družino, iz Thorla. — Anton Borsečnik in Lovrenc Herg, duhovnika, iz Maribora. — Josip Kukroli, župnik, iz Št. Andreja. — Josip Heržič, župnik, iz Spod. Polzela. — Franc Hirti, duhovnik, iz Ptuja. — Ernest Codelli, c. k. uradnik, iz Pulja. Pri Slonu: Arnold Seif, z Dunaja. — Lilleš in Fessler, trgovca, z Dunaja. — Dr. Prane Codelli, e. k. zdravnik, s soprogo, iz Trsta. — Schule in Sgeiner, zasebnika, iz Karlovca. — Srečko Margoni, potovalec, iz Feldkirehena. — Josip Jer-mann, e k. uradnik v pok., iz Reiehenburga. Pri VirantU? Kalbach in Jerina, pravnika, iz Prage. —■ Ema Pauser, zasebnica, iz Eudolfovega. — Mario Pauser in Ana Pieok, zasebniei, iz Dvora. — Marija Picek, zasebnica, iz Ribnice. BuaajNka borza. (Telegrafično poročilo.) 11. junija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 g) 24 ki. Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 85 avstr. zlata renta, davka prosta , .116 Papirna renta, davka prosta 102 Akcije avstr.-ogerske banke . . 876 Kreditne akcije......281 London.......126 Srebro .........._ Francoski napoleond. . . 10 — Ces. cekini .... 5 "„ 94 Nemške marke 61 90 g). 24 , 80 „ 80 „ 90 „ 25 Vremensko sporočilo. Dan čas Stanje Veter Vreme « t opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 0