Fo&tnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. Ho Ljubljana, četrtek 14. maja 1936 Cena Din L— Lznaja v^sa-K aan popoldne, izvzemšJ Qedelje tn praznike. — inseratj do 30 peut vrsi a Din 2« do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din & večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod« *el ja mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CN CPRAVN18TVO LJUBLJANA, BJiafljeva ulica atev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska a telefon št. 26- — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Klerikalni puč na Dunaju: Schiiscfanigg izločil Starhcmbcrga Proti volji članov svoje vlade je kancelar Schuschnigg dosegel njihovo odstavitev in sestavil novo vlado brez sodelovanje Heimwehra - Schuschnigg je prevzel vodstvo zunanje in notranje politike ter izločil Starhemberga tudi iz patriotske fronte — Izvagonirani heimwehrovci Dunaj, 14. maja. z. Danes ponoči so na Dunaju odigrali važni politični dogodki, ki gotovo ne bodo ostali brez posledic za nadaljnji razvoj avstrijske notranje in zunanjo politike. Zveznemu kancelar ju dr. Sehuschniggu se je z nenadnim udarom posrečilo, iznebiti se va-ruštva Heimuehra ter sestaviti izrazito klerika Ino vlado. Napetost med Heirawehrom in klerikalci Nape*o$J med Heimvvehrom in klerikalni''1 na režimskega tabora je trajala i' .nskega božiča, ko so v jav- i Knez Ernst Rtidiger Starhemberg nost prodrli prvi glasovi o nesoglasjih v vladi sami. Heiimvehr je zahtevala vedno večji vpliv na vodstvo državnih poslov, pri čemer pa so se v klerikalnem taboru, kjer so se že izza Seiplove dobe navadili samovlade, odločno protivili. Vodja Heimuehra knez Starhemberg je parkrat priredil značilne demonstracije in zagrozil z oboroženim udarom, toda tudi kancelar dr. Schuschnigg je znal spremno manevrirati ter si je s patriotsko fronto ustvaril močno zaledje, ki ga je še bolj okrepila zopet na uvedba splošne vojaške dolžnosti, s čimer jp dobil na svojo stran tudi vojaške kroge. V zadnjem času so bili spopadi med heinuvehrovci in klerikalci skoraj že na dnevnem redu. Sodu dno pa so izbili nedeljski dogodki na Dunaju, kjer so heimuehrovci javno demonstrirali proti kancelarju Sehuschniggu ter je prišlo celo do oboroženegea spopada s policijo. To je dalo kancelarju Sehuschniggu dobrodošel povod, da zahteva temeljito razčiščen ie. Politično ozadje Politično nasprotje med obema taboroma ima svoje ozadje ne samo v različnem svetovnem nazoru, marveč tudi v taktiki. Dočim se je knez Starhemberg navduševal za avstrijski fašizem in izvajal metode diktature, .ie kancelar Schuschnigg pripravljal že dolgo Časa akcijo, ki je imela za cilj izvagoniranje Heim-vvehra. Ze dolgo se je govorilo, da želi Schuschnigg doseči sporazum s socialisti, da bi tako pritegnili množice delavstva in učvrstiM svoj režim, ki ie bil dosle več ali manj odvisen od podnore Heim-vvehra. Heimuehrovci s svoje strani pa so bili odločno proti paktiranju z marksisti in so celo grozili, da se bodo v tem primeru raje sporazumeli z narodnimi socialisti. Na drugi strani pa je tudi mednarodni položaj Avstrije silil k odločitvi. Na Dunaju so se zbali, da bi znalo priti med velesilami in Nemčijo do sporazuma na način, ki bi nič kaj ne služil ciljem in interesom sedanjega avstrijskega klerikalno usmerjenega režima. Zato ie hotel Schuschnigg pravočasno zabarikadirati svoj režim s temeljito preosnovo. Dogodki so se v teku tega tedna razvijali izredno naglo. Po nedeljskih izgredih je Schuschnigg zahteval od Starhemberga, da desavuira dunajske heim- uehrovce in razpusti njihovo organizacijo, ki je najmočnejša v vsej Avstriji in ki predstavlja glavni kader heimuehrov-skega pokreta. Starhemberg se je temu seveda odločno protivil, in zagrozil, da raje izstopi iz vlade. Izsiljena ostavka Kancelarju dr. Sehuschniggu je bila ta grožnja dobrodošla. Po včerajšnjih večurnih pogajanjih s Starhembergom je Schuschnigg odšel k predsedniku republike ter mu podal svojo ostavko, obenem pa prosil, naj razreši dolžnosti tudi vse ostale člane vlade, ki na ostavko niso pristali. Predsednik republike Miklas je na ta predlog pristal ter obenem poveril dr. Sehuschniggu mandat za sestavo nove vlade ter vodstvo poslov kancerlarja, zunanjega ministra in vojnega ministra. Ko se je Schuschnigg vrnil, je takoj sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je obvestil vse člane vlade, da ni*o več ministri. Njegovo sporočilo je delovalo kakor bomba. Seja ministrskega sveta* ki se je pričela ob 18., je trajala do 1. zjutraj. Čeravno so opolnoči po. klicali v kancelarjev urad inozemske novinarje z obvestilom, da bodo prejeli ve^ti o spremembah v vladi, so zaman čakali na obljubljeni komunike. Ministrski svet se glede sestave nove vlade ni mogel sporazumeti. Kdo bo zmagal Med tem so krožile po mestu najrazličnejše verzije. Na eni strani se je pripovedovalo, da bo Starhemberg izvago-niral Schuschnigga in njegovo okolico, na drugi strani pa so klerikalci širili vesti, da bodo sedaj obračunali s hcinr vehrovci. Do 1. zjutraj so bili oboji prepričani, da je zmaga na njihovi strani. Nova vlada Kako so se dogodki razvijali dalje, zaenkrat še ni znano. Davi ob 8. pa je bil izdan naslednji uradni komunike- Na predlog kancelarja dr. Schuschnigga je predsednik republike razrešil dosedanje ministre in državne podtajnika ter imenoval naslednje nove člane vlade: podka ncelar: Eduard Baarbaaren-fels, ki je istočasno poverjen z vodstvom notranje uprave vključno varnostne službe: minister pravde: Hans HammerStein Equord; minister prosvete: dr. Hans Pemter; minister socialne politike: dr. Josef Resch; minister financ: dr. Ludvig Dravler; minister za trgovino in promet: Fritz Stockinger; državni podtajnik za narodno obrambo; general VVilhelm Zehner; državni podtajnik v kancelarjevem uradu: Quido Zernatto. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo še ni imenovan in bo posle tega resora da nadaljnjega vodil kancelar dr. Schuschnigg, ki je obenem minister zunanjih in notranjih zadev ter narodne obrambe. Novi ministri so danes prisegli v r°-ke predsednika republike. Vsa oblast v rokah Schuschnigga Dosedanji pod kancelar Ernst Rudiger knez Starhemberg je bil zaradi stalnih in načelnih nesoglasij s kancelarjem izločen iz vlade. Program nove vlade •je koncentracija vseh patriotskih moči v državi. To zahteva tudi združitev političnega vodstva in razjasnitev odnosa jev patriotske fr°nte do državnih ustanov. Zaradi tega prevzame kance' lar dr. Schuschnigg osebno tudi vodstvo patriotske fronte. Na željo kancelarja dr. Schuschnigga ie dal knez Starhemberg članom vlade, ki so pristaši Heimuehra, povelje, da sodelujejo v vladi. Novi član vlade je edino minister socialne politike dr. Resch, ki je pod SeiPlom in Schobrom že ponovno vodil ta resor. On velja za demokratično orijentiranega krščanskega socialista. Iz vlade pa so izločeni vsi dosedanji heimuehrovski ministri. To so poleg podkaneelarja kneza Starhemberga zunanji minister baron Berger-Waldenegg kmetijski minister dr. Strobl. minister socialne politike Dobretsberger in državni podtajnik ministrstva za socialno politiko ŽnidariČ. Kot pristaša Heimuehra v novi vladi fungirata podkancelar Baarbaarenlels in finančni minister dr. Draxler, ki pa se ju heimwehrovski krOgi odrekajo, ker se nagibata mnogo bolj na klerikalno, kakor pa na radikalno hfirmvehrovsko plat. V heimvvehrovskih krogih so izzvale te spremembe v vladi, ki so prišle za njih docela iznenada, silno razburjenje. Schuschnigg bi želel sodelovanje nacionalnih krogov Govori se, da je želel dr. Schuschnigg pritegniti v vlado tudi nacionalne kro. ge.V to svrho je baje rezervirano ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bilo ponuđeno koroškemu industrij-cu Haslacher.pl, ki pa zaenkrat na to ni pristal. Dr. Schuschnigg bi želel sodelovanje zastopnika nacionalnih krogov, da bi s tem zabrisal preočitno klerikalno homogenost svojega novega režima. Starhemberg se gre pritožit Mussoliniju Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, bo knez Starhemberg že nocoj z v lakom ali pa jutri zjutraj z letalom odpotoval v Rim, da se proti postopanju Schuschnigga pritoži Mussoliniju. Mnogo komentarjev v vsej javnosti je zbudila v zvezi s tem brzojavka, ki jo je sinoči poslal Starhemberg Mussoliniju. V brzojavki čestita k zmagi v Abesiniji in poudarja, da hoče ostati vedno zvest sobo rec fašizma in pobornik fašistične ideje v Avstriji, zoper katero se zopet pojavljajo mračne sile. Tudi kancelar Schuschnigg oh novi izdaji svo.fe vlade ni opustil prilike, da zagotovi Mussoliniju večno vdanost in zvestobo. Bojazen pred posledicami V avstrijski javnosti so prepričani, da te spremembe ne bodo ostale brez posledice v notranji politiki. Pričakovati je, da bodo klerikalci sedaj odstranili iz državne uprave vse pristaše Heimuehra, kar mora dovesti do hude reakcije, zlasti še, ker se v heimwehrovskih krogih vedno bolj pojavlja struja, ki se zavzema za sporazum s hitlerjevci \n za skupno borbo proti klerikalnemu »*eŽTmu. Samomori „ Phonixa " Dunaj. 14. maja. AA. (DNBi Podeželski Ust] objavljajo seznam samomorov v zvezi s polomom Phonixa Oo^edaj je izvršilo samomor 0 o?eh. in sirpr- generalni ravnatelj Rerliner sef odseka zvezne pisarne Ochsner. sestra ravnatelja Berliner-ia. trije višji uradniki zavarovalnice «arr»e na Dunaju, en zavarovalni acent v Cirad-ru, ena uradnica električne centrale na Dunaju in končno državni svetnik Klebin-ger. _ LJUBLJANSKA BORZA Amsterdam 297100 — 2985.60. Berlin 1756.08 — 1769 96. Rru-eli 744.18 — 749.24 Curih 142422 — 1431.29. London 217.84 --219.90, Xe\wo-k 4361.79 — 4308.10 Pariz 28996 - 291.39. Praga 181.54 — 183-65. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.14 — 9.24. INOZEMSKE BORZE Curih. 14. maja. Beograd 7, Pariz 20.36. London x5.33, New York 308.75. Bruselj 52.30, Milan 24.30. Madrid 42.175, Amsterdam 208.60, Berlin 126.50, Dunaj 56.20, Praga 12.825, Bukarešta 2.50. Anglija in Abesinija Za Anglijo je Abesinija še vedno samostojna država z vsemi suverenima pravicami London. 14. maja. b. Angleški kabinet se je danes ha vil z aneksijo Ahesinije po lra liji in s sankcijami. Ministrski predsednik Baldwin je sporočil v spodnji zbornici, da je italijanski poslanik izročil zunanjemu ministrstvu noto italijanske vhde o aneksiji Abesinije in o tem, da je italijanski kraij dobil naslov abesinskepa cesarja. Italijanskemu poslaniku je bilo rečeno, da se nota sprejema z vsemi pridržki in da bo Edenu izročena takoj po njegovem povratku iz Ženeve. Pravni svetovalci angleške vlade so mnenja, da ebe sinčka dr/a v a še vedno obstoja v svoji dosedanji obliki. Nihče sicer ne ve. kje je sedež abesinske vlade. toda to še nt: zadosten razlon za domnevo, da sploh ne obstoj-a in ne deluje več. Za tako posredno nepriznavanje dovršenemu dejstva, ki naj bi se bilo ustvarilo z italijansko uku paoijo 'Abetsinfje, je v diplomatski gjgodo-vina že več precedenčnih primerov. Angleško javno mnenje se je s ponedeljsko demonstracijo sveta Društva narodov vsaj trenutno zadovoljilo. Okoi-i-ščino, da svet ni hotel priznati upravičenosti A!o lijevih Ženeva, 13. maja. g. Ženevska posvetovanja so se dejansko končala z oI>javo včerajšnjega komunikeja lokarnskih držav o odgoditvi vprašanja obnove pogajanj s Nemčijo. O nadaljnjih namerah Italije napram Ženevi so si za sedaj docela na nejasnem. Zadnja posvetovanj*, ki »o m vršila danes, so se nanašala samo na splošne probleme in na morebitno prilagoditev statutov Društva narodov protivojnemu paktu, kar predstavlja vprašanje, ki je zaradi zadnjih dogodkov v vzhodni Afriki in v Porenju pridobilo na aktualnosti. Za IVOJega bivanja v Ženevi Je imel Paul-Bon r-our obširna posvetovanja o tem problemu. Se včeraj je konferiral b Tituleseom in ju-gnslovenskim delegatom Puncem, dopoldne pa je sprejel grSkecra delegata Politisa. Teza francoske delegacije je. naj se morebitna omejitev univerzalnosti DN iienael i ojačenjem njegove pravne in politične avtoritete v evropskom okviru. O istem problemu je danes ra7pravljal Eden g Titu-lescom in Politisom. Možnost revizije pakta o DN zanima predvsem tudi zastopnike takoimenovanih nevtralnih držav, ki se bodo jutri opoldne gestali ni konferenci z nekaterimi člani sveta DN. Kako pobudo v tej smeri smatrajo v tukajšnjih krogfh ta sedaj se za preuranjeno in nevarno Anglija grozi Italiji s senzacionalnimi razkritji Odgovor na italijanske obtožbe proti Angliji London, 14. maja. z. Izgredi v Palestini so izzvali v angleških političnih krogih veliko vznemirjenje. Sprva se *»i vedelo za pravo ozadje teh nemirov, ki so pri. sli nenadno. Mislilo se je splošno, da je to prebujenje nacionalno zavesti Arabcev spričo abosinskega odpora proti navalu Italije. Ko pa so zavzemali nemiri vedno večji obseg in je arabski nacionalni n^hor postavljal vedno večje zahteve, so začele angleške oblasti zadevo podrobnejše preiskovati. Prišli so do zanimivih razkritij. I>;i-našnji »Star« kar odkrito obtožuje Italijo, da je ona vmešana v palestinske nemire, ki so zahtevali par desetin smrtnih žrtev in mnogo ranjenih. last piše, da so angleške oblasti ugotovile, da so italijanski agenti širili nezadovoljstvo med arabskim prebivalstvom samo za to, da bi povzročili neprijetnosti Angliji. Angleške oblasti so bile zelo lojalne in niso objavile svojih ugotovitev, upajoč, da bodo Italijani sami uvi- deli nesmiselnost tegu početja. Ho p* hedaj Italija gre celo tako daleč, da obtožuje pri Društvu narodov kršitve mednarodnih pogodb, tudi angleške oblasti nimajo \>«c povoda, da bi postopale obzirno napram Italiji. Z razkritji angleških oblasti v Pale-stini, Kgiptu in drugih angleških kolonijah, ki dokazujejo italijansko rovarj^nje, m** bo imelo priliko baviti tudi Društvo narodov. Italija naj si sama pripiše posledice, ker se bo pri tej priliki razkrilo tudi se marsikaj drugega, kar se je doslej pokrivalo s plaščem molčečnosti. T: t k rat bo svetovna javnost imela priliko, da pravilno oceni postopanje Italije in njeno politiko. Svetovna javnost bo takrat izvedela, kaj počenja Italija ne samo v Palestini, marveč tudi na Balkanu, v Avstriji in na Madžarskem. Takrat bodo marsikomu pojmljivi razni dogodki, ki so se odigrali v mednarodnem življenju v teku zadnjih let. Zanimiva dalmatinska polemika okrog Italije in Abesinije čudno stališče predsednika Jadranske straže Po proglasitvi aneksije v Rimu je prib-čil »Jadranski dnevnik*, čigar lastnik je bivši splitski ban dr. Ivo Tartaglia, članek >»Kra!j Italije — car Etiopije«, v katerem je med drugim izvajal: »Pr.ko svojega vodi telja, ofbožava.nega Mussolinijs stporoCa Italija glasno in jasno evropski diplomaciji, da se afriški zmagovalec ne bo z nikomur pogaja!, niti bo od kogarkoli zaihreval kakih nasvetov, niti čakal na kake predloge, Sam se je boril, sam je izvojeval popolno zmago in sam hoče razpolagati s sadovi svoje zmage. . Italijanski narod je po pravu zmagovalca proglasil osvojeno zemljo za svojo last in kralja V\ktorja Kmanuela za cesarja Etiopije. To je naslov, ki ga je zmagovalec nesporno zaslužil in ki mora dvigniti narodni ponos... EXa italijanskega naroda niso vodili v Afriko nobeni scfoični nameni, to se bo pokazalo, nadejamo se, že v bližnji bodočnosti. Italijanski narod bo z izvajanjem svoje velike kulturne milije prepričal svet o krivičnosti onih. ki so, da zasejejo seme nezaupanja, vzdrževal dvome o njegovih namenih g-lede neodvisnosti J manjvh narodov . ..« *Nova doba*, ki rudi izshaja v Splitu, citira te odstavke iz »Jadranskega dnevnika« in pripominja: »Vse. kar piše *Jaorani»fci dnevnik« v svojem uvodniku, >e režita zahtev čustev zlasti nas maHh narodov, v pm vrsti nas Hrvatov, ki smo se skozi "vso zgodovino vedno borili z močnejšimi in ks nismo nikdar priznavali pravice zmagor&l-cev, nego samo pravico s«anrvooafrikansko< brzojavko predstavnika detroniziranih H6-henzollerncev, je storil to gotovo le zaradi tega ker nima smisel za politični humor m ker ni hotel te tragikomedije pridržati zase, marveč jo je spogoefl vsentn sveta t zabavo. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 14. maja 1936. štev. HO Sodna razprava na cesti Ogrožanja javne varnosti in prometa obtoženi zdravnik dr. VolavšeK oproščen Ljubljana. 15. maja Davi ob 8. je bila v Ljubljani nenavadna sodna razprava, in sicer pod milim nebom, v Nunski ulici, ob železniškem prehodu. Obtožen je bil zdravnik dr. J. Volavšek ogrožanja javne varnosti in prometa Dr. Volavšek se je pripeljal z avtomobi lom lani 21 decembra k pacijentu v Nunsko ulico. To je bilo pred božičem, ko je bil v Ljubljani precej visok «neg Nunska ulica je že periferna, odnosno ena Izmed tistih, odkoder »ni trebala je lasu podobna zamka z repom železnih kroglic, ki se ujetemu zapletejo okrog nog ,da takoj nade. Kovboji in vsa njihova divja romantika ?o dali že mnogo snovi za filme, a prav talCO tudi gauči. Pred vojno so vprizorili v Amerik; gledališko igro »Pesen uauča«, dve leti pozneje so izdelali film z istim imenom, a letos je prišel zvočni film krasna filmska opereta, ki po svoji vsebini sladkih melodijah, načinu režije in tudi deistvu, da sodeluje John Bo les. spomin ta na nepozabno »Rio Kito, najslajšo in naj razkošnejšo opereto, ki smo jo videli v prvem letu zvočnega filma. Dejanje se sicer ne odigrava v domovini gaučev v Južni Ameriki temveč v solnčni Kaliforniji, kjer živi še mnogo španskih priseljencev, ki so ohranili Še svoje šege in običaje, goje svoje pesmi in irlasbo in imajo svojo kulturo. Ta romantična opereta nam kaže Ameriko, ko še ni bilo današnje civilizacije, v dobi ko so razni pustolovci in pritepenci ogrožali žvljenie in imetje svojega bližnjega in ko so si liudie sami aii kot poedinci pisali in krojili zakone. A v teh burnih često krvavih časih, je tudi cvetela burna, strastna in romantična ljubezen. Vso to romantiko, bujno živo in ekscentrično življenje nam pokaže revija *Pesem gaučac. Pred nami se vrste čarobne španske zabave pod vedrim nebom, z zanimanjem sledimo >Fieslamr. Strastnim in ognjevitim plesom, a naš sluh npajaio sladke melodije prekrasnih pesmi. Nalašč za ta film je bilo uglasbenih ll pesmi, od katerih jih pet poie slovita Gladjs Swarthout ki smo jo čuli nedavno kot partnerico Kiepnre v *il-mu »Daj mi to noč . tri poje John Boles, dve Najnovejši in najboljši film TJFA: HANS PREMIERA V SOBOTO! KINO UNION S V *^a> ■k V Ljubljani nujno potrebujemo tri popolne moške realne gimnazije Ljubi) ima, 14. maja. Bliža se konec šolskega leta in z njim mnogo skrbi za starce, mladino in učitelje vseh vrst šol. Kakšni bodo uspehi ne samo po ocenah v spričevalih, temveč koliko je mladina napredovala v svojem telesnem razvoju in duhovni rasti, se sprašujejo očetje in matere ter vsi vzgojitelji, ki jim je mar napredek naše mladine. O teh vprašanjih so razpravljali zastopnik; staršev na občnem zboru Zveze društev »Šola in dom« in zastopniki vseh vrst šol na anketi o reformi šolstva. Pri tem so ugotovili nekatere ovire za reden uspeh v naš-ib šolah in zaprosili prosvetno upravo, da !^>čc rešitve ter odpravo naslednjih tehničnih ovir vzgoje in pouka. V Ljubljani primanjkuje šolskih poslopij za vse vrste šol od ljudske do univerze. Tudi z zgraditvijo bežigrajske ljudske šole ne bo rešeno vprašanje prostorov, ker šoli na Grabnu in Vrtali ne ustrezata zdravstvenim in pedagoškim zahtevam. Od mestnih meščanskih šol nima niti ena svojih prostorov in se morajo vse boriti za vsak razred z ljudskim šolami, s katerim so pod eno streho. Taiko se je že začelo razpravljati, ali naj se v novo bežigrajsko Šolo vseli tudi IT. mestna meščanska šola, ki ie sedaj v Bethovnovi ulici v poslopju, iz katerega se je morala neupravičeno izseliti III. realna gimna-zija. ker niso prostori primerni za šolo. Najtežje skrbi povzroča državni prosvetni oblasti in banski upravi naval učencev na srednje šole. Danes je na L realni gimnaziji 971 učencev, na II. 1709, na III. 1021 učencev, in na mestni ženski realni gimnaziji 705 učenk. Primemo število učencev za popolno srednjo šolo je 500—600 učencev, ker se pri takem številu še da voditi in vzgajati mladino in zakon o srednjih šolah je prvotno določal po številu razredov in številu učencev v razredih približno število $00 do 850 učencev za en zavod kot najvišje, ki se sme dopustiti, ako jih je več, bi se moral zavod deliti. Praktične izkušnje kažejo, da je rmel zatkonodavec prav, ko je vstavil v zakon te določbe, ki so pa začasno razveljavljene, ker pri sedanjem številu učencev v razredih m v zavodih niso mogoči uspehi v učnem, še manj pa vzgojnem oziru. Profesorji ne morejo obdelati snovi, ne izprašati učencev, ki jih mnogokrat niti ne poznajo po imenu; o kakem individualnem postopanju z učenci sploh ni govora. Starši in profesorji tožijo, da ni pravih uspehov, Česar ne da mladini šola, bi morali dati inštruktorji, za katere pa ni denarja in tako rinejo učenci dalje s pomanjkljivim znanjem. Tudi nova zgradba za ITL realno gimnazijo ne bo še rešila prenapolnjen osti, ker sta L in I1L se vedno po številu učencev preveliki. II. državna realna gimnazija pa je edin-etveni primer v vsej državi s svojimi 38 razredi in 1709 učenci, večinoma učenkami. To je ravno preveč za dre popolni ženski realni ginmazii. Ako država prevzame mestno ž enako realno gimnazijo, ni s tem nič pridobljeno ne upravno, ne z ozirom na prostor, kar je i* tam dovolj učenk za močan srednjesoMEd zavod in bi bila vsaka nova dodelitev ueeocev v Škodo zavodu. Da država prevzame mestno žensko real. gimnazijo pa je mijtto potrebno in pravično, ker mestna občina ne more in ni dolžna nositi tako težkih bremen. Iz vsega izhaja zahteva, da je nujna preureditev ljubljanskih srednjih šol in sicer p r. '•>•: kum tri popolna moške realne gtm-nttzije. ker je na vseh šolah že sedaj črez 2400 učencev ter bi imela vsaka približno po 800 učencev, ter tri — vštevši dosedanjo mestno — popotne ženske realne gimnazije, ki bi imele že sedaj po okoli 750 učenk ko se kako ne zaustavi ali preusmeri dotok mladine na srednje šole, moramo že danes misliti na otvoritev IV. moške realne gim-nacije* Za tri moške in tri ženske real. gimnazije imamo na razpolago štiri poslopja, v Vegov ulici, na Poljanah, mestno žensko real. gimnazijo in novo bežigrajsko, torej bi za reden pouk rabili takoj še dve zgradbi in sicer za eno moško in eno žensko srednjo šolo, ako bi izpremonili poljansko gimnazijo popolnoma v ženski zavod. Giede prostorov imajo v .Mariboru prav take težkoče. ker imata klasična in realna gimnazija po preko 1000 učencev, ter zahtevajo ustanovitev vsaj nižje ženske realne gimnazije, za doraščajoča dekleta pa višjo gospodinjsko šolo, da bi odvrnili žensko mladino od študija na višjih srednjih šolah, k« zanjo ni primeren. Ravno višje gospodinjske srednje šole naj bi dale našemu ženskemu naraščaju tisto vzgojo in izobrazbo, ki je njenim naravnim sposobnostim primerna in ki bi ji cmcgočil-t L've!; a vi j en je v poklicih, ki so po načinu dela in sedanjem pojmovanju kulturnega življenja namenjeni ženski, kakor vzgojiteljice, zaščitne sestre, voditeljice internatov, socialnih in skrbstvenih ustanov, letovišč, zdrav'lišč itd. Za zdravje naše mladine naj bi skrbeli šolski, zdravniki in poliklinike; toda kljub temu, da je toliko brezposelni zdravnikov, nimamo še nameščenih šolskih zdravnikov, kakor to zahteva zakon o zdravstveni zaščiti učencev in zakon o narodnih šolah. Učenci srednjih- srednjih strokovnih šol in meščanskih šol plačujejo prispevke za zdravstveni fond, od katerih dobi 65% higijenski zavod v Ljubljani, 35% pa gre v Centralni zdravstveni fond pri H i poteka r-ni banki v Beogradu. V dobi težke gospodarske krize ni primerno, da se zbirajo bogati fondi za bodočnost, ko danes hira mladina in nujno potrebuje zašča-te in pomoči, zato je potrebno, da izposlujemo čimprej ustanovitev šolskih poliklinik v vseh krajih, kjer so srednje aii meščanske šole. V tistih krajih pa. kjer je vsaj 400 šoloobi-skujočih otrok zdravstvene domove, v katerih bi poslovali okrajni, oziroma občinski zdravniki ob določenh dnevih in bile stalno nameščene začitne sestre, ki bi skrbele za zdravje šolske in predšolske mladine ter bile svetovalke materam pri negi in vzgoji otrok. To so zahteve staršev glede organizacije šolstva in zdravstvene zaščite mladine, ki so sporočene tudi prosvetni upravi. pa komik Wilie Ho\vard. Boles in Svarthou-iova pojeta tudi v duetu, a videli bomo. da je pevka tudi izvrstna plesalka. Ze zdaj vzbujajo slike za ta film veliko pozornost v mestu in prepričani smo da bo današnja premiera v Elitnem kinu Matici napolnila dvorano. Vsa svetovna kritika soglaša v tem, da je to ena najpopolnejših filmskih operet, ki celo znatno prekaša >Rio Rito*. Materinski dan v PoIJšanah Poljčane, 12. maja. Materinski dan je zalo lepo proslavil tukajšnji Sokol v nedeljo popoldne. Ob so-delovanju šolske mladine in učiteljstva, ki je šlo z vso ljubeznijo na delo, je pri redite v zelo lepo uspela Gmotni uspeh pa bi bil lahko boljši, če bi se vsi poklica, ni zavedli svoje dolžnosti, S sokolskega odra, ki je oživel z mladino, je ta dan dihal«, nedosegljiva ljubezen nage matere do svojih otrok- odražala se je v dekla-macijah, pevskih točkah in prizorih. Za zaključek pa je deca uprizorila še And^rsen-Meškovo pravljično igro >Ma-ti«, ki je tako g'anila gleda'ce, da so jim privrele solze v oči Igra se je stopnjevala od stike do slike, še dolgo pa bo ostala vsem v spominu zaključna 6. slika, ki je ni bilo moči prehvaliti. Mater, vlogo za odrasle, je odlično podala tukajšnja znana amaterska moč gdč. Pold-ka Gašparičeva. Pa tudi šolska mladina je svojo nalogo rešila odlično. Vsem sodelavcem najlepša hvala! — Smrtna nesreča se je pripetila te dni v majšperski tvornici strojil, žrtev nesreče je postal 341etni delavec Štefan Muzičko. Popravljal je drog na železnici, ko mu je ta nenadoma padel na glavo in mu stri lobanjo. Vse se je zgodilo s tako naglico, da se nesreči ni bilo mogoče izogniti. Nezavestnega so s počeno lobanjo prepeljali v ptujsko bolnico, kjer pa je Mužičko kmalu podlegel smrtnonosnim poškodbam. Pokojni je bil pri svojih sodelavcih zelo priljubljen, zato njegovo žalostno usodo vsi, ki so ga poznali, pomiluje j o. % Iz Kranja — Poročila sta se preteklo nedeljo v Ljubljani znani kranjski trgovec na Mestnem trgu g. Rekar Ivan in gdč. Milka Marin sek iz ugledne Marinškove hiše v Naklem. Mlademu paru naše čestitke.! — Gostovanje drame. Definitivno je sedaj določeno, da bo prvo gostovanje ljubljanske drame v Kranju v petek dne 15. maja. Na odru Narodne čitalnice bodo Ljut*- Kraljev spomenik na Viča Vič, 14. maja. Naši javnosti je znano, da je bil lani na pobudo viškegu Sokola postavljen na občinskem trgu spomenik in zasajena spominska lipa blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Spomenik je sprejel v varstvo zastopnik viške občine, ki je izjavil, da bo odslej skrbela zanj viška občina. Dokler je bila viška občina samostojna, je preskrbela za spomenik in za nasad okoli njega, ko pa je bila občina priključena Ljubljani, se živ krst več ne briga za olepšavo spomenika, kljub temu, da je viška občina v svoj proračun vstavila primeren znesek za vzdrževanje spomenika. S priključitvijo k Ljubljani smo Vičani upravičeno pričakovali, da bo mestna občina ljubljanska, ki je znana, da zna ceniti spomenike in nasade, skrbela tudi za spomenik kralju mučeniku na Viču, pa se do danes o tem nismo mogli prepričati. Spomenik stoji ves zaraščen na veliko nevoljo čestilcev blagopotkojnega Viteškega kralja mučenika. Vsa višfca naci jortalna javnost zato vljudno prosi mestno občino ljubljansko, da bi vodstvo mestne vrtnarije vendar enkrat uredilo spomenik s primernim lepotičnim grmičevjem in cvetjem, da bo v ponos vseh prebivalcev Ljubljane. Kako mučen vtis napravi tudi na tujca sedanji zapuščeni nasad okoli spomenika. Mnogo avtomobilov s tujci vozi vsak dan no Tržaški c ^ti, ki gledajo to zapuščeno »gmajno« okoli spomenika. Prepričani smo, da naša prošnja ne bo zaman, prosimo pa tudi vse štiri viške zastopnike JRZ., ki so v mestnem občinskem svetu, da tudi oni zastavijo svojo besedo, da se ta sramota čim preje odpravi in spomenik primerno okrasi. Se bolj pa boli vse viške nacijonalne ljudi dejstvo, da je spomenik v večernih urah v temi. doc* m je vhod v društveni dom razsvetljen. Ko je bil postavljen spomenik je prejšnji občinski svet ljubljanski ugodil pro.Vji akcijskega odbora /a postavitev spomenika da se prestavi cestna ob-Iočnica kakih 15 m proti spomeniku, da bo v večernih urah razsvetljen. . » ........ t • . tako da ie reklamna deska viškega kina razsvetljena, spomenik pa v temi. Prosimo mestno občino, da rudi ta ne-dostatek čim prej odpravi, ako. da bo spomenik v večernih urah razsvetljen. Vičani smo prepričani, da bo mestna občina tej naši prošnji ugodila. Roman „Mati" Pearl S. Bučk. »AfaiV, roman. Poslo\ enil Vladimir Levstik. Thkovna zadruga /936. Cena: broš. Din 4$.—, v plafnu Din 5S.—. »Mislim, da je morala Pearl Buck. ko je končala to knjigo in s stvarniškim oiesom premerila storjeno delo. doživeti trenutek sreče in čistega ponosa, trenutek zadovoljstva s seboj, kakršnega ni v vsakem človeškem življenju. Vendar: č"e že ne moremo vsi ustvarjati takih del, jih vsaj be- nmo Berite »Mater«! To knjigo, ki grabi predmet in bralcu do najglobljih globin!« Tako pise o knjigi prevajalec; pisatelj Vladimir Levstik je ž njo obogatil slovensko prevodno književnost za novo mojstrovino. Posvetil je prevodu vse bogastvo svojega nedoseženega jezika. Delo samo pa pomeni tudi z vsebinskega in etičnega stališča ogromno pridobitev. Pred nami vstaja lik matere in materinske ljubezni, ki jih je malo podobnih v svetovni literaturi, fmdoma se moramo vpraševati, kako je mogoče, da rodi kitajski kulturni krofi podobne primere svete materinske ljube/.ni. Roman je prav zaradi te svoje globoke vsebine zaslovel po vsem svetu. Sicer pa poslušajmo kaj piše kritik »Lidovih no vin« o pravkar izišlem češkem prevodu: »Velika epična nadarjenost izborne poznavalke Kitajske P. S. Buckove se je v »Materi« osredotočila okoli usode ene same o-*ehe. preproste žene kitajskega kmeta, močne v ljubezni in v materinstvu. Vidimo jo kot mlado ženo, srečno mater sinov in na moževem domu; vidimo jo ob poldnevu življenja v strasti in grehu, nato pa vso zrušeno in trpečo zaradi greha in naposled kot težko preizkušeno strko, ki mora gledati truplo svoje hčere in preživeti justifi-kacijo sina-komunista. Ganljivih življenjskih prigod kitajske matere, pripovedova-nih v nepretrgani vrsti od solnčne mladosti tja do tragične sarosi, nikjer ne prekinjajo postranski zapletljaji; osrednje postave romana — pač čitatelju v prid — nikjer ne zasenči drug, silnejši karakter. Lik matere, ki nam ostaja zaradi svoje resnične človeškosti nepozaben, priča o visoki stopnji karakterotvorne umetnosti S. P. Buckove, pa tudi o njenem umetniškem okusu...« Novi roman se torej tako zaradi svojih estetičnih in etičnih kvalitet, kakor zaradi svojega jezika uvršča med največje mojstrovine slovenske prevodne književnosti. Iz Maribora _ Proti tuberkulozni t^den. Prihodnji teden bo posvečen protituberku]oznemu gibanju, bo proti tuberkulozni teden. Občinstvo opozarjamo, da bo naša PTL. namestila na glavnem kolodvoru v Mariboru pri vhodu in izhodu nabiralno mizico za zbirko PTL V času protituborkulozne-ga tedna. Vsak potnik naj za srečno pot ali za srečen povrate.k žrtvuje azilskemu skladu PTL za protjtuberkulozno borbo vsaj 1 Din. žrtvujmo se za svoje bolne brate in sestre vsaj enkrat na leto. — Gostilničarji! Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaSkih rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, odrejam na podlogi .S § 66 in 67 zakona o notranji upravi, da se v dneh od 6. do T.junija 1936 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din oziroma ob neplačilu v danem roku z zaporom od 1 do 10 dni Naredba stopi v veljavo dne 6. junija 1936. Predstojnik mestne policije dr. Trstenjak s. r. — »Car jadranskih otokov« je naslov zanimivega predavanja, ki bo v petek v mariborski Ljudski univerzi ob .spremljavi krasnega filma — Trije utopljencrl. V torek popoldne JB blizu meljskega broda v Dravi utonil 8-letni železničarjev sin Kari Kalin iz Slovenske ulice. Deček Wb je ob reki igral in hotel ujeti po vodi plavajočo palico, kar je postalo zanj usodno. Padel je v reko in utonil. V plitvi mlaki blizu HoČ je našla srn rt epilept'čma 251etna posestniška hčerka Marija Curičeva. Zadobila je hud napad in ne^rečniea je v mlaki zadušila. — Istega dne je v Cirkovcih utonil v neki mlaki dveletni viničarjev sin posestnika Franca HraSa. Otroka so naSli že mrtvega. — S ko«o se je do »mrti prehod!a. Tukajšnji reševalci so pripeljali v bolnico 14letno viničarjevo hčerko Marijo Brun. škovo a smrtno poškodbo. Deklica je padla z voza in se nabodla na koso, ki ji je prevrtala trebuh in hrbet. TCesrečnica je dve ur{ po prevozu v groznih mukah izdihnila. — Do amrti pov«žen. V Apačah Re Je v sredo pripetila smrtna nesreča. V neki tamkajšnji graščini uslužbeni 721etni hla pec Ivan Sabo je padel pod voz naložen s travo in obležal s •trtim pranim košem Starček je kmalu po nesnči poškodbam podlegel. — Fboj zaradi petelina. V Zabovcih je prišlo letos 17. februarja do tragičnega dogodka. Zaradi ukradenega petelina so se sprli in stepli 291etnj čevljarski pomočnik Anton Juhner in njegov 421etni brat Simon ter posestniški sin Franc Cvetko Brata sta v prepiru navalila na Cvetka in mu pri priči s čevljarskim nožem razpa rala trebuh. Nesrečni m'adenič je takoj izkrvavel. Zaradi uboia sta se brata Juhner včeraj zagovarjala pred mariborsko senatno trojico Antor Juhner je bil ob sojen na 4 leta strogega zapora. Simon pa je bil oproščen — Pes ga je re*H smrti. Preteklo nor je pri takozvanem Hebblovem krjžu ni Zg. Boču nad Selnico ob Dravi neznani razcapanee s kuhirrj^kim no*c*m napadal splavarja Martina £ant'a in zahtev, 1 od njega denar. V istem hip'i p:i jo skočil na napadalca velik pes in se zagrizel vani šantl je hitro Zardel svoje kolo in tako utekel grozni smrti. — Karambol. Na križišču Tatt.mbarho. ve in Sodne ulice j0 neki avtomobil pom zil koledarja Ferdinanda H-rička ki je pri padcu dobil tako hudo poškodb.>. da so ga morali prepeljati v bolnico. — Ban v Mariboru. Ban dr. Nat'ačV>n ft bil V Mariboru dHež.m !pP<"cra sprejema M*>sto je odeto v zastave Dopoldne |j je g. ban ogledal bolnico, nato pa sprejemal ra^ne delegacije jn 7asebnike ter povsod pokazaj razumevanje z^ njihove Maje. KOLEDAR Dan»s; Cotrtek, 14. maia katoličani; P,o-nilacij. Svetolik DANAŠNJE PKIREDITVF Kino Matica; Pesem srauča. Kino Ideal: Viktoriia. Kino Slosra: Frankensteinova novoga.. Kino Inion: \oč v Monte Carlu. Kino šiška: Njen največji uspeh. Trgov>ko druitvo »Merkurc občni 7bo- nh '_'<>. v Trgovskem domu. DEŽURNE LEKARNE Danes: D-. Kmet Tvrševa resta 43. Trnka-c/y ded- -Mestni trij 4, Ustar. Selenhun:ovi ulica 7. Iz Novega mesta —Otvor|t«*v proti tuberkulozne jra t*4na,. V soboto 16. t. m. ob 17. bosta predavala za bolnike banovinske ženske bolnice ter posetnike protituberkulozneera di*pan»erja 0 socialnem in zdravstvenem pomenu proti tube rk u 1 ozn ega boja gg. prima rij dr. M. 2. červinka. vodja ban. ženske bolnice ter primarij dr. J. Prodan, vodja pmtitu berkuloznega dispanzerja. Predavanj je dostopno tudi znancem in sorodnikom bol nikov obeh ustanov. t<*r se bo vršijo v bol niškem parku. Dostop skozj vrtna vrata iz Defranceskijevc ulice. — V našem me^tu se je začelo re..-r>r> delovati na pobijanju jetike. Diff*panzer je pričel delovati. Pripravlja se ustanovitev proti tuberkulozne lige. V nedeljo 17. 1 m. bo v mestni posvetovalnici ob 10. posvetovalni sestanek, h kateremu so vljudno vabljeni vsi meščani in tudi okoličani, da se ga udoležo. Naj bi tudi v cim večjem številu pristopali k protituberkulozni Hsr Saj članarina neznatna — Din 1 m^seč no. V nedeljo bo tudi cvetlični dan. čigar čičilo v go-spodaiskei poslopje p«>R. Franca itanglja v Stopicali. Ogeuj povzročen po streli, je mahoma z.ijfl |kx1, krit s šlaano. ki j«' kmalu pogorel do tal. K »reči so domači gasilci in vaščani rešili pravočasno i/, hleva pod podom vso živino. Nevarnost za eosedJ poslopja je bila /eio vrlika*. pa so preprečili še večjo nesrečo vrli novomeški gasilci, gasilci iz 6topič in Srnihela. Pns.stnik trpi okrog Din 15.000.— škode. — Nogomet. V nedeljo popoldne je bila na Loki odigrana nogometna tekma med domačim klaboft) BK Klanom in Sk Motliko. 1 era je porekla zeio mirno. Rezultat je M 5 : 1 za Lian. — Zborovanje dolenjskih čebelarjev. V občinski sejni dvorani so v nedeljo dopoldne zborovali čebelarji Dolenjske m Bclokrujiine. Zb^nn;uije je otvori 1 in vodil znan vneti delavec za povz ! ^ > na^e-£a čebelarstva, šol. uprav Vel j v p. £. ki! • ja \'cv<'s'uv. \.i /hMn;\a;iju, k; se ga je udeleži!*) lepo števulo čebelarjev, je h razgovor veliki obrtni razstavi, ki se b-o vršila 4- julija v Novem me4u in katere se Minera vajo udeležiti tud: čebelarji. Sklep zborovalecv se je v tem pogledu 'ilasii!, d-i se razstave udeleže s prijavkom, če bo za čebele l^Hn-a. Debela*jI »o ob tej priliki najla^.li nujno potrebo, da se ustanov: Zveza dolenjskih in bedo-kranjsk h čebelarjev, kar bi bilo v korist vsem čebelarskim po iru/nicum in po*:i-mezmkom. CVavna razprava pa se je vršila o izpremembi banovinske uredbe o prevažanju č.-hel na pašo- Proti tej uredbi so os!po HlMtopile vse podružnice, ki se zlasti ne strinjajo v t*>m. da n'ina-jo odločba za prevažanje čebel. Mnoij > kritike sr je čulo \-£ vr*t čebelarjev pi\>ti velečebe-larjem, ki natrpajo številne panje ob paš; ob žele/n ^'-ih progah. Končno so z boro-vo'ci izvo|;r za delegata, k; se Ho udeležil čcbe'erske ankete v L i ubijani učite-lia na kmetijski IttH m Grmu g. Karla Vriska — Uprava banovinske ženske bolnce poziva krepke in zdrave o*ehe obeh spo-lov, ki bi bile pripravljene žrtvovat: kri v svorhn transfuzije, naj se javija pn upravniku bolnice SLOVBNSKI NARO!)«. «etrte*, 14. maj« 1««. Stran 3 DNEVNE VESTI — Kongres agronomov. Udruženje iuiio-slovenskih agronomov bo imelo svoj letošnji kongres 7. in 8. juniia v Novem Sadu-Na kongresu se bo razpravljalo o zakonu o kmetijskih zadrugah in o kmetijskih zbornicah te.r o poljedelski službi v naši državi- Agronomi bodo posvetili oosebno pozornost razmerju med poljedelstvom in industrijo ter industrijski proteksionistični politiki, ki se vodi na škodo poljedelstva. Po kongresu bosta prirejeni dve poučni ekskurziji po dunavski banovini. Agronomom državnim uradnikom, ki se udeleže kongresa, je dovoljen popust od 5. do 10. junija. — Zirahen tujski promet v Hrvatskem primorju. V Crikvenico prispe te dni večja skupina letovišča rjev iz Kopenhasma. večinoma vseučiliških profesorjev, zdravnikov in književnikov. V soboto prispe iz Prage večja skupina č>h< Slovakov, ki ostanejo v Crikvenici 14 dni V ponedeljek ie potovala preko Sušaka na Rab skupina holandskih letoviščarjev. 7 junija je pa prispela na Sušak velika skupina članov Oeškosl.-jn :o-slovenske lige iz Brna iK>d vodstvom vse-učiliškena profesorja Filkuka. — Izlet v dolino gradov iNovo mesto Kostanjevica) priredi 14 juniia Udruženje železniških uradnikov v Ljubliani. h kateremu vabi vse ljubitelje lepe Dolenjske. Pokroviteljstvo nad izletom ie nrev/.el predsednik mastne ol.čine novomeške g. Paii'*ič Jo^ip ter s leni prav izdatno poudaril propagandni pomen izleta. StroSki izleta rta osebo znašajo iz Novega mesta 40 Din, iz Ljubljane % Din iz Zagreba SO Din. iz Tržiča oz. Kranja 110 Din a iz Maribora za dva dneva 250 Din. v katerih vsotah je predviden prevoz in prehrana. Prevoz >e vrši 7. železnico oz. avtobusom. Opozarjamo vse. ki se zanimajo za to edinstveno izle'.no priliko, da bo v okviru radii«ke'_Ta večera 1«. junija predaval g. V- Pirnat. znani propagator Dolenjske o lepotah Dolenjske in starodavnih kr^ntah doline gradov v zvezi = petjem in godbo Pri in ve za izlet sprejema Udruženje uradnikov v Ljubljani in Potnik v Liiih'»ani Mariboru in Zagreba. _ Iz srede vaSrga življenja bodo vzeti prizori, ki jih boste videli na modni rev.ji ljubiianskesrp. velesejma. od 30. maja d*-< X. junija. Brhke in debele, stare in mlade me in gospodje Vam bodo predvajali ^ . -ke, moderne in praktične ter, v duhu našega naroda. Na živih modelih boste pre-lili, kako bi vam stala tako in tako napravljena obleka n. pr. pri čajanki, v gledališču, pri poroki, v uradu, pri plesu, na turi. Prepričali se boste ne le o tem, kak vtisk napravljate ob vsaki priložnosti primemo oblečeni na svojo okolico, ampak tudi o pomenu, ki ga ima vašemu delu pri-kroVn;; obleka za vaše lastno delovno razpoloženje. KINO SLOGA, tel. 27'30 Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 film groze Frankensteinova nevesta Lep dodatni spored in UFA zvočni tednik! — Ljubljanska podružnica zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov je vložila na Udruženje denarnih zavodov za dravsko banovino prošnjo, da se v poletnem času uvede nedeljeni delavni čas i. s. od 15. maja do 15. septembra. Tozadevna pogajanja ugodno potekajo in upamo, da bo nedeljeni delovni čas v kratkem uveden, o čemu? bo članstvo še posebej obveščeno. _ Kongres Zvezo irsov^kih združenj. V soboto se prif-ne v Beouradn kongres Zve-7e trgovskih združenj iz vse državo. Na k on g resu so bodo obravnavala vsa važna, trgovski -dan zadevajoča vprašanja, v prvi VTStl vprašamo dnlffov. — Turizem, neodoljiva potreba vseh kulturnih Kvropcrv. Ako bi v naši domovini, obdarjeni s tisočerimi prirodnimi privlačnostmi za tujca, mogli letoviščarjem nuditi še primerna gostišča ob bregovih naših voda in na obronkih divnih gorskih velikanov, kjer bi tujci prav nič ne pogrešali udobnosti svojih domov, bi s primernimi investicijami ustvarili čudeže. Poglejmo si na gostinski razstavi spomladanskega velesejma v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, kaj bi se dalo z majhnim trudom in nevelikimi stroški ustvariti za razvoj našega turizma! Stotisoči, ki nam jih bodo pri nas pustili tujci, bodo obilno poplačali naše napore in pri današnjem pomanjkanju kpitalov mnogo doprinesli h gospodarski obnovi. — Nacionalna ura v radiu. V soboto 17. t. m. bo v nacionalni uri namestu napovedanega predavanja Josipa škarica iz Zagreba o smernicah in težnjah jugosloven-ske pedagogije predavanje generala g. Danila Kalafatoviča o osebnosti maršala Franchet d' Esperava. — Smrt ruskega generala, FaSlčevegra sošolca. V Hercegnovem so včeraj pokopali generala ruske carske vojske ing. Gligorija Alileanta. Pokojni je dovršil višjo general- štabno vojno akademijo v Petrogradu in je bil sošolec pokojnega Nikole PaSiča. Med vojno je bil načelnik štaba ruske vojsk ki je zasegla med nemškim prodorom v Francijo velik del Vzhodne Prusije. Sodeloval je tudi v usodni bitki na Mazurskih jezerih. — Proslava materinskega dne v štepanji vasi. štepanjske Kolašice so zopet lepo proslavile materinski dan. Dopoldne so priredile nabiralno akcijo, za katero je prispevala sama predsednica ga. Benedikova namestu venca na grob pokojni ge. Anži- čevi 100 Din, a popoldne so v gostilni pri Novaku obdarovale 20 sirot z denarjem in živili. Vrle narodne delavke zaslužijo vse priznanje. —Iileti planincev vzdolž jadranske obale pričnejo 31. t. m. ter traiaio do septembra meseca. Izhodišče je Sušak. Vsak izlet se vrši 10 dni s parnikom Dubrovačke paro-plovne družbe >Pelješac . ki vozi vzdolž obale v Starigrad Rogoznico na otok Miševo, Makarska, Orebič, Dubrovnik Kotor ter nato mimo Hvara Preko na rniŠak. V krajih kjer Ih> parnik pristal tod o organizirani izleti planincev tako na Velebit. Biokovo, Sv. Ilija. Orjen, Rulo itd. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubliani, Aleksandrova cesta 4. — Iz »Službenega lista«. rSlužbeni list kr. banske uprave dravske banovine**: št-39 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o izdelavi in uporabi solili in izoliranih električnih vodnikov in izoliranih cevi in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936-37. — »Krivaja« v konkurm. Povodom otvoritve konkurza nad znanim lesnim podjetjem *Krivajac v Bosni je državno pravobranilstvo v Sarajevu predlasralo ministru za gozdove in rudnike, naj odpove pogodbo glede eksploatacije gozdov, sklenjeno med državo in >Krivajo« ker je ista prišla v kon-kurz. Ministrstvo je ta predlog sprejelo. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da no bo nobenih spremenili dosedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Beogradu 27 v Sarajevu *2<3, v Zagrebu 25, v Rogaški Slatini in Skoplju 24. v Ljubljani 23.8. v Mariboru 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3. temperatura je znašala 12. — Namestu konja zapregel ženo. Kmet iz Gline Nikola Rajković je zapregel svojo ženo v voz in krenil z njo v Kumanovo. Na voz je naložil svoje štiri otroke. Mož je pa vendar toliko kavalirski, da žen- zamenja, kadar je trudna. Tako se bosta menjavala, dokler ne privlečeta voza do Kuma novega. — Kozliček z osmimi nogami. V vasi Do-lovjani blizu Bosanskega Noveca ie vrgla koza težaka Meha Satiča kozlička, ki ima osem nog. Praznoverni kmetje smatrajo to za slabo znamenje. — Smrtna nesreča V torek opoldne se je pripetila v strojnem oddelku »Sipadoviru žag v Dobri ji nu težka nesreča ki je zahtevala življenje 28-letnega mehanika Rudolta Ketteja. Kette je preizkušal stroi ki ga postavljajo že delj časa. Ko ie prisotni inženjer Berič ugotovil, da dela kolo v si roju 2000 obratov v minuti, se mu je Kette približal, da bi ugotovil ali se suče kolo pravilno- V naslednjem hipu se je pa kolo razletelo in en kos je udAril Ketteja tako močno v prsa, da mu je zdrobil prsni koš in da se je nesrečnež mrtev zgrudil na tla. Iz Ljubljane — 1 i Povralek naše opere z gostovanja po Dalmaciji. Z današnjim osebnim, deloma pa z brzini vlakom so se vrnili člani ljubljanske opere s svoje turneje po Dalmaciji. S turnejo so vsi zadovoljni, sai ie bil dosežen prav lep moralni, a naibrž tudi gmotni uspeh. —lj Krožni horicont v ljubljanski opori- Ze krožni oder je bil za ljubljansko opero važna in potrebna naprava a te dni, ko je bil ves operni ansambl na gostovanju v Dalmaciji, je bila opera zopet tehnično izpopolnjena. Urejen in zgrajen je bil nam reč tudi krožni horicont, naprava ki jo da nes skoraj pogoj vsakega modernega gle daiisča. Kružni horicont ie bila že davno želja vodstva nase opero, a zani se je ziasb toplo zavzemal Niko štritof- Banski svetnik inž. Cernivec, ki je foprei napravil načrt« za krožni oder je tudi izdelal načrte u krožni horicont. Na odru so bile potrebne nekatere adaptacije in danes ie krožni hori con t skoraj že dovršen S to napravo je opera nedvomno mnogo pridobila, sai je poenostavljeno manipuliranje s kulisami^ mnogo lažje se bodo dala prikazovati ozadja in mnogo efektnejši bodo razni tehnični prizori, tako zlasti svetlobni efekti bliski itd — Majuiski izlet naših liceik- Da se seznanijo z lepotami in zanimivostmi nase dr- I zave. zlasti pa sinjega Jadrana je vodstvo tukajšnje ženske realno gimnazije sklonilo prirediti za svoje crojonke večdnevni majni-ški izlet na morio Danes ob 12.47 se je odpeljalo 200 gojenk ženske realne gimnazije v Split, kjer dobe na razpolago parnik ki jih bo jopeljal na Biševo, v Komižo. na V*s I Hvar in Klis. V ponedeljek popoldne se go- jenke vrnejo v Ljubljano. Lieeike so se odpeljale na i slet v spremstvu profesorjev in enega zdravnika, pod vodstvom Splitčana prof. Andre KuljiŠa. —lj Razdelitev nagrad na fotografski razstavi. Snocl je imel razstavni odbor H-mednarodne fotografske razstave zaključno sejo, na kateri so razpravljali o razdelitvi nagrad in priznanj razstavljenim delom fotoamaterjev. Odbor je sklenil, da domačinom iz prijaznosti do tujcev ne bo podelil nobene nagrade, s čimer se vsi Ljubljančani in domačini strinjajo. Odbor je večino nagrajencev že določil, vendar bo oficielna razglasitev rezultatov šele jutri. Prva zlata kolajna bo najbrž podelje- | na Egipčanu Miljkoviću, ki je po imenu sodeč naš rojak in ki je res nazvečji mojster fotografije na tej razstavi. —lj Nevarno>t gozdnih požar«*. Mestno poglavarstvo razglaša; Dne 4. aprila je v mestni gozdni parceli na Drenikovem vrhu izbruhnil ogenj, ki so ga mestni gasilci sicer takoj pogasili, ki bi bil pa lahko povzročil občini precej škode. Ugotovilo se jo. da je najbrže kak sprehajalec vrgel v suho vejevje in travo goreč ogorek cigarete in na ta način zanetil Ogenj. Mestno poglavarstvo opozarja sprehajalce po gozduih sprehajališčih v Ljubljani in okolici, da vsakokrat skrbno ugasnejo cigarete, ker bi lahko iz male neprevidnosti nastala mestni občini in drugim gozdnim posestnikom ogromna škoda. Tudi pričakuje mestno poglavarstvo od meščanov da sami čuvajo in pazijo na mestne nasade in gozde, ki so ne le v okras mesta, temveč tudi za zdravie mestnega prebivalstva potrebni in koristni. Mestno poglavarstvo opozarja da bo proti vsakemu krivcu kar najstrožje postopalo po zakonu o gozdih. Kino Union, tel. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uril Lilian Harvey Noč v Monte Carlu Kot dodatek: KIEPTJRA POJE! Elitni kino Matica — Tet 31-24 DANES PREMIERA! 11 nepozabnih ljubavnih pesmi! Vel eoo pere ta iz solnčne Kalifornije, zemlje pesmi in pustolovščin: Pesem gauča Pil m petja in smeha, pustolovščin in strasti, ljubezni in junaitva! V glavnih vlogah odlična pevca GLADY SVVARTHOUT znana iz filma »Daj mi to noč« in JOHN BOLES, nepozabni zvezdnik iz Rio Rite. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure in od 15. dalje. PRIDE „AVE MARIJA" — Avtoizleti: 16—19. t m. na Plitvice— Senj—Crikvenica. 30. t- m. do 1. junija na Veliki Klek in po Koroški Si. t. m. do o. junija Plitvice—Split. Infonnaciie izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. —lj Prošnja gledališki upravi. Ko se že oglašajo vsi gledališki aLcnenti s pritožbami, tudi mi gledališki A-abonenti ne smemo vec molčati, ker bi se sicer motilo smatrati da smo povsem zadovoljni. Menda nobenega drugega abonmaja ne vleče ne vemo ali uprava ali časopisje za nos. Komaj je za naš abonma določena predstava in smo abo-nentje razpolagali že z ostalimi dnevi, se objavi naslednji dan drusi red predstav in nam prekriža vse naše račune. Tudi imamo en teden po dve predstavi včasih celo zaporedoma, potom pa zopet 14 dni nobene. Sedaj nam dolguje gledališka uprava že tri oporne oz. operetno predstave, o katerih no vemo, kdaj jih dobimo- Zato prosimo tudi A-abonentje gledališko upravo za več roda in upoštevanje deistva. da se človek abonira zato. da ima vsa i približno vsak teden en gledališki večer. A-abonenti-—lj Dušili smo se. Včerai oooldne, ko je bilo največ ljudi na ulicah, se ie vsa okolica pošte zavila v dušeč dim Kadilo se je mnogo huje kakor ob velikem požaru. V hiši ob poŠti so sežigali saie veter je pa tiščal dim k tlom. Ljudje so kasliali in kiha-li kakor da je eksplodirala plinska bomba. Zelo so hvaležni sožigalcem sai za katrani-zi ran je pljuč, prosijo jih pa vendar, naj v bodoče urede svoje delo tako. da ne bodo prekajevali ljudi preveč velikopotezno. Ali pa nam naj vsaj prej sporoče, da se bomo opremili z maskami. — Binkoštni avtobusni izleti Plitvice-Senj Din 425.—, Koroška Din 405—, Benetko-i'adova Din 725.—. Prijave sprejema *Put-nikc v Ljubljani do 2(3. maia. —lj Beograjska »Politika« je prinesla dne 16. marca letošnjega leta izpod peresa glasbenega kritika dr. Miloja Milojeviča obširno oceno o koncertu zagrebškega akademskega zbora ^Mlađost-Balkan«: v Beogradu, kjer pravi med drugim: Moški zbor Mladost-Balkan« je eden najboljših, kar jih imamo. Zvok zbora je sočen in v barvi jako zanimiv. V njem se zrcalijo vse karakteristike barve zvoka posameznih glasovnih skupin moškega zbora. Petje Mlc-dosti-Balkana« je polno ritmičnega pulza in akademiške dovršenosti. Prav srečni smo bili, da smo zopet slišali tako izvrsten zbor pod še bolj izvrstnim dirigentom Jakovom Gotovcem. Ljubljančane prosimo, da se odzovejo vabilu zagrebškega akademskega zbora ter napolnijo jutri zvečer veliko unionsko dvorano, ker začne koncert točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj V pomirjenje onim, ki moralo prenašali smrad iz Ljubljanice. Razumljivo in umestno je nezadovoljstvo onih prebivalcev Ljubljano, ki morajo prenašati smrad iz LjuUja-nice. Njim v pomirjenje in veselie bo vo^t, da bodo v soboto, najkasneie pa v ponedeljek izpustili v strugo Ljubljanice vso Ora-dasčico. tako da bo odplavila nesnago in | da bo tudi smradu konec. Sicer je pa tudi že skrajni čas, da se to zgodi saj smo na pragu poletja, ko bi bil smrad še neznosuej-ši. —lj Vedno več prodajalcev cvetlic Kako velika je sila za denar na deželi in koliko je revščine tudi zunaj, pričajo dovolj zgovorno vedno številnejši prodajalci cvetlic v mestu. Na vseh vogalih v središču mesta se nastavljajo ženske ter otroci, ki prihajajo daleč z dežele ter ponujajo mimoidočim cvetje. Navzlic temu, da ga prinašajo v mesto cele košare, iztržiio ves dan le po nekaj dinarjev, ki so jim tudi dobrodošli. — Sezija špargljev. Vsak dan sveže domače teluse servira gostilna pri Slepem Janezu. —lj Proslava 4». pešpolka Triglavskega- Tukajšnji 40. pešpolk Triglavski proslavi v četrtek 28. t. 1. svojo slavo kot spomin na dan, ko je slovenski planinski polk (sedanji 40. polk) stri odpor sovražnika pri vasi Kot-lje med koroško ofenzivo leta 1919- Rezanje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vojašnice kralja Petra L. popoldne ob ld. se pa prična vojaška veselica. —lj škrlatinka v mestu in okolici še ni ponehala. Pred dnevi so morali prekiniti zaradi te nevarne epidemije pouk v gluhonem niči kjer sta obolela dva gojenca. (Mestni fizikat je budno na straži, da se epidemija preveč ne razširi. o o —lj Kolo jugoslovenskih sester sporoča, da se akademija v proslavo materinskega dne na splošno željo ponovi v soboto dne 16. t. m. ob 17. uri po globoko znižanih cenah, v gledališki dvorani šentjakobcanov v Mestnem domu. Prireditev je v prid ubogim materam in sirotam, zato vabimo k obilni udeležbi. — Rezervirajte si vstopnice, ki se dobe v predprodaji v Matični knjigarni in dne 16. t. m. od 16. do 17. ure pri blagajni. —lj Za mestne re.ežc. Medic Franc, posestnik in meščan ljubljanski, io ob priliki svoje osemdesetletnice izročil predsedniku mestne občine znesek 1000 Din fentisoč) za mestne reveže, za kar mu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo. —lj »Tabor«. Zaradi predavanja na prenočišču odpadne danes članski sestanek. Film ZKD Jutri ob 14.15 poči BOMBA SMEHA: Lucie Englisch — Adela Sami ročk Borba z zmajem Enotna vstopnina Din 3.50. »ELITNI KINO MATICA« — Kozaki sso prirejali te dni po naših večjih vaseh svoje junaške nastope na svojih konjih s krasnim jahanjem, petjem in narodnimi plesi. Iz našega sreza so se napotili v Avstrijo — Materinski dan proslavi narodna šola, v Križevcih 11. junija in ne 21. maja. Svojo prireditev je morala preložiti jaradi dirke na Cvenu. Na sporedu so pevske točke, deklamacije in igra ^Desetnik in sirotica«. — Konjske dirke na Cvetni se bodo vršile 21. in 24. maja. Prvi dan bo S«t dfrrk, drugi dan pa pet. Iz Celja —c Prenovljeno in povečano igrišče SK Olimpa v tiaterju bo otvorieno v nedeljo 17. t. m. Igrišče je iodališano in razširjano ter obdano z bariero in plotom.. Ob otvoritvi v nedeljo ob 16.45 bo na igrišču zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Ljubljano in SK Olimpom ob 15.30 pa se bo pričela predtekma mladinskih mosb-v At'etikov in Olimpa. —c Pregled motornih vozil, ki ietOJ le niso bila pregledana bo v rnmedeliek 18. t. m. ob 14- pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. —c Usmiljenim srcem! Ul.osra vdova odd i svojega 15-letnega sina dobrim ljudem v brezplačno oskrbo. Natančneiši poduki «e dobijo pri drž krajevni zaščiti dere Tn mladine v Celju, kamor se naj naslovijo vsa pisma. —c Dve nesreči. V torek cm io 4o-letna Žagar jeva žena Alojzija Verdevova iz Goto-volj pri Žalcu pri padcu nalomila levo roko. Istega dne so je ponesreči! 65-letnJ upokojeni rudar Tomaž Diaci od Sv. .Toderta nad Laškim. Ko jo žagal bukov štor. so je prevrnil štor nanj in mu izpahnil levo nogo. Ponesrečenca se zdravita v celjski ho!ni< i. Iz Ljutomera — Poplave. Po velikem deževju, ki je bilo pri nas pretekli teden, so močno narasli naši potoki, ki so poplavili mnogo travnikov, ki pa niso napravile posebne škode, ker je do košnje še daleč. — Rdečica. V okolici Ljutomera se je pojavila rdečica pri svinjah, ki je pobrala že mnogo svinj. — Sokolska tombola v Ljutomeru je do segla lep uspeh, saj je bilo dovolj lepo vreme, da se je lahko te največjo tombole udeležilo vse od blizu in od daleč. Glavni dobitek 2000 Din je zadel Kralj Jože, vmičar iz Gomile. SPORT — Slalom klub »34«. P. n. članstvo našega kluba nujno prosimo, da poravna zapadlo članarino do 15. t, m. po položnici ali pa našemu inkasantu oziroma pri vstopu na občni zbor, ki bo v petek 15. t. m. ob 20. uri v »Beli dvorani« hotela Union, ker bo onim, ki ne bodo imeli poravnane članarine, dostop na občni zbor zabranjen. Vse samostojne predloge in referate je poslati do 15. t. m. na naslov: Dr. Aleš Peršin, Ljubljana - Dalmatinova ul. 3. Odbor — Polo>icna železniška voznina v Mur»ko Sobot«. Ob priliki svečane otvoritve novega igrišča SK Mure, stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zodinitelja i>od visokim pokroviteljstvom Nj. Vel- kralia Petra 11. dne -s. junija Ikx1o imeli vsi udeleženci polovč-no vožnjo na brzih in osebnih vlakih. Potniki ki hočejo izratiti to ugodnost^ kupilo pri odhodu celo karto in tiskovino (Obr. K. 13) ,s katero se bodo lakko brezplačno vrnili. Tiskovine se bodo žigosalo dne 28 junija na stadionu. Gornja ucodnost velja od 24. junija do H. juliia ŠAH — lapablanca v Moskvi. Bivši svetovni šanovski prvak Capablanca je prispel v Moskvo na mednarodni šahovski turnir. Poleg Botvinnka in štirih drugih ruskih mojstrov bodo sodelovali na turnirju tudi češkoslovaški šahovski prvak Klohr, avstrijski mojster Eliskazis, madžarski mojster Lilienthal in bivši svetovni prvak dr. Lasker. Capablanca je v torek odigral simultanko s 30 raziskovalci polarnih krajev, ki so prispeli na čelu s prof. Schmid-tom na konferenco v Moskvo. 27 partij je dobil 3 pa remiziral. Petek. 15. maja 11: šolska ura; Skladatelj Vavkon v be*edi in pesmi, izvaja III. razr. viš nar. Šole Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju. Vodi šolski upravitelj Josip Lapa ine. — 12: Ura nafte narodno glasbe (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13; Napoved časa. objava sporeda obvestila. — 13.15; Po daljnjih tujih krajih (plošče). — 14: Vremensko {»oročilo, lor-zni tečaji. — 18; 2Patka ura: Mladina in kriminal (gdč. Zla-la lirnatova). — 1&20: Fagot solo. i^van g. Avgust Suparnik; Mozart: Koncert B-dur I. in HI. stavek, Kloin: Polonaise, C-mol. — 18.40; O stavki (g Milan VaLant). — 19; Napoved Časa vremenska napovrd, poročila, objava sporeda obvestila. — 19.*t Nar. ura; Kulturni mesečni pregled. — 20; Rezervirano za prenos. — 21.30: Radijski orkester: Urbach: Fantazija Schubertovih skladb, Urbach; Fantazija Deli Les-ovih skladb. — 22: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.30; AnuleSke pložče. Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih! fgQHSBBQBQQS5SSQS9E9SE9 MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Dir 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din. preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov }e treba priložit? znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. HHHSC3HHr3HISrSFJ^SSr53!Qr5HE OBLEKE ZA BIRMANCE STAnOVATIJA V KRASNI LEGI tik Rogaške Slatine se oddajo sobe po Din 15, 20. 25- Poizve se v slaščičarni Novotnv 1525 PRODAM Beseda SO pai davek 3.- Dir Najmanjši inesek 8 Din BIRMANSKE 1'RE nudi najcenejše Ivan Pakiž Ljuhljana, Pr^d škofijo 1") 1529 KOLESA raznih znamk nova od 700 Din naprej pri >Promet* nasproti križan^ke cerkve. 157! *e>lo lepo izdelane ter vsa druga oblačila dobite najceneje in v največji izbiri Dri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 6- R. RAZHO Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa- v to stroko spadajoča dela Mara Josip. soboslikar in pleskar Ljubljana , olfova nI. 12 — Tel. 30-68. KAMGARN IN SUKNO (ŠTOF) ZA MOŠKE OBLEKE. ČEŠKI. ANGLEŠKI IN DOMAČI IZDELKI. OD DIN 40.— DO DIN 260.— VELIKA IZBIRA. SOLIDNE CENE. PRIPOROČA SE TVRDKA: IVAN ŽELEZNDCAR LJUBLJANA, MARIJIN TRG 3. VZORCE DOBITE, če javite poleg naslova poklic In katero barvo in ceno, prilično želite. IOlOIOIOIOIOIQIO Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda4*, Ljubljana. Knafiljeva ulica *tev. s Janko mi je veaao pripovedoval, da je to kar ga je najbolj privlačilo, in s čemer se še vedno razlikujem od drugih žena, moja lepa, naravna polt. »Tolikim mladenkam«, pravi on, »se s\eli nos, ali pa imajo na licu debele sloje pudra.« Seveda uporabljam tudi jaz puder, a ta je videti naraven, ker je na zraku prevetren. Na zraku prevetreni puder je desetkrat finejši in lažji od pudra, ki so $a prej izdelovali. Samo puder, ki ie lahak kakor pero je odbran ca uporabo. To je nov način proizvajanja pudra Tokalon. Zato se puder Tokalon tudi tako gladko ia enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo t tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tefa j« popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki wa dajali samo videz olepianja. Ta pomembna novi iznajdba na zraku prevetrenega pudra bo popolnoma Izpremenila Vaše pojme o pudra. Poizkusite ga še danes. Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, ietrtek. 14. maja 1»S«.. Kako dolgo bodo še urejevali Grad? Delo ]e zastalo baš ko so se lotili najnujnejših ureditev Prevoz največje leče na svetu Brusili jo bodo tri do Štiri leta, potem pa pride v največji daljnogled Ljubljana, 14. maja, I« majhnega podeželskega mesta se je v nekaj letih razvilo veliko mesto in podvojile so se potrebe. Pokazalo se je, da je bila Ljubljana v marsikaterem pogledu še zelo zaostalo mesto. Ni imelo dobrih cest in ne popolne kanalizacije, neregulirana Ljubljanica je pa delala meščanom skrbi že pred stoletji. Ko se je pa začelo mesto navrlo razvijati po vojni in zlasti zadnja leta. so rasle tudi potrebe. In mesto je prejšnja leta. napravilo v resnici velik korak naprej. Toda mnnrro načrtov je bilo samo načetih, d oči m o nekaterih niti več ne govorimo. Nenadno je nastal zastoj. Ustavili so tudi nekatera manjša dela. Tako je tudi zastala regulacija Gradu, ki ?ic^r prejšnia le*a ni posebno napredovala, a so vsaj delali. Delo na Gradu je zastalo baš. ko so se lotili najnujnejših ureditev. Ptaro trdnjav-sko zidovje je napol razrušeno in nihče več ne ve. kaj nameravajo z njim. če >ploh kaj nameravajo. Nova pot ob njem je narejena tudi samo napol in človek ima vtis, da so delo ustavili samo čez noč. Na terasi nad tako zvanimi šanrami je tudi samo začasna pot. In samo začasno menda tudi rase plevel, čeprav ni nol^enih izgledov, da bodo uredili teh nekaj kvadratnih metrov, kakor se spodobi za park Pod to teraso ob glavnem drevoredu so začeli delati široko sprehajalno not ki se nadaliuie od trdnfavsko-ga zidu in ki je del projektirane poti po Plečnikovem nacrtu. Tudi tu kaže. kakor da delo počiva samo čez noč. Dela. ki so jih končali prejšnja leta. kažejo, da si od celotne uresničitve načrta lahko obetamo zelo mnono in da bi pomenila veliko pridobitev za Ljubljano. Iskreno priznnimo. da nam neurejeni Grad ne dela I § o k o časti. Doslej na njem ni bilo pravih parkov, poti so bile slabe in prestrme, cesta je pa še vedno neprimerna glede na nujno potrebni vozni promet, saj je vendar v gradu velika stanovanjska kolonija. Grad pa ima predvsem pomen iz tujsko prometnih vidikov, skoraj sleherni tujec, ki se mudi nekoliko dalje časa v Ljubljani, si ogleda mesto iz ptičje perspektive in z Gradu se mu nudi najlepši razgled Ko tujci občudujejo naše lepe tivolske nasade, se pa ne morejo načuditi zapuščenosti na Gradu ter ne morejo razumeti, zakaj imamo tako malo smisla za lepote mn«fa in o-movne tuj^Ko-prometne zahteve. Grad je otok sredi mesta, ki se ga doslej še niso dotaknili tokovi življenji naših dni. kakor da je najmanj nekaj kilometrov zunaj mesta. Za ureditev Gradu ni in ni denarja. Plečnikovi načrti so obviseii v zraku. In kakor marsikdo, ki ne pozna značilnih nnših razmer, ne more razumeti, zakaj ne znamo bolj ceniti Gradu, si tudi n - more razložiti, zakaj so se dela ustavna na sredi. Toda še bolj čudno se zdi. zakaj ne delajo oh najlepšem času. ko se dela vri dan za dnem v množim h zbirajo prei MftJnim domom. Dan za dnem hodijo vpraševat za delo. toda dela ni. ker ni denarja. De'a ni spomladi, ki so jo nešteti pričakovali kakor odrešenje. Vso dol no zimo s*) bili brez zaslužka — mnocri tudi že rrej —. upali so. da se bo vsaj spomladi ot.rr.ilo na K ije. a pričakovali so samo razočaranje. Nobenih izgledov ni na zboljšanje. Se vedno čakamo na boljše čase. ko bo dovolj denarja. Zdaj je pa treba varčevati Kr> bi torej vede] - povedati*, kako dolero bodo še ar* Je val i Grad! Paj je celo silno težko rapovf-dovati. kdaj ga bodo zooet začeli urejevati I S t V O zasluži vsestransko upoštevanje, podporo in pomoč, da ne govorimo o laskavem priznanju, ki je bilo Sokolstvu za njegovo delo v dobrobit naroda in države izrečeno z najvišje strani državne oblasti. Prosvetni dan kamniškega okrožja Radomlje, 14. maja. Kamniško prosvetno sokolsko okrožje je priredilo v nedeljo v dvorani Sokolskega doma v Radomljah III. okrožni prosvetni dan, na katerem so sodelovale okrožne edi-nice: Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče in Radomlje. Kljub temu, da se je vršila istočasno konkurenčna prireditev, je bila sokolska dvorana nabito polna. Kmalu po pol 16. so združeni pevski zbori — 45 oseb — pod vodstvom br. Cimperška zapeli državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje. Okrožni prosvetar br. Sršen je nato pozdravil vse navzoče, predvsem sreskega načelnika dr. Kosija iz Kamnika, zastopnika komandanta mesta Kamnika kapetana Turka, zastopnika ZKD Hitra in domačega župana Pavlina. V lepem govoru je nato br. prosvetar razložil pomen okrožnih prosvetnih dnevov. nakar je kamniški pevski zbor, pod taktirko br. Vremšaka zapel korajžno in temperamentno Forster-jeve ^Gorenjce r., Adamičevi :>Lucipeter ban« in ^Regiment po cesti gre«c ter Svet-kovo: Zaprta so njena okenca«. Občinstvo je vrle pevce nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Člani sokolskega gledališkega odra iz Mengša so nato prav dobro izvedli v režiji br. Lavriča TJ. dejanje Vojnovičeve 3 Smrt majke Jugovi-ćev«, med toplim priznanjem gledalcev. Kot zadnji v prvem delu sporeda je nastopil moški zbor iz Domžal pod taktirko br. Cimperška ter kar dobro zapel Svet-kovo t Kaj bi te vprašal«, Gerbičevega s Pastirčka :< in Klaičevo »Svračanje«. Po krajšem odmoru so otvorili drugi del sporeda Moravčani s komično opero v 1. dejanju »Dijaška rubežen«, ki jo je zložil Ciril Pregelj. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in so bili igralci deležni aplavza pri odprti sceni. Potem so trije mišičasti bratje iz Komende prav dobro podah »Tri kovače«, nakar je kvartet iz Radomelj odlično odpel Juvančeve -Spomine na zimski večer«, moški zbor istega društva pa potem Krekovo ^Ljubezen in pomlad« in Marinkovičcv ^Narodni zbor«. Zbor je prav dobro vodil br. Božič. Združeni pevski zbori so nato zaključili izborno uspelo prosvetno prireditev s sokolsko himno 3>Hej Slovani«. Kamniškemu prosvetnemu okrožju k lepo uspeli prireditvi iskreno čestitamo z željo, da bi zgledu kamniškega okrožja sledila tudi ostala okrožja v ljubljanski sokolski župi Zdravo! Sokolski oder na Jesenicah Jesenice, 12. maja. Naš agilni dramatični odsek Sokolskega društva na Jesenicah je zaključil v nedeljo 10. maja svojo zimsko sezono z Avery Hop\vood-ovo tridejansko veseloigro »škandal pri Barlettovih«, v režiji g. K lavore. Ta veseloigra ni lahka stvar niti za poklicne igralce, zato smo s pomisleki sprejeli obvestilo .da se je naš dramski odsek lotil tega težkega dela. Salonska igra zadaje preglavice celo večjim odrom, ali priznti se mora. da smo bili s to vprizoritvijo prijetno presenečeni. Igra je potekla gladko. Naslovno vlogo Billiea Barletta ^vzornega soproga« je igral g. Ciril Pogačnik z vso spretnostjo in ljubeznijo in je dobro tipiziral naivnega mladega moža, za kar je žel večkratni aplavz. Gledali smo ga v različnih vlogah, katere je tudi brezhibno in z velikim umevanjem podajal, a v tej vlogi se ga lahko primerja marsikateremu poklicnemu igralcu. Vlogo Margrete je podala gdč. Kersteinova prav dobro, pač pa je v nekaterih momentih popustila, kar ji pa kot začetnici ne smemo šteti v zlo. jack VVhellerja je prav dobro podal g. žvan, le malo živahnejši bi bil lahko. Blanche. njegovo ženo je kreirala gdč. Tatjana Obersnelova. S svojim elegantnim nastopom in prikupnimi kretnjami je žela posebno v prizorih z Billliem priznanje na odprti sceni, za kar ji iskreno čestitamo. Vlogo Friderik Evans-a je podal naš simpatični in že dolgo »priljubljeni igralec g. K lavora s sposobnostjo, njemu prirojeno. Marv ie dobro podala svojo vlo-gico sobarice gdč. Anica Hafnerjeva, le j nekoliko glasnejša naj bi bila. Nosača Harrigan in Petra sta podala gg. Ogrin in Vister. ki sta s posrečenimi maskami in naravno igro kljub mali vlogi izzvala salve smeha, zlasti naš znani šaljivec Vister. K lepemu uspehu igre je mnosro pripomosrla okusno in elegantno opremljena scenerija, ki je mogla zadovoljiti še tako razvajeni okus gledalca. Tako skrbno nastudirane igre že dolgo nismo videli in želimo, da bi se stvar ponovila. Priporočamo vodstvu dramskoga odseka, da se vprizarjajo taka dela ob pričetku ali sredi igralske sezone, kajti pomlad je tu. Ooromna leča za največji daljnogled sveta na Mount Pa lom aru v Kaliforniji je končno na svojem meedu. Spravili so jo tja, kjer bo ostala približno štiri leta. predno nastane iz nje največje koakavno zrcalo sveta. Pot preko Zedinjenih držav iz Cor-ninga pri Ne\\vorku do Los Angele^a je bila ne samo naporna, temveč tudi zelo odgovorna. Poseben vlak, ki je peljal ta svojevrstni tovor, je vozil |k>Ca>i kakor ne vozijo ameriški vteki. samo 40 km na uro in moral se je osemkrat vrniti no raznih ovinkih, da se je izognil tovornim kolodvorom, kjer je bila nevatnost. da se leča poškoduje. Med Kansasoni in Pasadeno se mu ie posrečilo prevoziti najmirneiši del poti, kakor je zabeležil i m pa k ton ral, nalašč v ta namen izdelani instrument pritrjen k odbijačem tovornega vagona Vso pot je beležil impaktograf avtomatično vsak sunek io te beležke so prišle v roke davnemu zvezdo? love u v zvezdami Mount Wilson. predsedniku posebnega zvezdoslovneiza in fizikalnega sveta dr. Ha!eyu. ki bo pazil, da bodo ogromno lečo skrbno brusili ter nad- Popularnost maršala Badoglia Popularnost maršala Badoglia, sedanjega podkralja Abesinije, je zdaj v Italiji nepopisna. Zmagovalec v abesinski vojni je bil že itak vedno priljubljen med italijanskim ljudstvom in čeprav ni bil v začetku Mussolinijev prijatelj, je bil vendar med glavnimi nasprotniki komunizma v času, ko je pretila Italiji nevarnost krvave socijalne revolucije. Takrat so svetovali maršalu Badogliu, naj aktivno poseže v politiko, kar je pa odklonil, češ, da tega ne more storiti, ker je vojak. Vojaki pa ne hodijo po ovinkih in nimajo nič skupnega z vrtoglavimi politiki, ki jih spravljajo v nesrečo. O Mussoliniju, ki se je šeie pripravljal na svojo karijero, je dejal Badoglio: -> Dvoje je mogoče, bodisi da je resnično velik in v tem primeru postaneva prijatelja, ali pa je samo dozdevna veličina in tedaj pride pod moj škorenj. Vsekakor, ce bi se zvezala, bi se moglo to zgoditi edino v velikem načrtu in v okviru heroizma.« Te besede je izrekel maršal leta 1920. v Milanu v krogu svojih prijateljev, samih nasprotnikov fašizma. Zdaj pa vidimo, da so se časi temeljito izpremenilL Spomenik Dietnemu junaku V nedeljo bo v TouIoustj odkrit spomenik najmlajšemu junaku francoske armade Desire-u Bianou. ki je padel kot 13 letni deček na dardanelski fronti. Spomenik stoji na Biancovem trgu in je delo kiparja Qui-zota. Na tri metre visoki granitni piramidi stoji doprsni kip mladega junaka. Svečanemu odkritju bo prisostvoval tudi Biancov oče. star o3 let. Desire Bianco, rojen v MarseiLhj, je pobegnil v začetku vojne od doma in se pridružil nekemu pešpolku. Tako je srečno prišel na bojišče odkoder so ga pa poslali nazaj. KmaLu je znova pobegnil in se pri- k'tJTj6il nekemu konjeniškemu po-Ucu, a tudi to mu ni pomagalo, zopet so ga poslali nazaj k očetu. Deček &o pa ni dal ugnati in tretjič je pobegnil z doma. Vtihotapil se je na ladjo, s katero so se odpeljale francoske ziral instalacijo največjega daljnogleda na svetu na Mount Palomaru. Ko so pripeljali ogromno lečo v predmestje Los Angelesa Pasadeno, so se zbrali vsi člani mestnega sveta razen župana, ki «e bil slučajno bolan. Začeli so se po nepo-trelnem vmešavati v delo delavcev in in-ženjerjev. Z ogromnimi žerjavi je bilo tr*»-ha lečo dvigniti in prenesti na tovorni avtomobil, ne da bi se pretresla- Pomagali '-o si z žerjavi, I katerimi dvieaio lok omo* w«» pri železniških nesrečah. Žerjav se je premikal zelo počasi milimeter za milimetrom tako, da je trajal prenos lečp iz vagona na avtomobil šest ur. Avto je vozil samo 15 km na uro in srečno so prepeliali ■ njim dragoceno lečo v delavnice tehnološkega zavoda v Lampu Calteeh Tam so zaradili orjaški stolp, v katerem bo laboiatorii za bralenirt leče. To delo bo trajalo tri do ^tiri >ta. Ko bo leča ohruše.na. pride v pnralolno znalo, potem bo pa treba previdno opraviM še zadnje, najtežjo drlo. namreč spraviti ogromno lero na cnro in montirati jo na daljnogled. čete v Dardanele in tak«> ie pn-*el s 58. pašpolkom na dardanels-ko fronto T.im ie ostal, vživel se je v vojaško živlienje in kmalu je postal ljubljenec vseh. "Viv ^ svoji mladosti ni zaostajal za starimi, preizkušenimi vojaki. I'dele/it «*e je mnogih bitk in poka/.il je v njih izredno hrabrost V krvavi bitki pri Sebu! K.ihru ga je /adelo več krogel in z nasmehom na u>t:h je izdihnil. Zadnje njegov« bt>ede. namenjene očetu, so bde: »Storil B«a svojo do!/nost*. Smrt slavnega odvetnika Včeraj opoldne je v Parizu umrl predsednik pariSke odvetniška zbornice in edem najslavnejših odvetnikov Francije Hen-ri Robert. Pokojni je bil rojen leta IStt. Zas|o\ d je zlasti kot zagovornik generala Kourni••-ra, ki se je moral zagovarjati zaradi predaje trdnjave Manbeoge. Zaradi sijajnega Bober-tovega govora je bil Fonrnier oproščen. Se večjo senzacijo je pa vzbudila predlanski m oprostSsna sodba v procesu zooer grofa ciljema Segura. ki je bil obtožen uboja iz malomarnosti. Pravijo, da pariški sodniki le niso stršafi tako sijajnega zagovora Ror-ert je napisal tudi več znanstvenih del ■ posebno pozornost je vabodita njegova knjiga 9rVreJiki potitični procesi*. Lete 1923. je postal kot naslednik Aleksandra Ribota član tranoos&e akademije. 0141 A četrtek 14.: Gozd. Red Četrtek. Pete-k 15.: Zaprto (Gostovanje v Kranju: Otroci). Sobota 16.; Gozd. Red A Nedolja 17.: Tuje dete. Izven. Cene od IO EHn navzdol OPEKA Četrtek 14.: Pesem ljubezni. Red Sreda. Petek 15.: Lucia di Lammermoor Red Četrtek. Jubilejne prireditve škofjeloškega Sokola Škofja Loka. 12. maja V okviru jubilejnih prireditev v proslavo 30-letniee je priredil naš Sokol v nedeljo zvečer v veliki dvorani svoj« ga doma lep [ pevsko glasbeni večer. Pred polno zasedeno ! dvorano je zapel najprej |h'\^ki zbor sokol- 1 ski pozdrav, potem pa j" spregovoril br, Vojteh Debeljak o važnosti kultu;nega dela v sokolskih edinicah ter o sokolskem pevskem zbooiru in orkestru. Sledil je koncertni 1 del prireditve, obsegajoč 15 točk. Prvi je | nastopil pevski zbor pod vodstvom br. Babica ter zapel več pesmi, ki jih je sprejelo I občinstvo s toplim odobravanjem. Sledil je nastop solis:o\ Les jaka. Zege in Stancer-ja. po odmoru je pa zopet nastopil pe\ ski zbor, končno pa orkester pod vgdstvom br. | Lesjaka. S lem je bil večer zaključen. Nastopu pevcev, orkestra in solistov bo sledil v nedeljo 17. t m. tretji jubilejni dan. ko vprizore na sokolskem odru »Rokovnja- j če« s sodelovanjem članice ljubljanske opere Skćrjančeve. Nastop Sokola v Kranju Kranj. 10. maja.* Na sokolskem letnem te]ovadišču se je danes popoldne ob 15. vršil glavni letošnji nastop Sokolskega društva v Kranju, kot revija vsega te lesno-vzgojnega dela v i zimskih, in pomladanskih mesecih. Sokol- 1 skemu nastopu je bil priključen tudi nastop vsega dijaštva drž. realne gimnazi- i je v Kranju, ki je s tem tudi opravilo I svojo vsakoletno telovadno prireditev. Le- , tos v Kranju večjih telovadnih prireditev I ne bo več. ker bo župni zlet v Škof j i Loki in savezni zlet v Subotici ter so vse nadaljnje pripravc m vežbe namenjene te | ma dvema zletoma. V Kranju se bodo vr j šjle edino le še župne tekme, ki so sicer tudi javne, vendar nimajo značaja nastopa. Zato je bila pač vsa pozornost vaditelj-skega zbora namenjena današnjemu skup- j nem u nastopu članstva, naraščaju in di- I jastva. Kmalu po drugi ur j se je začelo j prostorno sokolsko tejovadišče polniti s I članstvom vseh sokolskih oddelkov i a di-jaštvom. Pa tudi kranjsko občinstvo je »Sokolskomu društvu s številno udeležbo pokazalo vso svojo naklonjenost in pripadnost k temu skoro najstarejšemu nacionalnemu kranjskemu društvu. Prireditve so se pa udeležili tudi zastopniki raznih uradov in oblasti ter profesorski zbor z ravnateljem dr. Dolarjem na če]u. Sicer je res, da je bilo na telovadišču prostora še za večje število gledalcev, toda reči se mora, da je bila udeležba, kot je bilo že poudarjeno, prav lepa in zadovoljiva. Nastop so otvorile dijakinje. 72 po številu, ki so v zelo dobri izvedbi pokazale pod vodstvom prof. ge. Planinovc vaje s krožki. Dijakinjam je sledilo 28 članov, ki so srednje dobro izvajali predpisane zlet-ne vaje. Nato je nastopilo 16 članic tudi s predpisanimi zletnimi vajami, izvedba je bila srednja. Močno so ugajale ženske na-raščajni-ce, 22 po številu, ki qo zletne vaje prav vzorno izvedle. Kot peti so nastopili dijaki skupno z dijakinjami. Predvajali so razne igre in lahko atletiko. Zelo privlačna in živa točka programa je bil nastop moške in ženske dece. skupaj 134. ki je prav dobro podala predpisane zletne vaje. Prav posebno dobro so se odrezali moški naraščajniki, 32 po številu, s svojimi prostimi vajami. -Jako pestra in obenem poslednja točka programa je pa bila orodna telovadba in raznoterosti. Pri tej točki je nastopilo 9 članov, 7 članic, 21 moških naraščajnikov. 13 naraščajnic, 76 moške in 43 ženske dece. Telovadilo se je na dro" gu, 3 bradljah, 2 konjih, na mizi kombinirano s kozo. izvajale so se pa tudi razne isrre in štafeta. Dijake je vodil prof. telovadbe g. Žagar. V^e proste vaje je spremljala prvič godba -^Kranjskega glasbenega društva«, ki je mnogo pripomogla k lepemu poteku nastopa. Za ves aranžma nastopa gre predvsem zahvala br. starešini Za vrsniku, br. načelniku, s. načelnici in vsem vaditeljem in vaditeljivam raznih oddelkov društva. S svojim današnjim nastopom je >Sokolsko društvo v Kranju« pokazalo vnovič, da dela in raste v svoji moči. da hodi ravno začrtano pot svojih prednikov in ustanoviteljev Sokolstva, pokazalo je, da vrši sistematično in uspešno prevažno telesno vzgojo mladine in naroda, za kar Gustave le Rouge: 5 Ulica groze Roman. — Zdaj pa že razumem. Ali Čakajo tolovaji svo.:e žrtve vedno v teij zakotni ulici ?^ — Saj nirci ne vemo. alti so to tolovaji. — le odgovoril Slang prestrašeno. Od . ustanovitve rTldorada je mšlo že deset hudi smrt v Ulici generala Granta in njihova trupla niso kazala nobenib s'edov nasilne smrti. — AH so bili zadavljeni? — Ne- pač so bili pa obrazi modrikasti in na njih so se poznate sledovi trpljen'a-Spočetka smo mislili, da gre za kap adi pritisk krvi. Jaz sam sem bil tega mne-nia, toda vse te domneve so padle* ko se je izkazalo, da so bite vse žrtve brez izjeme tudi oropane. — Da vi sem bil pri Spardocku, — je dejal Peter. — in ta predmet pogovora mu »e b'l zelo mučen, kakor sem opazil. Menda ie prepričan, da gre v vseh teh primerih za naravno smrt. da je zadela vse srčna aH možganska kap. — To mi je znano. Umori v Ulici generala Granta zadajajo mnogim težke skrbi. Bili so časi, ko so delaved in prebivalci v množicah zapuščali mesto, češ* da ie Eldorado prokletoo mesto. Miliarder n\ mogel preprečiti te panike drugače kakor z obljubo, da bo dal podreti; del tovarne ter zgradi/ti v tem okraju veliko in široko ulico z lepimi stanovanjskimi hišami. Prepričan sem* da bo to tudi storil, čim mu bo mogoče. Sicer je pa v vseh primerih poskrbel, da za te zagonetne roparske umore ni nihče zvedel. V ta namen je moral temeljiito podkupiti nekatere liste. — Zdaj pa že razumem njegovo slabo voljo, ko sem mu pravil o članku v ^Eldorado Advertiseru«. Prihodnjič bom previdnejša, da ne napravim nove neumnosti. — Gospoda. — se je oglasila naenkrat Marv, — upam da ste že dovolj govorili o teh žalostnih dogodkih. Mene spreletava groza, če moram poslušao take pogovore. — Potrp/te še malo, gospodična, — ie odgovoril doktor. — gosp°du Marce-auxu še nisem povedal, zakai nravi jo Ulici generala Granta ulica groze. — Torej brž mu povejte, — je prosilo dekle nestrpno. — Vaše pripovedovanje mi gre n* živce. — Ljudska domišljija si ie na svoj način razlagala te krvave dogodke, — je nadaljeval doktor. Delavcb zlastri zamorci in Nemci, mislijo, da so roparski umori nadnaravni pojavi in v Eldoradu bi lahko našli najmanj 20 prič, ki bi vam potrdile, da so na lastne oc; videle v tej prokletii ulici ogromen okostnjak v črni srajci, kako se je izprehajal sem in tja. Toda dovoli o tem, zda i veste prav toliko kakor jaz, gospod inženjer in nočem si nakopati očitkov gospod'čne Man7, ki me itak že prebada s strašnimi pogledi. Dekle je znova sedlo h klavirju in potem ves večer niso več govorili o strahovih v Ulici generala Granta. Peter Marceaux se pa ves večer ni mogel otrest; misli na čudno zdravnikovo razlago. Nehote ie ostal zamišljen in ves užitek večera mu je b;l pokvarjen. Okrog enaistih sta se Peter in doktor Slang poslovna. — Ce hočete, poideva nekari časa skupai. — ie predlagal Peter. — Z veseljem- Na katc-^ ^"n ste namen eni? — Domov, v tovarno. — V tem primeru lahko greste po Ulici generala Granta. da vam ne bo treba napravi! velikega ovinka« — ie dejal zdravnik s čudnim smehTagem. Petra je spreletel mra/, ne da bi vedel, zakaj. — Ne mudi se mi, da bi moral hoditi po bližnjici. — je odgovoril v zadregi. — Čemu bi po nepotrebnem delali ovinek, jaz vas spremim. 5e žel.te. — Prosim, prosim, bova vsaj lahko še malo pokramlala. Vendar bi pa nerad delal tako velik ovinek. — Pomirite se, moja hiša stoji skoraj ob vhodu v zloglasno ulico groze. — In vi se ne bojite? — Do danes se mi ni še nič zgod -. Sicer pa, kakor samj vidšte, moja vila ne stoji v nevarnem okraju. ■ Nekai časa sta molče nadaljevala pot in Peter je pod vtisom zdravnikovega pripovedovanja nehote mislil na to mračno ulico. Toda rad bi bil zvedel še kaj več in silno ga je rrrkalo zastaviti zdravniku še nekai vprašani. — No. gospod Slang- — ga je vprašal kar naravnost — rad bi zvedel, kaj mislite vi o vsem tem. — Jaz osebnega mnenja sploh nimam. Skrivnostnih zločinov si nisem znal nikoli pametno in logično razlagati. — Mislim, da ne priznavate nadnaravnih sil. — Tega ne rrd*m. — je odgovoril zdravnik z resnim glasom — Ne spa- dam med ljud/i, ki iz prenapetosti /am-kujejo to česar ne razume.o. Sam sem bH priča kaj čudnh. da ne rečem mrav-nost skrivnostnih dogodkov. — Pazljivo vas poslušam, pripovedovanja o strahovih imam zelo rad. — To n: pr rK>vedovan-e o strahovih, temveč je dovolj grozno, kakor se boste sami prepričali. V Bostonu sem poznal lepo dekle, zaročeno z zdravnikom, mojim znancem. Risala se ie Jenov Clee-ver. Bilo je tik pred por.,ko. ko ;t« naenkrat zbolela. Začelo jo je straš.ta. Dvakrat ali trikrat v tednu, včasih tudi več noči zapored je imela grozno sanje in vedno e sanjala do najmanjših po« drobnosci o sebi. Videla ;e v san ah. kako j| streže stara zarn^rka nvrudnega obraza, ki je stala ob n^enj smrtni postelji in ko je umrla- io *c zavila v ruhn in položila V krsto. Po teh zr> 7n;h sanjah se je Jennv vedno prehud la vsa prepotena in v silnem strahu ie jela kl-cati na pomoč starše in služinčad. N ena groza ie b?a tako velk::. da jo ie končno spravila v bottrško postelj u kajti dobila e hud živčni napad. Vendar je pa po skrbni negi duševno 'n telesno okrevala. Stara črnn strežnrca in krsta sta io nehali pono6 strašiti. Zdravje se n je vrnilo in omožili se je. \ Drejeje Josip ZapanCift, — Za »Narodno dakarno« Fran Jazerftek. — Za npzmvo ta n—ni del Oata Oton Chnmof. _ vm v Ljubljani.