Tečaj XX.
List ljudstvu v poclnlt.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Marihoni s pošilja-	|	Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem
njem na dom za celo leto 3 ¡tld.. za pol leta 1 itld. 60 kr., za četrt	i	trgu po o kr.
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni sv. Cirila,	!	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo,
koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr ,
brez posebne naročnine.	I	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Častna izvolitev.
Naslednik Božidaru Raiču v poslanstvu za državni zbor izvoljen je bil 30. t m kanonik dr. Lavoslav Gregorec, tako sijajno, kakor še v Ptuju nobeden poslanec pred njim.
Ta je 29 t. m. še v Smariji na volilnem shodu v gostilni g. Jagodica pod predsedništ-vom g Skaze razlagal mnogobrojnim volilcem svoj program in zatem se odpeljal v Ptuj, g. Miha Vošnjak pa je po njegovem odhodu poročal o svojem delovanju v deželnem zboru.
Na dan volitve zbero se volilci v Narodnem domu, kder jih naš kandidat pozdravlja. Iskrene besede segajo ljudem v srca. Predčita še ravno došli telegram: „Volilci, volite jednoglasno gosp. kanonika dr. Gregorec a, neustrašljivega boritelja za narodne pravice! ŽupanjeSaleškedo-1 i n e."
Navdušeno za narodnega kandidata gredo na volišče. Vladni komisar je g. Zupanič. Volilci volijo v volilno komisijo gospode : lvanušo, Straha in Mesareca: komisar: Meška, Petovara in Lorberja, ti izvolijo preč. g. dekana Schwin-gerja in vsi sedaj preč. g. Meška v predsed* nika, ki volitev vodijo z znano spretnostjo.
Volilci obžalujejo, zakaj se predsedniku ni izročila slovenska izdaja volilne postave, saj jo ima državni zakonik. Voli najprvlje ptujski okraj zatem ormožki in naposled št. lenartski, vsi volijo narodno, vseh 207 glasov dobi ka nonik dr. Gregorec. Nasprotniki sojo tiho nekam pobrisali in se poskrili, da jih ni bilo blizu videti.
Razveselilo je domoljube, da sta tudi g. Marinič od^sv. Vrbana in gosp. Lobenwein iz Monsberga volila narodno, zlasti pa, da je ormožki okraj poslal vse volilne može, niti jeden ni izostal. To je lepo! Slava slovenskim korenjakom, politično toliko zavednim!
Od sv. Lenartskega okraja je nekoliko vo-lilcev izostalo; toda prišli so č. g. superior
frančiškanski in župnik sv. Trojice, P. Evstahij Puntner, in vsi volilci od meje slovenske pri sv. Ani na Krempergu.
Okolo 2. ure popoludne vrne se volilna komisija v Narodni dffin in preč. g. Meško naznanijo izid volitvetjl Ka n o nik dr. Gregorec je v državnega poslanca izvoljen v Ptuju ij/ Ljutomeru jednoglasno, ondi z 207,. tukaj z 68 glasi, v Rogači s 67: (eden glas je tukaj oddan bil na ime Otona Fiirsta, kakoršnega človeka pa ni, kajti Ptujska Fiirsta sta Jožef in Konrad), torej z 342 glasi. To je pri nas do sedaj najsijajnejša volitev.
Toliko glasov ni dobil nobeden drug naroden kandidat, znamenje veselo, da narodna zavednost narašča, zlasti v Rogaškem in Sma-rijskem okraju. Navdušeni živio-klici zadonijo, zlasti ko se novi poslanec zahvaljuje za ska-zano mu čast. Dal Bog. da bi njegovo delovanje bilo uspešno, kakor je volitva bila
'sijajna!
t -
Kmečka posestva pa njih zadolženje in raz-kosovanje.
Iz Šentilja v Slov. goricah.
(Konec.)
Pa vrnimo se k predmetu, o katerem smo se namenili pisati, namreč: o razkosovanju posestev. Zemljišča aH „grunte" so še le v tekoči polovici stoletja žareli razkosovati, od leta 1868, ko so liberalci to postavo skovali, popreje tega ni bilo. Postave, ki to dovoljujejo, so škodljive, ali vendar bi ne mogle kmetu dosta škodovati, ako bi se ta ne smel zadolžiti. Ako-ravno je razkosovanje po postavi dovoljeno, se zdi vendar kmetu sramotno; se vč, ako sila kola lomi, mora se prodati kaki košček, da se zamore dolg poplačati. To pa stori le pravičen in zmeren gospodar, zaradi tega, da se dolga znebi, drugi pa, da ima zopet kaj po grlu teči. Največ pa se v tem oziru greši, kedar pride „Gospodarstvene priloge". T3»0
zadolžena kmetija na kant, in jo kupi kak zemljiški barantač. Kupi jo dober kup, potem pa jo na drobne kosce razdrobi ter jo sosedom in drugim kupcem prav osoljeno prodaja. In tako zemljiško razkosovanje je krivo, da se je število bajtarjev in postopačev tako pomnožilo. On ali ona dobi dote ali „erbije" ali si prisluži kakih 100 fl., sklene se zakon, kupi se prostor, njiva ali travnik ali kar si že bodi in napravi se bajtica. Okoli bajte pa ni toliko domačega prostora, da bi se kokoš zmuzala. Kje bode tak bajtar potem vzel drva, steljo, če bode gleštal kaj ži vadi, in po tem takem se tudi množi od dne do dne več nočnih kupcev in tihotapcev. V takih bajtah je siromaštvo in zanikernost doma. Otroci odrastejo v postopanju brez pravega poduka, v pokoro sosednjim kmetom. Zatoraj bi dobro bilo, da bi se omejila svobodna ženitev nemaničev.
Da se toliko kmetov tako strašno zadolži, krivo je tudi to, ker so v sedanjih okoliščinah posojila, ki se lehko po ceni dobe, lehka in to posebno rade store posojilnice. Od ene strani je to tudi dobro. Pa to je vprašanje, ako bode dotičnik le zamogel obresti redno plačevati, ako pa to ne more, ima uže smrtni nož na vrat nastavljen, kateri se mu prej ali slej zarije v vrat, posebno ako ima hranilnica veliko kapitala na posestvu intabuliranega in zraven še drugi upniki pritiskajo. In taka dva dogod-jaja razkosovanja posestev hočemo havesti ča-stitim bralcem, na katerih posestvih je imela graška hranilnica veliko kapitala intabulira-nega. Eno tako razkosovanje se je vršilo lansko leto v Vukovskem dolu, kjer je graška hranilnica prodala ali bolje odvzela veliko posestvo pri njej zadolženemu kmetu in na up dala nekemu Nemcu iz Gerstorfa pri Spielfeldu za razkosovanje, in na katerem je zdaj že 15 lastnikov ali bajtarjev. In enaka nesreča je zadela v St. Iljski fari še eno posestvo, katero je goraj omenjena hranilnica izročila za razkosovanje tudi ravno omenjemu Nemcu, in kjer je zdaj že 12 lastnikov. Prašanje je zdaj, ali bodo zamogli izhajati zdaj vsi dvanajsteri, ko popreje eden ni mogel ? Na to vprašanje bode odgovorila prihodnjost.
Dovoljujemo si pa opozoriti slavno graško hranilnično ravnateljstvo, naj blagovoli v prihodnje v enakem slu aju prepustiti zemljišče staremu lastniku v razkosovanje. kajti to je krivica, zakaj bi si ptujec polnil žepe z dobičkom, med tem, ko je prejšnji lastnik zemljišče obdeloval, se mučil in trpinčil pol stoletja, toraj bi mu tudi pri razkosovanju skupljeni dobiček po pravici pristajal, kakor pa neznanemu ptujcu. kateri se pri razkosovanju slovenskih kmetij bogati. Zemlja je sicer za to. da se iz nje dobiček zajemlje, pa ne na tak način, da bi se nje lastnik v siromaštvo pahnil, ter se ptujec
čjfitfk
«¡Ki.-
, dobička veselil. Kakor ima vsako drevo v gojzdu | svoje mesto, in mu tega mesta, dokler je živ-| Ijenje v njem, nobeno drugo drevo vzeti ne j more. tako naj bi bila vsaka družina ukoreni-! njena na svojem kmetijskem domu, in dokler j bi taka družina živela, naj bi imela svoj dom, v to pa si pomagajmo sami in Bog nam bode pomagal!
Gospodarske stvari.
Obramba sadnih dreves na pašnikih.
Živina ima navado se v drevesih z vrato m drgati, kar pogosto pogin sadnih dreves povzroči. Proti mladi živini že zadostuje, če se drevce s trnjem ovije in k močnemu kolu pri trdi. Vendar pa popolnoma varno to sredstvo še ni. Da se to doseže, se zabijejo okoli drevesca trije močni koli v zemljo, ki so 15—20 centimetrov od drevesa oddaljeni in med seboj i zopet s poprečnimi lesenimi kljupami zvezani. | Drevce samo je v sredi te ograje k močnemu 1 kolu privezano in vsega drganja od strani ži-| vine popolnoma varno. Seveda je taka obramba | precej draga in zahteva dela in truda. Po mnogih krajih pa itak že na povedan način drevca na pašnikih zavarujejo.
Velika šola za poljedelstvo.
Velika šola za poljedelstvo na Dunaju, v kateri se mladenči v poljedelstvu in gozdnarstvu stro-kovnjaško podučujejo, končuje s tem tečajem 14. leto svojega obstanka. Učencev je imela v tej dobi vsako leto poprek 343, izmed kojih se jih je učilo 151 poljedelstva, 173 gozdnarstva, in 19 umetnostnega obavljenja onih strok. Da za-i more mladenič kot redni slušatelj v omenjeno šolo vstopiti, treba mu je zrelostnega izpita na gimnazijah ali na realki; da pa kot izvanredni slušatelj zamore vstopiti, naj izpriča toliko splošnje omike, kolikor mu je za umevanje imenovanih strok treba. Revni, pa marljivi učenci j se oproščajo od šolnine; razven tega so usta-j novljene državne in deželne štipendije. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. Kdor želi vstopiti, naj se oglasi v kanceliji rektorjevi do 15. oktobra.
Dopisi.
Iz Konjic. (Kako sem zagledal n e niču rsk o kost.) Ko sem uni dan bil v Konjicah po svojih opravkih, stopim še v trgovčevo prodajalnico, ter zahtevam neko reč. Francelj. sin tega trgovca, sedel je na stoliču, ter me je, grozno kislo se režoč, pogledoval. Pa to ni čudo, kajti takošnje mrdanje le nemčurji imajo. Nisem si pa preje mislil, da bom tisti dan zagledal tako „uemčursko kost". Ko me
je izpoznal za svojega nasprotnika, hotel je ves svoj srd in smradljivi nemčurski duh na me izliti. Svetoval mi je iti k Pohorcein, rekoč : Tam gori prejmete, kar želite, ker so sami Slovenci! Jaz mu na to odgovorim: Tako pa tudi vi pojdite tje, koder bivajo sami Nemci. Zakaj ste tukaj na slovenskih tleh, ako so vam Slovenci trn v peti? Na to zapustim rjavega nemčurja premišljajoč, kakor sem ga razkačil z rečjo, katero sem zahteval. Gospod Fran-celj, vam je zoperno vse, kar je slovensko, samo do našega slovenskega kruha imate posebno veselje, kajti njega posebno ljubite, ker vam v posebno slast smukne po nemčurskem goltancu. Mislim si pa jaz, da vam bi se to najbolj pristajalo, ko bi vam mnogobarvne krpe na vaš nemčurski hrbet prilepili, kakor so nekdaj Spar-tanci delali iz vojske bežečim vojščakom. No potem bi vas, gospod Francelj, na hip spoznal vsak Slovenec, in bi se varoval vaših nemčur-skih garij, ter se vas ogibal, kot izdajalca svoje slovenske domovine.	Prihovski.
Na Bizeljskem. (Občina.) Trda se godi kmetu in vendar še nam nalagajo občinski, kakor okrajni zastopi velike priklade. V očeh pa imam posebno Kapele in Bizeljsko za Sotlo. Tu sta dva župana W. Z. in J. P. Ne, da jima je kaj za svoje domače ljudstvo, marvoč zanimata se iskreno za Brežke nemčurje. Letos bo zopet volitva, posebno pa še za Bizeljsko ne vem, čemu da se odlaga. Tam so sicer zopet povabljeni vsi tisti, ki so jih pred 3 leti dobro s pečenkami in z vinom namazali od nosa do ušes, naj še pri stari navadi ostanejo in pripravlja se jim zopet masti, toda jaz mislim, da se je nekaterim ta telečja — mast tako priskutila, da je ne marajo več videti, veliko manj pa še vživati; no, mislim, Breškim nemčurjem, ker so bolj takemu mazilu navajeni, pa se kaj takega že še prileže. Ako se ne motim, Bi-zeljanci, imate že deveto leto vašega župana; ta je že tako od nemške masti pribolel, da se ga zna posebna kužna bolezen prijeti. Zato Bizeljanci, ker imate priložnost zdaj pri volitvi, zložite se in skrbite, da si narodnega župana dobite — tacega, da bode bolj prijazen in skrben za narod, kakor je dosedanji.
Z Dobrne. (Cesarjev rojstni dan.) Ta dan smo začeli slaviti, da bi v sredo za druge zadeve bilo več časa, že v nedeljo, na Veliko Gospojnico. Tega dne priredili so namreč na trgu pred hišo-zdravilnico tombolo v korist mladeži tukajšnje šole. Dobitke darovali so dobri ljudje, topličarji in domačini. Skupilo se je 129 gld. 50 kr. Naj pri tej priložnosti pristavim sporočilo, da so pred nekaterimi tjedni otrokoljubni gostje-topličarji osnovali večerno žabavo s petjem pak igranjem na glasoviru, goslah in citrah, tudi v prid ubožnim učencem; takrat so zbrali 117 gld. Za vseh 246 gld.
bodo šolcem nakupili oblačila in oskrbeli potrebna učila, učne pripomočke. — V vtorek so zastave, cesarska in štajerska, naznanjale bližajoči se praznik narodov avstrijskih. Ob pol šestih zvečer so v zrak spuščali balone ali zrakoplove, t. j. neke ladjice, ki po zraku plavajo. In ko se je bila stisnila tema, prišla je godba s svetilkami ter svirala večernico, a med tem so z griča spuščali rakete. —■ V sredo nas je zvon v družbi z glasom topičev privabil v lično opravljeno cerkev, kjer se je ob devetih vršila slovesna služba božja. Razumeva se pač samo ob sebi. da so pri istej bili navzoči občinski zastopniki, šolski odborniki, uradniki, učitelji z učenci in obilo drugih pobožnikov, tujih in domačih. Popoludne ob četrtej uri začela se je šolska veselica, ki jo je na svojem vrtu priredila gospa pl. Hajderjeva. Tukaj pa so otroci eni telovadili, drugi na okinčani maj plezali po nastavljeni denar in viseče klobase, tretji piskre pobijali itd. Za tako „pridnost" je potem imenovana dobrotnica deco pogostila, razven tega dobila je klobuke, rutice, ostalo blago za obleko in razne igrače. Za podeljene darove spodobno se zahvalivši so šolarji blagej darovalki trikrat „živio" zaklicali, zapeli cesarsko pesem ter se postavili v vrsto in se za „godci" in „bobnjači" pa „zastavniki" (vse to so nekateiji učenci postali na igrališči) podali pred šolsko poslopje, raz katerega je vihrala velika črno-rumena zastava; odtod so se razšli vsaki na svoj kraj. A v dvorani v hiši-zdravil-nici so zvečer topličarji s plesanjem završili slavnost jojstnega dne cesarjevega.
Iz Žič. (Občinska volitev.) Tudi pri nas je bila pretečeni mesec občinska volitev. Zal, da so večjidel možje bili doma ostali, čeravno je bila volitev prejšnjo nedeljo pri cerkvi oznanjena. Vsaki se namreč boji občinski odbornik biti, ter se izgovarja: „Saj nič ne velja, če ravno kaj govorim." Zato so ostali večinoma prejšnji odborniki. Le ti pa se sami ausschussi ali gemeinde-rathi imenujejo, in občinske seje sitzunge psujejo, po tem pa se lehko sodi tudi občinsko uradovanje. Navadno imajo ti možje svoje seje v nedeljo popoludne. Vendar pri vseh sejah mlatijo le večjidel prazno slamo, in kdo je temu kriv? Ali občinski predstojnik? Ne, ampak prvi svetovalec, kedar se namreč ta oglasi, hitro upade vsem tem možem srce. In kar je najhuje, sedaj hoče z njegovo pomočjo neko ženstvo, katero si je še le pred nekolikimi meseci neko kočljarijo kupilo, občinske doklade nalagati in občino „vižati-1. Ali ni to čudno, da se ženske v občinske reči vtičejo?
Iz Zdol. (Cerkvena popravila. Šola. Trsn a uš.) Kdor je bil v Zdolih pred dvajstimi leti — jih ne bi poznal, ko bi jih sedaj prenovljene ugledal. Šola in farovž sta prenarejena, nekaj zidanih hiš se je novih postavilo, druge so
se popravile, eno so pa podrli. V sredi med temi lepimi hrami pa se farna cerkev sv. Jurja ponosno vzdiguje iu se v jutrnem solncu vidi daleč po Kranjskem iu Hrvaškem. Cerkev in zvonik sta sedaj blizo za polovico višja ko preje; vse pri cerkvi je strogo v bizantinskem slogu izvršeno. Od znotraj je prelep hram božji fresco z živimi podobami prav primerno okrasil znani mojster Tomaž Fantoni iz Konjic. Veliki olter je v istem bizantinskem slogu letošnjo spomlad postavil Jakob Kocjan od sv. Trojice na Kranjskem; lepo delo je za vsem veljalo 900 goldinarjev. Podobe sv. Jurja pa sv. Filipa in Jakoba je naredil Ferdinand Stoflesser iz Grodena na Tirolskem Vse na lepem oltarju se izvrstno strinja; blagoslovili so ga pred šestimi tedni vč. gospod dekan Matija Stoklas. Farane nova .cerkev tako veseli, da prav radi vlagajo za to, kar je še potreba; žene so preskrbele za levi stranski oltar podobo Matere božje, možki pa za desnega podobo bi čanega in kronanega Izveličarja; slednjo smo dnes v slovesnem sprevodu iz farovža v cerkev prenesli. Vsaka teh prelepih in v resnici umetnih podob, koji je izdal Stoflesser, je veljala 85 goldinarjev. Pred slovesnim sprevodom so naš č. g. župnik blagoslovili novo pozidano Banovo kapelo na izhodnjem koncu naše lepe vasi. Od tam smo se podali s cerkvenimi ban-deri in sv. rožni venec moleč v fai^vž po novo podobo bičanega Izvelii ar j a. Med sprevodom so topiči pokali, v zvoniku pa so prelepo pri-trkavali. Hvala Bogu za tak lep dan, ki je bil poln duhovnega veselja! (Konec prih.)
Iz Male Nedelje. (Marskikaj.) Letina bo tukaj srednja, pomladni sadeži: koruza, krompir, lepo kaže ter daje obilni pridelek; tudi ajda kaže dobro, če nam je neugodni veter še kje ne posmodi Košnja otave se pričenja zlasti po Ščavniškej dolini, pridelek bo nekoliko boljši, kakor prvi. Živina nima cene ter se prodaja po slepej ceni. — Vsi volilci poslanca za državni zbor bili so tukaj za č. g. kanonika Lavoslava Gregoreca ter upajo, da bode vredni naslsdnik prednika nepozahljivega nam llajča. — Neka nemčurska svojat je hotela tukaj sko vati nekovo „deutsche Leseverein" nasproti „Leposlovnemu bralnemu društvu" našemu, pa manjkalo jim je — udov, toraj jih obžaljujemo.
Lipan.
Iz Šaleške doline. Gospod Schmiderer! Nikar ne mislite, da ste vodja slovenskega ljudstva, ne skrbite za izpeljavo gasilnega reda po ptujih okrajih! Slovensko ljudstvo je dovolj zavedno in bode samo skrbelo za izvršitev omenjenega reda! — Nemški „Bauernverein" oko lice Maribora vabi v ovčjej obleki k svojim zborom in išče udov tudi v Saleškej dolini. Prihrani svoj nemeurski papir, in vedi, da Slovenci iz Šaleškega okraja ne sedejo na tvoje lima
I nice; Šoštanjski okraj je skoz in skoz naroden, edino v občinah sv. Florjana in v Šoštanjskem kočevju so še sedaj nemškutarji, kjer sta glavna vodja, pa tudi njima uže zadnja ura priteka. Daj Bog. da jima priteče kmalu!
Volitev okrajnega načelnika in okrajnega odbora je pred durmi. Brž ko ne vršila se bode prihodnji teden. Okrajni zastopniki! Po-; kažite da ste lastniki na svojih tleh, otresite j sovražen, nasprotni jarem, kateri vam izsesava ' vaš žuljevi denar, stopite pogumno na volišče, i stojte možko ter volite v načelnike, namestnike | in odbornike odločne, zavedne in narodne može, ! kojih znai-aj vam je do dobrega znan!
Iz Kožne doline (Ignacij Knittel), I založnik slovenskih molitvenikov v Inomostu j hodil je v začetku meseca avgusta po spodnjem ! Štajerskem. Ker je spoznal, da se nad njegovo J poštenostjo dvomi, obljubil je v devetih dneh priporočil od dveh preč. gospodov, katerima treba je verjeti. Še pred odločenim obrokom došli ste i iz dveh različnih krajev spričevali, ki trdite, da je omenjeni knjigotržec res mož zanesljivega značaja, pobožnega in nravnega obnašanja in ne brez premoženja. Eno spričevalo došlo mi je od preč. g. kancelarja briksniškega kn. šk. ordinarijata, drugo pa od preč. gosp. dekana v Stilfes. Kdor bi jih želel videti, naj se k meni I potrudi.	J. V., župnik
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Grof Taaffe stoji sedaj že osmo leto na čelu vlade in kakor je podoba, ostane še naprej nad ali bolje rečemo, brez stranke. Naravno stanje to ni, toda doslej mu je veljalo, ker je hodila z njim skorej skoz drn in strn desnica drž. zbora. Skorej gotovo je, da se bode to tudi za naprej ponovilo. — Drž. zbor se snide dne 21. septembra, do malih izjem bode imel poprejšnje lice, izjeme pa gredo le na osebe, ne na načela drž. poslancev. — Drž. pravdništvo na Dunaju je izdalo ukaz, vsled katerega časniki ne^ smejo več vzprejemati ne-nravnih oznanil. Čudno, da je tacega ukaza treba ali bilo ga je v resnici treba za Dunajske liste, ki so do mala vsi v rokah Židov. Žid pa vam stori vse, ako le vrže denarja. — S šolo, ki jo odpre z dnem 16. septembra kat. šul-verein na Dunaju, je v zvezi kuhinja, v kateri dobe otroci kosilo. To je pametna naredba. — V nedeljo sta pri Modlingu za Dunajem dva vlaka vkup trčila ter je pri 30 oseb ali usimr-tenih ali ranjenih. — „Ljudsko društvo" na Gornjem Avstrijskem obhaja sedaj marljivo zbore ter podučuje ljudstvo v političnih rečeh, se ve, da v konservativnem smislu. Enak namen ima naše „slovensko politično društvo", a žal, da ne ravna enako. — Korar stolne I cerkve v Gradcu, dr. J. Worm je dobil red
železne krone III. vrste. Mož ima veliko zaslug izlasti na šolskem polju. — Odvetnik, ki bode koroške občine podpiral, ako se jim dež. šolski svet ustavlja gledč ljudskih šol, bode, kakor se sliši, dr. J. Hrašovec, advokat v Slov. Gradcu. Mi mu želimo obilo sreče ter da se oglaša veliko tacih občin pri njem — vse, katerim je za to, da se otroci uče, ne pa trapijo z nemščino. — Kranjska dež. vlada je prepovedala romanje na Bled in na Brezje k Mariji pomočnici, to pa za voljo kolere. Kolera je v resnici že huda v Loškem potoku. Do konca avgusta jih je samo v Travniku že 3U vzbolelo, 10 pa pomrlo. To je za malo vas res veliko število.
—	Občni zbor društva „Sloga" v Gorici je bil lep dokaz za to. da še žive goriški Slovenci ter se vrlo trudijo za duševni in gmotni napredek slov. ljudstva. Predsednik društva je dež. in drž. poslanec dr. J. vitez Tonkli. — V Trstu in njegovi slov. okolici že, hvala Bogu, vendar le pojema kolera. Doslej je na njej vzbolelo 882 ali, kar je bolj vrjetno, pri 600 ljudi, a 105 jih je že umrlo. Tako je v Ric-manjih samih doslej 65 ljudi vzbolelo a nad polovico t. j. 36 umrlo. V Izoli pa še strašna bolezen napreduje, tam je za njo umrlo dobri dve tretjini izmed 45 ljudi, ki so na nji vzbo-leli. — V Istri imajo in sicer v občini Umaški trtno uš, Bog zna, od kod se je tje priklatila.
—	Skupni minister za finance, grof Kallay biva v Bosni, pravijo zavoljo homatij, ki se vršč na Balkanu. — Budim-Pešta obhaja 200-letnico, odkar jo je avstrijska vojska srečno rešila iz turške oblasti. Svitli cesar se je vde-ležuje, pa tudi vojaške deputacije tujih držav so v isti namen tje prišle. Bog daj, da priklene ta spomin Madjare trdniše z avstr. cesarstvom.
Vnanje države. Kakor lani, tako gre tudi letos Bolgarom sumljiva hvala, da skrbč za to, da napolnjujejo časniki o njih svoje pre dale. V teku tega tedna se je tam cela stvar obrnila in je knez Aleksander že zopet vladar in doma v Sofiji. Prišel je samo v našo Galicijo, do Levova, kjer ga je poljsko ljudstvo z velicim navdušenjem pozdravilo. Od ondi pa so ga že poklicali nazaj v Bolgarsko. Može, ki so bili kneza prisilili, da se je odpovedal vladi, so poujeli ter zaprli; Stambulov in Karavelov, prejšnji minister, in drugi prevzeli so vlado za kneza ter ga poklicali domov. Ljudstvo in velika večina vojaštva je bilo, kakor smo že v zadnjem listu naznanili, ostalo knezu zvesto. Tako pa se je h krati vse obrnilo na srečo kneza Aleksandra. Bog zna, da nam mož ni prirasel k srcu, toda iz srca smo veseli, da je njegova, pravična reč obveljala. — Srbija čuti vedno bolj pomanjkanje denarja a nihče se ne najde, da ji posodi. Kralj Milan ne pojde sedaj več v Gleichenberško kopališče. — Rusija je sovražna bolg. knezu Aleksandru a ko je stopil
čez njeno mejo, ni mu stavila nobenih zaprek, toda sedaj, ko se je vrnil, gotovo ji je neljubo in brž, ko ne ga ne bode pustila na miru. Tudi Turčiji povratek kneza ni po volji, no ljub je pa zato tem bolj Nemčiji, kajti knez Aleksander je nekaka prednja straža za Nemčijo in ga Bismark lehko vporabi, za kar in kedar ga je volja. Bismark biva v Francovem kopališču na Češkem, ministra vnanjih zadev, ruski in avstrijski, sta se mudila pri njem dalj časa, gotovo zavoljo bolgarskih homatij. — V Bruselju, Belgijskem glavnem mestu, odpre v torek kralj sam drž. zbor ter napove poslancem, da hoče vlada stanje delalcev vzboljšati. Kako pa, to bode na poslancih. — Sedanja večina obeh zbornic angleških je sovražna Ircem in Parnell, vodja Ircev, nima več upanja od njih doseči česa za svoje stiskano ljudstvo. — Na Francoskem se podajate konservativni stranki, republikanci in monarhisti, med sebo v neko konservativno zvezo, toda malo je upanja, da bode kaj kruha iz te moke. — Sv. Oče v Rimu so sklenili konkordat s črnogorskim knezom in bode se vsled tega kat. škofijstvo ustanovilo. Kolera še je po Italiji kakor doslej nemila morilka. — Na poluotoku Moreja je bil zadnji petek velik potres. Dve mesti, Filiatra in Gargoliano, in dve vesi, Kifarisa in Horema so uničene. Pri 300 ljudi je umorjenih ali težko ranjenih. Bog nas varuj te šibe božje!
Za poduk in kratek čas.
Lurška mati božja.
(Dalje.)
Na kolodvoru na Dunaju se je kar trlo ljudi, vseh stanov, da se še enkrat poslovijo od romarjev. Tudi na drugih postajah, kakor postavim v Št. Hipolitu in v Linzu jih je ljudstvo živahno pozdravljalo. Na Tirolskem poleg mesta Hali pri novi cerkvici lurške M. b. so možnarji po kali, zastave vihrale romarjem v čast.
Iz Inomosta smo se tedaj naglo tirali med samimi visokimi planinami v zelenih dolinah, ki so pa zmiraj tesneje prihajale, proti Pred-arlskemu. Naenkrat nam Arlberg pot zastopi. Nekoliko poprej smo prevozili globoki prepad, po katerem teče rečica Trisana, po 190 metrov dolgem in 86 metr. visokem mostu. Visoki in mogočni Arlberg je dolgo zapiral pot na Švicarsko. Naenkrat si učeni gospodje nekaj zrais-lijo in ga prevrtajo. To je bilo hudo in velikansko delo. Začeli so ga od dveh strani pre-kapati in so ga v 4 (?) letih tako srečno prevrtali, da je predor popolnem raven. Navadni vlak se pelje celih ¿6 minut skozi predor, ki je tako dolg, kakor na primer iz Maribora v Ruše ali v Race. V predoru je bilo hudo soparno in ko smo se tako dolgo vozili, mi je ne-
kako tesno bilo pri srcu. Ko smo zopet na den prišli, rekel je nek duhovnik : Ce v peklu druge kazni ni, kakor večna tema, dosti imajo.
Hitro prekoračimo majhno kneževino Lich-tenstein, ki je najmanjša državica na Nemškem in nima več prebivalcev, kakor katera veča fara in zdajci smo bili v Buchsu na Švicarski meji. Ljubo doma, kdor ga ima, tam nas niso več tako prijazno gledali, kakor na domačem.
V Buchsu bi imeli naše culice preiskati zavoljo carine, toda velikodušno so to opustili in niso nas nadlegovali. Vendar smo morali tam celo uro v hudi vročini stati, dokler nas niso v švicarske vozove nabasali.
Na Švicarskem smo se vozili najprej kraj Valenskega jezera, za katerim stojijo mogočne planine, sedmeri Volilnik nezi (Churfiirsten) imenovani, na južni strani pa je lepo rodovitno polje. Kmalu potem dospemo do Ziiriškega jezera, ob katerem stoji luteransko mesto Zii-rich. Dobil sem komaj stan in sicer v petem nadstropju majhno hišico. Lehko noč! ker sem zelo utrujen.
11. avgusta.
Hvala Bogu! sam Bog je poslal to rosico, ki je po noči do dobrega shladila zrak. Rano že smo na nogah in še bolj rano bi se jaz vzdignil, ko bi bilo kje meševati. Pa v celem mestu Ziirich ni katoliške cerkve. Tukaj vam živijo sami Kalvinci. Nesrečno ljudstvo se mi je v srce usmililo. Večer ni zvonilo večne luči, zjutraj ne zdrave Marije, niso vabili k sv. meši, — ubogo mesto! Kalvinci so namreč zavrgli Marijino češčenje, nam katoličanom pa očitajo, da Marijo molimo. Toda mi le Boga molimo, Marijo pa kot božjo mater z največjo častjo slavimo. Ubogi otroci, ki matere nimajo! V Ziirichu se mi je zdelo, kakor bi bil prišel v v hišo, kjer je mati umrla. Sladkega čuta, materne ljubezni, ki nas romarje v Lourdes tira, ti ljudje pač ne poznajo. Škoda tudi za lepo in prostorno stolnico, v kateri je zlobni Zwingli začel vero kvariti, in v kateri se od tiste dobe kriva vera šopiri. Blizu cerkve stoji bronasta podoba Zwinglija. Njegovo drzno lice, njegove debele ustnice so mi mrzele. Zwingli je poginil v vojski, katero je po svojih novarijah sam povzročil, 1. 1531. Krčmarji so nas dobro ogulili in potem smo šli nekoliko nevoljni na kolodvor. Da se nismo mogli braniti, nam niso hoteli prej računa povedati, kakor ko se nam je že na železnico mudilo.
(Dalje prih.)
Smešnica 35. Popotnik pride v krčmo ter se okrepča v njej z dobrim vinom in mastno pečenko. Na zadnje zahteva račun. Krčmar pride ter vpraša gosta: „Kaj pa imate?" Gost napove, da ima dve porciji teletine. liter vina, sir pa dva kruha. „To znese vse vkup 1 gld. 40 kr.u, reče krčmar ter pristavi, kakor po na-
vadi: „Ali še imate morebiti kaj več?" „O", odgovori gost, „seveda, glad še imam, glad."
Razne stvari.
(Za šolo.) Svitli cesar so darovali za šolo v Šoštanju 300 gld.
(Po s v e č e n j e.) Marljivim šolskim sestram v Mariboru so ravnokar dodelali lično cerkvico in jo bodo Njih ekscelencija mil. knezoškof v sredo, na malo gospojnico slovesno posvetili.
(Odlikovanje.) Okr. šolski nadzornik na Ptuju g. Janez Ranner, je dobil od ministra za uk in bogočastje naslov ravnatelja za svoje zasluge. No mi mu privoščimo to povišanje, a za to ne moremo, če ne poznamo njegovih zaslug.
(Deklečja šola.) Nemški šulverein je dosegel privoljenje, da sme postaviti na Slatini 4razredno dekliško šolo, toda sedaj ima nevoljo, ker ne gre tamošnjim ljudem v glavo, zakaj da mora ta šola stati na Slatini, v sredi trušča topličarjev. Vsi župani so se izrekli zoper njo.
(Zoper romanje.) C. kr. namestništvo v Gradcu je prepovedalo Kranjcem in Hrvatom romati na sv. Gore.
(lOOletnica.) Čitalnica v Gornjem gradu napravi prihodnjo nedeljo, dne 5. septembra veselico v spomin luOletnice, odkar je Gornji grad prišel pod lav. škofa.
(Nesreča.) V Stari vesi pri Ljutomeru je mlatič Mat. Breznik padel s šupe v škedenj in je pri priči umrl.
(Iz kopališč.) Tujcev je letos prišlo na Slatino 2017, na Dobrno 1073 in v Rimske toplice 974. Vseh troje kopališč je imelo torej 4064 gostov. To je sila majhno število.
(Imenovanje.) Za nadučitelja v Framu je dež. šolski svet v Gradcu imenoval g. Fr. Pirkmajerja.
(Vrl kmetovalec.) Izidor Zelič, posestnik v Pečevju pri Teharjih je dne 28. avg. umrl v 36. letu svoje dobe. Ranjci je bil iz-gleden kmetovalec ter vrlo naroden mož. Naj počiva v miru!
(Okr. z a s t o p.) Kakor se čuje, bodo letos volitve v okr. zastop v Celju v dpeh 15., 16. in 17. septembra. Mi opozarjamo volilce tega okraja na te volitve, kajti ne bilo bi lepo, ko bi še v naprej nemčurji v tem zastopu gospodovali.
(Kje je omika?) Nemški listi se kar cede hvale, kedar govore o Nemcih. Kdor je Nemec, ima jim že samo za to vso „intelligenco" v posesti, vsak drug, posebno Slovenec pa jim je pravo „teslo". No številke govore drugače. Izmed vojaških novincev n. pr. znajo ti iz Murskega polja, tedaj iz slov. ljutomerskega okraja, vsi brati in pisati, nekaj, kar nima noben nemšk okraj.

(„Šenj.") Okoli Marenberga in Vuhreda je v kratkem okoli 40 oseb vzbolelo na šenju in pravi se. da se še ta huda bolezen vedno
siri.
(Slovstvo.) Tretji zvezek znanstvenega in leposlovstvenega lista „Kres" v Celovcu je sopet bogat po svoji vsebini. Kres velja za celo leto 3 gld., za pol leta pa 1 gld. 50 kr.
(Posojilnica) v Mariboru imela je meseca avgusta 1886: Dohodkov 41.602 fl. 60 kr., stroškov 37.528 fl. 21 kr. Toraj skupaj prometa 79.130^fl 81 kr
(Župnijski izpit.) Skušnjo, ki je potrebna za samostalne duh. službe, delali so dne 30. in 81. avgusta pa 1. sept. pismeno. 2. pa ustmeno čč. gg.: France Hirti, nadarbenik na Ptuju Matija Kelemina, kaplan v Slivnici pri M., Anton Šijanec, kaplan pri sv Juriju v SI. gor. in Pavel Rath, provizor v Smiklavžu pri Slov. Gradcu.
(Ni za posnemanje.) Resnicoljuba „D. W." v Celju pravi svojim istotako resnico-Jjubim bralcem, da je „SI. N." pa tudi „SI. G." imenoval kneza Aleksandra „tatu". Kar se tiče „SI. Gosp.", vedo častiti bralci, da je to grda laž. Kako ime pa pristaja potlej listu, ki tako piše, naj si pov£ „D. W." sama.
(Trpinčenje živali.) V našem cesarstvu obstoji posebno društvo zoper trpinčenje živali, podružnice ima po vseh krajih. Te dni je bil shod vseh podružnic za Dunaju. Pri tem shodu je nek Korošec, A. Rauchensteiner, predlagal, naj opravlja društvo svoje reči poslej samo v nemškem jeziku. Kako pametno je pač to. živali braniti trpinčenja, ljudem pa ga nalagati !
(Sprememba posestva.) Graščina Neu-haus pri Dobrni prejde vsled nakupa v roke g. Alberta Duba. Graščina daje pravico volitve v velikem posestvu.
(Novo društvo.) V Krškem snuje se „pedagogično društvo" za učitelje in šolske prijatelje. Namen ima vvesti med učitelje slov. pedagogično literaturo in mu želimo obilo uspeha.
Listič uredništva: Gospod dr. J. naPt.; Hvala, pride v prih. 1. na prvem mestu. — Gg M. P. in J. Pl. v Zd.: Vaji pismo ni za to, da ga porabimo, smejala bi se še Vama in nam .mačka''.
Lfitenjna štaviike:
V	Trstu 28. avgusta 1886: 21, 60, 22, 23, 55
V	Lincu „ „ „	78, 40, 65, 11, 48
Prihodnje srečkanje 4. septembra 1386
najmanj 14 let starega t^l^Ufl V-'«» sprejme France Repič, trgovec pri sv. Andražu v Slov. gor. v svoji prodajalnici z mešanim blagom v pouk.
Slavnim volilcem
gornje-radgonskega. ljutomerskega, št lenart-skega, ormoškega, ptujskega, rogaškega, in šma-rijskega okraja izrekam za častno zaupanje, dne 30. avgusta 1886 mi skazano, svojo naj-iskrenejšo domoljubno zahvalo 1
Nova cerkva, dne 31. avg. 1886.
Dr. Lav. Gregorec, drž. poslanec.
Veliki živinski sejem
bode pri sv. Antonu v slov. goricah 11. sept. t. j. na ruško soboto.
Ces. kr. okrajna sodnija v Gornjemgradu daje na znanje:
Vsled prošnje Marije Pfeifer, posestnice v Ljubiji, se dovoli prostovoljna dražba njenih posestev — in sicer: vloge 15 katastralne občine Ljubija — cenjene na 4525 fl., vloge 16 iste občine cenjene na 500 fl., in vloge 17 iste občine cenjene na 200 fl.
Za prodajo se določi dan na
25. sept, 1886 dopolndiie od 11. fla 12, ure uri tej sofliiiji.
Imenovana posestva se bodo za gori navedeno ceno izklicavala in tistemu, ki največ obljubi — tudi pod imenovano ceno oddala.
Lastnica Marij a Pfeifer si pridrži pravico, celi kup v teku osmih dni razveljaviti, ako v istem času to sodniji naznani.
Prodaja postane še le tedaj pravomočna. ako jo lastnica potrdi, ali ako v teku osmih dni pri sodniji ne ugovarja.
Vsak licitant ima pred ponudbo 10 °/0 gori navedene cene kot varščino pri sodniji vložiti. Kupcu se bode ta varščina v kupnino vraču-nila. Ostali znesek pa ima kupec v teku enega meseca tako gotovo pri tukajšnji sodniji poplačati, ker bi inače položena varščina zapadla.
Pri posestvu vloga 15 zamore intabulirani znesek 1770 fl. proti temu, da se 6% obresti plačujejo — še dalje ostati.
Opozarja se, da leži celo posestvo blizo Mozirskega trga, tik okrajne ceste. — Poslopje je v dobrem stanu in posebno za oštarijo, katera se tudi sedaj tamkaj nahaja — pripravno. Na posestvu stojite tudi dve žagi.
Vsakteri si zamore cenilni zapisnik in zemljiščne knjige pri tukajšnjej sodniji ogledati.
C. kr. okrajno sodišče v Gornjemgradu,
dne 10. avgusta 1886.
C. kr. okrajni sodnik:
3-4	Dr. Voušek.
Poslano.
Romarji Marija Celjski se prelepo zahvaljujejo prečastitemu gospodu župniku Janeza Lenart u za vodstvo in njihove lepe nauke, katere so nam slovenskim romarjem podelili; njih govor je bil prav genljiv in je nam romarjem globoko v srce segel. Bog jih še ohrani mnogo let na svetu vedno zdravih, kar jim vsi slovenski romarji iz srca želimo. Posebno gen-ljivo je bilo, ko so visoko č. g. knez in škof Ljubljanski pri altarju Marije milostivne sv. mašo služili, pri kateri smo bili vsi slovenski romarji navzoči; res lepa svečanost. Vsem romarjem pa želim, da bi še velikokrat Marijo na tem svetem mestu častili in se zgrevani v njeno priprošnjo izročili. Matija Jančič, Franc Ašič, Franc Ploč.
dor se upa jeden ali več vagonov kislih jabolk za mošt vkup spraviti, naj se oglasi pri	.lože Strcelt>i
v Ljubljani. Tudi iižol se tam kupuje.
TT«««»»« sprejme se v štacuno z mešanim U Cwlicw blagom in trgovino z zemeljskim pridelkom, kateri je 14—15 let star in dovršil vsaj ljudsko šolo. Ponudbe pod naslovom
Anton Cvenkelj,
V Sevnici (Lichtenwald, ¡Steiermark.) 2-3
IWaITÖ ^ metrov dolga, 8 mtr. široka " ▼	jls»? sposobna za kupčijo
sadja na vodi in 6 oleandrov je po ceni na prodaj. Natančneje pri gosp. Pet. Fridavu v Noršencih pri Ljutomeru.	3-3
EL**p vinograd
okoli 7 oralov, 2 hrama in 2 kleti je na prodaj v M et a vi pri sv. Petru. Več povč upr. „Slov. Gosp."	3-3
iha učenaca
Mariboru,
2-3
sprejme H. M. Stergar v
Veliki trg (Hauptplatz.)
Kolarija v najem.
Za enega oženj enega kola rja na priličnem prostoru pri okrajni cesti v Jarenini bode s prihodnjim letom 1887 v najem prevzeti. Več se poizve pri Jakobu Roškarju, posestniku v Jareninskem dolu. Tam obstoji tudi kovačija že čez 10 let.	2-3
Največje varčenje časa.
se Snaženje oken l>rex vode.
Thennova pasta za brzo snaženje v lesenih škatljah s podukom glede rabe a 8 kr. v plehnatih ..	„	„ „ a 10 „
dobi se v zalogi krtač gospoda
Karla Luduls»,
2 3	gosposke ulice hS»tv. 1«
K Sledečih molitvenikov, ki so za- 3 K rad svoje jako lepe vsebine zelo priljub- fO K ljeni in med ljudstvom razširjeni, izšli so g ravnokar novi iztisi ter se prodajajo po g navedenih cenah in sicer:
j? Družbene bukvice
K za dekleta, ki so pri dekliški ali kri-G ževski družbi v Konjicah in tudi za K	druge pobožne ženske
Spisal Jožef ¡iozman,
pokojni Konjiški nadžupnik. Z dovoljenjem preč. Lavantinskega lcnezoikofijstva.
XI. silili*.
(Lastnina Križevske družbe v Konjicah.) Veljajo v usnji vezane 1 fl. 30 kr., v usnji z zlato obrezo 1 fi. 70 kr.
Krščanski junak |
ali molitvene bukviče za slovenske vojake ¡3 in sploh za katoliške mladenče.	jjj
Spisal L. Jeran.	fg
Z dovoljenjem vis. čast. Ljubljanskega knezoskojijstva.
II. natis.	3
Velja v pol-usnji 35 kr, v usnji 38 kr. S v usnji z zlato obrezo 50 kr.
--K--
Kruli angeljski.
I. Molitvene bukvice. II. Pripravljavne bukvice na prvo sv. obhajilo.
Po slovenski piiravnal 1P. Hrisogon IVI.
Z dovoljenjem vis. čast Ljubljanskega knezoikofijstva. ■ I. natis.
Velja v pol-usnji pozlačen 40 kr., v usnji 42 kr., v usnji z zlato obrezo 65 kl\, in v usnji z zlato obrezo pozlačen 75 kr.
Vse te troje knjige dobe se tudi še bolj dragoceno vezane ter so na prodaj pri
M. Gerber-ju v Ljubljani
in pri vseli knjigotržcil). 3-3 HszsasHsasHsasisiasasHsasHLsasaszsisasi
a m P ^asasi
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgov. urod. B. Perk. Tisk tiskarne sv. Cirila. (Odgov- J. Otnrepec.)