THE OLDEST AND MOST popular slovenian newspaper in united states of AMERICA. ŠTEV. (No.) 15. I ' r Mm Am KI SLOVENEC „ PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL- DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. V CHICAGL CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 21, 1S27. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. LETNIK XXXVI. VODITELJ! VLADE V PUM UNIJI SO PRIŠLI DO SPOZNANJA, DA JE POTREBA MOČNE ROKE NA ČELU KRALJESTVA, ZA ZDR UŽITEV VSEH STRANK.— ČLANI KABINETA SPREMENILI STALIŠČE IN VEČ NE NASPROTUJEJO POVRATKU PRINCA. Bukarešta, Rumunija. — Ko jo princ Karol odšel iz Rumu-nijc in se odpovedal prestolu, .so jo veliko poročalo, da je bila toga kriva njegova mati, kraljica Marija. Sedaj pa prihaja poro rilo i z Bukarešte, da je bas ona največ pripomogla, da <() gospodje* pri vladi uvideli, da je potreba močne roke na rrlu kraljestva, ki bo v stanu združiti vse stranke in zboljša-li notranje razmere v Romuniji. S tem je pogladila pot za povratek princu Karolu. Vn n icr Averescu in člani kabineta so se sporazumeli in IzjavMi, da so za spravo s prin-coni Karlom, in ne bodo nasprotovali njegovemu povratku v domovino, kjer ga čaka še vedno prestol, ki ga bo znse-dol i;o < dstopi kralj Ferdinand, kar bo gotovo storil takoj ko o Karol povrne. So rek" malenkostne za-pi"eU'> nekaterih politikov, ki bodo gotovo odstranile ko 1 jo čas za o. Diplomati v i! uniji sedaj študirajo, kako Lausannske pogodbe senat ni sprejel; šest glasov je manjkalo do potrebne večine. — Mornariški predlog bo veti-ran, če bo uključeval zahtevo za več križark. Washington, D. C. — Po dolgem času je prišlo vendar enkrat na misel senatorjem, da je treba rešiti vprašanje Lausannske pogodbe s Turčijo. V torek je prišla ta točka na i glasovanje v senatu ,ki pa ni I dobila dovolj glasov, da bi bila j ratificirana. Šest glasov je [manjkalo do potrebne večine. IBilo je več debat glede te toč-I ke, ki pa je sedaj rešena, vsaj l?:a toliko časa dokler bo zboroval šed: nji kongres. Rezultat iega glasovanja je poraz za administracijo, ki si je prizadevala, da bi bila sprejeta. — Ko bo predložen predsed-hiika Coclidgeju mornariški predlog ::a določitev izdatkov, i m ep bo uključeval zahtevo za namen n fjuastvu. iver pa ie, . „ , , -i i- j 4. - vec novih krizark, ga bo Cool- ?nenrla rumunsko ljudstvo ze . , J# _ _ „ , , , ' t idge vetiral. On odločno vztra- navaicno na to, da vzame vse . , , . , , , , , J - , , ; ia na staliscu, da se to leto ne tako iiakor pac pride, ne bo i ' , . , _ . iii , j rj bo lzdaialo nobenega denarja delalo nobene zapreko. Zapre- ■ . t .. i i t i i - • i i i ' za nove bojne ladje, ko borio delali — ce jo bodo le, _ t . " . . i , — pomoc vlade ie potrebna mouii. 'sti, ki bodo s povrat-' PRIZOR Z ULICE GLAVNEGA MESTA NIKARAGUE. Na sliki vidimo prizor iz mesta Managua, ki je glavno mesto Nikarague, kjer se zdaj nahaja ameriško vojaštvo, ki čuva nad interesi in življenjem pripadnikov Zed. držav, ki so v nevarnosti, ker uporniki nap adajo in hočejo strmoglaviti vlado Diaza. POGAJANJA ZA MIR Z MEKSIKO. o povratku princa l • i i i.iudstvu. Ker pa ie Demokrati so v senatu predložili resolucijo, v kateri izjavljajo, da je večina za to, da se spor z Mehiko poravna potem arbitracije. —o— Washington, D. C. — Spor, ki je nastal med Zedinjenimi državami in Mehiko, naj se po- KRIŽEM SVETA J FRANCIJA OBLJUBA PO- — Washington, D. C. — i Stric Sam je vrnil lansko leto | §175,000,000 davkoplačevav-j Anglija ima mnogo mornarjev1 flikta z Italijo zavaruje Iz Jugoslavije. ►v —« • a BOLGARIJA SI ŽELI IZBOLJŠANJA ODNOSAJEV Z JUGOSLAVIJO, KAR BI TUDI SLILDNJI NE ŠKODOVALO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Bolgarija in Jugoslavija. ( ga, poleg njega pa je ležala na- Nek nemški list prinaša do- ?o1 izP™znjenu steklenica sad- jevca. Truplo je bilo n:» več me- od žarečega pe- pis svojega poročevalca o jugoslovanskih - bolgarskih odnoša-jih. Poročilo naglasa, da so se izkazali ti odnošaji ob zadnjih dveh velikih dogodkih: sporu z Italijo in Pašicevi smrti kot mnogo boljši, nego se je splošno domnevalo. Dalje pravi poročilo : ''Spričo dosedanjih razmer Jugoslaviji ne bo preostalo kaj drugega, nego da pripravi zbli-žanje z bratskim jugoslovanskim narodom. Tu treba tako.] poudariti, da Bolgarija nikakor ni nasprotna misli, cla Jugoslaviji v slučaju oboroženega kon- hrbet p!u!i v kitajsko vodovje. — Francija protestira radi pro-ti-francoskih demonstracij v Fucow. cem, ki so preveč plačali dav- , ka. Obenem je pa tudi pri vil ti" ste, ki so plačali premalo, od katerih je skolektal 100 milijonov dolarjev. — Petersburg, Ind. — T aka i so aretirali Petra Ojersa na podlagi obdolžitve. ]Y un:o-ravna potom arbitracije. Sena-1ril 15 mladenk — imenovali so tor Robinson, voditelj demo- jga "človeška j;oi iku.' /o^otiio kratov v senatu, je predložil to-jpravi, da se v Ameriki nahaja j obljubili, da bodo pomagali zadevno resolucijo, katero je jšele eno leto. 'Angležom na Kitajskem. Obe tudi odobril senator Borah. O-j — Lansing, Mich. — Tukaj j državi sta tozadevno obvestile benem so tudi nekateri -člani bodo naložili p ose bi' i davek na j svoje konzule na Kitajskem. pripravljenih, ki bodo od- z dobrohotno nevtralnostjo. — Sicer je v Jugoslaviji — pa tudi drugod — še mnogo ljudi, ki mislijo, da bi Bolgarija tak konflikt izrabila tako, da bi služila Italiji in padla Jugoslaviji v hrbet, da bi znova osvojila izgubljeno ozemlje. Toda to je velika zmota in Italija naj kom DIAZ pri; di I i ob svo j vp -o- ! za zboljšanje - poljedelskega I problema. Tako je rekel predsednik poljedelskega komiteja ry! Kaugen, v prilog njegove pred-V ■ loge, ki je bila sprejeta v kon-: gresu. M^d drugim je Haugen tudi rekel, da je za posameznega farmarja, kakor tudi za male senata protestirali, ker na-{tobak, ki bo prinesel letno 12 sprotniki katoličanov obdolžu- milijonov dolarjev. Pariz, Francija. — Tukaj se je vršila k onferenca nekaterih višjih državnikov Anglije in Francije, kater! so Francozi jne pošilja \ drugo svojih ladij. natovorjenih z orožjem in strelivom, v bolgarska pristanišča, kakor je to storila začasa reškega konflikta leta 1<>22; Bolgarija ponudbe ne bo sprejela. stih ožgano pela. * -o- jejo katoliško Cerkev, da ona peha Zed. drž. v vojno z Mehiko. Debata je bila viharna— večina je bila proti senatorju Heflinu, ki je obdolžil katoličane podpihovanja za vojno. Državni tajnik Kellogg je izjavil, da se popolnoma stri- — Rim, Italija. — Fašistov-ska vlada je izdala ukaz, da niorajo vsi profesorji v Italiji priseči zvestobo fašistovski stranki, kakor tudi, da ne bodo delovali za nobeno drugo Nikaraguanski pred sednik i Ci^z žel« .sko'ajSnega miru,! pn tudi posojila, da bodo lahko gradili železnice in ces'.e, ki jih zelo potrebujejo. Mr.?a 0 osnutju jugoslovan- nja z resolucijo senatorja Ro-| službe odpuščen, farmarske organizacije, nemo- binsona — pravi, da je tudi on — Oslo. Norveško, goče, da bi rešile tako velik bil vedno za to, da se spor kon-i kaj prihaja poročilo, da je no- problem, kakor je farmarski. ča potom arbitracije. Tudi me- ki inženjer iznašel, kako se | šile v Fučow. Kitajci so obdol- g^g \Tnije bodisi v katerikoli Ti problemi so pa nastali, ker hiški predsednik Calles se stri-j lahko kemičnim potom svi- žili Francoze, da so morili ki-|0kliki že, se že dolgo razprav so cene fannarskih produktov nja s tem in želi, da bi se vršila, nec spremeni v srebro. To- ker tozadevna pogajanja. j zadevni poizkusi so se dobro niso nikoli tako visoke, da bi Predsednik Coolidge pa še obnesli. Lan- eiralo 578,290,000 ton premoga. Največ v Pennsylvaniji — vi, da je mogoče le z vladno TO LETO BO CHICAGO PO- 136,928,019; v West Vh'giniji 122,928,959; v Illinois 66,909,-359; v Kentucky 55,068,670. pomočjo rešiti farmarski pro- j blem. slecln i a polagoma popustila in odpomoglo, za kar pa je po- omeni glede arbitracije. odtegnila svojo pomoč uporni- treba denarja. Vsled tega pra- i kom — to je vladi liberalcev, kateri na čelu je dr. Sacasa. Ljudstvo upa, da bo mir v deželi kmalu vzpostavljen, in daj bodo ameriški bankirji posodi-1 li predsedniku vlade konserva-j tivcev pptrebno vsoto za železnic.' in grajenje cest, katerih zelo potrebujejo. Diaz hoče v svoji državici vpeljati šolski sistem po vzorcu Zed. drž., in sploh vse hoče v republiki tako ^ Charles S. Deneen, je v sre- SENATOR REED PROTI SMITHU, Washington, D. C. — Sena- do z vso vnemo zagovarjal Frank L. Smitha iz države Illi- ristnem, kar hoče zdaj vpeljati v svoji mali državici. prevrediti,, kakor je v Ameriki. Diaz ie star 50 let, prepoto- , i • - o , A^^rii'«1 nois, da bi mu dali od guver-val je ze vso Severno Ameriko. ; « .. . % v __! nerja Smalla odkazam sedež v in se seznanil z marsičem ko- ^ ^ senatu. Senator Reed se je pa temu postavil po robu in odprl boj proti Smithu. Deneen je v tozadevni resoluciji naglašai, da se mora Smitha takoj sprejeti v senat in ga zapriseči, ker je predložil, kakor se je zahtevalo, svoje poverilne listine, ki so vse v redu in ni nobenega RABILO NAD 200 MILIJONOV DOLARJEV. Chicago, 111. — Mesto Chicago bo imelo v tekočem letu $213,205,346.62 za zapraviti. Ta vsota je namreč navedena -o- BROWNING ZOPET TOŽEN. New York, N. Y. — Edward v proračunu, ki je bila od toza- W. Browning, premožen pro-devnega sveta odobrena. Boj dajalec zemljišč, nima sreče z bo še nastal radi predloga za nežnim spolom. Ni še rešen ene zvišanje plače policistom in tožbe, namreč za ločitev zako-gasilcem, ne glede nato, da po na od svoje 16 letne žene in še vsej pravici oni to zaslužijo. -o- Smrtna kosa. Na božični dan smo izročili v Ljubnem ob Savinji materi zemlji zemeljske ostanke Elizabete Hribernik. Stara je bila 85 let in je bila najstarejša /. -na v župniji. Naj v miru počiva ! -o-—■— Samomor. ,V Kobalo Rose pri Hercegovini se je ustrelil iz vojaška puške strokovni carinski ponv nik Novakovič, rodom i. i na. Bil je oženjen in oče . i. otrok. Vzrok samomora ni znan. Iz Rusije se je oglasil. Posestnik Kurent Simon iz Ceč, občina Trbovlje, je tak i ob začetku svetovne vojne od-rel v vojsko: kmalu nalo so ga ■ujeli Ur,si Njegova žena. Fr:iv čiška ves čas ni ču.la nič o nj^m. Poizvedovala je na ram" načine, kaj se je zgodilo z njenim možem, pa ni dobila od nikoder nobenega odgovora. Sedaj se je pa nenadoma oe;i.\>il iz Rusije. Prosi, naj se mu po . Ijejo dokumenti, kot krstni in poročni list, domovnicef itd., da se more izkazati, kam da spada, ker drugače ga ne pustijo v njegovo domovino. Da je žena to z veseljem storila, vi pač lahko mislimo. To je zopet en slučaj, ki nam pove, da je še več Slovencev v Rusiji, 1 i pa iz tega ali drugega vzroka ii" morejo priti do svojcev. -o- tajske otroke. ;,ja jn do tega mora priti; ako Hercegovini preti glad. Fuccw, Kitajsko. — Kan- ^^ sedaj fe osamljeni deli ^ Hercegovine prihajajo po-tenei so v Fukien provinci v; dleči tujim vpiivom, ki z nji. rocila da preti pokrajini lako-svoji kampanji za kontrolo, hovimi interesi nimajo ničesar |ta' Ker so zadnje dm snezm nad celo Kitajsko, prizadjatijskupnega/' jzameti onemogočili promet, je veliko gorja prebivalstvu — \_Q__jta nevarnost tem resnejša. Tu- 100 vasi in mest je prizadetih,! Smrtna nesreča l^ošnja žetev je bila z--lo ki štejejo okrog 70,000 prebi-| Pepel in ugaske iz iokomotiv jslaba' in delavnice odlaga državna železnica v Mariboru na triko- London, Anglija. — Okrog ! 1000 angleških mornarjev je |Na srečo danes tudi Macedoni-I pripravljenih v Chatham, od |ja za Bolgarijo ne predstavlja ; koder bodo še ta 'teden odpluli nikake odprte postavke, j v kitajsko vodovje. Druge pri-1 Bolgarija čaka danes čisto prave se vršijo v Southampto- Vesno na to, da se izboljšajo nu. Anglija namerava poslati njeni odnošaji z Jugoslavijo tudi večje število letal na Ki- ter je pripravljena sprejeti vsa-stranko. Kdor se ne strinja s! tajsko. ! ko pobudo v tem pra vcu, ne da tem kar ukrene vjada, bo od j Peking, Kitajsko. — Franci- zapustila svojo rezervo, ki, je valcev. Večina teh nesrečne-žev se je zateklo v bližnje gore, kjer živijo v pomanjkanju. -o- "ŠOLA ZA BANDITE" V RUSIJI ZAPRTA. tu med Koroško in južno progo v magdalenskem predmestju. Ugaske razkladajo še vroče ter je po zimi na njih prav toplo. Vladimir. Rusija. — Prišli so Ta prostor uporabljajo po zimi na sled "šoli za bandite" v tu-j razni ljudje brez strehe za pre-kajšni bližini, k:i se je nahaja- nočišče, kar pa je zelo nevarno. Ia v gozdu, daleč proč od na- iz ugaskov izpuhtevajo strupe-selbin. Učitelj je bil Gregory ni plini, ki so povzročili že lan-neke druge, ki jo je imel kot Ouvaroff, ki je učil svoje šo-1 sko leto ob tem času smrtno ne-! za svojo, ki ga tudi toži za od-']arje( dekleta in dečke, kako'srečo. Nekega Piška, ki je na PORTUGALSKA DEPORTI-RALA MALKONTENTE. Madrid, Španija. — 'Iz Por- vzroka, ki bi mogel delati ovire tugalske je prišlo semkaj po- Smithu. Opozicija je pa seveda so se yr^a odprla, skozi ročilo, da so se obno\Tile poli- drugačnega mnenja, kar je da-tične agitacije nekaterih par- lo povod za hudo debato. Smith lamentarnih voditeljev proti je bil navzoč in vse slišal — kaj-sedanji vladi, katera je pa po- mislijo o njem prijatelji, pa lovila vse glavne agitatorje in kaj imajo proti njemu njegovi jih deportirala. t > nasprotniki. Zanimanje za ta boj je bilo tako veliko, da je množica že zgodaj zjutraj napolnila dolgi hodnik in stopnice ter čakala, mn poreče papa Browning, si lahko mislimo. — New York. N. Y. — V če- škodnino, zdaj pride pa še i rabiti orožje in sploh vse skriv- ugaskih prenočeval, so našli trtek !so tukaj člani* vseh 'stro-j tretja. Ta pa je igralka iz! nosti in zvijače članov roko- 'naslednjega dne mrtvega. — kovnih organizacij. 100,000 po Brooklyna. V obtožnici navaja, številu, odložili delo za eno da jo je Browning napadel 5. uro v protestu radi vmešavanja julija 1923, zakar zahteva rdečih elementov v njih zade- $100,000.odškodnine. Kaj k te- Mrtvo so našli. V Studencih so našli mrtvo staro ženico Taninger. Zadela jo je kap. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire sao včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din__________$ 9.45 1,000 Din_________S 18.60 2,500 Din________$ 46.25 katera so se drenjali do prostorov na galeriji, ki so bili hitro zasedeni. Senator Deneen se'je dobro pripravil, njegov govor je bil dolg, a tudi nasprotnikov ni bil kratek. POZOR! POZOR! 'Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATJKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej fn oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC/' 1849 W. 22nd St., Chicago mavharjev. Ko je policija |y noči od 27. na 28. m. m. pa vstopila v prostore, je bila so-|se je zgodila na tčm prostoru ba vsa polna marljivih nčen-|nova smrtna nesreča. Iv. Mor-cev. Vse so aretirali in zapleni- |čič, hlapec trgovine z železnino na Tržaški cesti št. 6, ki je rodom iz Murske Sobote, je tožil že daije časa, da ima hud rev-matizem1 v križu. Nekdo mu je svetoval, naj se vleže na vroč pepel, ki mu bo trganje pregnal. Morčič je 27. m. m. zvečer popival po raznih gostilnah na Tržaški cesti, vzel nato s seboj steklenico sadjevca ter šel ležat-na ugaske v trikot. Drugo jutro so ga našli delavci mrtve- li orožje in druge predmete, ki so jih rabili v te namene. "T—0- ' STANDARD OIL KOMPANI JA ZNIŽALA CENO OUU. Chicago, 111. — Standard Oil Company v Indiana je znižala ceno vsem- vrstam olja za kurivo, in sicer en cent pri odjemu 50 galon in več. -o- Širite "amer. slovenca" 5.000 Din________ 10,000 Din _______________ 100 lir 200 lir 500 lir 1000 Ur ...t 92.00 „$183.00 —S 5.20 ________$10.10 ___________________$24.25 ---------------------$47.50 Pri večjih svotah p6seben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Piftma in pošiljke naslovite na: zakrajšek & ČEŠARK 4S5 W. 42nd NEW YORK, N. Y. mm "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 21. januarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi ui najatarejii slovenski list f Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raz trn nedelj, Don-dcljkov in dnevov po »rajnikih. Izdaja in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, Naročnina: Za celo leto______$5.00 Za pol leta__2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __ 6.00 Za pol leta_____3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1349 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. e—* i rfttfr Subscriptions: For one year______$5.00 For half a year___2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year . . . .... .,. 6.00 For half a year________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kulturni boj v Mehiki in Amer. delavska zveza. oličkaj pošten^ človek. Te vrstice prinašamo čitateljem zato, da bodo videli, kako tudi nekateri slovenski listi lažejo in zavijajo, da bi tudi med našim narodom ustvarili mnenje proti katoličanom v Mehiki. Vse to seveda nekateri slovenski liberalni in socialistični listi plankajo iz svobodomiselnega ameriškega tiska, kateri se na isti naetn trudi lagati in farbati javnost o položaju v Mehiki. Kajti ni je skoro ene pame številke med socialističnimi in svobodomiselnimi listi, v kateri bi na široko ne lagali, da je ameriško delavstvo na strani Callesovega kulturnega boja v Mehiki. Kdo tvori tisto delavstvo, to pa previdno zamolče. Ampak vsi protiverski sfanatizirani čečkači si naj enkrat za vselej zapomnijo, da par rdečih nezadovoljnežev še daleč ni ameriško delavstvo. Kot taki nimajo nobene najmanje pravice izjavljati v imenu ameriškega organiziranega delavstva. Ako hočejo biti taki rdeči petelinje dosledni v svojem pisanju, naj zapnejo tako kakor je, namreč, da par rdečih petelinov se strinja s Callesom in njegovim bojem proti katoli-čanstvu, ogromna večina ameriškega delavstva pa je razsodna in zna sama soditi in ne potrebuje nobenih rdečih petelinov, da bi jim pamet solili. To naj zadostuje.—n. Ako bi kdo verjel pisanju framasonskega in socialističnega časopisja v Združenih državah, ta bi sodil, da je ameriško delavstvo za kulturni boj v Mehiki zelo vneto ter da ta boj še moralno podpira. Ampak zelo se moti tisti, ki to verjame. Tisti pa, ki slične vesti trosijo v svet potom svojega tiska, pa to delajo po dobro preračunanem načrtu, češ, blatimo katoličan-stvo v javnosti, kolikor moremo, da se tako ustvari splošno svetovno mnenje proti katoličanom itd. , V Ameriki imamo nekaj radikalnih elementov, ki neprestano zabavljajo čez vlado Združenih držav, ji očitajo imperializem in druge stvari, zraven pa se zavzemajo za tiranske vlade kot n. pr. za sovjetsko vlado v Rusiji, Callesovo frama-sonsko vlado v Mehiki, katero podpira Moskva, itd. Zraven pa ti elementi pozabljajo, da sedijo pri mizi Uncle Sama in jedo njegov masleni kruh. To, da bi se izselili sami v sovjetska nebesa v Rusijo, ali pa v framašonski paradiž v Mehiko, to jim seveda niti na misel ne pride. Ampak pri polni mizi zabavljati, to je fletno. Organizacija združenih krojaških delavcev poslala je ob izvolitvi predsednika Callesa čestitke mehiškemu delavstvu. Tudi sedaj jih podpira moralno, a ta krojaška organizacija ni afilirana z Ameriško delavsko zvezo. V tej organizaciji se zbira najbolj radikalni element in zato je Ameriška delavska zveza ne mara in noče pod svojo zastavo. Dalje je te dni znana radikalna komunistična organizacija Workers Party: of "TRI SESTRE" V SHEBOY-. GANU. IZ URADA DRUŠTVA SVETE j dimo zadnje, pokažimo svetu, ANE ŠT. 534 KAT. BORŠT. | da smo tudi v Barbertonu za- ii'«. m vedne Slovenke. Joiiet, lil. Pozdrav Mrs Okolish Članicam društva sv. Ane št. ' 534 Katoi. Borštnaric naznanjam, da bo priredilo društvo sv. Ane št. 534 dne 23. febriTar-ja "Card and Bunco Party'' v korist društvene ^blagajne. Naprošene so članice, da pripeljejo mnogo svojih prijateljev in prijateljic na ta zabavni večer, da bo večji uspeh. Tem potom tudi omenim, da je društvo sv. Ane ustanovilo "Drill Team" za naša mlada dekleta in žene. Povabljene so vse članice, da pristopijo poleg. Ako je katera, ki ni članica in bi rada pristopila v Drill Team, naj se oglasi pri meni ali telefonira, jaz bom vse podrobnosti z veseljem pojasnila. Prosi se tudi vse članice društva sv. Ane, da bi prispevale s Sheboygan, Wis. Ker ni še nihče poročal o igri, katero je priredil dramatični klub "Finžgar," hočem jaz napraviti malo oceno. Igra se je imenovala "Tri sestre/' Očeta Orla je igral Mr. Mike Ortar, katerega pa dose-daj še nismo videli na našem odru. Igral je tako resnično, kakor se mora v resnici oče obnašati pri svojih otrocih. Želimo, da bi še večkrat nastopil. prav pošteno pripeljala okrog ušes, ko jo je prišel snubit. Pozneje bi ^i .gotovo ne prizane-sel. Mr. Majcen, tudi tebe bi želeli še večkrat videti na odru. Jera, dekla pri Gabru, Miss A. Bregant, je nastopila nekoliko pretirano, drugače pa prav dobro pokazala, da je neustrašena, za kar ji gre vsa čast. Prav dobro je tudi izvršil svojo vlogo berač, Mr. Val. Kalan. Njemu pristoja vsaka vloga zelo dobro, naj bo orožnik ali pa berač. Zatorej Mr. Kalan, le še večkrat' na plan. Tako sem torej malo opisal to veseloigro. Iskrena hvala vsem igralkam in igralcem, ki ste nam pripravili za par ur razvedrila. Želimo, da se kmalu zopet pokažete š kakšno lepo predstavo. Pohvalo pa tudi zaslužijo u-deleženci, ki so tako mirno in tiho sledili igri od kraja do konca. Samo parkrat se je oglasil Sušetov baby iz Northa, a mu ne zamerimo, ker tudi on je hotel pokazati, da nekaj zna, čeprav je še majhen. Kfer sem že s tem poročilom bolj pozen, naj bom še z vošči-lom: Vsem čitateljem in čitate-ljicam srečno' novo leto 1927! Eden izmed navzočih. -o- BANKET "DANICE" V CHI-CAGI. Chicago, III. Kdo izmed chikaških Slovencev ne pozna "Slov. Mlad. Podpor. Dr. Danica," njenega banketa in domače zabave, katero priredi vsako leto za svoje člane in njih prijatelje? Bilo je zadnjo soboto proti večeru, ko me prijatelj Frank z 21. "plejsa" opozori na to zabavo. Ker sem bil pa že na njenih prejšnih prireditvah in sem t^T_ft^r^x _ , O ■MHA^a V; //■■ H-. iJ*\ LA\ štvo Danica, kakor tudi kuharice in postrežljiva dekleta, ki so nam stregle, najlepšo pohvalo. Po banketu jo zopet odrinem v gorenjo dvorano, kjer je prof. Račič & Foysova orkestra igrala lepe poskočnice, da so še mene dvignile; začel sem se vrteti, da sem se čutil deset let mlajšega. Prav lep in zabaven večer je bil, ki ga je priredila Danica, za kar zasluži najlepšo pohvalo, želimo pa, da bi kmalu zo- J pet kaj priredila. , _ . XT t • 4. j« j rk • j !kot del rsemciie Lepo je tudi od Danice, da . , je najela domačo godbo, s katero smo bili zelo zadovoljni. Ni lepo, ko nekatera društva jeijiljejo tujce — vedite, da jud ne bo drugega podpiral kakor j uda, za nas velja isto — toraj : Svoji k svojim! Udeleženec. -o- i? MARIBORSKA POROTA. Umor v vinogradu. Dne 9. maja 1. 1. so našli lju- dje v Vitanu pri Vodrancih posestnika Leopolda Prater j a mrtvega pred njegovo kletjo. Imel je popolnoma razbito lobanjo, poleg njega pa so ležali ( štirje polomljeni in okrvavljeni rodno življenje, vinogradfcki koli, s katerimi so i * * Marks je bil velik sovražnik Slovanov. Cez Čehe je pisal leta 1849. v zelo žaljivem tonu: "Umirajoča češka narodnost je leta 1848. zadnjič poskusila zopet si pridobiti svojo življensko moč. Ta poskus se jim je pa ponesrečil in dokazal, da more Češka živeti le še Dalje je pisal o priliki tudi tako le: "Končali so se za sedaj in prav verjetno za -vedno poskusi Slovanov v Nemčiji (tu šteje Čehe n Slovence) pridobiti si samo-stalno narodno bivanje. . ." — Te Marksove besede nokazuje-Ijo kako je on Slovane malo po-jznal in koliko jih je ljubil. Kot jud je imel le očitno st vraštvo do Slovanov. In vendar premnogi Slovani, zlasti pa Slovenci kaj radi capljajo za Judom Marksom. Marksovi rauki umirajo. Češka in Jugoslovanska, katere je Marks v svojih člankih že v grob polagal, pa živite krepko samostalno na- neznani zločinci svojo žrtev u-bili. Preiskava, katero so izvršili orožniki, je kmalu pokazala pravo sled. Na licu mesta je bil najden naglavni robec, s katerim se je ugotovilo, da je bil last Praterjeve dekle Marije Nemec. Bila je aretirana in kmalu je izdala vso družbo, ki je zločin izvršila. Na podlagi i njenih izpovedb so bili aretirani brata Martin in Vmcenc Ivanuša in Ana Trstenjak. Na- i vedeni so se zagovarjali pred porotnim sodiščem že v jes n-skem zasedanju. Razprava pa je bila radi zaslišanja novih V kmečki gost!"?. Tujec: "Tu stoje trije čevlji pred mojimi vrati, kaj to pomeni? Mar mislite ,da imam tri noge?" Hlapec (užaljen): "O saj smo pri nas tudi že in.eli tele z dvema -lavama." Vse je očetovo. II Kolobar-nikovim ie ori-la na obisk teta, ki že dolgo ni bila pri njih, in se ni mogla načuditi i. i al emu ki postal tako vedel, da kar Daničarji oblju-Helena, njegova žena, katero jbijo, tudi izpolnijo,nisem veliko je predstavljala Mrs. Bovhan, pomišljal, šel sem po svojo J prič preložena. Zločin je bil no je kakor vsikdar, tudi to pot jboljšo polovico in jo mahnil v'priznanju obdolžencev izvršen pokazala svojo spretnost in iz- j dvorano, kjer se je zabava vr- se ]e America poslala Callesovi vladi obljubo, da jo bo podpirala v kakšnimi darili za Bunco Party (Jf^llT l^fJt boju proti cerkvi in Rimu. Tudi to organizacijo ameriški na- 'jn prinesle na sejo v četrtek rod dobro pozna in ve, da nitke vsega gibanja te radikalne or- jvečer; če bo katera to naznani- Taki radikalni elementi nimajo lo dobila prepozno v roke, naj ameriškega delavstva in t. V imenu ameriškega delav- |ko vse še do nedelje uredilo, i, najmanj 95 '<' istega ima pra- Mrs. Amalia Kostelz, tajnica. ganizacije vodijo v Moskvo, nobene avtoritete izjavljati v imenu na njegov račun varati javnost stva in v imenu ogromne večine vico izjavljati le Ameriška delavska zveza, v kateri je združeno vse ameriško strokovno delavstvo. Kaj pa ta res edina delavska reprezentativna organizacija misli o kulturnom boju v Mehiki pa lahko vidimo, ako pogledamo na njeno uradno izjavo, ki jo je podala pred nedol-gim in se glasi dobesedno tako-le: "Zdi se nam prav primerno, da ponovimo stališče Ameriške delavske zveze napram principom verske svobode. To je fundamentalni princip Ameriške delavske zveze. Mi smo se neprestano in se še borimo za svobodo prepričanja in vesti, za v nobeno vmešavanje v verske zadeve organiziranega delavstva. "Mi garantiramo versko svobodo brez najmanjšega vmešavanja v isto vsem udom, naj bodo-že kateregakoli verskega prepričanja, da izvršujejo in verujejo kakor sami hočejo in kakor jim narekuje njihovo prepričanje ali vest. "Mi ne odobravamo niti ne podpiramo Mehikanske delavske zveze v nobenem ožim, katerega si je morda začrtala ali določila, da bi z njim podpirala mehikansko vlado v sedanji situaciji. "Mi smo nudili in še nudimo mehikanskemu delovnemu ljudstvu le pomoč za povzdigo njih življenja in razmer za boljši standard in za zboljšanje njih gospodarskega in industrijskega blagostanja ..." Ta izjava jasno pove, kako stališče zavzema ameriško delavstvo v sedanjem kulturnem boju, ki ga vodi svobodomiselc Calles proti katoličanom in cerkvi v Mehiki. Kdor zna brati med vrsticami, ta najde, da ameriško delavstvo na tihem se ne samo ne strinja s tolovajskim kulturnim bojem v Mehiki, temveč ga naravnost odločno obsoja, kakor ga mora obsojati vsak je razločno, vsakdo jo je lahko Irazumel. Nato pa pridejo njune tri hčere. Prva, Majda, ka- ipa prinese meni, da se bo lah- Pri vratih je že čakal John in vsakega pozdravil ter ga takoj zapisal v črno knjigo. Slu- BARBERTONSKE VESTI. Barberton, O. Cenjeni:—V Barbertonu se imamo po navadi. Pri enih je veselje, pri drugih pa žalost. Veseli so pri Mr. in Mrs. Louis Brus na Melvin St., ker jih je obiskala Mrs. Štorklja in jim pustila v dar krepkega fantička. Čestitamo. Bolj žalostno pa je pri družinah, kjer je bolezen. Mrs. M. Vujovich je že precej časa bo-lehna, Mrs. L. Shemrov je tudi prišla šele iz bolnišnice, bila je na operaciji, zdaj ji pa gre že na bolje. Mr. Frank Škerl je tudi že boljši; ravno tako se vrača zdravje Mr. M. Platnar-ju. Bog daj, da'bi prav kmalu okrevali popolnoma. V nedeljo, 23. jan. pa bomo imele ženske sestanek v svrho ustanovitve podružnice Ženske Zveze. Pridite ženske in dekleta, tudi tiste, ki se ne mislite vpisat. Se bomo nekoliko pogovorile o tej stvari. Seja se bo začela ob 7. uri zvečer. Ne bo- tero je predstavljala Miss Ani- 1 teč, da to ne pomeni nič dobre-ca Novšek, nam je zelo ugaja- ga, če je kdo zapisan v črno la. Bila je pobožna, pa tudi je- jknjigo, boječe vprašam, kaj žična in pokazala je prav po- j vse to pomeni. Ko mi raztolma-šteno, kakšen je ženski svet. — (či, sežem v žep in mu dam kar Možila bi se rada, a je bila pre- cel "fimfar," ni pa spravil ce-več izbirčna. Rada se je pa vtikala v zadeve, ki jo niso prav nič brigale. Miss Novšek, kmalu bi te zopet radi videli na odru — toraj le pogum. Večkrat smo že videli Mrs. Mohar. ki je prav mojstersko igrala — ampak tako korajžno kot ravno v tej igri, jo "popr^d še nismo videli. Tretja, Ančka, Miss Repenšek, nežna, gosposka ona bi pač najrajši pri lepem soln-cu z marelco frajlico "špilala," je svojo vlogo prav dobro pogodila. Samo ko je postala ljubosumna, bi se bila mogla še bolj hudo pokazati. Anton, Ančkin ženin, Mr. J. Čašel, v —v samskem stanu je bila med njima velika ljubezen, a takoj po prvem tednu poroke se je njuna ljubezen ohladila z ljubosumnostjo od strani njegove mlade žene. Tudi ta je dobro izvršil svojo vlogo. Gabrov France, Špelin snubec, Mr. Leo Majcen, je nadvse rad imel Špelo, akoravno mu je eno na sledeči način: Posestnik Leopold Prater iz Vodrancev je posedoval v Vitanu vinograd s kletjo. Par tednov pred žalostno smrtjo je opazil, da mu izginja iz njegove zidanice vino. V noči od 8. na D. maja je šel iz Vuzmetincev mimo svoje zidanice domov. V ki ti je zaslišal govorico ter šel pogledat. Našel je tam omenjeno družbo, lega, temveč odštel mi je še dva ki se je gostila z njegovim vi-"ajnzarja" nazaj in priponi- nom. Med njimi je opazil svojo nil: "Sedaj pa jej in pij kar deklo Marijo Nemec, jo zgra-moreš — vsega si frej." bil za lase ter ji potegnil z gla- Ko stopim v dvorano se ogla-j ve robec. Obe dekleti sta plaši godba, ki je pod" vodstvom j nili iz kleti. Prater pa za nji-prof. J. Račiča svirala lepe ma. Pri tem jc naletel na brata Janezku, velik. "Moj Eog, ta. ''Janezek gov oče: nji tovo, usta očetova, oči očetove in. . ." "Tudi lila če hitro pripomnil začudila te-kakor nje-■clo ie oče- ■etove zek. Profesorjeva jeza. Cr. go-bit ptesne komade. — Mr. Račič sam je pritiskal na klavir, Mr. Foys je pa imel, kakor se je meni zdelo, v ustah cigaro, ni pa bilo res, imel je le tak inštrument, na katerega je piskal z vso močjo, da je kar glasove dajal od sebe. Ko smo se nekoliko naplesali me pokliče Joe in vpraša, če sem kaj žejen ter me odpelje v sosedno sobo, kjer sem si pa kmalu utolažil žejo. Točno ob 11. uri pa pride starosta in glava društva "Danica" ter nas komandira čisto po vojaško v vrste in nas pelje v spodnjo dvorano, kjer je bilo vse pripravljeno za banket. Bilo je v resnici lepo in okusno aranžirano, za kar zasluži dru- Ivanuša, ki sta planila nad njega s koli. Obe ženski sta ju vzpodbujali z besedami: "Udarite ga, le udari ga!" in: "Vzemi nož, zakol ji ga!" Oba Ivanuša sta mlatila po Praterju toliko časa, dokler se ni več premaknil. Posebno se je odlikoval Martin Ivanuša, katerega je moral njegov brat Vin-cenc celo držati, da še ni dalje udrihal po žrtvi, ki je bila že mrtva. Pri aretaciji so Trste-njakova in brata Ivanuša zločin odločno tajili ter se zagovarjali, da so takrat spali doma. Šele v zaporu so vse priznali. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Martin Ivanuša obsojen na štiri leta težke ječe, ostali pa na dva me- "Kaj pa ste imeli dane: spodom profesorjem, d m tako hud?" Natakarica: "Nič posebnega! Poklical me je in me vprašal, kaj plava v iuhi, a jaz sem mu rekla, da je lep profesor prirodopis ja, k<>r Še muh ne pozna. In zaradi tega se je l:i-ko razburil. . ." Mati: '".lelkii, pojdi hitro k mesarju i:i poglej če ima prašičeve parklje." Jelka (ko pride nazaj) : "Nisem mogla videti, ker je bil mesar v šk or njih." Stanovanjski nrjemnik: "To stanovanje je vendar zelo vlažno. Tamle kar gobe rastejo." Posestnik: "Ali mislite da bom za te dinarje, ki mi jih bo-dete vi plačali, pustil v sobi pomaranče rasti ?" Resnica. Anica: "Kadar moj oče delajo, tedaj more vsakdo široko zijati!" — Marica: "Tako? Kaj pa so Tvoj oče?" — Anica: "Zobozdravnik!" seca zapora, katerega pa so prestali že v preiskovalnem za-i poru. Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF* DR. JURIJ DOBRILA. Nedolžni revež se "Je bil onesvestil. Biriči ga hitro odvežejo in mučenec se je zvalil na tla kot mrtev. Kmalu pride zdravnik in opere s kisom in vodo razmesarjeno žrtev, — Petkovič je zopet odprl oči. Naložili so ga na dvokolnico in ukazali nekemu kmetu, da ga spravi domov. Kolikokrat so metali ubogega istrskega seljaka brez najmanjše krivde v ječo in ga tamkaj mučili z gladom in žejo cele mesece in leta! In vzrok? Podla maščevalnost ali kaka druga še grša strast. Državo, ki je sovragi tudi vzvišeni poklic šole. Popolnoma hrvatske otroke so poučevali samo v laškem ali nemškem jeziku! Mnogi učitelji in šolski nadzorniki so znali srce hrvatske mladine tako odtujiti svojemu rodu, da se je sramovala svojega jezika in hrvatskega imena. V mnogih šolah je bilo strogo prepovedano v šoli ali zunaj šole govoriti hrvatsko! V svrho kontrole so vpeljali "šolske listke." V ponedeljek ga je dobil eden izmed učencev i njegova skrb je bila, da ga je oddal tistemu tovarišu, ki ga je zasačil, da je govoril materinski jezik; Kdor ga je prinesel v soboto v šolo je bil šiban. Le malo kmečkih otrok je hodilo v šolo, pa še tiste so gledali lahoni z mrkim očesom. Ta- to trpela, je morala zadeti kazen; pogin .ko je umljivo, da noben istrski Hrvat ni Avstro-Ogrske je v nesrečni Istri popolho- imel niti pojma o svoji narodnosti, malo ma utemeljen, pa tudi Italija že dolgo izzi- številce dijakov-Hrvatov pa se je naučilo v va šibo božjo! soli samo prezirati svojo narodno kri. Raz- Strahovito so zlorabljali naši narodni mere sq se jele boljšati šele po 1. 184$., ko je jel tudi v Istro prodirati duh iiirizma, ki je prevzel zlasti mlade bogoslovce, da so se jeli zanimati za materni jezik, spoznavši, kolikega pomena da je za dušno pastirstvo. Kratek pregled življenja škofa Dobrile. - V takih žalostnih razmerah se je rodil veliki narodni buditelj dne 16. aprila leta 1812 v preprosti koči, bolj podobni betle-hemskemu hlevcu, nego človeškemu stanovanju, kot "Tkalčev Jurček" v vaši Ježenj — uro hoda od mesteca Tinjan, ki leži med Porečom in PaZinom. — Ta hišica, ki ji lahko sežeč z roko do strehe, je danes zapuščena; streha, ki se je drži tako slaven spomin, nudi pribežališče le še ku-retini in živini. — V Tinjan je hodil mali Jurček v šolo. Krstna botra "šantola" Marica mu je dala skoraj vsako opoldne kaj malega za pod zobe. Ker je bil deček vesele nravi, ga posvari nekoč "šantola" (botra) hudomušno: "Iz tebe, Jurček, ne bo nikoli nič! Ciljem, da misliš na duhovski stan; toda kadar boš ti duhovnik, bom jaz opatica!" Pa kaj odgovori mali? • "Botra, jaz bom gospod, ako Bog da. — Danes pa imam dva vzroka, da sem vesel. Prvič, ker so mi rekli bolna mati zjutraj, ko sem odhajal v šolo, da so boljši; drugič pa, ker mi je rekel danes gospod učitelj, da sem prvi v šoli!" Tako je odgovoril mali Jurček dobri botri in je držal svojo besedo. Ljudsko šolo je dokončal v Pazinu, kjer so mu dali oo. frančiškaiy hrano in stanovanje. Ker ta-.krat v Pazinu še ni bilo gimnazije, so mu preskrbeli njegovi dosedanji dobrotniki iz reda sv. Frančiška še novo ugodnost, da so ga sprejeli njihovi sobratje v Karlovcu pod svoje okrilje; tu je dovršil šest gimnazijskih razredov, kor jih več ni bilo. Zato od- roma s 4 goldinarji v žepu preko Trsta v Gorico, kjer ga sprejme ravnatelj v 7. gimnazijski razred, a le po gorečem posredovanju g. kateheta, kateremu je bil prinesel mladi Dobrila toplo priporočilo od nekdanjega tin lanskega kapelana Radetiea. Toda revež ni imel niti hrane, niti stanovanja. Oče gvardijan na Kostanjevici mu je dal pač'kosilo, a večerje in stanovanja mu ni mogel dati; zato se je učil in pisal naloge in spal nad pol meseca v mestnem drevoredu! Komaj ga"pa profesorji nekoliko spoznajo, ga jamejo vabiti drug za drugim na večerjo, med njimi tudi g. ravnatelj. Nista še pretekla dva meseca in Dobrila postane inštruktor (domači učitelj) pri bogati Pajerjevi družini, kamor je smel hoditi poučevat tudi še kot bogoslovec. (Dalje prih.) \ • | ■ . " ' " - " -v I | - L - -/ ■SHHl Petek, 21. januarja 1927 Kulturni boj v Mehiki. Daleč nazaj segajo vzroki za boj proti cerkvi v Mehiki. Rešitev agrarnega vprašanja ga je pričela in sovraštvo prostozidarjev ga je nadaljevalo ter ga po sovjetskih boljševističnih metodah vodi zlasti sedaj. Španski konkvistadorji so vzeli mehikanskim Indijancem deželo, posestva in svobodo. — Svobodo in enakopravnost jim je priborila nazaj cerkev, a dežele in posestev jim ni mogla vrniti. Pa s tem, da jim je priborila enakopravnost s Španci, je že mnogo storila. Nastalo je resnici so jih le malo izvedli. Država, ki ni zmožna sama sebe vladati, pač ne more uničiti tisočletne ustanove kot je cerkev. Da bi rešila cerkev cerkveno posestvo, ga je razdelila, oziroma navidezno prodala prijateljem. Le tako je ohranila posestva pred usodo, ki je zadela toliko drugih posestev, ki so jih razdelili Indijancem, pa jih je od njih pokupil velekapital tujčev. Ko je vladal 40 let z močno roko P.orfirio Diaz, je imela NOTRANJOST GLEDIŠČA, KJER JE 77 OTROK ZGORELO. namreč novo pleme Špancev in (cerkev mir. Agrarno vprašanje Indijancev, imenovano Mestici. Danes je to pleme najštevilnejše (8 milijonov) in najzmož-nejše ter tudi vodi Mehiko. — Manj je pravih Indijancev (6 milijonov) in le malo je Špancev, ki se imenujejo Kreoli. Po osvojitvi Mehike so imeli skoro vso zemljo v rokah zadnji. Indijanci niso imeli nič in pozneje tudi Mestici ne. Poleg Špancev je imela veliko zemlje tudi cerkev. Darovala ji je to zemljo v teku Časa španska krona. S svojim centralizmom in s krščanskim fevdalnim gospod-stvom so Španci obvladali to nezdravo socialno razmerje cela tri stoletja. Francoska revolucija pa je našla odmev v Mehiki. Saj je bila Mehika po svojih so.cialnih razmerah tako zelo podobna stari Franciji. V mestih se je vkljub vsej pazljivosti vlade hitro širilo prostozidarstvo s svojimi idejami. Pa dokler je bila Španija v domovini trdna, ni bil mogoč v Mehiki še noben državni preobrat. Napoleon šele je dal zanj priliko,, ko je s svojimi četami vkorakal v Španijo. Leta 1810 je duhovnik Hidalgo peljal nekaj tisoč Indijancev proti glavnemu mestu. Kreoli — španski posestniki zemlje, — se niso hoteli mešati v ta boj, ampak so čakali, kako se bodo uredile razmere doma v Evropi. Zato je bil upor Indijancev udušen. Šele trinajst let pozneje so se Indijancem pridružili tudi Kreoli in s tem je Španija končala svojo vlado v Mehiki. Tedaj so odpravili vsako suženjstvo in razdelili so nekaj posestev med Indijance. Kreoli, ki so imeli največ zemlje, so hitro vsi stopili na stran sovražnikov Španije, ker so vedeli, da sicer vse izgube. Ostala je le še cerkev s svojimi posestvi in po teh so hoteli planiti, da bi jih razdelili. Začeli so leta 1833, ko so zaprli in vzeli cerkvi veliko število samostanov. Za cerkev je bilo usodno, da je bila prej v tako tesni zvezi s špansko oblastjo. Ta zveza jo je sedaj težila, ker revolucij onar j i so jo gledali le kot orodje narodovega zatiranja. Pri vseh revolucijah je prav ona največ trpela, ker prostozidarji so se spravili nanjo s fanatičnim sovraštvom. Istovetili so namreč socialno in cerkveno vprašanje in le tako se jim je posrečilo doseči tak triumf proti cerkvi kot neso-cinlni in zastareli uredbi španskega feudalizma in tako se jim je posrečilo vzbuditi sovraštvo proti cerkvi med narodom. Res je bila cerkev velepo-sestnica v deželi in res je bila s feudalizmam močno spojena, vendar je pa tudi skušala s svojim vplivom odstraniti škodljive posledice feudalnega go-spodstva med Mehikanci. Toda boj proti njej je bil tu. Z ustavo iz leta 1857 so prostozidarji postavili temelj za ves na-d al j ni potek boja proti cerkvi. Državi so hoteli vzeti s to u-stavo katoliški značaj. Katoli-' ško cerkev so enostavno zavrgli kot državno cerkev in proglasili so popolno ločitev med cerkvijo in državo. Vse pravice, ki jih je imela cerkev, so ji vzeli Naslednja leta so še vedno is da j ali podobne odredbe. Seveda, kakoyso izvrševali te zakone, je drugo vprašanje. V je seveda ostalo nerešeno. S. tem, da je Juarez razdelil Indijancem skupna posestva občin, je napravil veliko napako. Skupno imetje posameznih občin — občinska posestva — to je bila prastara indijanska u-redba, katere se niti Španci niso dotaknili. Liberalizem prostozidarjev pa je to zavrgel kot ostanek suženjstva, pa je ustvaril s tem še večje suženjstvo. Mednarodni špekulantje so namreč hitro pokupili razdeljena posestva in jih združili v velikanska posestva. Za vlade Porfiria Diaza je imelo vso zemljo v rokah le nekaj vele-kapitalistov. Jasno je, da je moral priti odpor proti taki razdelitvi zemlje, proti takemu socialnemu redu. Naslonil se je ta odpor na komunistične tendence in delal in še dela proti vsemu, kar je španskega, krščanskega in kapitalističnega. Primerjati moremo le revolucijo, ki traja še danes, zlasti z ruskim boljševizmom. Leta 1917 je izdal Carranza ustavo, polno* prostozidarskega in socialističnega duha in zelo sorodno malo prej razglašenemu moskovskemu programu. Ost je obrnjena zlasti proti cerkvi, inozemcem in velekapitalu. Nekaj točk o cerkvi: V 25. čl. pravi ustava: Vsak človek lahko spoznava vero, ki jo želi in lahko izvršuje vsa dejanja, po-božnosti in druge uredbe svoje sekte. V 3. členu pa prepoveduje verske šole, v petem re-dove? češ, da je vsaka pogodba, ki na kakršenkoli način o-mejuje svobodo, nenravna in zato kaznjiva. V 27. členu prepoveduje verskim družbam vsako imetje ali posestvo: Ona imetja, ki jih imajo sedaj pod svojim imenom ali pod imenom koga drugega, dobi država in dolžnost vsakega je vladi naznaniti vsa posestva, o katerih ve, da so cerkvena. Zadostuje močna sumnja in obtožba velja za utemeljeno. Država sama bo odprla toliko cerkva — ki so njeno imetje — kolikor se bo zdelo potrebno. Škofije, župnije, semenišča, zavetišča in šole, vse mora priti takoj v roke države in samo njej služiti. Kako se izvršujejo cerkvene postave, je stvar zvezne vlade. Posamezne dežele naj določajo število duhovnikov, ki morajo'biti vsi mehikanskega rodu. Izgube aktivno in pasivno volivno pravico in pravico do nepremičnega imetja. Duhovniki ne smejo kritizirati ustave niti privatno niti javno. Verski listi se ne smejo pečati s politiko in politične stranke, ki so v zvezi z versko družbo, so prepovedane. Za cerkev je bila ta ustava porazna. Seveda se tudi sedaj ni dala izvesti in Carranza je bil prisiljen priznati, da je ta ustava sad Času neprimernega fanatizma. Da je prišlo tako daleč v boju proti cerkvi/ je mnogo zakrivila tudi nepripravljenost katoličanov v socialnih vprašanjih. Oni,"ki so imeli posestva, niso razumeli socialnega vprašanja in socialne bede. Pa niti katoličani niti duhovščina se ni pravočasno in dovolj uspešno lotila rešitve socialnega vprašanja in socialne bede. Tako je prišlo do tega, da so v pretežno Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada. (Dalje.) Na sliki vidimo pogorišče v Laurier gledišču v Montreal, kjer je^ prišlo ob življenje se-deminsedemdeset otrok. Slika je bila vzeta kmalu po tragediji, ko so gasilci in policisti iskali trupla žrtev. Rusija ima najlepšo izbirko draguljev na svetu. Sovjetska Rusija se še vedno ponaša, da ima najlepšo zbirko draguljev in biserov na svetu. Med temi so tudi še dragulji, ki so krasili krono Romano-vov — vredni 250 milijonov dolarjev, za katere se je že poročalo, da so jih kupili neki Ame-rikanci. »r Sovjetski varuh zakladnice, kjer se nahajajo dragocenosti, je rekel nekemu ameriškemu novinarju, da si sovjetska vlada ne želi drugega kakor, da bi se uresničilo, kar so že pisali listi, namreč, da so omenjene dragulje kupili Amerikanci. — Varuh je nato razkazal novinarju dragocenosti, ki predstavljajo neizmerno bogastvo — a ležijo mrtvi — kot ničvredno kamenje, dočim potrebuje sovjetska vlada denarja za potrebščine. "V tej kroni," tako je govoril novinarju varuh — "je 3000 demantov, ta rubin tukaj, velik kakor kokošje jajce, je velikanske vrednosti. Krona je vredna 52 milijonov dolarjev. V kroni, katero je tudi videl novinar, ki jo je nosila pri ceremonijah Katarina Velika, je 5000 demantov. je vredno 24 milijonov dolarjev. Obdana je s safirji, — ko je stala na mizi in so solnčni žarki obsevali to redko dragocenost, je jemalo Vid novinarju — izgledala je, kot bi gorelo notri na tisoče modrih lučic. "To je eden izmed največjih safirjev, kar jih je na svetu," tako je govoril varuh novinarju, ko mu je kazal drugi kamen, ki je vreden 11 milijonov dolarjev. "S tem kamenčkom," tako je dejal varuh, "se je Nikolaj kaj rad igral in ga lučal po mizi, na katero je sijalo solnce." "Tukaj," tako pravi dalje varuh, "imam v roki šahov de-mant, ki tehta 96 karatov in je Za časa Frontenaca je postalo življenje v Kanadi bolj zanimivo in živahno, vendar pa ne tako prijetno. Bil je to čas, ko je Kanada obrnila nase že dosti pozornosti v tedanji južni Ameriki, na Francoskem in o-sobito na Angleškem. Minulo je že eno stoletje, kar se je politično in versko nasprotstvo med Francijo in Anglijo začelo. Vprašanje, kdo bo gospodar v Ameriki, je prihajalo vedno bolj ostro na površje. Da je bila Anglija ljubosumna radi francoskega napredka in uspeha v Kanadi, bilo je vsa-Jcemu jasno kot beli dan. Pazila je zategadelj na vsako priliko, ki bi se ji nudila, in takih je bilo dosti po lastni krivdi Francije. Medtem ko so bili Francozi zaposleni v Kanadi, so se naseljevali Nizozemci (Dutch) dalje proti jugu ter ustanovili Novi Amsterdam, kjer stoji danes svetovno mesto New York. Leta 1664 so ti Nizozemci začudeno gledali, ka- zopet pri Katarini v milost. — Nadalje je varuh pokazal novinarju zapestnico z deman tom, ki je tako izdelan, da ga ko se njim približuje tyja morje nosilka lahko rabila kot o-,narica, katero so spoznali kot gledalo. Vreden je $750,000. i angleško. Brez vseh nadaljnih Ko je novinar ogledoval vse ( obredov zahteval je poveljnik te dragocenosti, je postal pozo- j predajo in odstop New Yorka, ren na dolgo mizo, ki je stala,s katerim si je obenem osvojil na koncu velike sobe. Varuh, > velikansko zaledje današnje ki je takoj bral z obraza novi-'države New York in dostop do narja radovednost, je rekel: krasne reke Hudson River. — "To so pa igrače carja Nikola- Niti en strel ni padel pri vsem j a."— Transsibirska železnica, tem pohodu. Ce bi se Nizozem-zlata; stroj iz platine. Dalje 20 ci držali, imeli bi Francozi do-velikonočnih jajc — ne kokoš-. bre zaveznike proti Angležem, jih, temveč iz dragih kamenov. i vendar napad je bil izveden Zlat voziček, katerega streho tako hitro, da na obrambo ni je krasil 30karatni demant. Ro-,bilo misliti. Seve je tedanji potulco, v katero je vdelanih New Amsterdam bil čisto na-vreden 15 milijonov dolarjev, ivečje število malih demantov. j vadna vas, ampak ondotni za-Ta dragi kamen je visel na svi- |Vse to so bile igrače Nikolaja, I liv bil je velike vrednosti vsa-leni vrvici s prestola perzijske- ko je bil še dete — pozneje pa kemu, ki je tam bil gospodar. "Globus kraljestva," dragocenost, za katero je tudi bilo že poročano, da je v rokah A-merikancev, v resnici pa še vedno v rokah sovjetske vlade, katoliški državi dobiii vodstvo v roke cerkveni sovražniki. Saj je bil parlament, ki je 1. 1917 sprejel zloglasno ustavo, sestavljen samo iz privržencev Carranze in ti so zastopali samo dva odstotka vsega prebivalstva. Šele v miru, ki je nastopil za cerkev leta 1919, ko je Carranza ukinil proticerkve-ne zakone, se je cerkev vrgla na rešitev socialnih vprašanj. Z ustanovitvijo d.elavskih organizacij je skušala- dobiti vpliv v krogih mestnega proletarija-ta, kjer so imeli prostozidarski socialisti največ pristašev. — Toda ta mir je bil le navidezen. Leta 1924 je bil izvoljen za predsednika republike Cal-les — učitelj po poklicu. Njegov cilj* je bil ustavo iz 1. 1917 popolnoma izvesti in ni ga strašilo pri dosegi tega cilja niti to, da je komaj pomirjeno deželo vrgel v nove težke boje. Na podlagi te ustave je pregnal z odlokom, ki ga je izdal 2. julija 1926 vse inozemske duhovnike in redovnike, zaprl vse vzgojne zavode, mnogo semenišč, cerkva, bolnišnic in šol. Toda njegov boj ne bo imel uspeha, kakor ga ni imel še noben boj proti cerkvi. Tudi če skuša doseči uspehe s tem, *da bi pokvaril duhovščino in jo odtrgal od Rima, se mu ne bo posrečilo. Sedaj namreč šele prav ume vaj o mehikanski verniki, duhovniki in škofje, kaj je papež v katoliški cerkvi — skala, kateri ne more škodovati noben peklenski napad. ga šaha, — reklo se je, kdor bi si upal to vrvico prerezati, bi na mestu umrl. Slučaj pa je hotel, da je bil lota 1829 ubit ruski poslanik v Perziji; šah je zvedel, da so ruske čete na poti, da se bodo maščevale za umor poslanika, in je sam pre-rezal nit in d< mant zavil v svileno rutico ter ga poslal kar najhitreje je mogel ruskemu carju, ki je takoj svoje čete odpoklical iz Perzije." V imenovani zakladnici je še tudi znameniti Orlov demant, ki je vreden 25 milijonov dolarjev. Princ Orlov je prišel v nemilost pri Katarini Veliki. To je bilo pred 150 leti. Ko pa je nekoč Katarina na svoj rojstni dan povabila več gostov, ki so vsi prinesli darila in voščila, je tudi Orlov prišel in ji izročil prav majhen zavitek. Katarir na, misleč, da tsL malenkost ni ničesar vredna, je bila sprva ozlovoljena. Ko pa je odprla zavitek, se ji obraz spremeni v veselje — v rokah je držala 196-karatni demant, ki je eden izmed najfinejših na svetu. Nato je prišel seveda princ Orlov je moral umreti kot revež. —j Pa še več, Iroquois so se vedno Čudna so pota božje previdno- j bol j približevali Angležem; že sti! & -8 ČLOVEK-KOKLJA. Ljudje si služijo denar na različne načine, a najbolj čuden zaslužek imajo kitajski "človeški inkubatorji." — Njih dolžnost je namreč nositi skozi tri dni in noči na golem životu jajca znanih pekinških rac. Po tem času dobijo jajca svojevrstni okus in zanje plačajo kitajski sladkosnedneži trojno ceno. -o- MED DIVJAKI. Neki višji duhovnik je bil nekoč povabljen v družbo, v kateri so bile nekatere dame prav rafinirano opravljene, to se pravi, bile so le na pol oblečene. Gostiteljici je bilo to seveda jako neljubo, zato je visokega gosta prosila, naj oprosti ter naj se nad tem ne spotika. "Gospa," je nato odgovoril duhovnik, "bom že k*xo prestal ta večer, saj sem bil šest let misijonar'med divjaki." od časa Champlaina sem niso simpatizirali dosti s Francozi. Živeli so v jezi in zameri. Obenem so jim ponujali Angleži bolje blago, boljo whisko po nižji ceni. La Barre, Frontena-kov naslednik, ni imel nobenih zmožnosti napraviti le količkaj utiša na Iroquois, ravno narobe,-bil je on vzrok mnogih brutalnosti proti njim. Njegov naslednik Denonville bil je še dosti slabši. Ludovik je spoznal Iroquois Indijance kot dobre veslače za svoje galere. Zviti in tako ni imel časa za izgubiti. V poletju 1. 1690 bil je velikanski shod Indijancev v Montreal. Prišli so na sejm, pa tudi po novice. Zdelo se jim je, da so nastopili resni časi. Povsod so goreli kresovi. Frontenac, po obnašanju kot kralj, se je samozavestno gibal med Indijanci. Nikdar jim ni hotel biti prijatelj, hotel se jim je pokazati kot vestni in skrbni oče. To je Indijance zelo navduševalo ter jim dajalo neko sigurnost. Sedaj je sedel Frontenac skupaj z voditelji zapadnih Indijancev v zborovanju. Ko se nek Huron vzdigne ter bridko pritožuje čez trpljenje, katero so morali prestati zavoljo Iroquois in prosi, naj Francozi nikdar ne odstopijo od njih pomoči, vstal je Frontenac, zagrabil bližnji tomahawk ter ga vihteč, peljal Indijance k velikemu in divjemu vojnemu plesu. Medsebojni strah pred Iroquois spravil je Hurone in za-padne Indijance v trojno zvezo zoper Iroquois. V resnici Iroquois niso bili največja nevarnost za Francoze v Kanadi — to so bili Angleži. V Evropi se je začelo kuhati in zgodovina od tega časa kaže, da katerakoli vojna se je v tem času začela, se je končala naslednje med Angleško in Francosko za lastne interese. Jakob II., angleški kralj, bil je katoličan in bratranec Ludovi-ka XIV. Angleži so ga izgnali in vojna med njim in Francozi se je začela. To je bilo 1. 1689 in Frontenac je bil poslan v Kanado, da uniči ves angleški vpliv v Ameriki. Z 1600 možmi bi imel iti na jug ter vzeti Albany. Ob izlivu Hudson River bi ga čakala francoska eskadra, s katere pomočjo bi moral zavzeti New York in deportirati vse angleške podanike. Zavzeti bi potem moral celo novoangle-ško zaledje za New Yorkom in Francoska in njena vera morala bi r°stati prva moč v Ameriki. Ampak Frontenac je takoj videl, da je načrt neizvedljiv, kajti Angleži in Nizozemci so šteli tedaj okoli 20,000 mož skupno, medtem, ko on ni imel niti polovico toliko moči. Kljub temu so Francozi in njih Indi- Denonville je povabil nekaj janci neprestano strašili po an-Iroquois na banket blizu trd- igleških kolonijah brez stalnega njave Frontenac, okoli katere^ uspeha. sta tam bila dva misijona za Iroquois. Naenkrat jih napade. Stare so pomorili, mlade poslali na Francosko kot sužnji na galerah. Bilo je to najgnusnejše delo, Vrhu vsemu temu so Angleži v Bostonu sklenili, da se mora ves francoski upliv v Kanadi in Ameriki uničiti. Kot poveljnika so zbrali odločnega Phipsa, kateremu se je posrečilo vzdigniti z ki se je do sedaj od Francozov [potopljeno špansko ladijo zlatom. Našli so stotisoč funtov zlata na njej. Tolmačev kotiček. <>°w><>w><><><>0<^^ , Ironija znači slovensko za-, smeh, porogljivost. Na pr.: P°menu čist> očiščen. Na pr.: Mladenič je berača, ki ga je za- sladkor> kadar so na njem izprosil za dar, odpravil z bese- (vrsene 2e vse potrebne pre-dami "Nimam drobiža," dočim osnove> da Je dober za ni v žepu imel niti drobiža, še rabo' ~ Y Prenesenem smislu manj pa velikega denarja. — pa *>omeni rafiniran premeten, Kadar je ironija zelo ostra in zvlt' Pretkan- Pr.: Na rafi- zbadljiva, jo imenujemo Sarkazem. Na pr.: Bičane-mu Kristusu so posadili trnje-vo krono na glavo, mu ogrnili niran način so. ga odpravili iz hiše, da so nato lahko nemoteno snovali naklepe proti njemu. Frapirati pomeni slovensko škrlatni plašč in nato so Judje presenetiti, osupniti. Na pr.: poklekovali predenj ter mu Energični nastop vlade je na-vzklikali: "Pozdravljen naš sprotnike popolnoma frapiral, kralj." Na najbolj krut in pikri ali kakor pravimo "sapo vzel," način so se torej norčevali iz tako, da niso vedeli, kaj naj u- Kristusa. krenejo. i * Vegetarijanec ;;e imenuje ti- ; Kompetenten imenujemo slo- sti človek, ki se preživlja samo vensko pristojen ali merodajen. z rastlinsko hrano, da torej me- Na pr.: V svrho, da bo tvoja so in druga prehrana, ki jo do- prošnja pravilno rešena, jo vlo- bivamo od živali, ne pride zanj ži pri kompetentni oblasti, to- v poštev. rej tamkaj, kjer so pooblašče-Rafin&an znači v prvotnem ni, odločevati o takih zadevah. v Kanadi izvršilo. To klanje so jim Iroquois tudi točno vrnili. Avgusta meseca 1689 so napadli Lachine pri Montreal ter poklali in opusto-šili vse — ženske in otroke in stare so pomorili, druge vzeli seboj — jih spekli in pojedli, kakor je pač bila njih navada. Denonville se je tega tako u-strašil, da je uničil celo trdnjavo Frontenac in orio pri Niagara ter svoje ljudi zbiral v Mont-realu. Še istega leta je bil odpoklican in Frontenac se je zopet vrnil na svoje staro mesto. Bil je sedaj že čez sedemdeset let star, pa še vedho korenjak. Zelo ga je bolelo, kaj se je zgodilo med njegovo odsotnostjo, osobito propad in uničenje trdnjave Frontenac. Videl je veliko spremembo tudi v Indijancih, vojno razpoloženje in mrž-njo. Čeravno je dobil vse Iroquois iz francoskih galer riazaj, se ti niso hoteli spraviti s Francozi.' Poslal je k njim svojega častnika ter jih povabil na zborovanje, a mesto da bi se odzvali povabilu, so Iroquois častnika pretepli in dva spremljevalca sežgali. Frontenad se je začel bati, da bi zgubil še prijateljstvo zapadnih Indijancev Najprvo se je podal pred znani Port Royal v Acadijo, pobral vse dragocenosti od tamoš-njega governerja in cerkve, pustil tam malo posadko in odšel proti Quebeku. Imel je seboj veliko premoč s štiriintridesetimi ladijami in 2200 možmi. Bil je samo malo prepozen v jeseni. Phips poslal je častnika na obrežje, a Frontenac je zahteval, da se mu zavežejo oči ter se ga tako pripelje v mesto, inače ga ustreli. Ko so ga tako peljali skozi mesto, dal je povelje, da se tega sprevoda vsi udeležijo z velikim hrupom in vsakovrstno godbo, da bi to na poslanca napravilo vtis mogočne posadke. Ko mu odvežejo oči, stal je pred Frontenacom v novem gradu Ludovika XIV. v Quebeku. Poslanec da posadki in Frontenacu samo eno uro časa za oddajo Quebeka. Frontenac odgovori, da ga bo dal obesiti, ker Phips je navaden pirat, sedanji angleški kralj pa usiljivec na angleškem prestolu. Prisotni so prosili za pomi-loščenje, kateremu se je Frontenac navidezno udal. Naročil (Dalje na 4. strani.) . - r? •• ■ . t, . r ■ . ' ; ■ - a .: 1 - , " rr- ' ' . / / AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. januarja 1927 MEfl ZA SMEH. WW • v _ Korajza. Sodnik: Toraj slišali ste, ko je napadalec oddal dva strela enega za drugim, ko ste bili oddaljeni od njega le deset čevljev? Tožitelj: Da, gospod, pri prvem strelu sem bil kakih deset čevljev oddaljen, pri drugem sem pa bil že pol milje daleč. ♦ * * Dalnje sorodstvo. "Tako, tako, toraj Tine Smuk je tvoje ime? Si morda kaj v sorodu z Anton Smukom?" "To je prav dalnje sorodstvo, kajti jaz sem moje matere prvi otrok — Anton pa dvanajsti." * * Ta prava. Ona: Upam, da me boš povabil k svoji poroki? On: Gotovo! Tebe prej kot kakšno drugo — če tebe ne bo in se ne boš odzvala vabilu — tedaj sploh ne bo poroke. * * * Past za moške. Ti: Se tvoja žena lahko hitro potolaži? Ta: Well, tako, tako; veš včasih zadostuje le nov klobuk — včasih pa še zlata zapestnica ni cfovoij — odvisno je, kako jo razžalim. * * * Pogruntal jo je. "Mati, mati, pojte semkaj!" — "Kaj je vendar?" — "Poglejte, muha si greje noge na našem toplomeru." — "Kako to veš, sinko?" — "Zato, ker sedi na točki, kjer je napisano: Poletna toplota." * # * Previden mož. Žena: Stari, pojva gledat po izložbenih oknih, da vidiva, kaj imajo novega. Mož: Dobro — si pa gotova, da so trgovine zaprte? -o- 80krat kaznovana. Marija Ražič, rojena 1. 1858 pri Sv. Lovrencu, je bila doslej kaznovana 57krat radi prepovedanega povratka, radi beračenja pa 23krat, skupaj torej 80krat. Izgnana je iz Zagreba, pa se kljub kaznim ponovno vrača v Zagreb ter pravi, da bo tako delala, dokler bo živa. V Zagrebu, pravi, je preživela toliko let in hoče tamkaj tudi umreti, pa naj bo to policiji prav ali ne. Policija bi je ne preganjala tako, ko bi bila Ra-žičeva drugačna žena. Tako pa ves denar, ki ga priberači, vedno zapije in pijana počenja na ulici take neumnosti, da jo policija mora spraviti z ulice. Če je pijana, tudi še naprej berači; pri tem pa je zelo nasilna. Te dni je z umazano metlo u-darila neko gospo, katero je prej pošteno opsovala, prav močno po glavi in ji pri tem poškodovala dragocen klobuk.— Radi tega je bila izročena sodišču, s čemer je bila čisto zadovoljna. "Zunaj je tako huda zima," je vzdihnila Ražičeva, "pa mi je prav ljubo, da sem zopet doma." Zapor imenuje namreč svoj dom, ker je v njem več kakor na svobodi. \ Varna tnvestacija po 7.2% obresti Lahko ste deležni mesečnih dohodkov od Rapid Transit Company Investirajte v vaše prihranke po našem mesečnem hranilnem načrtu. Vabljeni ste, da postanete delničar dobičkanosnega podjetja Rapid Transit kompanije, katera skrbi za dobro transportacijo v Chicagi in predmestju. Rapid Transit kompanija nudi udobno in hitro sredstvo za prevažanje potnikov po vedno naraščajočem mestu Chicago, katerega 3,000,000 prebivalstvo se poslužuje u-dobnosti. Njene črte so izpeljane iz dolenjega dela mesta "'Loop" proti severu, zapadu in južnem delu od mesta in predmestja. Inženerji trdijo, da bo Rapid Transit kompanija hrbtenica chikaškega transportacijskega sistema v bodočnosti, treba je računati", glede na to, kako raste mesto, da bo Chicago štelo 5,000,000 prebivalcev do leta 1950. Dividente dGbite po pošti vsaki mesec Omejeno število 7.2% "Prior Preferred" delnic se lahko sedaj dobi. Njih vrednost je v^aka po $100. Dividende po 60 centov od vsake, dobi lastnik vsaki mesec po pošti. Lahko kupite eno ali več delnic na obroke .ali proti gotovini. Deset dolarjev je treba takoj, in vsaki mesec $10.00. Šest odstotkov dobite od vašega denarja dokler nimate vse plačano. Ako pa bi ne mogli več plačevati, se v.am- ves denar povrne. Bodite tudi vi delničar podjetja, ki skrbi za mesto Chicago z dobro transportacijo — bodite tudi vi deležni napredka našega rastočega mesta. Pišite danes za pojasnila. Poslužite se kupona. Dejstva glede RAPID TRANSIT KOMPANIJE Operira na 216.64 milje dolgi progi z 1906 vozmi. Vozi 5300 vlakov dnevno. Lastuje t o 1 i ko sveta v mestu, kakor je velik Washington park Ima lastnine vredno $94,5 6,047 na podlagi cenitve Public Utali-ties komisije države Illinois. Ima pravico do operacije še mno go let. Vsaki dolar od Trior Preferred' je zavarovan z imetkom okrog $4.50. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago I should like to have you mail 111c literature 011 the 7.2% Prior Preferred shares of the Rapid Transit Company. It is understood that I do not obligate myself by asking for this. Name ......................................................... Street ............................................................................... (Please print plainly) KANADA. (Nadaljevanje s 3. strani.) je poslancu, naj pove Phipsu, 'da bo on s kanoni dal odgovor, s katerim bo Phips zadovoljen. Spravili so poslanca ravno tako nazaj. Phips se je še teden dni trudil, da bi zavzel Quebec, pa ker je reka začela zmrzovati, se mu je mudilo proč iz nevarnosti in tako je odšel brez uspeha v Boston, na veliko žalost Angležev, ki so na ta poraz gledali kot vedno kazen božjo. (Dalje prih.) -o- —Merchants, advertise "Amerikanslci Slovenec." »n 1 GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglata jo. S tem pomagate listu in trgovcem. _ ___ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve aH support from readers of this paper! — Always support your^bome town deakrs and merchants! _______ South Side Wood Supply South 10th Str. i» Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem In Hj *uto«n. . ROK JURICEK, lastnik. Mi vam povemo kako lahko dobite 6% obresti na vaše vloge. Če posadite drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo. Prav tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite tako, da jih vam prinaša. Pridite k nam in mi vam povemo, kako je v.am dohiti po 6 % na vaše vloge. Metropolitan State širom jugosiayije. Prekinjen promet na progi Zagreb-Split. Vsled snežnih viharjev med božičnimi prazniki je promet na progi Zagreb-Split zopet prekinjen. Vlaki vozijo samo do Gračaca. Blizu Zrmahja so snežni zameti zasuli dve lokomotivi. Vihar je potrgal telefonske žice. Najhujše je trpela železniška proga med Plaškim in Kninom. Ta del proge je sploh zelo izpostavljen viharjem in snežnim zametom. Med Zrmanjem in Malovanom je bil strašen vihar. Silno gost sneg je onemogočal sploh vsako čiščenje proge. Vlaki, ki so se nahajali na potu, so se morali brž umakniti, vendar sta dve lokomotivi obtičali v snegu. Na pomoč so jima poslali dva snežna pluga, ki pa svoje naloge nista mogla izvršiti, ker je bil sneg zapadel previsoko. Proga Zagreb-Sušak je v redu. Cerkveno ..odlikovanje. G. Janez Meršolj, župnik v Rete-čah pri Škofji Loki, je bil imenovan za škof. duhovnega svetnika. FARME NA PRODAJ PIŠITE PO "FREE LISTS" farme v vseh državah, razne cene in imena lastnikov. Povejte kaj hočete in kje. HOMEBUYER, Marshalltown, Ia. 56-č do č KUPITE FARMO DA BOSTE NEODVISNI. Dobra zemlja, nizka cena, davki nizki, lahka odplačila, blizu cerkve, šole in trga. Pišite na Bergstrom, Estevan, Sask., Canada. __50-č,p,S DELO IN SLUŽBF POTREBUJEM DEKLE za lahka hišna dela, vprašajte 1346 So. Ko-mensky Ave. Ph. Rockwell 3857. __62-č,p,s DELO DOBI ženska, ki bi pomagala materi pri delu. 5512 Inglesidc Ave. _59-Č,p,S DELO DOBI DEKLE za splošni domača dela. dober dom, 3 v družini. Pokličite Hyde Eark 3476. __58-č,p,s MLADO 2EXSKO potrebujem za hišna dela. en mali otrok v družini. 431 S. Morgan St. 57-e do č DEKLE POTREBUJEM za domača dela, dobi svojo sobo s kopeljo. 5722 Kenmore Ave. Rav. 8098. 73-p,s,t MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. WENDELL ST. 356-60-4—5 sob; blizu mesta; moderno, novo deko-rirano in svetle sobe. od $20.00 naprej. Hoffman & Becker, 360 E. 51st St._27-p do p PRODA KRASNO "Queen Anne" zid. bungalow lota 40x135, 5 vel. sob. Zajutrkvalnica, porč za spat v steklu. 1. nadstr. 3 sobe s pohištvom. Blizu "L" postaje, proda $1000 ceneje, kakor je vredno. Takoj $2200. 1817 S. 8th Ave., May wood 1659. 42-t do t $5000 POTREBA TAKOJ pa lahko pridete v hišo kakor lastnik, ne kakor najemnik. Novo zid. posl. 4902 Diversey Ave., 5 stan. in trgovina; dohodki $4380.00 letno, dol« spla-čujete lahko po malem; kurjava na olje pa tudi parna toplota. V stan. so plinove peči, omare za led »n vse moderne priprave, ki jih cenijo gospodinje. Kar dobite najemnine, plačate vaš dolfr. Pokličite Spaulding 2648 60-č do č Huda zima v Hercegovini. Po vsej Hercegovini je zavladal silen mraz. Na sveti večer je besnel nad Mostarom in okolico orkanu podoben vihar, ki je povzročil veliko materiel-no škodo. Iz Backa in Nevesi-nja poročajo o snežnih mete-žih, kakršnih tam niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Na cesti iz Mostara v Gacko sta zmrznila dva delavca. Na pol zmrznjenega kmeta Vukiča so napadli v bližini Gacka gladili volkovi ter ga raztrgali. SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE. a) najnovejše: 25057—Slovenec Sem, kvartet "Jadran'' Perice, kvartet "Jadran". 2505(3—O Mraku, poje kvar. "Jadran". Dolenjska, kvartet "Jadran". 25055—Vigred se povrne, moš. kvartet. Oj doberdob. moški kvartet. 25054—Bodimo veseli, polka, dom. god. Na Jadranski obali, dom. godba 25053—Jaz bi rad rudečih rož, kvartet. Hribčki ponižajte se, kvartet. 25U52—Na veselje svatbe, harmonika. Na adriatskem bregu, harmon. b Posebne za. predpust: 25044—Triglavski valčttk. 3 harmonike Coklarska koračnica, 3 harmon. 25043—Polka štaparjev, tri harmonike. Ti si moja, valček, tri harmon. 2501—Veseli rudarji, tri harmonike. Sladki spomini, tri harmonike. 25040—Hojer valček, tri harmonike. Pečlarska polka, tri harmonike. 25027—Sobotni večer, harmonika in ksilofon. Nedelja polka, harmonika in ksilofon. 25020—Štajerska, Fr. Lovšin, harmon. Stari kranjski valček, harmon. 25019—Gorica, igra slovenski tercet. Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, dom. godba. > Čevljarska polka, dom. godba. 25013—Ob Planinskem jezeru, domača godba. Mlatiška polka. dom. godba. 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, harmonika. Domžalska polka, harmonika. 25050—Orlovska koračnica, godba s petjem. Orjuna koračnica, godba s pet. 25048—Na kranjskih gorah, orkester. -Gospodarski valček, orkester. G137—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet Ponočni pozdrav, moški glas. 7993—-Ml'ka, oj srček moj, meš. kvart. Deklica mila, mešani kvartet. NASLOVI jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki. Naslov na konzule se napravi sledeče: Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi so sledeči: 1. 1819 Broadway, New York, N. Y. (Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y., Pa., W. Va., Ohio, Ala., j Miss., Me., N. H., Vt., Mass., Conn., j R. I., N. J., Del., Md., Va,, N. C„ I S. C. Fla.. D. C.) I 2. 936 No. Michigan Ave., Chicago,' Illinois. (Pad ta konzulat spadajo sledeče države: Mich., Tenn., Ind., Minn., Iowa,I Wis., Mo., La., 111., Ark.) 3. 244 Kearny St., S. Francisco, Cal. (Pod ta konzulat spadajo države: Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho, Mont., Utah, Wyo., N. M., Texas, Okla., Kans., Neb., N. D., S.D., Alaska.) 4. 71 Sherbrooke West, Montreal, Canada. 5. 501 Main St., Vancouver, B. C„ Canada. Naslov poslaništva je sledeči: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520— 16th St., Washington, D. C. PRODA POSLOPJE 2 stan. porči za spat, centr. kurjava, staro 9 mesecev. Prodati mora takoj. Pridite in stavite ponudbo. 4722 W. 21 st Str. ____53-Č,p.a ODDA ZA NIZKO CENO trgovino z grocerijo in delika-tesami. Ker odhajam v Evropo, sem primorana prodati. — Pripravno za Slovenca ali Hrvata, ker je blizu slovenske cerkve in šole. p,s,t 1842 W. 22nd St., Chicago, 111. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 ' Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija. NIZKA CENA poslop. 6 sob. garaža za 3 kare. nova. 35 čev. lota, bli/u Austin Blvd.. Oak Park, samo $8250, takoj $1500. Hitite, tla vas kdo ne prehiti. C. H. Hanson & Son, 5942 _Chicago Aw.____63-č do č 443-45 NO. LAWN DA LE AVE. 1st l j bloka do Garfield parka, 6 sob, kurjava v stanovanju; $37.00 mesečno._______ HI§A 5 SOU in Jota tia prodaj, vse "up to date", pridite zvečer. 3408 S. _Oakley_ Ave.____70-p,s,t HIŠA 7 SOB. 1 y. lesena, 7 čevljev zid. klet. furnace lit. lota 25x125. cesta in alley tlakovana. Cena $9000. 3745 Lynda le St.____74-p, s, t REZIDENCA 7 SOB. 4 vel. spalne sobe in podstrešje, garaža za 2 kari, 1 blok do kare 7c fare, blizu šole in cerkve, lahko se rabi za Rooming house, ali pa za veliko družino. Zapuščam mesto, zato prodam. 431 So. Humphrey Ave., Oak Park. 111. Ph. _Euclid_2481______72-p do p _AVTOMOBILI NA PRODAJ. OAKLAND SEDAN — 1927 1c malo še rabljen, z vso opremo. Zelo po ceni. na lahka odplačila. Mr. Hern-don. 0017 S. Western Ave. Rep. 6495. _^SjST.Č^ _UGODNA PRILIKA "BEAUTY SHOP & barber SIIOP" 3 stoli opremljeno, dela o-bilo. naselbina narašča, rent le $25.90 812 E. 81st St. 41 t do t RESTAURANT. Gary. Ind. ' na Broadway, lease 4lA leta, naredi mesečno $4000 kupčije, rent $225: z $2000 iahko začnete. Atkinson, 113 W. 5- č_d( >_č 2 "MOLDERS" da hi prevzela livarno za $4000, ki ie v dobrem stanju z vsemi pripravami. Za podrobnosti Box (tO. Fort Dodge, Iowa. 51-č.p.s MALI RESTAURANT proda na prometnem kraju; pripravno za dva zakonska. 1539 N. Cicero Ave. _ 68-p do p GROCERY & DELICATESSEN vogal, na dobrem mestu, pred leti u-stanovljeno, 956 N. Central Park _ Ave._____ ___ 69-p do p V NAJEM SE ODDA 3 plošče skupno s pošt. stari£jo..$2.50 » 5 plošč skupno s poštnino stane....4.00 10 plošč skupno s poštnino stane.. 7.o0 Za Canado stane vsaka plošča 85 c. skupno s poštnino. Z vsakim 'naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik na JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd St., New York, N. Y. Ravno tako pe vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako ose-' 6o v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izja-, vo, pogodbo, ali kako drugo no-| tarsko listino, ali če imate kak, drug opravek s starim krajem. \ SLOVENSKA BANKA ^ P ' ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd St., New York, N. Y. Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. STANOVANJA s pohištvom ali brez po 6-3 in 4 sobe, blizu transportacija. Parna .toplota. 6848 Anthony vogal _69th.__47-sr do i»r AUTO RADIATOR SHOP — dobro upehana obrt; $450. primoran pro-dati. 1703 Milwaukee Ave. 26-p do i) V NAJEM 4902 Diversey Ave. 4 soi>e $55.00. parna topi. peč za plin v stan. in vse druge udobnosti. Phone __Spaulding 2048 _61-č do č V NAJEM ODDA stan. 6 sob. centr. kuri. na novo dekorirano, vprašajte 2518 N. Marshfield Ave. 55-č do č ROOMING HOUSE 7 sob, 5 renta-nth $400.00. oddani ker odhajam iz mesta. 6240 Dorchestcr Ave. 2nd nads.. _ 54-č,p.s POHIŠTVO NA PRODAJ. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO« ILL. PRODATI MORA Mahogany upright Piano, Edison fonograf, postelje. preproge, siugcr šiv. str. na e- lektriko i dr. Ph. Edgcuater 7391. ________64-č,p,s FINE PREPROGE orientalske. 2 navadna. prodam ker odhajam iz mesta. sprejme vsako pametno ponudbo. 431 S. Humphrey Ave., Oak Park, 111. Euclid 2481. 71-p do p r ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgičn« in boto&na * milicah to hitro odprnvHeao s primerno uporabo } &PAIN-EXPHi£8JA4i» Troralftk* xiuusfca rtg. ▼ pat. nr. 2dr. dr. 1 Glejte, dar dobite pritftnejft—slCraega 2» kot 60 let. »u: BtitonjU S1»B0 trtrnttko PeteE, 21. januarja 1927 •fT".-' -*• ' f* ' « •• • "AMERIKANSKI SLOVENEC" : m * JAii Družba sv. v* (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VST AN O VL JEN A 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEZ'JOLIET ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse. GLAVNI ODBOR: Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center SU Joliet, I1L II. podpredsednik... J OS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St, Joliet, 111 Zapisnikar ......................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111 Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, I1L Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa- NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, I1L JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: ' FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTFUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N- Broadway St., Joliet, HI. -—o- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91. je'12. Napredek v članstvu za 69 članov(ic). Zadnje leto so bile skrajno slabe delavske razmere, zato napredek v članstvu ni preveč povoljen. Nekoliko je kriyo tudi to ker premalo agitiramo. Glavni uradniki bi morali bolj navduševati članstvo potepi glasila. V vsaki številki bi moral biti kakšen članek glede tega. Predsednik in tajnik tudi ne moreta vedno pisati. Zakaj bi to ne storili od časa do časa tudi drugi uradniki. Nekateri se niso še nobenkrat oglasili. Skušajmo to popraviti v tekočem letu. To leto se vrši konvencija. Članstvo bo zahtevalo račun od nas. kaj in koliko smo storili za našo organizacijo. Na delo toraj z besedo, peresom in dejanjem. Mladinski oddelek lepo napreduje v finančnem oziru. V številu članstva, pa bi bilo lahko bolje. V teku leta 1926 je pristopilo 64 otrok. Suspendiranih in odstoplih 24. Prestop.ilo v odrasli oddelek 13. Umrl je en otrok, dekle v starosti 15 let, za katero smo izplačali $450.00 smrtnine. Skupni dohodki mladinskega oddelka za leto 1926 znašajo 1,076.87, skupni stroški pa $486.33. Napredek v blagajni $590.45. V blagajni mladinskega oddelka 31. dec. se nahaja $2.162.98. Zadnje leto smo imeli prost pristop v Družbo sv. Družine v oba oddelka. Dasiravno pri tem trpi blagajna D. S. D. precej za nagrade, vendar priporočam. da ostane prosta pristopnina v oba oddelka še do prihpdnje konvencije. Na konvenciji pa uaj slavna delegacija sama določi za v bodoče. Delavske razmere so -se jako .slabe, zato upam. da nam bo prosta pristopnina veliko pripomogla do novega članstva. To je moje kratko poročilo in priporočilo. Poročilo trjnika se odbri. * Poročilo blagajnika. — Blagajnik Simon Šetina poroča, da se popolnoma strinja iz finančnim poročilom tajnika. Oba računa se popolnoma vjemaja. Tudi on izraža zahvalo za skupno delovanje. Glede opombe tajnika, da bi se večkrat kateri oglasil v Amer Slovencu, se sicer strinja, vendar pa je bolj potrebna agitacija. Poroča, da je deloval kolikor je bilo v njegovi moči, ža napredek društva, ter pridobil nekaj novih članov v oba oddelk^. Poročilo blagajnika se odobri. Sobrat I. nadzornik Andrew Glavach, poroča, da se zahvali souradnikom za prijaznost. Deloval je iz vsemi močmi za napredek društva sv. Ivana Krsti-tela št. 13. v Chicagi. III. Pridobil je veliko novih članov, ter spodbujal članstvo za večjo agitacijo. Glede pisanja v naše glasilo pa se oprosti, ker ni navajen slovenskega narečja. Njegovo poročilo se odobri. Sobrat II. nadzornik Joseph Horvat, se zahvali za prijaznost. Poroča, da ie agitiral za svoj društvo po svojih močeh. Da bi se kedaj oglasil v glasilu, mu je bilo nemogoče, ker je opravljal tajniške posle nekega društva. Ker je -sedaj svoj urad oddal v druge roke, obljublja, da bo porabilvse svoje moči, za napredek Družbe sv. Družine. Poročilo II. nadzornika se vzame na znanje. Poročilo III. nadzornika so bra ta Joseph Medic. Tudi cm se zahvaljujeta prijaznost souradnikov. Poroča o delovanju svojega društva v Ottawa, 111. Bil je vedno na delu Družbo sv. Družine in svoje društvo, bodisi v besedi, ali dejanju. Napisal je tudi nekaj člankov v spodbudo drugim. Pgroča, da je meseca decembra ustanovil novo društvo v Springfield, 111. Poroča težkoče katere je imel, ker je ravno v istem času urednik glasila K. S. K. Jednote priobčil, da smo zgubili postavno dovoljenje v Pennsylvania. Vseeno se mu je posrečilo ustanoviti društvo z 11 člani-(cami). Ko bi ne bil urednik glasila K. -S. K. J. tako razburil slovensko javpost iz svojim poročilom, bi bil uspeh veliko večji. Upa pa da bode novo driištvo pod spretnim vodstvom Mr. in Mrs. Barborich dobro napredovalo. Sedaj je namenjen v Aurora, 111. da tudi tam ustanovi društvo ako bo le mogoče. Njegovo poročilo se vzame z navdušenjem na znanje. Sobrat Joseph Medic predlaga in Andrew. Glavach podpira, da naj ostane prosta pristopnina v oba oddelka še do prihodnje konvencije, kakor jc tajnik priporočal. Enoglasno sprejeto. Sobrat Glavach predlaga in Joseph Horvat podpira, da se povrne predsedniku. tajniku in blagajniku za zamudo časa katerega so izgubili pri delu za D. S. II in sicer: Predsedniku in blagajniku vsakemu $10.00, tajniku pa $15.00 kfer je zgubil na času ob priliki revizije državnih nadzornikov. Povrne naj se tudi predsedniku vse stroške katere je imel v preteklih letih. Enoglasno sprejeto. Med tem pride odvetnik Mr. Frank Jones, kateri poroča svoje delovanje ko zastopa našo organizacijo. Do sedaj ni mo™el pri državnem departmentu še nič ukreniti, ker «e ni bil Valuation Report gotov. Sedaj pa bo vložil prošnjo da se nam vrne License. Ako tega ne bodo hoteli storiti, bo vložil prošnjo za lov License. Pravi da svoje pravice bomo dobili na en ali drug način. Priporoča, da se vedno držimo državnih zahtev, ter da damo oceniti naše premoženje tudi to leto, akoravno država Illinois tega ne zahteva. Poročilo odvetnika se vzame na znanje. Ker se nobeden več ne oglasi, predsednik še enkrat priporoča, da delujemo 5i iz podvojenimi močmi za napredek naše dične organizacije. Izraža upanje, 1 hndf> iršla Drniha C\' I iritTtil A •» ♦>-» m-. — 1_ i. ____t__• J . . __' da bode izšla Družba sv. Družine zmagoslavno iz tega boja, ter šla pomlajena do svojih ciljev. Nato zaključi sejo z molitvijo. naprej GEO. STONICH, predsednik. JOSEPH SLAPNIČAR, zapisnikar. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske cd 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250 00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine sc zavaruje tudi za rame poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! NOVO DRUŠTVO SPREJETO V D.S.D. Novo društvo sv. Družine št. 18 D.S.D. v Springfield, 111., jo bilo ustanovljeno 26. decembra 1926. Imena prosilcev in prosilk so: Math Barborich, Asncs Barborich, Louis Darovec, Mary Darove^, Joseph Grubelnik, Rose Krhlikar, Anna Lebrich, Rev. Francis Mažir, Frank Supanc, Joseph Zupančich in Anion Žaubi. Tu društvo je ustanovil s pomočjo Rev. Francis Mažirja in družine Barborich t>i. nadzornik D.S.D., sobrat Joseph Medic. V imenu glavnega odbora D.S.D. se zahvaljujem ustanovitelju in vsem. kateri so mu na katerikoli način pomagali do ustanovitve tega društva. Vam pa, springfieldski Slovenci, kličem: Oprimite se tega društva. Temelj je položen. Vas je sedaj odvisno, kako boste napredovali, malci! Bratski pozdrav na vse člane in članice D.S.D., Vaš udani Josip Slapnicar, gl. tajnik. Na Živeli posne- Letni račun D. S. D. od 1. jan. do 31. dec. 1926. PREJELI OD OD DRUŠTEV ZA ASESMENT Stev. društva Smrtn. sklad 1. Joliet. 111.....................$3.544.98 2. Mt Olive, HI..................................98.04 3. La SaUe. Ill..................................346.03 4. Bradley, 111......................................88.48 5. Ottawa. Ill...................233.44 6. Waukegan, 111..............................693.89 8. Rockdale, III..............................79.86 9. Chicago. Ill......................................164.56 10. So. Chicago. HI......................59.86 11. Pittsburgh, Pa.............750.58 12. Joliet. Ill..................................................369.02 13. Chicago. Ill..................................867.33 14. E. Pittsburgh. Pa..................672.72 15. Ottawa. HI..........................................145.38 16. Chicago, Til......................................191.40 17. Ottawa. Ill..........................................107.92 Skupaj........................$8,413.49 Rez. sklad $194.96 3.60 15.52 4.66 15.38 39.38 4.32 8.54 2.64 40.00 25.98 52.72 42.06 7.76 10.Z4 ____5.58_ $473.34 SKUPNI DOHODKI ian. 192f> ............................ Preostanek v blagajni 1. Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec...................................$12,392.79 Obresti od državnih obveznic (Liberty bonds) .................... 42.50 Obresti od mestnih obveznic (City bonds) .......................... 1,324.33 Obresti od čekovnega prometa ......................".„:........................ 103.26 Ne vrnjeni čeki, ker jih ni nazaj že več kot 1 leto................ 8.66 Pošk. sklad $ 601.30 10.80 47.90 16.70 42.7flf 106.70 13.80 25.90 7.20 105.10 70.70 135.40 106.80 23.40 28.60 _17.90 $1,360.90 $2^664.40 Strošk. Štev. sklad Pristopnina Certifikati Skupaj udov $ 893.74 $1.00 $19.50 $ 5.255.48 498 16.20 —.— —.— 128.64 9 71.18 —.— 2.50 483.13 48 23.69 —.— —,— , 133.53 12 65.77 —.— 1.50 358.79 35 165.77 —.— 5.00 1.010.74 1 88 20.28 —.— —.— 118.26 11 • 38.71 —.— 1.00 238.71 19 11.16 —.— —.— 80.86 6 165.40 - —.— .50 1.061.58 85 109.67 —.— 4.50 579.87 63 214.33 —.— 8.00 1.277.78 117 169.89 —.— 13.50 1.004.97 101 36.04 —.—- 3.50 216.08 20 43.96 —.— 7.00 281.20 27 26.27 —.— 5.50 163.17 25 $2.072.00 $1.00 $72.00 $12,392.79 1164 NMI fflffli, Am. Jaksetic, pofovjttrii zastopnik. sobrat ZAPISNIK letnega zborovanja g!, uradnikov D.S.D. dne 10. jan. 1927. zbrali gl. nadzorniki D. S. D. so- h.Toseph Ilorval in Joseph Medic, v uradu gl. tajnika, /o* pričeli iz revizijo knjig, tajnika in blagajnika. Prc-!. uradu. Po končanem delu so se podali na listine in premoženje D. S. D. Navzoči uranu, vse vrednostne uri se prične seja ., .. Predsednik George Stonich, tajnik Joseph Slapnicar, Nadzorniki, Andrew Glavach, Joseph Horvat in Jo- ti. uradnikov D. S. D. Dne 10. jan. kmah bratje. Andrew Glav Po k rat k' m pozdravu mi gledali so vse poslovsnk h.mk . ki. so pri ghdaH Popoldne točno ob 1 so bili sledeči sobratje. hlagainik Simon Setina. tepli Medic. !'.. kratkem pozdravu, odpre uradnikom za prijaznost in sode dala braNka sloga in ljubezen. 1 i nt i>"ti, v duhu bratstva ii i ,:aeije. Poroča velikanske težk< Pennsylvania. Razloži natančno adnikov na sejo meseca novembra, to pa zaradi tega, ker se m i časa. Treba je bjlo hitre akcije, dietu. Po sklepu seje, smo najeli odvetnika, kateri nas zastopa predsednik sejo z molitvijo. Zahvali se vsem tovanje. Do sedaj je med nami še vedno vla-•riporoča. da tudi na dalje delujemo po začr-Ijubezni, za napredek in procvit naše dične organe, katere smo zadnje čase imeli v državi celo zadevo. Obžaluje, da nismo mogli sklicati vsah ur : meto izgubljat nike živeče v b zato smo sklicali vse odbor-s zastopa Pennsylvaniji Po priporočilu odvetnika, smo najeli tudi aktuarja. kateri je nvenil naše premoženje. To je bila edina pot. katero smo mogli vzeti, ako . eem«» dobiti nazaj postavno dovoljenje, katero nam je bilo pre.d kratkim Omenja vzroke zakaj se nam je odvzelo postavno dovoljenje. Lan-zavarovalninski komisar, kateri je velik nasprot- Skupni dohodki od 1. ian. do 31. dec............................................ Skupna svota ................................................................................. SKUPNI STROŠKI. Izplačano za smrtnine . ...............................................................$ 4^420.50 Izplačano za poškodbe in operacije .........................................LZOOČOO Dnevnice zborovanj gl. uradnikov^ vožnja in poroš..............................93.68 Plača tajnika za leto 1925 .........................................................................400.00 Letna plača gl. uradnikov za leto 1926........................................................................855.00 Xagrade za pridobivanje novih članov(ic)............................................................131.00 Postavno dovoljenje poslovanja (License) ........................................................25.00 Shramba na banki (Safety Vault) ...*.............................................................................3.00 Edinost Publishing Co. za pravila in razpošiljatev................................234.85 Naročnina Amer. Slovenca uradnikom in oglas________________________________________272.50 Edinost Publishing Co., za tiskovine ..........................................................................120.25 P. J. Laurich. za sestavo pravil in pomoč tajniku................................45.00 Notarsko potrdilo računov ...........................................................3500 Dotečene obresti pri nakupu Rockdale bondov .................................5.00 Oglas v spominski knjigi 28. evhar. kongresa ........................................15.00 Brzojavni pozdrav konvenciji K. S. K. Jednote....................................1.00 Najemnina gl. urada ............................................................................................................................................60.00 Potrebščine skozi leto. znamke, pečati, papir itd.............................12.34 $13.871.54 $42.535.94 Skupni stroški od 1. jan. do 31. Preostanek dec. 7,897.12 odvzeto. sko leto jc bil nameščen nov . _ I.;i: bratskih organizacij, zlasti katoliških. On jc navajal razne prestopke, za katere se prejšni komisar ni zmenil in nam prihranil dosti stroškov. Glavni vzrok, da se nam ie odvzelo postavno dovoljenje je ta, ker nismo poslali Valuation Report, katerega država zahteva. Prejšnji komisar nas. jc tega oprostil, tir nam stem prihranil dosti stroškov. Sedaj pa sc temu nismo mogli ogniti ako hočemo dobiti nazaj naše pravice. Dobra stvar pri tem je ta. da sedaj vemo pri čem smo. Sedaj vemo koliko so naši certifikati vredni, kar poprej nismo mogli vedeti. Po poročilu aktuarja, katerega smo ravno kar prejeli, zna*a naša solventnost 97 procentov in 72 stotink. Poročilo je zelo razveseljivo za nas. Gotovo ni nobeden iz med nas pričakoval, da bi bili tako blizu popolne solventnosti. Sedaj nam je Lreba lc še dobre agitacije. Ako pridobimo veliko število novih mladih članov(ic), sc bo naša solventnost kmalo dosegla. l^i;fm da tudi Vi kateri niste bili navzoči na zadnji seji naš nastop odobra-\. 'r. Predsednikovo poročilo se vzame na znanje iz burznim avplavzom. Korake gl. odbora v pennsylvanski aferi se odobri. Predsednik praša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora Andrew Glavach poroča, da so knjige pregledali, ter jih našli v najlepšem redu. Poročilo ostalih dveh nadzornikov Joseph Horvat in loseph Medic je isto. Oba ti strinjata iz I. nadzornikom, da je celo poslovanje v najlepšem redu, ter da so knjige podpisali. Poročilo nadzornikov se odobri. Poročilo tajnika. — Cenjeni sobratje gl. uradniki. Tu Vam podajam kratko poročilo za poslovno leto 1926. Prvo kar Vam tu omenim, je moja zahvala gl. uradnikom kateri so mi šli vsi lepo na roko. Zlasti se moram zahvaliti predsedniku in blagajniku, za prijaznost in sodelovanje. Šla sta mi na roko v vseh rečeh, ter mi lajŠ: 'a moje delo. Zahvalit sc moram tudi krajev-rim uradnikom zlasti tajnikom. Tudi ti so mi šli na roko, ter vestno in točno izpolnovali svoje težke dolžnosti. Lahko rečem, da je med nami vladala bratska sloga in ljubezen. Želim le, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Skupni dohodki od 1. ian. do 31. dec. znašajo $13,871.54. Stroški za isti č; i $7,879.12. Preostanek za leto 1926 znaša $5.974.42. V prvi polovici leta je bilo nenavadno veliko število smrtnih slučajev. V drugi polovici leta je bilo v tem oziru nekoliko bolie. vendar pa jc bilo 12 smrtnih slučajev. Za smrtnine : c je plačalo $4.420.50. Od tega se je izplačalo $420.50 na zastaranih smrt-ninah. Zavarovalnina za 10 smrtnih slučajev je popolnoma izplačana. Za dva smrtna slučaja v znesku $500.00 pa ie še ncizoJačano. ker nisem še dobil pra-vomočnih listin. Operacije so skoro na dnevnem redu. V prvi polovici leta • smo izplačali za operacije $5.40 več kakor pa je znašal asesment v ta sklad. V c'ruffi polovici pa sv je nekoliko zboljšalo. Preostanek v poškodninskem skla-d i znaša $160.90. Natančni račun pa je bil predložen nadzornikom, katerega {.o pregledali in podpisali. Kar se tiče poslovanja v preteklem letu, -sepi imel veliko izvanrednega drla. Državni nadzorniki iz države Illinois so pregledovali naše poslovanje, zato sem moral pustit svoje delo za dva dni. Tudi glede Pennsylvanije sem imel veliko potov, pri odvetniku. Za vso to zamudo časa pa si ni nihče iemed t;as vzel nobene odškodnine. Opazil sc^ii tudi, da ima predsednik vedno kake stroške za znamke in telefone. Zadnja 4 leta, ltar.sem jaz v uradu, ni predsednik dobil niti enega centa povračila. Priporočam, da se predsedniku te stroške povrne. •( • Glede zadeve v državi Pennsvlvanij'i Vam je že predsednik .vse podrobno razložil, zato ie nepotrebno da bi Vam šc iaz kaj o tem razlagal. Pretečeno leto je pristopilo 129 članov (ič), Suspendiranih in odstoplilv 48. LTmrlo jih v blagaini 31. dec. 1926 . . IZPLAČANO ZA POSMRTNINE. Društvo štev. 1. Joliet, III; Za pok. sobrata John Barbich, izplačano pooblaščencu................$ Za pok. sobrata Michael Kochevar, izplačano soprogi .................. Za pok. sobrata Jerry Laurich, izplačano-sonrogi ............................ Za pok. sobrata Stephen Marolt, izplačano soprogi ........................ Za pok. sobrata Marko Kure. izplačano soprogi .............................. Za pok. sosestro Josephine Čauko. izplačano soprogu .................... Za pok. sobrata Louis Sega, izplačano soprogi ................................ Za pok. sobrata Frank Kožar, izplačano soprogi............................. Društvo štev. S. Ottawa, 111. ' Za pok. sobrata Jaktib Lekan, izplačano soprogi............................... Društvo štev. 13. Chicago, 111. Za pok. sobrata Frank Somi, izplačano pooblaščencu..................... Za pok. sobrata Takob Stanko, izplačano soprogi ......................... Za pok. sobrata John Tompa, izplačano soprogi .............................. ..... 34,638.82 Izplačano za dotečene obresti pri nakupu bondov Preostanek v 5.00 rezervnem skladu 31. doc........ POŠKODNINSKI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1926 ............................................................§ 1.724.91 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec.................................. 1,360.90 $13,851.92 Skupai ..................... Izplačano za poškodbe od 1. jan. .................................................$ 3,085.81 do 31. dec......................... 1,200.00 Preostanek v poškodninskem skladu 31. dec. S 1 885 81 STROŠKOVNI SKLAD. Preostanek l.Jaji. 1926.^.^.,.^.........................................$ 41572 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec..................................... 1.072.06 Prejeli za 1 pristop in certifikate ........................."......Z!."!™ 73^00 Skupaj ............................... Izplačano ra pravila, oglase tiskovne in upravne Preostanek v stroškovnem skladu 31. dec..................... Skupna svota vseh skladov dne 31. dec. 1926 znaša ...............$ 2.560.78 stroške.. 2.271.62 $ 289.16 $34,638.82 RAZPOREDBA PREMOŽENJA D. S. D. vlade Zdr. Držav (Liberty bonds), po 4'4% obresti........$ 1,000.00 5,800.00 10,000.00 5.000.00 1.600.00 Obvoznice Mestne obveznice, (Joliet improvements bonds) po 5% obrestL.......... Mestne obveznice. (Joliet improvement bonds) po 6% obresti.."..""." Obveznice. (Lockport improvement bonds) po 5% obresti................. Obveznice, (Calumet W. Hammond iniprov. bonds) po 6% obrestih Obveznice. (Village of Rockdale iniprov. bonds) po 6% obresti.......... Vloga na.banki na čekovni račun, po 2{A% obresti..................... 5,400.00 5,838.82 Skupno denarno premoženje 31. dec. 1926 znaša....................... $34 638 82 Dotečene obresti do 31. dec..........................................................*.""""'""*"* 573 40 Inventar premičnega premoženja, knjige, tiskovine, znaki itd!Z!!Zl 55^00 120.00 250.00 250.00 500.00 500.00 500.00 500.00 250.00 500.00 300.50 250.00 500.00 Skupna svota izplačana za posmrtnine od 1. jan. do 3L. dec_____$4,420.50 IZPLAČANO ZA POŠKODBE. Društvo štev. 1. Toliet, 111. * Soscstri Julija Pucel, za operacijo na slepiču...................................$ Sobratu Frank Skill ml., za operacijo na slepiču...........................- Sosestri Josephine Judnich, za opcracijo na slepiču........-................ Sobratu Frank Russ. za oneracijti na vtrganju...__________..............— Sosestri Mary Mejaški. za operacijo na slepišču::............................ Sobratu Joseph Ancel, za operacijo na slepiču ...............-................. Sosestri Frances Sega. za operacijo na slepiču pok. L. Šega........ Sosestri Uršula Vesel, za operacijo na slepiču .................................. 75.00 Sobratu Leopold Dolinšck. za operacijo na slepiču ........................ 75.00 Sobratu Anton Muhich. za operacijo slepiču Sobratu Nick T. Vranichar, Društvo štev. 6. Waukegan, 111. Sobratu John Lešnjak. za operacijo na slepiču __________«-->-- Društvo štev. 9. Chicago, III. Sosestri Barbara Jurčevich, za operacijo na slepiču________________________ 75.00 Društvo štev. 11. Pittsburgh, Pa. Sosestri Josephine Blažič, za operacijo na slepiču.................... Društvo štev. 12. Joliet, 111. Sosestri Christina Traven, za operacijo na slepiču.................... 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 za operacijo na slepiču.......................... 75.00 75.D0 75.00 75.00 75.00 Sosestri Barbara Vranešich, za operacijo na slepiču.......................... 75.00 Skupna svota izplačana za poškodbe od 1. jan. do 31. dec_________$1,200.00 PREGLED SKLADOV. SMRTNINSKI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1926 ...............................................................$14,618.94 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec. ____,__________________________ 8,413.49 Skupno premoženje 31. dec. 1926 znaša „ $35 76'2? DOLG DRUŽBE SV. DRUŽINE....................... ' Neizplačane smrtnine mladoletnim otrokom, deloma pa, ker niso še listine v redu ............................................................ ........ 2,240.09 Cisto Družbeno premoženje 31. dec. 1926 znaša .............................$33.522.13 Od 1. jan. do 31. dec. je pristopilo 129 članov(ic). Suspendiranih in odstoplih 48. Umrlo jc 12 članov(ic). Napredek v članstvu za 69 članov(ic). Od ustanovitve Družbe sv. Družine, pa do 31. dec. 1926, je D. S. D. izplačala za posmrtnine, poškodbe in operacije $46,481.91. Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 10. ian. 1927. George Stonich. predsednik, Joseph Slapnicar, tajnik, Simon Šetina, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika.. ter vse premoženje in poslovanje Družbe sv. Družine, Pronašli smo. da je predstoječi račun resničen, po našem najboljšem prepričanju. Andrew Glavach Joseph Horvat Joseph Medic I. nadzornik, II. nadzornik, III. nadzornik. Subscribed and sworn to before me. this 10th day of lanuary. A. D. 1927. (Seal) ^ Anton Nemanich, Jr., Notary Public. LETNI RAČUN MLADINSKEGA ODD. OD 1. JAN. DO 31. DEC. 1926. PREJELI OD DRUŠTEV ZA ASESMENT. Štev . društva Smrtnina ' Certifikati Skupaj_ Štev. udov 1. Joliet. Ill.......... .........$ 530.25 —.— $ 530-25 288 3. La Salle, 111. ... ........ 26.25 —.— 26.25 • 14 5. Ottawa, III..... ........ 51.00 —.— 51.00 28 6. Waukegan 111. _______ 68.85 —.— 68.85 -37 8. Rockdale. 111. ........ 7.20 —.— 7.20 4 11. Pittsburgh, Pa. ___ 37.95 —.— 37.95 22 12. Joliet, 111........ _______ 1.35 —.— 1.35 7 13. Chicago. 111. . ........ 101.55 —.— 101.55 61 14. E. Pittsburgh, Pa... 127.80 $0.75 128.55 74 15. Ottawa, 111...... ......... 21.45 —.— 21.45 8 16. Chicago, III. .. .......... 22.65 —.— 22.65 15 17. Ottawa. 111. ... ........... 7.50 —.— , . 7.50 5 Skupaj... .........$1,003.80 $0.75 $1,004.55 563 DOHODKI. Preostanek v blagajni 31. dec. 1925.............................................................. $1,572.44 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec..................................... $1,004.55 Obresti od čekovnega prometa ................................................. 13.99 Obresti od mestnih obveznic —T............................-................... 58.33 Skupaj .................................................................._________—.„.$23,032.43 Izplačano za posmrtnine od 1. jan. do 31. dec_________________ 4,420.50 Preostanek v smrtninskem skladu 31. dec......................................... $18,611.93 REZERVNI SKLAD. 'Preostanek 1. jan. 1926 ______________________________________________________$11,904.83 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec_______________________ 473.34 ' Prejeli obresti od 1. jan. do 31. dec. ___________________________/ 1,470.09 Nevrnjeni čeki katerih ni nazaj že več kot 1 leto_______ 8-66 ___ Skupaj .JLLSlSL Skupni dohodki od 1. jan. do 31. dec............................... STROŠKI. Smrtnina za pok. Lavina Doerr. članica društva sv. Srca Jezusa, št. 15. v Ottawa, 111. Rojena 26. avg. 1911. Pristopila v društvu 15. avg. 1924. Pri društvu je bila 1 leto. 11 meseceiv in 4 dni. Umrla 12. jul 1926. Vzrok smrti zastrupljen je krvi. Starost prihodnjega rojstnega dne f5 let. Opravičena do. smrtnine $450.00, kateri / (Dalje na 6. strani.) $1,076.87 COLORADO: Canon City. — Ana Susman.' Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Jamnik. Pueblo, — Rev. P.' Cyril, O.S.B., J. Meglen. Salida, — Frank Gačnik. ILLINOIS: Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago. — Martin Kremesec. Elmhurst, — Karolina Milost. JoKet, — M. Bluth. Jos. F. Muhich, Rockdale, Joliet, IU. — M. Koštelic. La Salle, — Annie Ovnik, Anion Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Ottawa, —r Joe Medic. Peoria, — Mary Zabukovec. So. Chicago, — Frank Juvančič. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc* Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Calumet, — Jos. Sustarsich. ' Detroit, — John D. Judnič. Iron Mountain, — Kath. Hebein. Rothbury in okolica, — R. Snidar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn. John Otrin, Jos. Peshcll. Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nemgar. :on Nemanich. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spchar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstalcr. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Mary Stcrbeuc. NEW YORK: Brooklyn, — Catherine Scimeller Gowanda, — J. Zevnik. Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kcrubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Scrccl. Collinwood, — Carol Skebc. John Mesec. Kenmore, O. — Alois Mcsser. Massillon, — Miss C. Gardner. Notingham, — Mary Mcvzek. Lorain, — Mamie Pcrusek. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Ambridge, — Jennie Svegcl. Beadling, — Nikolaj Simonicli. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Durant City. — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, —■ Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Oakdale, — Paul Jamnik. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh, — John Golobich, J. Bojane, G. Weselich, G. Verbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš. St. Mary's, — Mary Aufdcrklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, West Allis, Wis. — John Kovačič, John Oblak. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie f'risland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Pcrovshek. San Francisco, Caiif. — Mrs. K. Ce-sar. Oakland, Calif. — M. Matzell. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. lob, George Ferenchak. MONTANA: Anaconda, — Frank Sašek. Butte. — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro. Klein, Geo. Zobec. St. Louis, Mo. — John Mihclich. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Ren ton, Wash. — Thomas 'Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Valley, Wash. — Mary Swan. W. VIRGINIA: Thomas, — John Lahajnar. Kemmerer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrer. Sublet — Okley, Wyo. in okolica — K John rumpečnik. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petetf, 21. januarja 1927 ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. WIHHBTHTaiHinnBIIIilllffllBillHnHil Pri teh njenih bese'dah se je povesila God-vinova glava na mizo, "VVulf pa je vstal, napol izdrl svoj meč, nato pa je objel duhovnika okoli vratu in se zgrudil ž njim vred na tla. In kakor se je zgodilo s temi, tako je bilo videti, da se godi z vsemi, kajti ljudje so se spodtikali sempatja, popadali in zaspali, vsi razun trgovca Georgiosa, ki je vstal, da bi izgovoril še eno napitnico. "Tujec," je rekel sir Andrej s težkim glasom, "tvoje vino je zelo močno." "Tako bi se zdelo, gospod vitez," je odgovoril, "pa jaz jim že pomagam." In skočil je z vzvišenega prostora urno kot maček, stekel po dvorani in vpil: "Zraka! Zraka!" Do-spevši do vrat, jih je odprl na stežaj, izvlekel izpod svoje obleke srebrno piščalko ter glasno z a pisk al. "Kaj !" se je smejal; "še vedno spe? No, potem jim morem dati zdravilo, ki jih vzbudi vse!" In prijel je za rožen kozarec, ga zibal v zraku in vpil: "Vzbudite se, vi, pijanci, in pijte na zdravje gospice Rože sveta, princezinje baalbeške, in vnukinje mojega kraljevskega gospoda Jusufa Salah-ed-dina, ki me pošilja, da jo povedem k njemu!" "Oče!" je zakričala Rozamunda, vino je bilo otrovano! Izdani smo!" Komaj je izpregovorila te besede, so se začuli glasovi korakov ir skozi odprte vrati' na daljnem koncu dvorane se je vsulo kakih dvajset oboroženih mož. Tedaj šele je sir Andrej izpregledal in razumel. Zarjovel je kakor ranjen lev, zgrabil svojo hčer in jo vlekel seboj v sosednjo sobo, kjer je gorel ogenj v kaminu in luči, ki so jih čakale, kadar bi se podali k počitku; in zaloputnil je vrata za seboj in jih zapahnil. "Urno!' je rekel in trgal plašč raz sebe; rešitve ni nobene, morem pa vsaj umreti v boju za tebe. Daj mi moj oklep!" Snela je njegovo bojno opravo s stene, in med tem ko so sovragi butali ob vrata, mu je ona nadela oklep in čelado, ter mu dala dolgi meč. "Zdaj," je rekel, "mi pa pomagaj." In porinila sta težko hrastovo mizo proti vratom in jo prevrnila ravno pred njimi, na obeh straneh pa stole in klopice, tako da bi se možaki izpodtaknili ob njih. "Tam je lok," je rekel, "in ti ga lahko rabiš, kakor sem te učil. Stopi na ono stran, tako da te noben udarec ne doseže, pa streljaj mimo mene, ko pridejo nad naju. Enega izmed njih, že podereš. O, da bi bila Godvin in Wulf tukaj, potem bi te neverske pse že naučili !" Rozamunda ni odgovorila ničesar, na misel pa ji je prišlo, kako ležita Godvin in Wulf brez zavesti. Ozrla se je naokoli. Ob strani je stala mala mizica, pri kteri je Godvin imel navado pisati, in na njej je ležal papir in pergament. Hitro zgrabi za pero in na-napiše, medtem ko so se vrata počasi udaja-la: "Sledite mi k Saladinu. V tej nadi živim— Rpzamunda." LETNO POROČILO D.S.D. (Nadaljevanje s 5. stkani.) znesek je bil izplačan očetu John Doerr, dne 20. julija 1926 ______________________-..................-...............-........................... Za prestop v odrasli oddelek ..............................................— Upravni stroški, znamke, papir itd. -------------------------------- $ 450.00 35.00 1.33 Skupni stroški od 1. jan. do 31. dec. ............................. $ 486.33 Skupni dohodki ............................................................$1,076.87 Skupni stroški ................................................................ 486.33 " Napredek v blagajni 590.54 ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo m PISANO POLJE <>000<>0<><><><^ O O oooc OG OO O Ameriški in evropski duh. NžR^rojem potovanju po Ju- goslaviji je imel dr. I. Alata- Ko so se močna vrata naposled udala, je Rozamunda obrnila popisano stran perga-menta navzdol, prijela za lok in položila pu-šico na vrvico. Vrata so padla s treskom in skozi ozko odprtino je pridrvela druhal. Pred preobrnjeno mizo so se naenkrat ustavili. Kajti tam pred njimi je stal stari vitez s ščitom na roki, na katerem se je kazala u- ' tisnjena človeška lobanja, in vzdignjenim mečem; iz oči mu je švigala strašna jeza; ob njegovi strani pa je stala krasna Rozamunda, v prazničnem oblačilu in lokom "v roki. "Podaj se!" je zaklical sovrag- Mesto odgovora pa je zabrnela lokova vrvica in pu-šica je predrla govorniku grlo, tako da se je grabeč po njej zvrnil, ne da bi izpregovoril še kako besedico. Ko je treščil na tla, je sir Andrej zavpil na vse grlo: "Mi se ne ndajamo paganskim psom- in o-trovačem ! D'Arcy! D'Arcy! Srečaj D'Arcy-ja! Srečaj smrt!" Tako je stari sir Andrej poslednjikrat klical bojno geslo svojega rodu, o kterem se je bal, da nikoli več ne pride preko njegovih ustnic. Njegova molitev je bila uslišana in dano mu je bilo umreti, kot si je želel. "Dol ž njim! Zgrabite princezinjo!" je zaklical vodja. Bil je glas Georgiosa, ki se ni oglašal s ponižnim javkanjem kot trgovec, marveč govoril z zvoki hladnokrvnega poveljnika in v arabskem' jeziku« Za trenutek je tolpa obstala, kot da bi se ustrašila tistega svetlikajočega se meča. Takoj nato pa so z glasnim krikom: "Salah-ed-din! Salah-ed-din!" planili naprej vihteč si-mitarje in sulice. Pred njimi je bila prevr-njena miza in eden je planil tja do nje; ko pa je skočil tja, je planil stari vitez, poza-bivši vsa svoja leta in bolezen, naprej in u-daril s toliko silo, da so se v temotnem prostoru prikazale iskre in tam, kjer je bila Sa-racenova glava, so se pokazale njegove noge. Sir Andrej je stopil takoj zopet nazaj, da dobi prostora za svoj meč, izza konca mize pa sta pridrla dva moža silnega obraza. Proti enemu je Rozamunda izstrelila lok in pu-šica mu je prodrla meča; ko pa je padel, je udaril s svojim simitarjem ter pre-rezal lokovo vrvico tako da ni bil več za rabo. Drugi pa se je vjel z nogo med stolovimi nogami, ki jih ni opazil, in se izpotaknil, sir Andrej pa je, ne zmenivši se zanj, planil z glasnim krikom proti množici, ki je bila zadaj, lovil njihove udarce s ščitom ter jih obsipal s svojimi, ki so bili tako obupni, da so se napadalci za hip umaknili. "Pazite na svojo desno stran, oče!" je zavpila Rozamunda. Zasukal se je in zagledal Saracena, ki je bil zopet na nogah. Planil je nadenj; a tujec ni čakal napada, marveč se je obrnil v beg;. pri tem ga je pa doletela smrt, kajti meč ga je zadel med vratom in ramo. Naenkrat se oglasi neki glas: "Slabo se obnašamo proti temu levu in izgubljamo ljudi. Ogibajte se njegovih krempljev in napadite ga s sulicami!" Ostane v blagajni 31. dec. 1926 .......................1................-....................................2,162.98 RAZPOREDBA PREMOŽENJA. Obveznice, Joliet improvement bonds, po 6% obresti................................$ 500.00 raz, profesor na newyorški u- Obveznice, Calumet W. Hammond improv! bonds, no 6% obresti.... 400.00 niverzi, V Več mestih zelo po- Obveznice. Rockdale Village improvement bonds, Po 6% obresti.... 7a? or UČna predavanja. Amerikance Vloga na banki na čekovni račun, po 2J4 obresti ......................................................................../oč.jg Skupno denarno premoženje 31. dec.............................................. $2,162.98 Dotečene obresti do 31. decembra .............................................................. 21.23 Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine ........................r 50.00 Skupno premoženje mladinskega oddelka 31. dec. znaša._........... $2.234.23 Od 1. jan. do 31. dec. je pristopilo 64 otrok. Prestopilo v odrasli oddelek 13. Suspendiranih in odstoplih 24, umrl je eden. Napredek v članstvu za 2^ otrok. # Od ustanovitve mladinskega oddelka do 31- de_c. 1926, se je izplačalo za f posmrtnine za umrie otroke $893.00. ^ Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 10. jan. 1927. George Stonich, predsednik. Joseph Slapničar, tajnik. Simon Šetina, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali khjige tajnika in blagajnika, ter vse premoženje in poslovanje mladinskega oddelka. Pronašli smo, da je predstoječi račun resničen, po našem_najbpljšcm prepričanju. Andrew Glavach Joseph Horvat Joseph Medic I. nadzornik, II. nadzornik, III. nadzornik. Subscribed and sworn to before me, this 10th day of January, A. D. 1927. (Seal) - Anton Nemanich, Jr., Notary Public. ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" SLOV. PRIPOROČAMO ZA VARNO INVESTACIJO 6 °/o prve vknjižbe (MORTGAGE) 6 % zlate bonde Od $500 naprej NA POLJUBNI TERMIN. Denar pošiljamo brzojavnim potom v vse kraje Evrope za kar računamo le 50 centov. PRISTOPITE K NAŠEMU HRANILNEMU BOŽIČNEMU KLUBU 1927. Novak & Steiskal State Bank 1817-19 SO. LOOMIS ST., CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 3205-6-7. Odprto ob ponedeljkih in sobotah >d 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Druge dneve od 9. ure zjutraj do 5. večer. > •» "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenja in popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in sava-rujte si svoje splošno zadrayje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika D9 Arey poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 Phones 4654 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL -------------—----------------— Preiskava in oean BREZPLAČNO t ženska postreiniea Odprto,: * s j n t r a j d * de S. V nedelje . ed 10. zjutraj de 12. epolndaa. Prva slovenska čistilnica in -kro ačnica v Joiietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors \ Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL. Phone:5963. GOSPODIHJEVJOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše ih najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ JOLIET, ILL. COR CENTER & HUTCHINS STS„ Chicaeo Telefon 2917. SLOVENSKA PRALNICA \ Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena posktišnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 NsSe geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111. bo pač najbolj zanimalo njegovo predavanje v Sarajevu, ki mu je dal naslov "Ameriški in evropski duh." Podajamo ga našim čitateljem v celoti. Predvsem, kaj je duh ? V človeku je neka sila, ki je večno budna, večno nezadovoljna, in zato neprestano nekaj išče, se poganja za nečem novim, si utira nova pota in gre za novimi nazori. Po svojem nagonu je neustavljiva in ni je sile, ki bi jo mogla zadržati. Ona je neka večna težnja. Je nekako reakcija na vse zunanje dogodke, zapreke, predsodke in, boreč se z vsem tem, nosi sebi nekaj izrazito svojega. Vtisniti zna vsakemu dejanju znak svojega vpliva. Ta sila je duh. To. je sila, po kateri se razlikujejo narodi, oziroma da se točneje izrazimo, po kateri se ceni vrednost kakega naroda. Prvi znak, pečat tega duha, sem občutil, govori predavatelj dalje, ko sem prvič stopil na ameriška tla, namreč grandi-joznost, veličastno mogočnost. Tu je vse veliko in skoraj brez mere in na glas govori o težnji in moči človeka. Nikjer na svetu" se ne vidi v taki meri udej-stvovana težnja človeka, da premaga prirodne sile, kakor tukaj. Tu občutimo, kako se borita dva velikana drug proti drugemu: surova, divja piiro-da ter ustvarjajoče in premišljeno delo človekovo. — O-irgromni nebotičnik, silen in strahovit, se dviga iz zemlje visoko proti nebu, kakor bi orjaški prst kazal človeškemu duhu: Dvigaj se tj a gori. Toda predno stopimo na a-meriška tla, se moramo otresti vek toliko velja> kolikor zna, namreč, kolikor nosi v sebi o-nih živih, usfsvarjajočih sposobnosti, vedno delavnih, da razširjajo oblast človeškega duha in doprinašajo korist celokupni človeški družbi. Ko pa nasprotno v Evropi stopiš v življenje, dobiš tisto mesto, ki ti je zabeleženo na papirju, na izpričevalu, na diplomi. Cim višji je tvoj naslov, temveč se zaupa tvojim sposobnostim. — Delo ne predstavlja ničesar, šteje le papir, pust. načečkan papir. Razvidno je, da taka o-cena vrednosti človeka ne more doprinesti plodonosn« ga tekmovanja v vzdrževanju naporov in doseganju uspehov, ne-*;o le brezplodno skrivanje za naslove, sklicevanje na šole, protekcije, podkupovanje in vse druge nedovoljene in škodljive mahinacije. A eden izmed največjih in najbolj čvrstih stebrov silnega ameriškega napredka pa je. da se tamkaj vsaka sila svobodno razvija po svoji moči in delavnosti. Ys k: sila svobodno pride do izraza, s tem ko stopa naprej po svojih, z lastno močjo pridobljenih zaslugah. Pod takim nabiranjem je popolnoma nemogoče, da bi ostala kaka sila m -vzbujena, mrtva in brez razvoja. Vsaka najde zaposlenie po svojih sposobnostih. — A koliko je v Evropi sil. katerim ;<■ preprečeno, da se n< more.io razviti, prodreti in se udej.-tvo-vati. Koliko jih ostane nerazvitih in neplodnih vsled predsodkov in nazorov, da ne mo: jo naprej, ker nimajo za svoj 'a:-voj potrebnega izp.Sč -val; naslova. Temu dejstvu sledi novo, naravno dejstvo, in sicer samozavest. Amerikanec m nožna ma-lodušnosti. Zanj je neu; h : korak k uspehu. Današnja p'- -past je zanj jutrišnja zmaga. On veruje samo v eno: V moe svoje volje, v trdno-; sv iih sklepov in v svojo od vseh predsodkov in napačnih mnenj. Najnavadnejše mnenje takimi prednostmi o Amerikancu pri nas je, da je gonosno in brez zanj največja svetinja dolar. Toda ne, mi se varamo. Zanj ima največjo vrednost čas. A-merikanec dela celi dan tako marljivo in vztrajno, da si marsikateri Evropejec tega niti predstavljati ne moreT in ta čas je zanj denar. Toda po dovršenem delu se on ne vrača nanj niti za denar, on hoče odmora, oddiha iri razvedrila: in ta čas je zanj več vreden kakor denar. V tem času zna najti tudi lepe strani življenja, za katere je vredno delati in za katere je končno tudi potrebno delati. Ta stran življenja mu olajšava delo in odtod tudi A-merikančeva ved na dobra volja. Misel na to lepo stran življenja pomaga Amerikancu, da veruje v samega sebe, zaupa samemu sebi in se zato loti tudi najneverjetnejših podjetij. On si je svest, da mora. delati, a si je svest tudi, da ne živi samo za delo, ampak da dela zato, da mu delo donaša koristi in zadovoljstvo. Ko smo se tako otresli pred-bacivanj in napačnega mnenja o Amerikancu, nam ne bo težko, vmisliti se v delovanje ka s ! >o- ioeno.-»pa /. :e str talno •asu kake i eno pot aprej. — >dločnosj i gonosno m skozi življenje in | pravlja to. kar je ob slabosti podrl. San .pozna, in ta je: ; t Razumljivo je, da se 1 ne more doseči tam, kjer ni dana možnost razvoja sil , in sicer popolnoma svobodnega razvoja. Ta samozavest je mogoča samo tam. kjer se zmožnosti vsled neprestanega tekmovanja dan za dnem poostru-jejo. Tam dobi vsakdo zavest o svoji vrednosti, ki je prvi pogoj za ustvarjajoče in samostojno delo. Tega pa v Evropi, žal, ni. Tam iščejo bolj diplome in izpričevala, kakor pa delo." Tako profesor Altaraz. Priznati moramo, da se je mož poglobil v svoj študij in da je dobro karakteriziral tukajšnje, kakor tudi evropske razmere. Želeti bi le bilo, da bi Evropejci uvaževali njegove besede, se nekoliko otresli svojih okornih in zastarelih nazorov in se navzeli gibčnega, ustvarja jočega ameriškega mišljenja, ki je do-vedlo Ameriko do tolikega napredka in blagostanja. -o- kega podjetja, ki pa je precej j različno evropskemu nazira-nju. Dočim se namreč v Evropi vse delo upravlja z edinim namenom in ciljem, napraviti čim večji dobiček, se v Ameriki u-ravnava vse tako, da služi človeku in dviga njegovo zado-voljnost. V Evropi je človek če-sto le sredstvo, materijal, dočim je v Ameriki glavni cilj. Iz tega pravilnega stališča proti človeku pa izhaja še drugo odlično ameriško naziranje o vrednosti človeka: V Ameriki resničnp velja pregovor, da člo- SlRITE AMER. SLOVENCA! PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo" za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221, LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, 111 \