267. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. novembra 1897. XXX. leto Uhaja vsak dan ne*w, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman la avstro-ogerske dežel« ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo aaaaao 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 ki, na mesec, po 30 kr. za Cettt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrst tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCttjo. — Orednifitvo in npravnistvo je na Kongresnem trga fit. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telelbn £t. :t-L. Goluchivvskega ekspoze. V i rvi sej', katoro je imel odsek ogerskih delegacij za annanja dtla, je podal minister grcf Golnchowski svoj ekspczć, katari je, dotikajoč M vaah posameznih dob pol tičnega valovanja v pol prsteklem č&tu ter cziiajcč se zlasti na razmere naše države s trozvezo in z dtozvezo, v vsakem ozira jako aaoiaiiv. Povdarjaje ppočttka velika težava, s katerimi te ja x ral boriti evropski koncert radi nastalih kol fliktov na Kreti in kattra je postopanje Angleške še povečalo, označil je grcf GoIachcwiki tedanjo dobo kakor skrajno navarno evropskemu miru. Z mcbiliaovanjem Grčije se je zaneala razburjenost in bejevitott tudi nej droge balkanske zarode, tako da je kazalo vse, da bukne v orijentu požrr, ki bi ga as man gasile vslevlasti. Zatreti najprej to nevarnost še v kali, stramife so vse velevlasti. Io kakor pri s oava grcf Gclocbtwoki, da je storila vsaka lojalno vse, da aabrani nidaljae komplikacija, mora vendar niglisiti, da imata glavno zaslugo pri tem vlasti, ki sla v orijtntn najbolj ar. ga že van i, mmieč Avstro-Ogerska in Baaija. Složno postopanje obeh kabi Betov je rodilo najbeljče sadeve, ker ja zatrlo vsako nevarno gibanje, ki bi se bilo mrglo razširiti preko maj. S tem je bila ste rje na glavna aalcga, in pozor nett evrepekega kencarta as je obračala poslej le n adaljnenu razvoja razmer na Kreti ter bojnema kotflikta Grčije s Tarčijo. Grcf Golccbcwski je »vračal pri tsj priliki vse zaamehljive kritike o nedelavnosti in nesposobnosti evropskega koncerta, češ: zgodovina, ki pra-gledaje z viiokega obzorja ne le razvoj nago tudi nado ve dipfcmatskib akcij, bo priznala, da ee mora to, kar ee je doseglo, vsperediti najboljšim delom diplomatske nmitocsti. Evropski koncert itak ni imel na mesa, zabraniti veje o mej Grčijo in Tnrčijo, nego to, da cmeji poiar ter obvaioje premaganca pogina. To nalego je konceit izvršil, aato mu je dolžna vsa Evropa, zlesti pa Grčija prav posebno zahvalo. Žtleli je, da priposaoie Grčija as m a k tema, da ee njen položaj čim preje uredi, eaj vfaeti so ji pripravljene pomagati, kolikor le možno, iz aadrege. Glede Krete bodo poalaniki v Carigrada izdelali organizacijski Statut, na čfger podlagi se nredi potim bedoči npravni zistem iz Kreto. Velevlasti hočejo, da obdrži saltan smeren:teto črez ctok, ki dobi obzirno avtonomijo, zabrar juječo vsakeršoo iz-rabljevaoje dežela po bieavsstnih fankcijonarjib. Zajedno pa se ustvarijo varstvene garancije za moha-medsnsko manjšino in proti iigredom krščausktga prebivalstva. To delo nt labko ter bo minnlo de precej časa, predno se dožena, a dvomiti ni, da se po zaslugi politi ovalnih zastopnikov valevlastij premagajo vss ovire in težkoče. Na (em mesta ee je spominjal grcf Golncbevr iki todi srečno degnanega korHikta mej Tarčijo in Avstrijo radi žalit vs avstrijske aastavs, kršenja kon znlarmb pravio in aistematičnih preziram najpra-vičoejših reklamacij. Vedenje Turčije je prisililo Avstrijo, da je nistopiia z brezobzirno snsrgijo ter dosegla sklatantno zadoščenje ,V Torčiji toli priljubljeni taktiki zavlačevanja eno morali — je dejal Go)ocbtwt>ki — storiti konec ter TorČijo prepričati, da ima tudi nada po trp ljenje in zatajevanje gotove meje, preko katerih se ne sme grešiti," Golucbcvrbki je dalje nsglašal nujno potrebo rt form v turškem cesarstva tsr dejal, da so sedanje toičke razmera trajno nevarne mira v erjentu; zato eo poslaniki v Carigrada že d'je časa bavjo z notranjimi ednesaji Torčije, o ki ter h izboljšanja so isrcčili vitoki porti že etoje konkretne predloge. Iz htminitarnih ezirov, kakor tndi e stališča obstoja Turčija je nujno želeti, da sultan ne bi teč posla tal brezvestnih svttovalcev, nfgo kakor moder vladar storil vse, da re ust vi rjo v Tu tč-j i ra2mere, v katerih to varno vsaj človeško žiiljenje in pri vatto imetja .... Po tih izjavah v postopanja Avstrije v ori-jentakih vprašanjih js zatrjeval zunanji minister, da je zvemo razmerje A vi to Ogerska do Nemčije in Italije kakor dcslsj vedno glavni steber naše politika. To razmerje, t-h ječe na podlagi jednakih pravic in dolžnostij. je prevažna opera svetovnega mira. Trozveia si je pridobila v Evropi nekako državljanko pravo, utrditi to starje je f m o ter našfga neprestanega teženja, v čemer nas podpirata krepko kabineta v Rima in v Bere licu. Osobito važne pa so izjave Goluchcvrekega, da je imel prav grške-turški kcnflikt to veselo po LISTEK. „Ples v maskah." (Spisal S e v e r i n.) Ljubljančani, ki eo sprejeli Verdijeve opere s tolikim navdušenjem, se bodo v kratkem seznaniti ■opet z jednim njegovih del. „Ples v maskah1* ima jako znamenito zgodovino. Fraacozki priznani dra matik in pledoviti skladatelj opernih teketov, E. ►Se ribe, je spisal libreto, za kateri je uporabil zgodovinsko dejanje omora Švedskega kralja Gustava 111. ter je izročil elavnemo Rossiniju. Ta je res pričel e ekladbo opeie, a kmalo je iz neznanih uerokov ustavil delo. Peenik je na to izročil libreto Auberu, slavljene mn skladatelju, kise je z mnogimi deli_ Slovencem je znan njegov .Fra Diavolo" _ pridobil svetovno ime. Dne* 27 febrnvarja 1833. ee je v prvič uprizorila njegova opera .Gustave, on le bal maequć". — Verdiju je, ko si je že pridobil z mnogimi svojimi operami veljavo, ta snov zelo ugajala, a glabba Auberova ee mu ni zdela zadestna. Hotel je lei.ixovat» a slavnim Francozom ter ga prekositi. Zato ai je dal poitalijaniti tekst ter uložil nanj zle ženo opero vodstva opere v Napola. A policija je prepovedala, da bi aa umor kralja predočil na odru in zato ee mu je delo vrnilo. Drugo leto je uložil opero v Rimu, a tudi ta se je papež ka cenzura spodtikala nad dejanjem in dovolila opero la po spremembi. Skladatelj, ki je videl, da ma ne kaže dragega nago udati ee oblasti, je sledajič dovolil v spremembo, la švedskega kralja e o napravili bostonskega goveraerja, grofa Waiwika; is kraljevega morilca Anksrstroma postal je sekretar Renato. Ker se je dejanje prestavilo v Ameriko, ni bilo nevarnosti za sveti mir v Evropi in opera je bila dovoljena. Igrala se je prvič v R ma 1. 1859. z velikanskim uspehom in razi rila cd tod po drugih odrih. Zanimivo js, kako eedi Hanslick o teh dveh operah. Poznal je Aoberovo delo izza svojih mladih let in se zanje navduševal. Stavil je Aoberovo opero celo visoko nad Verdijevo. Kljub temu je pisal o Verdijevi operi v svojem delu o moderni operi: »Glasba spada k najsrečnejšim Verdijevim delom. Ta opera je bolj dramatična, ekrbuejše provedena, bolj značile a v instrumentaciji nego njegova prejšnja dela." Vender pravi, da Auber visoko nadkri- eledco, da so ss razjasnile raimere mej Rus jo in Avstrijo ter te je po t dkritesrčnih razpravljanjih d< gnalo, da ni mej našo in roško državo nikakib takih d ferenc, ki bi se ne dale z lahko odstraniti. Obs državi stojita glede Balkana na stališča „statas qaoa. S tem je zabranjena vsaka misel na kakovo vojno, ki bi imela namen pridobivati tej ali oni dižavici novega ozemlja. Rusija in Avstrija hočeta, da ss posamezne balkanske države bres tuj ti uplivcv razvijajo po svoje. Ras ja io A/atrija si torej v svojih interesih nikakor ne nasprotujeta, nego imata celo vzrok ostati v trajni zvezi v postopanju g!eds orijentskib, zlasti pa glede balkanskih razmer. Razumevno je, da cbojajo ta izvajanja Go-lucbowsk(ga o dobrih tdnošejib Avslr ja do Rasije, toraj tudi do rusko-francoske dvozveza na j*dn\ in do trozvtze na drugi strani največja z;m rmnje. Omenjajo še prav dtbrih razmer do Francije, Aogl j*, Rumurije in balkanekih državic, zakljačil je gref Gcluchevvaki svoj ekepoit- z željo, da bi se lot le složno i se evropejske d zave gospodarskih problemov, ki so tolikanj nujnejfii, ker groii Evropi konkurenca Amerike, kateri se treba ustaviti na vsej jregi. _ V ¥JomlJanail, 22 novembra. VVolf, glavni razsajač v avstrijski zbornic?, izgubi svoj mandat, kateri si je pridobil krivičnim potem. Ventilacijski odsek je določil poalanca Dyka in Radi meki ga, da preiskujeta, jeli bila volitev VVclfeva, proti kateri je došlo nebroj protestov, pravilna ali ne. Poslanca sta izročila načelniku ve-r fikacijskega cdseks, dr. pl. Fuchsu, referat, v katerem predlagata, naj se izvolitev poalanca Wolfs nniči, ker ni pravilna, mesto njega pa poklicev zbornico Wolfjv protikandidat, dvorni e«etnik H a 11 w i c h. Nemškonicijonalna etraačka razpada torsj kar vidno. Za lrotom pojde VVolf; Scloaerer bo kmalu sam. Nu, govori se, da se hoče potegniti Wolf za Irotov matdat, pri čemer mu bo Sct oaerer z vsem svojim uplivom pomagal. Shod zaupnih mož avstrijskih uradniških društev ee je vršil 13 in 14 t. m. na Dunaja. Na ehcdu se ja izkazala popolna sloga mej uradniškimi društvi glede regulacije plač. Kcnatatiralo ae je, da bi bilo zavlačevanje regulacije preko 1. ja- ljuje Verdija, pred veem v nlogi pažeta ia v plesnih scenah Dugo dejanje pa raaod.va Verdijev talent; blagoglasna barkarola v As-mcllo in sijajni alle-gretto sta prava biserja, leto tako je izborno 3. dejanje ; dočim je 4. dejanje zopet slabejše. Obžaloval je, da je nz Dunaja, kakor tudi drogod po Nemškim, Verdijeva opera povsem izpodrinila Aoberovo. L. 1877. pa se je na dunajski operi napravil ponesrečeni poskus, da oži\e Aoberovo opero. In tedaj jo jo Čul isti Hanslick in pisal v kritiki, (kar ma štejem v zas'ugo, kajti priznati zmoto, tega se brani marš: kdo): .Visoko sem precenjeval Aoberovo opero. Kar sem nekdaj obžaloval, tega zdaj več ne, ker Verdi ti premagal Aobera le e čarom, katerega ima mlajše nad staršim, tem\efi s polnim pra-vom močnejšega nad slabim." Tedaj je ia-previdel Hanslick koliko .intenzivnejša dramatična moč, žarnejša strast, koliko večja in znarreoitejša valjava- vlada v Verdijevem dela v primeri z Aa-berovim. In vender — tekmeca si nista bila nejedeaka. Ako si je Verdi stekel s .Trubadurjem«, z .Rigo-lettom", s .Traviatott izvanredno priljubljenost — bil je Auber svetovneslaven po sicjih komičnih no »p rja 1898. I. ne le na veliko gospodarsko Skoda uradnkov, nvgo tndi na kvar državnim interesom, kajti fiaanciealao v stiski živeta uradoištvo ne more vršiti evcje naloge. Sklenilo se je poslati grofa Be-dem j i petioijo, naj predloži regalačae zakone v sankcijo, t-r ustanoviti (.srednje društvo avstrijskih uradnikov, ki bo zastopalo politično in gospodarske koristi r>radni*tva. Kriza na Reki je dospela do vrhunca Župan M y Lti'r je že izrcčil mtntno blagajno in akte provizoričnemu mag'atratnemu voditelja, viteza pl. M.lcevicba. Primerili s> ss zato veliki nemiri in hrupna demonstracije proti M d .arom ioBu. ti'y,a. Mnogo oseb je b 'o eretovanih. Guveraerjev name9t nk, uainieterijaloi avetmk (i »1 j<* določil, da v alučf.ju, (ko ee demonstracie ponc-e napravi red — vojaštvo Ker vlala na R ki velikanska razburjenost, bati ss je nesreč. Bar.fly se za vse te izraze narodne nevolje ne zmeni nič. S tremi odliki je odredil, d-e si uveljavijo z duem 20. t m mnogi, v poa!(dj-'m časa v ogcrski državni zbornici spre jeti zakoni za R-k >. S t -mi 7akoni je raztegnil BjifTy meč O-rerske preko RhScb, ki ni avtonomna več niti v upravnih odborih, niti pri sodišča, v šolstva, niti v zdravstvenih looeisjab. Praktičnemu izvajanja teh od!okov ee Bičani izvrstno ns boio ok!onili brez cdprr*. Tekmovanje Avstrije z Rusijo na Balkanu je tedaj sa*no še ?godo?tasia tem ntscenca, pišejo ruske „Ncvvosti", iz-afuje* sreje odobravanje prest »I* nema govora, s katriai je ct .oni naš cesar drlo-«acije. BN,woje Vierrj-i" pa pijejo, da je avstrijski cesar tolnmč nazorov vseh velevlastij Kar nameravajo vlasti prav sedaj dr gnati kričansko vprašanje, je pceebno velike važnosti deJBtvo, da je razmerje Avstrije in Rasije o»p am Terčiji jednako. Lat izraža za'odenje, d* jo N imčijia poklicala nekam da monst ativro avoj deta^bemeat s Kreta, a dostavlja, dn n« more staliti ntm^a poli ti na nikikih resaih ovir rešitvi orijeotik^gs vprašanja. Najvažnejša naša naloga. ni Sta-li materijalni blagostan in naredna samozavest dovolj mogočna da ohranita s'o/enaki narod? Ni to ni moSno odgovoriti a „^a" ali ,nM* Namški nacijonalci ee bojć, da na bi S'ovani vsi h avstrijskih Nemcev poslovanili, mnogi n.š h zopet ce b v* ca pojda sistematično zatiranje Slovanov tako naprej, da bo po na-). Prognoza je tale: Ca Slovenci (slišno ji s Čehi, daai so ti veliko na boljšam) razumejo svoj položaj in vedo, kje treba poprijeti, da se okrepijo, tedaj se ohranijo, sicar ni rešitve. OJ Slovencev, od njih samih je odvisno. Iz obče človeškega stališča je gotovo boljše, da se Slovenci obranijo Slovane. Prvič ao po svoji krti m povesti takega temperamenta, da na bi debro pristejali v inata se razvivše N«mce, ne glede na to, da bi bila germanizacija težavna; drugič pa epadajo po zemljepisni legi k Bilkanu, kakor je genijalni Napoleon vedel v začetku n a « šega stoletja jasno. Z avatrijakega stališča bilo bi le pre-potrebno, da se Slovenci brž ko brž cjačijo, kajti javna tajnost je, da niso Nemci, (to je, njih vodje, in ti so odločilni) nič manj kakor avstrijskega miš operah, ki še danea prospevajo. A ker je bil v komični operi mojster, nedostajalo mu je jednake moči v tragični, kjer ga je premagal Verdi, ki pa sepet ni imel komične žile. Pri Verdiju opravičeno ločimo .staro" in .novo" dobo. Prvi dobi pripada vse njegovo delovaaje do leta 1871. (m ta so mnogoštevilne opere) — dragi d bi pa njegova čarobna, neprssegljiva , Aid a", .Otelio" in BF a 1 a ta f f". Verdi ai je tndi na atarost ohranil Čiloet in marljivost ter vedno bre peni po višjem in izbor nejŠem. Njegov , Ples v maskah' ja naj snamenitejša in muzikalno najdovr-šenejše delo prva debe. Pri maai si sicer ni pridobilo one priljobljsnosti, katero uživajo i Slovencem tako omiljeni .Trubadur", „Rigoletto" in „Traviata", trojica najpopularnejših opar, iu ni doseglo tolikega števila predstav kakor katero omenjenih del, a wPies v maskah" je pridobil priznanje ceniteljev in ljubiteljev glasbe, ki apoštevajo bolj njeno veljavo nego hipni efekt Vsekakor je upati, da Verdi s tem delom — z najboljšim kar ee jih j) do-aduj že u-ri-orilo na slovenskem odra — dosežs tudi pri nas popolsa uepeh. Ijenjs, in levavstrijskemintoreeaje, da pestavi vlada avoje težišče mej Slovane, kakor se mi sploh zdi, da mora tešiti Avstrija drugam kakor doslej, če ae hoče ohraniti. S elovanekega stališča se pa razama, kako nam je govoriti, in tukaj ie govorimo ■ srce m , s srcem, ki vroče čuti a brati aatirsnei, s sožnjiki, s s rooaaki; govorimo s srcem, ki sovraži fanatično nasilnike in tirane. Torej na nas je, kakošni as obranimo, če živimo krepko in veselo, ali le životarimo in končno poginemo Ako nam vleče suba znanost aocijologično črto v okrepljsnje in rast slovenskega naroda, in če se mun vstavlja srce pri ra sli, da nišs slovanske govorics ne bi več bilo, se li ns b >mo i ognjevitim navdušenjem in, rekel bi, z mirnim, delavnim fanatizmom vrgli na rašitsv najbolj parečih problemov ? In kateri je naš najvažnejši problem? Katera zadaja nam je sedaj najsvetejša? Niša zaidča je: Slovenci se moramo sami iz sebe, iz svojenotrajnostiokrs piti in ojačiti S n-š io je — in to storeS le politični otroci — zanašali se na vlado. Ali na veste, kaj je vlada? Ali ne vaste da nam vlada tega nikoli nevrn?, kardanu mi njej? Ali ni veste, da nas vlada stoprav pomaga, če si sami pomagamo? S vi celo B roiu" d-»I na razpolaganje poročilo mestnega fizika o zdravstvenih raznerah ljubljanskih, ne pa tudi Koblar-G;egoriČevem listka. „Dihar* je pri tem popolsomt pozibil, da ss take važno reči objavljajo povsod samo v ugleda h večjih časopisi, ne v zakotnih Isičih, najmanj pa v nedostojan listih, katere ai vsakdo aranaaje javno v roke vzeti. Sto« je pa minulo že precej časa, odkar smo obj i vili drtiČni poročili, In ča se „ Dihur" Se le sedaj radi t-ga jesi, p trji to naše donna-vanje, da ma ni nič za poročila, pa3 pa za magi-etratna inisrate, katere n** liefc dobiva, aDhir" pa na. V , Dihur j »vi" blagajnici je zavladala aula, velikedišne podpora posa nežnih dahovn kov so jelš izostaj-tti, tudi najgorečaajšim prist'.šem se j9 Ža pri 11 u d Io breamejoo padlo pissrjenja tega lista, in žito ji pofiteojak vzel revolver v roko in ga nastavil župmu na prsa. V revo! vsrj Ifaujsj j s moi izkušen. SuŠt^ršičevi ljudski posejilnici ga je samo j^denkrat naitavil in hitro js dobil inseratek. Zd«j pa bi rad poskusil sv. j j sre5o pri magistratu, zato se jeii, da ne dobiva — poro'il. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jatri ee bode predstavljata gluma „K a i 11 a i čar", jedna najboljših nemških vsa-doig ir. Pre htavtjala se je ži preJ nekaj leti na mšem odra in takrat dosegla izredno velik uspeh. Repertoir nalaga gle« dališča obsega malo iger, katere bi občinstvu tako ugajale, kakor ,K n j i ž nič ar". — (Slovensko gledališče) S/ootaa repriza opere BFra Diavolo" je bila precej dobri ob-i ki»a, a nikakor ne tako, kakor bi bilo pričakovati. PiH.lit*va |e bila prav dobra in ja občinstvo vseskoz zadovoljila. — (Izpite učno usposobljenosti) bo prebili pred ljubljansko izpiaševalno kuanijo: a) za meščanske šole z nemškim učnim jezikom, šolske eeetre Alberti Marija za H. skupino, Jaratbak Har> mina iu K'obath Mtnjt za III nsup.nj in gospod Kerschbanmer Jorij za nemški jezik kot učni predmet na meščanskih šolah; b) za francoščino z nemškim učnim jez;kjm goipj-dič ii pl. H vlenberg Marijana in Sd.vvdd Valerija ('bo z odliko); cj specijalni ispit za naaaŠki učni jez k na ljulakih šolah gospod Pakiž Enil; d) za obče ljudske šole z nemškiminslo-veuskim učnim jezikom gospodje: Jjg Matej, Liasbacher Albert, M klitsih Karol, M mda Anton, Pertl Kvirin, P.rc F.ance, P.avšik Ribart, Rti Vilibald, Sshiller Ridolf, Schmidt Albin, Tratar J.8 p, Ujger Kari, Zapančič Franca in gospodtčine: Banač Liopaldioa, Bikovriti Luinila, Div E eo-nora, Dabrin Marjeta, Divgen Mirija, Eiteahardt Gizela (a odliko), Garheis Menja, Gierbaz Ivana, Kovačič Terezija, Kremžar E eoaora, Midrjan Sofija, šolska sestra Perčič E igelbirta, Pet«:he Ena, Pir-kovic Ross, Pollak Mirija, Prelasaik M trije, Račid Marija, Stuhec Sidonija; a nemškim učnim jezikom: goap Tschinkl Viljem in gospodičine Csernicb Adela, Čslešnik Josipina, Kessbachsr Friderika, Pajer pl. Majarsberg Kristine, SjhitT r Ka-rdina in Weislein E'sa; a slovenskim učaim jezikom pa gospoda Bargant Josip in Oaana Josip. — (Zabavni večer dobrodelnega društva* tiskar e/ na Kranjskem,) ki se je Vršil včeraj v telovadni dvorani ljubljanskega „Sokola", se je ob~ nesel prav dobro. Udeležba je bila za^ea lepa, dasi smo pogrešali nekaterih gospodov, katerih moralna dolžnost, bi bila, udeležiti se večera na vsak način. Vrlo delavsko pevsko društvo „Slavec" je pelo — kakor vedno — tudi to pot prav točno in za-dovoljujoče ter pridejalo programu se nekaj priljubljenih točk svojega bogatega repertoirja. Vojaška godba tukajšnjega polka št 27. pa ni bila nič preveč razpoložena, kar se je precej neljubo opažalo. — Po koncertu se je razvil prav živahen ples, ki je trajalpozno v noč. — (Petdesetletnica firme G. Tonniee) \ raa-sovala se je vćerai po dolučaaea veporsaa jaka slovesno tsr ob najmoogobrojnejH udeležbi. — (Mestni magistrat ljubljanski) nam naznanja : Z.rade anažanja uradnih prostorov 'se v mestnem knjigovodstvu in v meitni blagajni jutri in pojutrišnem ne bode uredovalo. — (Iz Št Vida nad Ljubljano) piše ee aam 22. t. m.: Nekateri koleearji vozijo tako neprevidno in brezobzirno, da ao pešoi vedno v nevarnosti. V petek na večer okolo 6 urs dirjala ja večja drulba nemških kolesarjev ia S t. Vida proti L ubijani. Nekateri vozili aa prav ob krajih, drugi pa raztreeeno po vsi širini ceste. Ko ao ae pridtvili do ob krajih.cjeste jim nasproti idočih psšoiv, jeli sa tik pred njimi zvoniti in vozili naravnost naprej, mesto da bi se bili aaaei ognili prati sredi ceste. Pešcem ni dražega preoitajalo, nega umakniti ss prav tik jarka. — Dines, v soboto, zjutraj je zopst neki kolesar vozeč proti Ljubljani povozil nekega »rja, idcčega v iolo, ter ga tako nsočno poško j?al po vetm t«-l*so, posebno pa po glavi in lavi -3L da )«> revež kar obležal ia no ga morali di osa prepeljati do ten Kolaaar pa, rpgar nccrevid st je bila ta nesreče kriva, jo ia hitro od kn ni, meneč aa ia abogfga in" ka. Tac h in jedmcih koavi&ljpr o- v in breaobziruežev ns manjka mej lesarji. S t; k m vedenje-m si ko'e>ar i gotovo na dobe naklonjenosti našega ljudstva, mnrvtč si kopljejo čedalje več sovražnikov. Naše Imel,t »o aicer čudovito potrpežljivo, a ta potrpežljivost utegne rr< t- cih raimerab vendarle mu ti — (Z Dolenjskega) se vam piše: Oni dan ao priobčil*, koliat ndvt katov je v Ameriki. No* rjev bo naseda tudi precei J*-den teh je Slovenec, me- n Jote Pla^rc pod p soj« se: dr. J banak J uit z Stanuje v Honghton C >. M cb. On uradu)« epieib, ki so namenjeni za naše kraja, v sloven 6 im. Pi*** d brn slovenski. — (Ulom) Naznani z-ikovci nlomili so dne 15 t. m. z*e»cnr pri gostilničarju in posestniku JFrancu M beliča v Vinici in nkr.di 449 gld goto vn' ter n'-k-ii pl»tna v v»e 30 gli — (Vipavska vinarska zadruga) Poroča nam, d« iu <,kr»|no glavarstvu tien kalni vioareki drugi radi izdelovanja in prodajanja pooar#jen*-g« ina naložilo precej obfur.no globo. Prijavljamo to veat z vso reservo, ker se nismo imeli prilke ne >osabno o njej prarrtčati. Umerjeni emo tudi, da V-m pošlje znani Uršič popravek, kajti mož po pravlja vsa; naj j« kaka stvar še tako pnstos, •evidentna in leimćua, Urš č naredi iz nje getovo — pttjot. ' — (Nezgoda) V S;nobora pri Vipavi je dve-jJetna hčerka p^SMtmka IvsnčVa sedela brea nad tserstva pri igoj 4ča. Vneta »e jsj je obleka 10 ogenj jh otroka tako opekel, da je še t h»i dan umi. — (Iz Celja) ss nam piše: Društvo odvetniških in notainkiu ur.du kov je z veseijam podra vilo ekiep novorreškh odvetnikov in notarja dra. 'Pomnika, vsifd katerega oo v svojih pisarnah vp j .\\-:t\ popoln nedeljski počitek. Ravno tako je dru-šivo razveselilo naznanilo gosp. dra. Krauta v •Miru": „Ob nedeljah je pisarna zaprta." tŽ ibiog, d* v C i j i še nismo t»ko daleč. V „Stil l8*eieri«cbo Pont" z dne 6 t. m. ^e z zelo uićev nirri ra/.lcgi pobi j* potreba nedeljskega p čitka v odvetniških ia notarskih pisarnah, in vse kaze. da ee bodo t-h izvajanj oprijeli premnogi gospodje na slov. Štajerskem. — (Promocija) Na graškem vseučilišči bil je v soboto promoviran g. Anton Požar, da* bovnik tržaško kopirike škifip, b vši redni Član akademičnega društva aTrglava", doktorjem prava, čestitamo f — (Demonstracije v Gradoi) V soboto 'zvečer primerili so se v Gradci veliki izgredi, katerim je šele vo jaštvo naredilo konec. Povod izgre-don je bilo zborovanje, katero so priredili kršdtanki socijalisti in na katero je bil prišel tudi kršč.-soc. posl. Axnann, jeden najaedoatojnejših ljudi j, kar jih sadi v poslanski zbornici. Socijalai demo kratje so že pri Ax nannovem prihoda na kolodvoru •demonstrovali, zvečer pa so naskočili gostilno pri „Sandvvirthu", kjer se je vršila krščansko socijalno zborovanje, in obmetavali svoje nasprotnike e ča iami in vrčki. Prihitela je policije, toda ni bila ■kos socijalnim demokratom ia je poklicala vojaštvo JSa pomoči Po polnoči prišle ao tri kompanije vojakov. Ker so aocijalni demokratje niso hoteli koj udati, naetopili eo vojaki proti njim a orožjem. Jeden delavec je bil zaboden z bajonetom ter je kmalu potem umrl. S*le ob V/,2. ari je vojaštvo zaredilo mir in se je vrnilo v vojašnico. — (Goriške novice ) I a Gorice ss nam piše SI. t. m.: Moj za elovensko šolo' v Gorici načenja ss i nova, ker je mestni poverjenik zakrivil .formalno pomoto*, da ni koj a početka napravil ni-kakoršaega protokola o komiaijonalnem ogledn po elopja pri Sv. Roku. Ztetean t — Na tnkašnji gimnaziji napenjajo aopet nsmšks a trn ne kljub jasnim navodilom c kr. ministarstva, ki so hotela »krotiti prenapete zahteve nemških profesorjev glede slovstvene I.teratora nemške. Zistem! — Kdo bo goriški nadikof? Govorijo, da zdaj ae gre samo še sa Škofa Flappa ia prosta Jordana. Slovenec je iz Mjučen. Zatem! — Včeraj je emrtno ranil 76letai, etarček Knez e Krasa tukajšnjega magistralnega tajnike dra. Vetchija v veži njegovega stanovanja ker ma je ta baje ponevaril mnogo tisočakov. V cehi js bil ia istega uzroka odpuščen (adi iz *lužbe tržaškega magistrata in italijanski listi že jadi kujejo, da je BmoraIiČno uničen*. — Danes je odprla „Trgovinska zadruga" svojo proiajalnico na drobno. — (Aretovanje laških anarhistov v Polju ) W*ka policija je že dlje časa zasledovala 28.fctoega £>u Baldinells, 34letnega Alojzija Forlini, in 21 l^^ega Jua. Rjssettija, troje nevarnih anarhistov, u°asj katerih je bil Forlino obsojen ni tri leta težke ječe,a otekel, tidaai ni jih mngU aas!ed ti, ker so sa bili zatekli v kraj, kjer so taki trki )akn vri, v prvo avstrijsko pomorsko pristanišče, v Pilj. R>čeni anarbiati so ae muMi dolg? časa v Polju, a p 11 (j i a jih je aretovala žela zdaj, ko je bila od dr' u' d nanje opozorjena. — (Razpisane službe) Na jednorazredni ljudski šoti * Kolovrata na-»uto u'".-tj i in vodi teljn z dohodki IV. plač. razrede. Prošije da dne 10 d*c*uibra okr. Sol. svetn v L'tiji. — Pri nkr. aodišča v Brežicah, evantavalno pri kikom da gem okr. >odiš u mesto nradnega elage. Prošnje do dce 15 decfmb-a intotja. * (nEvgenOaegin*)j*dosegel nadanajeki operi sij »jen u fi b. Po prvi „si.ki" prvega dejanja je bila v mirno i« t b■?, — mii pj drugi aslikia, po ve liki foaai bri pnanja t»nm» je izborna ig^a in dovršena o> vsk . pr ' z ' » K'1j R nar J, v povzročla pravi ork*n; naifienj deseti ri t ee je morala prt ?•■ tj ' t. L d je bil probit — ods'ej a-> je več krat, daet n- več v t k ki meri, p ■ > i * * v 11 An živatiuo pr/.ra;c. Z <-t si je nt. *.-! tenoriat g. Sjb? oltar kot L u--. - ■. e svojo otošno in srce prnfr-sijočj »njo pr»d dvobojeii ter ba^tet g Ha A kot geninl (i • min s svojo na Htmhške mojstre spominjajočo anjo burno odobravanje. — Čajkovskega oi^era je bda zelo 8krbnj študirana in krasu) uprizorjena; rogHto in kraene ruske narodne niša iu bistoriŠKO tn»nen te toalete pri plesu bo vzbujale občo p?zor ne nt. — Vsi listi priinavajn ru-ki operi veliko ve liavo, le n>ici;oaalci se jate*, da z nagaja tuli na Dunaju slovanaka glaibs, ,Mi vstajamo in Vas je Btrari" mnr-io reči sadaj Slovani. * (.Dalibor' zabranjen.) V olomuškea gle dališču so peli prejšnjo soboto S - c Miin ) opero BDalibora| ki je — kakor na Djuhju — djsegia velikaanki uspen. Ko pa so hoteli opsro ponoviti, uprizcr>li so N^aaci, na Čela ondotoi aDjaticher Verp:n", tako agitacijo p*oti .Dalibcra" ia ravnatelju L?*serjn, da js ra r*ci Ne na-irajo .prvi knltoroi narod4 ! „Wir W Idea sind doch b'si'rt L-a'«!4 Nsaiske opere, drume, nemški romani, n.miZi čaaopisi uživajo v »aa celo večjo p vi ljubljen js k? kor elj?auski! — Žilibcg! * („Premodern* kritik) je židovski zdravnik dr. JMtkit Nor dan, ki r&aobeša svoje kritično pe rilo po predalih aN Fr. Pr/ Ta mož je nedvomao ž*nija!ea. A ker ms*»i Ženijalnost navadiio na — pri smojenoat, rečemo mn labko: ženijalno uru:v j-n kritik. Kakor kntikujejo slovenski kie- kale vsuko umetniško delo, vsakega p-aatelja la s .katoliškega* in z »moralnega* stališča, tako se loti Nordau vsakega literata le s patološkega stališča ter ae orne juje v evojih „estetičoih* Bpisih le na konstato vanje: katero strpiojo blaznosti je dosegal ta ali oni umetnik. Tako fce ma zdi n pr. Maupassint zanimiv le kot — norec, bjegovi nedosežni spisi pa eo mu le viri sa patološke — paibijatrske št u dija. Nordsu ravna vedno tako; sveto, vzvišeno mu ni nič, vsa pa le — blaanica. A Se nekov dabovit trik ima ta premederni krit k. Norčr-e ae, ironi zaje io gazi v nič vae, pa misli, da j v potem sam velik Nanaen n pr. se ma zii (?) samo zato velik in slaven, ker sa na s*veru cela tri leta ni prav nikoli — netil O iginalan kritikaster! * (Usmiljenka je ušla) iz bolnice v Na-cbodu na Ceštem. Shkar Vaclav H yaa je lezel v bolnici ter ae do dobra seznanil z namiljenko Huberte Ko je osdravel, te ja peljal k njenim stn rišem ter jib proul roke Haberte. Stariši no ga zavrnili, toda Huberta je na to pobegnila e svojim ljubimcem. Darila • ~ Dramatičnenu društvu je daroval ravnatelj kmetijabe, družba goep. Gos:av Pire 20 gld., katere je bil prejel !s Maribora v poravnavo starih d ferenc. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 22. novembra. Voditelji desničarskih klubov imeli so sinoči z grofom Bade-nijem posvetovanje, katero je trajalo do V',2. nre zjutraj. Dunaj 22. novembra. Parlamentarna komisija desnice je imela danes dopoludne sejo, na katero sta prišla tudi ministerski predsednik grof B a d en i in baron Dipauli. Komi 8'ja je razpravljala o nagodbenem provizoriju in o Bipaulijevem jezikovnem predlogu, ter povse soglasno sklenila, da gre nagodbenemu provizoriju prijoriteta pred vsemi drugimi predlogi. V debato je posegel tudi grof Badeni, kateri je, sklicuje* se na za zadnje svoje izjave, priporočal, da se začne Čim prej razprava o nagodbenem provizoriju, ker je samo potem možno, da se pravočasno dožene. Dunaj 22. novembra. Predsedstvo po slanske zbornice je sedaj kompletno. Zbornica je v današnji sv\'\ izvolila člana kat. ljudske stranke, dra. Viktorja pl. Fuchsa, drugim podpredsednikom. Oddanih je bilo 163 glasov, od katerih jih je Fucbs dobil 116 Desnice je Ftichsu prirejala jako živahne ovacije, zla&ti ko se je zahvalil zs izvolitev. Pred vol i t vi j • predsednika je dr Gross zahteval, naj s--poročilo budgetnega odseka o nagodbenem pro vizoriju vrne odseku, Češ, da ga odsek ni odobril. Predsednik Abrahamovvicz je do kazal, da poročilu ni treba, da je od odseka posebej odobreno, saj tudi poročilo o davčn> reformi ni bilo nikdar v odseku odobreno, ter Grossovega predloga ni dal na glasovanje. Na dnevnem redu je razprava o podporah po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Mej drugimi je govoril gorenjeavstrijski kmetovalec Plass, kateri je sila ostro prijemal obstruk cijoniste. Desnica je tudi specijalni debati kmalu naredila konec. Ko je bil stavljen pred log, naj se sklene konec razprave, je vsa opo zicija zapustila dvorano, ostal je samoWolf. kateri je zahteval, naj se konsfatu v sklepčnost zbornic**, kar se je zgodilo Zdaj govori že po ročevalec manjšine Pergelt. Glasovanj bode nad dvajstt Danes bode večerna seja. Dunaj 22. novembra. Pri današnji vo lit vi druzega podpredsednika so tirolski člani nemške katoliške ljudske stranke z dr. Kathrei-nom in baronom Dipaulijem na čelu zapustili dvorano demonstrativno, ne da bi se bili vo litve udeležili. Dunaj 22. novembra. Poročilo raznih listov, da pride mej dr. Stranskim in dr. Mengerjern do dvoboja, so povse neosno vana. Stranski in Menger dementujeta sama dotične vesti. Dunaj 22. novembra. „Narodni List yu javljajo povodom kandidature dr. Fuchsa za mesto II. podpredsednika, da je dr. K ithrein rekel „samo čez moje truplo pride Fuchs v predsedstvo". Poročajo tudi, da se je bila desnica z dr. Kathreinom natančno dogovorila, kako udušiti obstrukcijo, a predvečer tistega dne, ko bi se bili ti dogovori morali izvršiti, da je Kathrein odložil predsedništvo in po begnil. Gradec 22. novembra. Včeraj popoldne bi se bila morala vršiti dva shoda soci.alnili demokratov, jeden v Aninih dvoranah, drugi v Steinfeldski pivovarni. Prvi shod se je mirno vršil, drugi je bil prepovedan. Ko so udelež-nikt shodov izvedeli, da se mudi posl. Axman v kavarni Kaiserhof, zbralo se jih je na stotine na Auerpergovem trgu z namenom, da de monstrujejo, a policija jih je hitro razgnala. Praga 22. novembra. .Narodni Li-styu prijavljajo poročilo „Slov. Naroda" o postopanju rektorata dunajskega vseučilišča proti slovanskim vseučiliščnikom povodom nameravanega protesta proti nemškonacijonalnim demonstracijam !n obsojajo ostro, da se v Avstriji meri z dvojno mero. Dočim se je slovanskim dijakom prepovedala celo mirna in trezna izjava, se je dijakom v Brnu dopustila hrupna demonstracija za Lecherja in Funkeja in proti vladi. Pariz 22. novembra. Protisemitski vi sokošolci so priredili velik meeting, na kate terem so izrazili svoje ogorčenje nad počenja-njem tiste židovske klike, katera skuša osvoboditi izdajalca Dreyfussa in odvaliti krivdo na nedolžne osebe. Meetinga se je udeležilo nad tisoč oseb. Udeležniki so sklenili resolucijo, 8 katero zahtevajo, naj se židje izključijo od vseli državnih in drugih javnih služb in iz vojske. „Patrie* izreka sum, da je pravi izdajalec neki bivši major pri pešakih, kateri je služ bo val zajedno z grofom Ksterhazvjem, a mlajši od tega. P. n. gospodom volilcem iz okrajev Vipava-Iilrija, ki so mi dne 16. t. m. z izvolitvijo v deželni zbor na tako laskav način svoje zaupanje ukazali, zahvaljujem se tem potom naj iskreneje z zagotovilom, da se bodem vestno trudil, to zaupanje vsestranski vsaj približno opravičiti. V Podragi, dnć 17. novembra 1897*. Ivan TJo^ies (1797) dežvlni poslanec. St«T.2i. Deželno gledališča t LJubljani. Dr.pr.8i2. V torek. dni 2«. iiovembrn lsl»7. Stalna repertolrna igrm. o. kr dvornega gledaliič* na Dunaja. Knjižničar. Gluma v štirih dejanjih. Sp sal O. pl. Mnser. Na slovenski jezik preložil M. M. Režiser g. Rudolf Inemann Blagajnica se odpre oh 7. uri. Začetek točno ob '/,H. ari. Konec po 10. uri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka St. 27. Prihodnja predstava ho v petek, dne 2ti. novembra 1897. Iz iilailiic«a lista. lavrAlln«* alt ekneltntlvii« draibe: Ignacija in Ivane JavorSek posestvo v Rodici, cenieno 9C0 gld. in Jakoba Iglica p«.sestvo v Kamniku, cenjeno 20 4 gld., oba dnč 24. novembra in 24. decembra v Kamnika. Matije D o 11 a r j a posestvo v Gradacu, cenjeno IGO gld. dnč 2"). novembra in 2.r> decembra v Metliki. Andreja Jankovima posestvo v Kalu, (drugikrat), dn6 2ti. novembra v Postojini. Janeza S ter let a zemljišče v Malem ločn'ku, cenjeno 2570 gld., d n.'- 86, novembra v Velikih Lasićab. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. November Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v "C Vetrovi Nebo TidaTiia v/ mm. v 24 arah 20. zvečer 74;Vfi 34 sr. Bever megla 21. * 7. zjutraj 2. popol. 748 l 748 3 2*5 58 si. svzb. sr. vzhod megla jasa* o-o ■ 9, zvečer 750 7 26 sr. svzh. uregla 22 0 7. zjutraj 2. popol. 752-4 751 5 — 14 65 sr. zahod ti. jng megla •blačno o-o Srednja temperatura sobote in nedelje 4*3' in 3'6°, xa 17° in 1 2° nad nor malom. IDu-naJslca. borza dne 22. novembra 1897. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 102 , 35 „ Avstrijska zlata renta....... 122 ,, 80 . Avstrijska kronska renta 1> 9.....102 „ 30 n 0:'iT.k i zluta renta 4%.......122 „ 35 . Ogerska kronska renta 4°/0.....100 B — m Avstro-ogerske bančne delnice .... 947 , — „ Kreditne delnice......... 355 , — _ London vista...........119 „ 80 „ Nemški drž. bankovai za 100 mark. 58 „ 87V, . 20 mark............11 „ 77 , 20 frankov........... 9 „ 53*/« » Italijanski bankovci........ 45 „ 321/, n C. kr. cekini........... 5 . 67 Dne* 20. novembra 1897. «•/„ drlavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld. 25 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . 192 , — Dunava reg. srečke 5°/4 po 100 gld. . . 12» m — m Zemlj. ob*, avstr. 4-/,°/0 zlsti zaat. listi 98 „ 60 . Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , 75 , Ljubljanske srečke......... 2i n 75 m Rudolfove arečke po 10 gld...... 24 , 50 , akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 162 „ 50 . Tramway drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 435 , — » Papirnati rubelj.......... 1 . 28»/4 • Gg. graščaki in veleposestniki! Mlad, vojaščine prost, v vseh kmetijskih strokah izurjen (1800—1) kmetijski nadzornik z dobrimi spričevali, išče službe B I. Januvarjem ali s 1. februvarjem 1898. Naslov v uprav nistvu ^Slovenskega Naroda". 5 vinskih sodov ravnokar izpraznjenih, ima na proda) I^ran ar3tinčar, Vevče, pošta Zalog. Istotam se tudi proda (1782—2 mala Wertheiinerica. Prodaja hiše. ■ >louadttrepua l|!Aw s goMtiluliilt Inil In prodaJalul&U i in i proajtorl v zelo obiskani ulici v sredini mesta prodi* ae pod jako ugod nimi pogoji. Natančneje v notarski pisarni g. dr. Vok-a v Ljubljani. (1765—2) Išče se učenec kateri bi imel veselje, učiti ee iiraratv/a. — N». tančneje se poizve v upravni&tvu „Slovt-n.sk-• Naroda". (1784^* Lepo stanovanje. V novozgrajeni hlii štev. 25 na Poljanski oeatl odda se v II. nadstropiu s I. IVliru* **r|<-iii p. | lepo stanovanje s 5 sobami itd. ter h hlevom za 2 konj v u it I *mii . Priredita se lahko eventuelno 2 stanovanj 2 sobi itd. — Vprsfia naj se v hi&i. (1798- z večletno prakso, neož^ojenega, veščega obeh dežel skih jezikov, vzprejme dr. It. Iftežek, c. kr. notar V 2£Mtl«*llll. (1801) Jutri ir torek, dne 23. t. m- ob 3. uri popoludne JOUR-FIXE paŽST vseh obrtnikov T3a£Q v gostilni g. Frana Pock-a v Florijanakih ulicah. K obilm udolc."bi vabi Jonip 1*1 ril ni rai- (1796) kavaruar in gostilničar. I „Kondor". (1788-2) I I „Helios". f (1789—2) M 1 Št. 39789. (1793—2) Dne 2. decembra letos oddale se bodo pri magistrata mestne cesar Fran Josipove jubilejne ustanove, namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev teh ustanov, katerih je dvanajst, in sicer dve po 25 gld., deset pa po 20 gld., vložiti je do 26 t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 18. listopada 1807. Št. 39.790. Razglas. (1804) Vsled sklepa z dne 13 novembra t. I. za presojd doalih kenkaren« i-iiili iumiIov za zgradbo mestne o Ne m m z redne dekllalte aole ter /n pulila pri sv. Jakobu v L.) ubij a nI izvoljenega odbora odlikovani ho bli sledeči proiekti: Projekt z geslom „ I.jilliach * arhitektov Frniin pl. Kraiissa in •loMlp Tiilka na Dunaji s prvim častnim darilom IOOO kron. Projekt z geslom n I • I" arhitekta lluinii. ItoliA«*ka na Kra-lovskih Vinohradih pri Pragi z drugim čaotnim darilom ttOft kron. Dalje sta bila odlikovana projekta z geslom : r%iim Wolil*ttaiide" arhitekta V. IKanre v Pragi in z geslom: „ 4'«»ii I l«*rii»J uradno poverjenih in diplomovanih arhitektov JI. <*. 1. IIIn 1 rii^er na Dunaji m po* livaliilm priznanjem Konkurenci projekti razpostavljeni so od —O. t. m. za dolio tedna diil| v deželnem muzeju Rudoltinum. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne* 19 novembra 1897. Št. 39678. Razglas. (1805—1 Prva in najstarejša zaloga klavirjev v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50 8i usoja naznanjati vele cenjenemu p. n. občinstva v Ljubljani in okolic*, da ima na prodaj po najnižjih cenah od danes naprej kratke klavirje m planine najboljše vrsle, ki eo danes dofili, iz najbolje renomiranih dutiajHkih tvrdk: c kr. dvorni dobavitelj Kutschera, zadruga „IiVra", Stelzliammer itd Popolnoma novi klavirji od 240 gld. naprej s 15 etuim jamstvom se oddajajo na obročna plačila; izposojajo se od 2 gld. naprej. Stari klavirji se jemljo v zameno, vbiranja in poprave se izvršujejo najtečnejše. z veU«spoštovanjem ,1710—fi J Ferd. Dragatin. Pri podpisanem mestnem magistratu vršila se bode zaradi oddaje za novo poslopje zaklada meščanske imovine potrebnih mizarskih del, hrastovih deščičnih tal in ključarskih del dne 4. decembra 1897. I. zaradi oddaje steklarskih in kiparskih del pa dne 3. decembra 1897. I. javna pismena ponudbena razprava vsakokrat ol» IO. dopoludiie v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni, pogoji, ter drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upo-gled razgrnjeni. Ponudbe v katerih je navesti jednotne cene in na njihovej podlogi preračunjene sknpne zneske troskov dotičnih del, je izročititi zapečatene in s 5°/0 vadijem opremljene do določene ure. Ponudbe, katere no bodo povsem ustrezale predpisom in pa ki bodo prekasno uložene se ne bodu jemale v podtev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 18. novembra 1897. Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Z r i n j s k n m u , H. 13 r o d j o v i n , Zagreb, Zrinj&ki trg ste v. 20. Trpotcev sok nepresežno deluje pri vseh prehla-jenjih d u 6 a i h organov, ter je najholjfie sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavoBt in vratobol. Tndi zastarani kašelj šestem zdravilom v najkrajšem času d ; i odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko Bpijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono: »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi fie tri steklenice Vafiega izvrstno de* lujočega trpotfievega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kafilja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf AuBim. Na Dunaji, 2 0. marca IH',17.* Pazi naj se toraj, da je na vsaki Bteklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 7 5 kr. — Razpošilja se vsaki dan r pasto na vsa mesta, in sicor proti predplačilu (priracuuav&i '^0 kr. za za-iii u t c k > ali pa po po Stn o m povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskusen i h zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Z r i n j • s k e m u , H. Brodj ovin, Zagreb, Zrinjski trgatev. 2 0. (1360- 8) izdajatelj na OdgOvOEtti uredcik; v •.•!>,•. iN o 111. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".