. ■ »
Tečaj IV.
V GORICI, v petek 31. decembra 1875.
Ust 53
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino Vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 60 sold., za četrt leta SO sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA ‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sepro-dajaj o po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravoi^tvo v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai> liug-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno rrstiro, če se naznanilo samo enkrat natisne, tJ sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov.
% V-
\
Našim braicem v slovo.
Z današnjim dnevom dobijo naši bralci poslednjo številko. „Glas“ neha izhajati vsled srečno dognane poravnave in sprave obeh strank. S tem je naša in slovenskih rodoljubov na Goriškem goreča želja po spravi dopolnjena. V prihodnjič bo izhajal v Gorici en sam političen list nSoča“, kot glasilo skupnega društva »Sloga*, kterega potrjenje v kratkem pričakujemo.
Mi smo prvi glas povzdignili po spravi v začetku tega leta in prvi roko k medsobni poravnavi ponudili. Nismo se ustrašili in jenjali klicati, da nismo koj za-željenega odgovora dobili, ker žalostni stan Slovenije nas je neprenehoma spominjal žive potrebe medsobnega sporazuma, in ker smo poznali želje pravih rodoljubov obeh strank. Po prizadevanji iskrenih rodoljubov sešli so se zaupni možje obeh strank s prvega le k privatnemu pogovoru. Niso se flgljfali, v načelih so bili koj edini. Treba apbilo le skrbeti za način, po katerem bi ^išli do sprave za obe stranki enako častne. Obravnave so trpele dobrega pol leta, ker ni manjkalo formalnih zadržkov ; slednjič je vse premagala resna volja pa pošteni namen.
Naši bralci najdejo na drugem mestu današnjega lista načela in točke medsobne poravnave in sprave. Pravi rodoljubi, ki živo spoznavajo škodljivost razcepljenja narodnih moči, zamorejo z njimi zadovoljni biti. Vemo, da bi marskateri naše stranke rad videl, da bi bili zaupni možje naši
stranki kaj več obranili. Temu tudi ni bila druga stranka nasprotna. Vender po-razum tirja, da vsaka stranka nekoliko od-jenja v nebistvenih rečeh, da postane sprava resnična in stalna, posebno če gre bolj le za zunanjo obliko ; temveč če so kateri paragrafi na potu. Da ste si stranki le v načelih edini, da so načela zdrava, pa da je poštenost in odkritosrčnost na obeh straneh, potem se gledé nebistvene zunanje oblike lahko marsikaj pregleda. Če pogledamo in pretehtamo načela in točke dognane sprave, zamoremo biti mirne vesti.
Tedaj položi tudi uredništvo „Glasa* svoje pero z mirno vestjo. »Glas* je spolnil svoj namen, da sc med Slovenci sploh, med Goriškimi posebej zdravejša načela pripoznavajo in vpeljejo. — Nočemo tu ponavljati razmere, ki so, žali Bog! dale „Glasu* početek in obstanek. Šlo je za ona načela, katera pripoznavamo in trdimo kot edino podlago pravega in stalnega raz-vitka slov. naroda, kojih dejansko zanikanje smo oažalovali med nami. Srce nam je krvavelo, zato ker smo bili preverjeni, da po tej poti pogrebemo Slovenijo in slov.
so bili skoz in skoz čisti in pošteni, ko se je „Glas“ osnoval. Sumničenja je bilo čez in čez dovolj celo v lastnem taboru, kakor da naši nameni niso pošteni, da sebični. Hvala Bogu, zdaj se noben več ne upa, kaj takega izustiti. Priča tega je vedenje »Glasa* v svojih štirih tečajih. Rešili smo svojo zastavo, vse za katoliški slov. narod, častno in neoskrunjeno do zadnjega
lista. Morda smo bili tu in Um enostranski, da smo šli v sili medsobnega žalostnega razpora predaleč ; vendar načel naših nismo nikdar zatajili, nikdar nismo služili v e d è sedanjemu Slovencem pogublji-vemu vladnemu sistemu ali enostranskim potezam kterikolega stanu. Morda smo nell o tè služili nakanom sedanje vlade, koja meri le na to, da hujska in cepi narodne moči. Namen naš nikdar ni bil ta. Naše vedenje proti vladi ustavoverski spričuje to dovolj jasno. Temveč, ravno ker smo preverjeni, da razpor v domačem taboru služi nar bolj sedanjemu Slovencem sovražnemu vladnemu, ustavov. sistemu, dali smo roko k spravi in šli v poravnavi do skrajne mere.
Slovenska liberalna stranka na Goriškem zdaj spoznava, da laži-liberalna načela so pogubljiva slov. narodu, da tako ne sme več biti. Ona je trdno obljubila spoštovati zdrava kršanska načela, dragoceni zaklad katoliške vere slov. naroda. To nam je dovolj. Zato položi uredništvo „Glasa* svoje pero. Dosegli smo naš namen. — Da bodo le-ta načela med nami tudi stalno obveljala, porok nam je mož-odkritosrčna beseda do zdaj nasprotne stranke.
Ne ostane nam drugega. Kakor da se rodoljubom naše stranke srčno , zahvaljujemo za dušno in denarstveno podporo, brez katere bi »Glas* ne bil zamogel toliko časa se držati med primeroma pičlim številom Goriških Slovencev. Žrtovali smo čas, trud iu denar; nič ne de, da smo le rešili zastavo našo častno in neoskrunjeno, da le
narod. Bog je naša priča, da naši nameni
>ti
ÌZ
■ri
7 LISTEK
MATEVŽ HLADNIK.
(Življenj epi sne črtice.)
(Konec.)
Revež Hladnik, ki ni imel od prejšnih let nič prihranjenega, bolehen, brez vsake dni ge pomoči, životaril je naprej, da se je človeku smilil. Zadosti vbog je bil, ki sem mu moral dati jaz uže obnošen klobuk, ker se ni mogel sam novega vkupiti ; priporočal se mi je tudi uže za stare suknje, naj jih raje njemu dam, kakor komu drugemu. Obračal se je s prošnjami Ustmeno in pismeno na vse, od kterih je mislil, da bi mu mogli kaj pomagati k zadobljenju više penzije, iu na samega svitlega cesarja je pisal, * yše zastonj. Dva mesca pred svojo smrtjo je še enkrat prošnjo spisal na samega cesarja, iu jo na Dunaj državnemu svetovalcu g. * * * poslal, ter je upal, po tej poti kaj doseči. V zadnji bolezni, ko sem ga pogostoma obiskoval, prašal me je večkrat : „Ali je prišel iz Dunaja kak odgovor?* — in umrl je, in ni bilo nobenega odgovora.
Obolel pa je bolj nevarno prvo adventno nedeljo. Godilo se je pa to tako-le : Veliki zvon metropolitanske cerkve v Gorici, ki je bil ubit, bil je meseca novembra 1804 prelit, i dan pred prvo adventno nedeljo na starem trgu pri veliki cerkvi slovesno posvečen. Bil je pa mrzel dan, pihala je silna burja. Sam knez in nadškof so zvon blagoslovili v pričo mnogoštevilnega ljudstva in mnogo duhovnikov. Hladnik je bil vselej rad pričujoč pri enakih slovesnostih ; tudi tu je bil na mrzlem vetru z odkrito glavo celi čas zraven, ker je hotel videti, kako se zvonovi kviško dvigajo na zvonik, ker kaj takega ni še nikoli videl. Stanje z odkrito glavo in to premrazenje na starem trgu je bil zanj smrtni udarec. Koj po tem je huje bolehal od poprej, in včasih se mu je iz nosa kri obilno vlila. To ga je še bolj prestrašilo. Okoli polovice decembra najdem ga v postelji, vendar pa je še vstajal. Osem dni pozneje našel sem ga eiimalo slabejega. Po novem letu 1865 je pa dan za dnevom hujšal se; on je pa le vendar upanje imel, da utegne še kaj mescev živeti. Ali 12. januarja je bil uže tako slab, da je bil spovedan iu obhajan, in 18. januarja knmli po poldne je mimo v Gospodu
zaspal. — Ker je bil Hladnik vbog, kakor je bilo zgorej rečeno, so knez in nadškof Goriški mu poskrbeli za osebo, ki je poslednje dni noč in dan mu stregla, in so vse stroške za njegov pogreb plačali. Dne 19 januarja je prišel v Gorico brat rajnkega, Blaž Hladnik, iu 20. januarja o štirih popoldne je bil pokopan rajnki g. Matevž na mestnem pokopališči blizo kapele. Ni že ljudske šole so ga k grobu spremile, iu na njegovem grobu so bogoslovci mu še nadgrobnico zapeli. Naj počiva v miru, in uaj tam uživa pokoj, kterega si je na tem svetu zastonj iskal 1 Zastran dolzega bolehanja je imel Hladnik mnogo opraviti s zdravniki. Nekdaj je bil njegov zdravnik rajni dr. Trokop. Ko je Prokop umrl, poiskal si je družili zdravnikov ; težko bi bilo imenovati vse zdravnike, ki jih je v eni ali drugi zadevi, posebno poslednjih pet let za svet pogostoma prašal. Da je le slišal za novega zdravnika, uže je prizadeval si, k njemu priti, ž njim govoriti in slišati, kaj on poroče od njegove bolezni ; mula ga ni nikoli popustila, da utegne vendar le še najti pripravno zdravilo za svojo bolezen. In koliko je tako potrosil ! Ali ko pičli prihodki zadnih pet let mu niso za vse
V' *
-'il!
«a
US P

'šmm.
f ;
ÉS


S '$**$■
“$HiPS ;
■Sfili


Wm

m?*'.
zdmejša načela med nami obveljajo. — Slednjič ponovimo našim bralcem in Slovencem sploh naše prepričanje, ki je bilo povod in načelo našega lista; Dokler je slov. narod katoiišk, ni treba se bati za njegov obstanek. Le Če zgine katoliška podlaga, potem je po njem. Travi narodnjak v vzvišenem pomenu je ta, ki na tej podlagi dela.
■■BE&uSìIbhÌBH
p||fip
Sit: fcfi
s,'.# ■• '4
~ :
H "
Ut fp§ ii&'
»?
I
sv •
;v
Hi
Poravnava in sprava.
med stranko staro- in mlado- Slovencev na Goriškem, sklenjena od podpisanih zaupnih mož:
1. Osnovalo se bode novo politiško diuštvo z imenom »Sloga*. Načelo tega društva je: .Društvu je namen varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, druž-binsko (socij&lno), gospodaistveno in politiško življenje in delati za napredek in pravo svobodo. Društvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve in ne bode nič učinilo, kar bi znalo žaliti slo-venskemu narodu priljubljeno vero, njene zavode in duhovenski stan*.
Pravila društva, kakor sojih podpisani dogovorno sestavili, spadajo k tej poravnavi.
Novo politiško društvo »Sloga* ima biti izraz sprave med dosedanjima strankama staro-ia mlado Slovencev na Goriškem. Zatoraj se bodo podpisani brigali in za to skrbeli, da bi pristopili k temu skupnemu političnemu društvu dosedanji društveniki .Gorice* iu .Soče* v prav obilnem število.
2. Kakor hitro bosta politična društva .Gorica* in .Soča* razpuščena iu bode novo politiško društvo ustanovljeno in si izvolilo stalni odbor, bode nehal izhajati tednik .Glas* in postane tednik .Soča* glasilo naroduo politiškega društva .Sloga* iu ta dostavek ima ta tednik koj pod naslovom .Soča* načelunatisnjenimeti.
Tednik .Soča* ostane tudi v prihodnjič lastnina g. Dolenca, kateri obljubi s podpisom

te poravnave, da bode spremenil in vodil list v zrnislu sprave HT poravnave.
Načela, po katerih se ima list .Soča* ravnati, so sploh pravila novega politiškega društva .Sloga*. List .Soča* uima razpravljati cerkvena ali verska vprašanja, in toraj nima delati propagande za vero, za njene zavode ali za duhovenski stau; na drugi strani pa tudi ne sme kritikovati vere, njenih zavodov ali duhovenskega stanu. Imajo se pa v listu navesti djanstvcne dogodbe in vprašanja, ki segajo v vero, ki se tičejo njeuih zavodov in duhovenskega stanu, toraj popolnoma objektivno, brez da bi list se potezal za taka vprašanja ali da bi sc proti temu izrazoval : z eno besedo smejo se taka vprašanja le navesti, kakor to zvesta zgodovina stori; kritika ugodna ali neugodna ima izostati.
Kavno tako sc imajo sprejemati v list .Sočo* kot .gola faGta* vse spremembe duho-venskega stanu in take ki segajo v verske zadeve in njene zavode, toda brez vsake ugodne ali neugodne kritike.
Kar se tiče narodnih strank slovenskih in slovanskih ima list vselej zagovarjati spravo in ediuost, iu vsaka kritika nasprotnih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako, dane žali nobene stranke in pospešuje spravo in zedinjenje med njima.
Da se bode list .Soča* uredoval po pravilih novega društva .Sloga* iu ravnal po načelih ravno navedenih, to bode nadzoroval poseben odbor štirih udov in sicer dveh posvetnih in dveh duhovniških v Gorici, katere izvoli odbor novega društva .Sloga* iz svoje srede ali iz srede društvenikov ; vendar pa morajo vsi štirje udje tega nadzorovalnega odbora imeti stalno stanovanje v Gorici.
3.	Ta poravnava sc ima natisuiti v zadnji številki .Glasa* in v prvi številki .Soče* ki bode kot glasilo političnega društva .Sloge* izdana.
4.	Ta poravnava se spiše v dveh enakih iztisih, na obeh se podpišejo zaupni možje obeh strank in en iztis hranijo zaupni možje stranke staro-, drugi pa mlado Slovencev.
V Gorici dne 6. dec. 1875.
(Sledijo podpisi.)
.
DOPISI.
Iz K<MAl<I, 28. dec. (Z v o n o vi ). Nobeden bi ne verjel, kako pusto je v deželi, kjer nimajo zvonov. Tega smo se sami prepričali, ko jih nismo cel mesec imeli. Zdelo se nam je, da sino pri Turkih ali v kaki drugi deželi, kjer zvonov ne poznajo. Cel adventni čas bil je kakor en dolg veliki petek, ko v spomin Zveličar-jevega trplenja zvonovi omolkuejo. Zdaj p» hvalo Bogu ! jih imamo in sicer nove, kakoršuih nismo imeli, lahko rečemo, da smo ponosni na nje. Stari zvonovi so bili slabo vbrani, in našej lepi farni cerkvi nedostojui, zato smo si
nove omislili.
■
Težko je bilo od začetka to stvar vresni-čiti, veliko zadržkov treba je bilo premagati, ker so se nekteri bali, da bi bovi zvonovi slabejši bili od starih. Zdaj pa, ko jih imamo, molčijo vsi, tudi tisti ki so hoteli, da bi stari veliki . zvon se še dalje ohranil. Da se je pa ta misel uresničila se moramo zahvaliti posebno vis. č. g. dekanu, ki je ljudstvo k temu nagovarjal, dnarje nabiral in s pomočjo nekaterih občinskih mož stvar uravnal. 22. nov. so stare zvonove v stolpa razbili in v Gorico odpeljali. Bili so iz prav dobre tvarine, zato so vsi zahtevali, naj bi se stari materjal za nove zvonove porabil. Nove zvonove je videmski mojster de Polli vlil v Gorici, kjer ima svojo livarno (poddružnico). 6. decembra so nove zvonove v Kanal pripeljal». Čakali smo jih na cesti četrt ure daleč od trga ; tukaj se je nabrala velika množica ljudi, kter^ je pri pokanju možuarjev zvonove sprejela spremljala do trga; posebno pa so se odlikovali dekleta, ktere so za okinčanje zvonov z cvetlicami in trakovi primerno svoto denarja zlpžile, in lepe pesmi prepevale, ko so se vozovi trgu bližali. Dne 23. t. m. so nove zvonove obesili
i	.«
v zvonik. Veličastno so na večer zapeli in hvalili mojstra, kteri jih je vlil. Natrkovavci so jih ubrano natrkovali, da je vsakemu srce v prsih veselja kipelo. * Zraven tega so naši fantje skrbeli za • streljanje in umetne ognje. Cel popoldne se je mogočno gromenje možnarjev slišalo iz grada, in na večer so se krasni nmetni
Kr

to zadostivali, prosil je zdravnike, naj ž njim potrpé, ker nima, da bi jih po vrednosti plačal. In reči moramo, da so zdravniki milovali ga. Zavoljo njih blagosrčnosti jih je pa Hladnik o-čitno hvalil. Tako je leta 1864. dr. Antonu Pogačniku »zahvalnico* (sonet) napisal ; ravno takó je pohvalil g. dr. Ljudomila Gerbica v I-driji, in druge.
Kakor se je skušal seznaniti z vsakim zdravnikom, takó je tudi vsakoršino zdravilo skušal, ki mu je bilo nasvetovano od kogar koli si bodi, tudi od starih babčl. Je li zvedel za kteroga, ki je kašljal, kakor on, koj je ž njim se seznanil, in ga spraševal, kaj vživa in kaj dela, da bi si kašelj odpravil ali saj polajšal. Takega sotrpinca je imel v gosposki ulici v Gorici. Ko smo zvečer iz sprehoja ondi mimo šli, Hladnik nas je gotovo vsakrat zapustil, pa šel obiskat sotrpinca, ki je ondi štacuno imel, in temu vsakdaujemu obiskovanju je le smrt konec postavila. Umrl je eno leto pred Hladnikom. Mislili smo si pri tem vselej : »similis simili gaudet.*
Svojo nadgrobnico si je sam zapisal, je pa taka:
Počivam tu Matevž Hladnik,
Duhoven, pesnik, šolsk učnik ;
Vasica Cerniverh rodila,
Me v grob Gorica položila.
Oporoka rajnega Matevža Hladnika je bila pri meni shranjena ; pa tudi doma je drugo imel popolnoma enako. Obé je mestni notar dr. Friderik Dellabona vzel in odprl. Je pa tako čudno in nenavadno zložena, da je notar rekel, da ni še nikoli enake v rokah imel, in da gotovo tudi nikoli več enake oporoke v roké ne dobi.
Ker je bil Hladnik čuden, nenavaden človek, ni lahko prijatla si dobil. Nekdo je od njega rekel : »Hladnik je imel celò svet za norca; s&iiaj pa svet Hladniku vrača*. — Mene se je bil lotil koj leta 1847, in kjer je le mogel, priimžil se je k meni. Sprvcga nisem imel nič kaj super to, ker ga nisem še prav poznal. Ko sem pa videl iu skusil, kako vsakega zbada, kakor jež, gledal sem tudi jaz, da bi se ga bil znebil ; z besedo in z djanjem sem mu na ravnost ;.azal, da se želim njega znebiti : ali bolj sem se ga ogibal, bolj se je mene oklenil. Vdal sem se tadaj sili, in"počasi sem se takó nanj navadil, da sein ga po njegovi smrti še dolgo pogrešal.
Bil je pa rajnki g. Matevž Hladnik "srednje postave, ni bil ne debel, ne suh. Zadnja leta svojega življenja se je bil vendar posušil takó, da ga skoraj ni bilo druzega, kakor kost in koža. Obličja je bil enmalo podolglatega, iu vedno cveteč, lepo bel in rudeč v obrazu do dveh ali treh zadnjih let, ko ga je bolezen bila hudo zdelala, ter je obledel. Oči je imel bistre, nos nenavadno majhen, lase ruše ali kostanjeve. Oblečen je bil skoro vedno enako. Modra suknja je bila zinirom na njem ; zato so mu znanci v šali navadno »Blaumeise* pravili. Toda zadosti bo vsega tega. Za sklep naj sledita še dva soneta iz Hladnikove zbirke.
Citavničarjem.
Kaj še v advent’ in v post’ popevate V čitavnicah, slovenske vi teléta !
Ste li ob um, al’ toljko spačene,
De šega svetih časov ni vam sveta?
Al’ časa prej, poslej mar nimate Za petje in igro v celini teku leta? Tihote dni šundraje skrunite,
(Judo, de tud ne plešete, teleta!
Tak to slovenske so čitavnice,
ognji na trgu spuščali, kakoršnih naš trg še nikdar vidil ni, Hvala zato našim vrlim fantom, pa tudi dckletaui in sploh vsim, ki so k temu pripomogli. Teža vseh treh je 4502 funtov, livarna de Poli in Broili se je veliko prizadela napraviti harmonično zvonenje, akord Cis, Eis, Gis, je čist, resonanca neprenehljiva. Zadovoljnost splošna.
Tudi zunajno zvonov okusno napravljeno. Na vsakemu je podoba Križanega in Marije D. tudi farnih patronov s primernimi napisi.
Prvi zvon poje resnico, da dobri in verni Kanalci radi Marijo častč, toraj napis :
»Vsi verni Kanalci Marijo častč,
V blagem spominu jim je nje SrcéM.
Na sv. Anton imajo pol praznika, toraj napis : »Posvečen je Tebi v tej cerkvi aitar.
S. Anton, Kanalcev ne žabi nikdar".
Na 2. zvon je vtisnjena podoba sv. Ane in sv. Jožefa.
Pri sv. Ani je pokopališče, sv. Jožef je pomočnik ob smrtni uri, toraj poje 2. zvon:
Vajnim častilcem luč večna naj sveti." »Blažena Ana iu Jožef presveti.
3. zvon ima podobo sv. Vida, sv; Miklavža, sv. Roka itd. Moral bi imeti kak drugi napis, toda ker zvon fulgura frangit, ta ni od škode. Skupno zvonenje in natrkovanje je veličastno in milo. Plačali smo jih po 100 gl. ceut, stare je pa zvonar po 85 gl. cent zaračuuil.
K sklepu še rečem : Možje ! Občinarji ! kjerkoli si mislite nove zvonove uapraviti. naročite se jih pri videmskem mojstru, vlil vam jih bo dobro, pa ne trgajte se z njim za ceno, dober kup vam ne bo nobeden dal dobrega blaga.
v 7. ■
* MÌI Dunaj!» 20. dec. (Iz privatnega pisma.) V srečnih časih mladenških let so me oče pred vsakim božičem nagovarjali, naj opravim spoved. Zdaj, ko se prazniki bližajo, mi živo prihaja v spomin tedanji duševni stan in neka notranja moč me sili, naj razodenem svoje srce. Oprostite toraj blagi gospod, ako bote v mojem pismu med drugim nahajali kaj, kar je nekako podobno javni spovedi. Naj začnem z najna-vadnišo stvarjo, o kteri se govori, z vremenom,
Tc djanske šole narodne omike —
Neiodnost tacih le sejavnice!
Slovenec pravi varje se spodtike
Čez voljo cerkve, mu vkazavuice;
Zlobenec je, kdor sluša le — malike 1
Sedanje šole.
Dens, venerunt geutes in haereditatem tuam.
Ps. 78,1.
O Bog 1 priderli v Solevo pesjani 1 Neverci omike skrunijo svctlšal Prostozidarji, zlih načel navdani,
V rovarstva spakujó jih semeniša !
Kje ste z glavo, vladarji, državljani, Brezbožnikam prepušati učilišal Skušal’ njih blagor bote — pomendrani Od zmaja, kim’ gojite plod, besnišal
Ta blagor skusi že — „svobodua Italja"
S podertimi prestoli no altarji,
S pregnanimi teh, unih že vladarji.
Skušali bote ga obližje, dalja,
Ko sad brezbožnih šol se bo sozóril,
Pa slepe vlade, narode pokoril.
Štef. Kociančič.
ali z dokaj redkim dogodkom pri nas, s kardinalovo smrtjo, vselej pridem do istega sklepa, do spoznanja namreč in prepričanja, da vse se spreminja v naravi in v človeku. Vedno bolj razumljivo in opravičeno nahajam Ovidijevo delitev časa v zlato, sreberuo in železno dobo.
Zlata doba je meni cvela takrat, ko so me mati v cerkev vodili, v domačo šolo pošiljali, ko sem vse veroval, kar sem slišal, ko se mi je le resnica govorila, ko ni bilo še dvoma v mojem srci, ampak rajska zadovoljnost ga je napajala. — Sreberuo dobo smem imenovati po vsi pravici tisti čas, ko smo se s tovarši navduševali za vzvišene nazore, za ulje, zu narodnost, svobodo, napredek, blagostanje ljudstva, ko smo naše pesnike z besedami slavili, ko smo našim narodnim voditeljem živio vpili, ko smo se skušali v pisateljski vojski, in smo za narod goreli, peli in pili. — Ali mladosti ogenj se je kmalu ohladil, domišljeno jašnobo so megle zakrile in duh je svoje peruti zgubil in tava negotov, kakor upehan žrjal, ki je za svojo družbo zaostal in se po prašnih tleh in po luži vlači, skrivaje se med bičjem in posušeno travo.
Zvezde vodnice so mu zginile izpred oči ; krepke ude je moč zapustila, oko je osteklenelo, srce nemirno in glava bolna. To ni železna doba, to je svinčena iu ilovnata celo, če je ta najniža, ker veče duševne praznote si ne morete misliti, kakor je ona, ki mene navdaja, ako slišim naše „šviudlarje“ *) trditi, ker ne morejo dokazati, da je vse prav, kar delamo, naj so me oče učUi ali ne. Nekdanje življenje se vpira temu nauku; sedanje razmere so mu prijazue, ali um mu nasprotuje.
Vrhu tega mislite si še prazne žepe in dvakrat resničen poslane izrek, da homo sine pecuuia est imago mortis. Zato prosim, bodite tako dobri, blagi gospod itd.
Ogled.
Avstrija. Državni zbor sicer ne zboruje več, vendar smo dobili govor slavnega poslanca Greuter v dunajskem »Va^rlandu", v kterem odgovarja ministru Strèmayru glede šolskih razmer na Tirolskem. Greuter je bil namenjen v zbornici odgovoriti ministru, zarad bolehnosti pa ga ni bilo k seji in obravnavi, priobčil je tedaj svoje tehtno mnenje po imenovanem časniku. Minister Stremayr ima mogočnega nasprotnika, ki sè svojim jedrnatim pa logičnim peresom vse pobije in podere, kar je Stremayr navidezne sezidal. Minister je v seji 11. dec. med drugem rekel :	Tirolski deželni
zbor je 1. hotel, naj bo duhoven ne samo predsednik v krajnem šolskem svetu, ampak naj bo tudi krajni nadzornik. 2. Okrajni šolski nadzornik naj bo imenovan od ministra, pa izmed krajnih šolskih svetovalcev, in 3. naj imajo škofje v deželnem šolskem svetu poleg sedeža in glasu še posebno pravici svoj veto vložili proti morebitnim sklepom zborovim. Po tem takem — pravi minister — ni mogoče le govoriti o državnem nadzorništvu pri šolali. Na to, opazko odgovarja Greuter iu pobije ministra popolnoma.
*) Menda gospoda pisalca niso oče učili tako spoštovati svoje učitelje, akoravno se motijo.
Ured.
Na Dunaj l se še vedno govori o mi-nisterski krizi, imenujejo se celo novi ministri, med njimi je ludi dnnajskl župan dr. Felder. Kavno zdaj pa prinašajo listi neko sporočilo berolinske »Prov. Corresp. ki trdi, da dualizem za Avstrijo je neob-hoduo potreben, posebno da sc ohrani zveza s Prusijo. Žalostno je dovolj, da se moramo vdati temu, kar drugi tirjajo, in zarad tega je malo upanja, da se pri nas na bolje obrne, dokler se bo gledalo le na to, kaj Prusija poreče.
Ogrsko. Madjari imajo veliko opraviti, da si naredijo svojo banko po zgledu naše nacijonalne na Dunaji. S tem hočejo popolnoma odtrgati se od naše polovice. Pričakujejo zdaj nek odgovor v Budapeštu T od našega finančega ministra Dcpretisa, ta pa noče odjeujati za las in brž ko ne, se bodo razbili pogovori. Ogrska vlada ne misli od dane besede nič odjenjati, če pa na Dunaji to pričakujejo, se motijo. Ogrska vlada hoče ali z nacijonalno avstrijsko banko novo snovati, ali pa brez nje, za prvo je pripravljena, pa tudi za drugo. Ogrska bo toliko časa za banko delala, da kaj doseže, potem pa je tudi v finančnem ozira popolen dualizem, deloma je že zdaj.
Zunanje države. Francoska narodna -skupščina je končala v petek obravnavo gledé razdelitve volilnih okrajev. Na dnevni red je prišla razprava o tiskovni postavi in o odpravi obsednega stanu. Grevv je hotel, naj se ta dva vprašanja ločena ob* ravnavata. Debata je bila živahna.
Pri Irun-u na Španjskem so Kartisti 23. dec. začeli streljati na to trdnjavo iz gore Zorocta. Alfonsisti so vdarili sicer iz trdnjave, streljali pa malo zadeli ; kakih. stokrat so strelih in krogle so letele n& francoska tla, kjer so neko gospo vbile. Streljanje na Hernani se nadaljuje in ravno 23. dec. je padlo več ko 700 granatov v. mesto, kjer je bilo več oseb ranjenih. Iz ravno tega kraja se brzojavi, da, če ne pride v kratkem pomoč, mora trdnjava pasti.
Iz jugoslovanskega bojišča dohajajo še vedno naznanila o zadnjič priobčeni skupščini vstajnikov, v kteri je bil za poveljnika izvoljen M. Hubmajer. Zdaj dobro organizujejo vstajo tudi po drugih pokrajinah iu nadejati se je, da na spomlad pridemo do odločne bitke.

j
t s
m
Vabilo na naroèbo.
V Trstu začne s 1. januarijem izhajaiti političeu in gospodarsk list »Edinost14 po dvakrat na mesec. Časnik bode popolnem neodvisen in naroden, miraljubeu v domači hiši, trdna brau sovražnikom, prijatelj resnici i pravici, sovražnik laži i krivici.
Pečal se bode vzlasti z zadevami tržaških Sìovenoev, in mirno iu krepko se bode boril za vse njihove pravice, pa tudi drugih Slovencev in sploh Slovanov ue bode preziral, . ker vsi slovanski narodi imajo bratovsk velik iu svet poklic vzajemno deluti za boljšo prihodnost svojo iu za blagost vsega človeštva.
Veljal bode za celo leto 2 gld. 40 kr. pol leta 1 gl. 20 kr., za četrt leta 70 kr.

.

I IfPP
; ■'. Z*?''
3* -i- •*

BBftS^^jpfe^jR «Vfg • ? ’: »: f *^;r, <>'
• -. , ■ ■ +
5JF.
''l^Hp' r :'•
;iM'«S:‘:
w:
	

•. n,-* -.	4P-
• ’
▼ totakaraioah » Trato io okolici proda*
bodft po 7 kfi
▼enei! Vali rodoljubni bratje uà Adriji, fili te éaauik na dno, Čuteči nje-veliko potrebo; pridobili so el dobrih Trstu, «etite mo v podporo s otroče-io dopiti tudi od drugih kraje? mile domovine.
• _
Maročoiot naj ae pošilja oprevništvu «E-
« k a?. Iranu, piarne pa vredništvu ? it M ? Trato.
;
Domače stvari.
(Prvi 9 Stavčev* koncert.) Včerajšni dan „81a?ec" zapisati v svojo spomeno knjigo z črkami, prvi koncert njegov izpadel je zadovoljnost Program je bil sledeč :
1. Vojnika godba.
% A. L eban : »Stavčev spev*, zbor in soli. 8. A. B a s s i n i : a) »Le Depart* b) »Le koncert za gosli in glasovir.
A V. Le »inski: »Tam gdje stoji* zbor
ig
m
k
TBlgsil
■ crii.
MKUR- -ffsfrT-p	. __
5. G. Verdi: »Caro nome che il mio cor*,
iz open »Rigoletto*.
6.	Vojačka godba.
7.	A. Leban: »Domovina*, dvospev in zbor • spranijaigem glasovira.
S. A. Bazzini: »2da fantasia sni motivi Sonnambula*, koncert za gosli in glasovir.
9. D. Jenko: »Kek duiman vidi,* zbor in soli.


10. A. Gounod: »Gretchen*, arija iz op. Faust.
m.
11. J. pl. Zajc: »U boj*, zbor in soli.
K-
Posamezne točke so se sploh prav dobro Pevci so s početka bili malo plačni, bolj ko je Ilo proti koncu, bili so navdušeni, »nek dušman vidi* in »u boj* peli so
izvrstno. Zato jim je tudi donela pohvala od
nek strani in obe pesmi, kakor tudi »Domovina*

u
1
00 morali ponavljati. Pevovodja g. A. Hribar si
m
Jo pridobil veliko zaslug za mlado društvo, ker
■;fe
.•i je v resnici neumorno trudil, daje velikansk «bor 120 pevcev tako dobro izuril.
Gospica pl. Neugebauer je svoji točki
krasno pela, občinatvo ji je bilo jako hvaležno
't.
i »
li
večkrat se je zahvalila za priznanje, zadnji-z lovorovim vencem, kojega ji je podal od-Nič manj pohvale sta dobila gg. E. W i n d-
• '
KS*
ach in Fr on talli.
Vojaška banda zasluži posebno pohvalo in
zahvalo zarad tega, ker je izvrstno pa b r e z-

It
plačno v dober namen igrala po privoljenji
m

1 *
divizijske komande v Trstu. Naši mestni
starešine so bili namreč tako pri-
prijazni« da so mestno godbo za
IÌm
It';»


ta dober namen odrekli. Da si s tem
niso ravno zaupanja pridobili, ve vsak, kdor le
pošteno sodi.
m
Gledališče je bilo lepo polno. A tudi tu so nekteri »domoljubi*, ki se prekrižujejo, ako
•It&iir
slišijo slovensko besedo, kupili nekaj sedežev, pa jih ne posedli, in nekaj lož zaprtih pustili. Vljudnosti vojaškega poveljništva in
r	(	»	* o k *	-
drugim dobrotnikom se ima »Slavec* zaliva-
s
m
f
j
liti, da je prvi koncert njegov dobro se izvršil in naklonil revnim kandidatinjam nekaj podpore.
Po končanem koncertu so sc zbrali udje in gostje pri hotel Evropa k skupni večerji. Slavčev predsednik prof. Hafner je prebral pet došlih telegramov i iz Ljubljane 2 (glasb.
li»
matica in Sokol), iz Ajdovščine, Gradca in Ko-
pra. Potem je omenil, da se je »Slavec* ro^il o veselem dogodku prihoda presvetlega cesarja v Gorico, naj mi ho tedaj dovoljeno — je rekel govornik — da danes pri prvem koncertu zakličemo iz dnà svojih src presvetlemu cesarju: Živio! In gromoviti trikratni živio je stresal prostore. Veselica je trajala dolgo v noč.
(Goriška nadškofija) šteje po ravno izdanem šematizmu ali imeniku 72 far, 14 kuracij, 106 vikarijatov, 1$ beneficij, 113 kaplanij, 225 poddružnic, 292 duhovnov v službi in 205.659 duš. Prazna je 1 fara, 5 vikarijatov, 8 beneficij, 17 kaplanij ‘in pomočniških služcb, 22 duhovnov, ki v škofiji opravljajo druge službe, 1, ki jo opravlja zunaj škofije, 36 jih je vpokoje-nih v škofiji, 8 zunaj škofije, samo mašnikov 12, vseh duhovnov 378. Redovniki so: Frančiškani 24, kapucini v Gorici 12, v Križu 7, vsmiljeni bratje 9, jezuiti 3. Gospe Uršulinarce 39, vsmiljene sestre 22, šolske sestre 19 v Gorici in 8 v Korminu. Redovnikov tedaj 55, redovnic 88. V Gorici stanuje Še 5 zedinjenih Grkov, 1 razkolnik, 111 luteranov, 10 anglika-nov in 2Ò5 judov. Umrli so pretečeno leto: P. Iglič Celestin, kap. gvardijau, Kovačič Jož. kaplan v Bovcu, Pečenko Franc. fajm. v Renčah, Klančič Ant. vik. v pens., Juvančič Martin, dekan in kanonik v Ločniku, Leban Janez, kurat na Bačah, Pozzetto Nikolaj, fajm. v pens., Kacin Audrej, fajm. v Šebreljah, Nardin Matevž, vikar v Mavhinjah, Rutar Anton, fajm. v Učah, Černič Matija, vikar v pens., Navajolli Peter, Globočnik Ant., bogoslovec, Violani Dom. Hrast Simon, duhovna v pokoje, Koron Franc, vikar v Vedrijanu, Fr. Hubert Kramar, frančiškan, Melinc Matevž, vik v pokoji. — Bogoslovcev je vseh 28 in sicer v 4. letu 8, v tretjem 10, v drugem 6 in v prvem 4. V malem semenišči osmošolcev 3, sedmošolcev 5, šeštošolcev 3, pe-tošolcev 11, četrtošolcev 9, tretješolcev 9 in drugošolcev 9. Vseh tedaj 49.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik :
Razne vesti«
—■ Število hudodelnikov. Leta 1873 je bilo v Čislajtaqjji v zapor djanih 6265 hudodelnikov. Zaprti so bili za dve leti lahke ječe 6, težke ječe 2344, za 4 leta težke ječe 1180, za 6 let težke ječe 1221, za 8 let težke ječe 404, za 10 let težke ječe 235, za 12 let težke ječe 282, za 20 let težke ječe 476 in zaves čas življenja 117. Po posameznih kionovinah se razdelijo: Spodnje Avstrijsko Stein 894, Neudorf 190, Zg or. Avstrijsko Garsten 504, Suben 554, Štajarsko Karlau 314, Lankovic 75, Kranjsko 158, Gorica in Gradiška 107, Istrija 80, Tirolsko St. Martin 6, Češko Praga 1251, Karthaus 678, Repy 133, M oravsko W.-Mezerič 15, Murau 749, Gališko Wiesnicz 213, Lvov možkih 324, ženskih 17. — Leta 1873 je bilo v navadnem preiskovalnem zaporu 25.521 mož in 4108 žen. Možki so bili hranjeni 8,635.754 dni, ženske pa 1,399.734 dni. Potrosilo se je za vse stroške 4,798.640 gld. Uradnikov je bilo 218 in nadzornikov 2297 v službi po jetnišnicah. — Prihranili so si jetniki pri delu v ječah 96.820 gl.
— Jupiter bo mrknil, tako so pisali nekteri časopisi, in to naj bi se bilo zgodilo 19. decembra okolo 9. ure zvečer. Mrknenje bo trajalo le 6 minut in 15 sekund in videlo se bo s prostim očesom. Kot avktoriteta je bil imenovan
KOCIJANČIČ. —

■■•v»# v
' *	■	H
ifs i * ti “ ■■■U
as*
O. Rdmer, ki je leta 1675 hitrost svitlobe iz te prikazni zračunil. Vse to je neresnično. Jupiter je zdaj jutranja zvezda, ni tedaj mo*-goče, da bi ga zvečer mesec obsenčil. Jupiter je oddaljen 108 miljonov mil od meseca, mesečna senca ga tedaj ne more doseči. O Rdmer tudi ni hitrosti luči računil pri mrknenji Jupitra po mesecu, ampak pri mrknenji prvega Jupitrovih mesecev. Vse tedaj astronomična— laž.
— Potovanje v sv. deželo. Generalni ko* misarijat na Dunaji namerava tudi za prihodnjo veliko noč osnovati popotovanje v sv. deželo za možke, duhovne in neduhovne.
k.
Prvi list „Soèe“ 1. 1876 se pošlje * ‘	..... " ' m. ki
vsem dosedanjim našim naročnikom, niso de na njo naročeni.
V pojasncnjc
bralcem navajamo nekatero glasove o pravem
■Wilhelmovem
protiartritičnem protirevmatičnem
$Sù ktt UitijOm Ml ■
d® Dr. Rast je rekel v jevni skup-d® Mini o njem: Wil holmov kriči-d® stujoči čaj zasluži ime narodne- ^ ga zdravila, ker daja na tisnče d® spričeval o dobrem vspehn pri revmatičnih in gihtičnih bole znih.— Ta čaj je zdravilo, po kte rem bogati ravoo tako kakor revni
rad seže, in gotove pomoči priča* __
kuje* zdravilo, koje najvelavniši zdra- 'S®
vniki iz prepričanja priporočajo. — d®
~	‘	“ ■ ■ i- ®»
Dr. Rdder je pisal v »Medicini- __ sebe Wochenschrift" (1871): (S® „Wilhelmov kriči8tujoči čaj je dl®
po medicinskih pravilih prav d!® 03® dobro narejena zmes takih ra- dl®
d!® stljin, ki imajo specifičen vpij iv na d® kožne bolezni, kadar se vsled raz-d!® dražeče ali odstraujene harmonije dl® med elektriciteto zraka in kože bo- dl® d® ledine čutijo, ki so dostikrat uestr- ®® d® pij iva.*— Dvoriti svétnik in pro- dt® fesor Oppolzer je rekel v bolni- dl® d® šnici pri postelji gihtičnega : Wil- di® dl® helmov kričiš tuj oči čaj zasluži ®® dl® več pozornosti, kajti veliko bol- d® dI® nikov, kojim sem na zahtevanje dl® d® rabo čaja dovolil, se je o vspehn d® d® močno hvalilo/1	d!®
d®
d® Svarimo pred ponarejanjem in
g	sleparijo;	__
Pravi Wilhelmov antiartritični anti-revmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva /«meh
1a iv nrvn mndnarA/lno foKnibonSiA W « 1« VlUBr
le iz prve mednarodne fabrikacije W i 1- ^ W h e 1 m o v e g a antiartritičnega antirevmati- Viugf d® čnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen Čl®
d® P^i Dunaji ali v mojih po časnikih navede-
nih zalogah.	^jjjy
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, {fl® P° PrečPisw zdravnika pripravljen, s poda-kom v različnih jezicih 1 gld., posebej za JSK • d® kolek in zavoj 10 kr.
„..................... „
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov antiartritični an-tirevmatični čaj dobiva v Gorici
____ pri A. Franzoni-u lekarju, v Korminu pri
d® "eri?.es. Codoliui-u v Trstu pri Jakob Sa-
qllfflj
ravalla-i.
um


Tiskar: MAILING v Gorici.