St. 34. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru hrez pošiljanja na dom zrn vse leto d g. — k, pol leta 4 „ — vtorek 13. marca. III. tečaj. 1870. četrt ■JO l'o posli : za vse leto 10 g. —k. _ pol leta & „ — m •etrt 60 mmm VredniltTO in opravniitvo je na »tolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno v rito sa plačuje : 6 kr. ću 8B tiska lkrat, • ,, „ „ 2krat, i ,, i* n n Škrat, večo pismenke se plačujejo po prostoru Za vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi ae ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Slovenskemu narodu v preudarek. I. .Novice" so v 7. listu 16. febr. 1870 pisale: .Poslanci (državni) slovenski združeni z bukovinskimi in še nekterimi druzimi so narerlili predlog, kteregn bo Petrino podal državni zbornici." (.Novice" potem na-vedajo znani Petrinov predlog in pišejo dalje): ,S precejšnjo težavo je našel ta predlog po parlamentaričnem običaji potrebno število podpornikov — 20 namreč, kajti Poljci niso glasovali zanj! Poljaki — saj ti, kar jih hodi v državni zbor — nimajo slovanskega sočutja*), sanjajo le o .kraljestvu poljskem" in da bi jim do tega pripomogli, grlijo se z Nemci in Magjari, ti pa božajo spet Poljako, nikakor iz ljubezni, ampak zato, da ne pobegnejo iz državnega zbora, kteremu bi, ker je njih število veliko, potem konec bilo .... In zarad te poljsko-nemške komedije bi morala škodo trpeti poštena avtonomija, ktera državi da, kar je državnega, deželam pa, kar deželam gre ?! Slovenski in bukovinski poslanci so pač tri leta dejansko kazali svojo loajalnost da so se kljubu mnogim bridkostim udeleževali državnega zbora; naposled bodo vendar njihovi potrpežljivosti konec, ako vidijo, da v državnem zboru velja .dvojna mera", če bi se namreč Nemci hoteli pogoditi samo s Poljaci, vse druge pa pohoditi! Kmalu se bode to poka zalo. Baron Petriro bode namreč po predpisih zbo rovanja v nekih dneh v zbornici vtrjeval svoj predlog — in potem bode zbornica sodila: ali ga sprejme al pokoplje. Zato bodo prihodnji dnovi od ločilni". II. .Novice", organ „zrelih" politikov) slovenskih i torej tudi državnih poslancev, pišejo v št. 8, 23. febr. *) Poslanec Svetoc v privatnih pismih trdi, da so Poljaki edini slovenski prijatelji in da Oehom ni upati. Komu naj slov. narod veruje: ali Novicam ali Svetcu? Vredn. .Tisto važno vprašanje, k t e r o bode odločilo O izstopu slovenskih poslancev — namreč predlog Petrinov in poljska resolucija — pa hodi tako polževo pot, da ne pridejo še tako kmalu na vrsto ; v odseku motajo poslanci to stvar tako, da vsak drug mora že nevoljen biti, le — Poljaci sami imajo angeljsko potrpljenje .... To in mnogo drtizih ogodeb kaže, da so glave zlo mešajo na Du* aji in da sami ne vedo več, pri čem da so." III. .Novice" pišejo v štev. 9., 2. marca: „V odboru, ki pretresa resolucijo poljsko, so sama prazna slama mlati; eden druzega skušajo za nos voditi. Kmalu se bode videlo, kdo na zadnje ostane na cedilu." IV. Petrinov predlog jo v državnem zboru sramotno padel, komaj 12 poslancov je glnsovnlo za to, da bi se zročil resolucijskemu odboru v pretres. V. Dunajski .Tagblatt" že po glasovanji piše: „.Slovenski poslanci so bili vprašanje, ali ostanejo še dalje v državnem zboru ali pa odidejo, kakor znano odvisno storili od osode Petrinorega nasveta, t. j. od tega ali se nasvet izroči resolucijskemu odboru. Zdaj ko so je nasvet zavrgel, tirjal jo dr. To man od svojih političnih prijateljev, naj državni zbor zapuste, todn nihče se ni hotel odreči svojemu mandatu." .Zukunft" je po „W. Tagbl." to novico posnela, kar nam je dokaz, da je .Tagbl." resnico govoril, kajti .Zukunft" je v takih stvareh zelo previdna. VI. Naši državni poslanci še zdaj sede na Dunaji, in si puščajo v „Zuk." javno očitati dobičko od železnic, med narodom pa — diete. VII. Nobeden teh gospodov se ni potrudil, da bi ljudstvu ali vsaj svojim volilcem razložil, kaj zdaj ie Ščejo na Dunaji, ko se jim je izpod nog zmuznilo vse, na kar so svoj obstanek opirali. VIII. Kako misli organ stareje češke stranke o naših poslancih, povedali smo žo večkrat; da so naš narod prepriča s kakšno ironijo dandenes že tudi mlajša stranka na Češkem govori, naj še dodamo glas „Nar. Listv": .Vsi slovenski poslanci so tedaj sklenili, da ostanejo na Dunaji. Slava jim, tem stebrom politične zrelosti in prepričanja o solidarnosti slovanske opozicijo." Edino, kar nas je do zdaj v naši revščini tolažilo, bila je simpatija Slovanov, zlasti Cehov — zdaj so nam zapravili tudi to ! IX. Preteklo saboto nam je od jako znanega in obče-spoštovanega rodoljuba, kterega bi bo tudi strogi predsednik .Slovonije" nikdar ne predrznil postaviti med .nedelalne" Slovenco, došlo resnobno pismo, ktero sa končuje s temi-le besedami: .Mislim, da bi dobro bilo, da bi začeli nezaupnice priobčevati v .Narodu" našim slovenskim državnim poslancem." X. Mi, ki slovenskega sveta nismo nikdar sleparili z obljubo, da slovenski državni poslanci odstopijo iz državnega zbora, ko bi se Petrinov nasvet zavrgel; mi, ki si nismo nikdar prisvojali vodstva, ampak smo želeli biti le glasilo slovenskega naroda, mi zdaj svojemu narodu predstoječo točke ponujamo v resen preudarek ; mi smo hoteli narod opomniti na obstoječo razmere. Zdaj naj narod voli in sodi sam : nquisquo faber suae fortunae." Dopisi. Od Bave, U. sušca. [Izv. đop.J V dolenji Štiri j i kraj .ljubeznjivega savskega brežja", je kot, kteremu Nemci pravijo: .Sauzipf-, — in v tem kotu pre- ftl4>/Jko»loviin razni Isijavanju. I. Vzhodna slovenščina. (Konec.) Kako daleč proti jugoizhodu med Savo i Dravo je še denes to narečje razprostrto, je težko reči, kajti meja med kajkavščino in štokavščino so tako rekoč druga v drugo razliva. Dasiravno je pa posebno zadnjih dvajset let štokavščina začela silno semgore prodirati, je vendar še denes ne samo vsa civilna Hrvaška do Karlovca kajkavska, ampak tudi obedva krajišniška regimenta Jurjovski in Križevski sta še kajkavska ali slovenska. Dr. Miklošič pravi namreč, da je beseda kaj .das ausgezeichnetste kennzoichen" slovenstva. V Slavoniji se je dosta čudno kajkavsko narečje bolj med ženskim spolom in v domačem življenji ohranilo, med tem ko možkiseboj što govore. Kurelnc pravi v svojej knjigi .Recimo koju" : .i po večoj testi denešnje Slavonije (Slovenije) govorilo se slovenski ne samo nekud, nego i sada". Narod civilne Hrvaško še denes rad poprašujo in kupuje v svojem narečji pisane knjige. Tako se je vsled mnogega popraševanja še celo leta 18GG. Miklov-šičev stoletni koledar v Zagrebu na novo in sicer že v tretjej nakladi natisnil. En pisatelj hrvaško slovnnščine še denes živi, in to jo častivredni starček Kristjanovič, kanonik v Zagrebu. Preješnja leta jo mnogo pisal, od leta 1850. sem je pa tudi on omolknil. Z njegovo smrtjo bo hrvaško-slovensko narečje iz pisarnic in tis-knrnic brž ko no za vekomaj zginilo. — Vzhodna slovenščina je na slovanskem juga to, kar je raaloruščina na slovanskem severu. Kakor je maloruščina razdeljena na slovstvena obsega velikoruski in poljski, ravno tako je vzhodna slovenščina razdeljena na slovstvena obsega zapadno slovenščino in srbohrvaščine. Da! kakor je en kos Malorusov na Magjarskem, ravno tako tudi en kos vzhodnih Slovonocv, namreč Prekmurci. Resnično so besede Dr. Miklošiča ki pravi : „die Slovenen und Kroaten thoilen mit einander das schicksal. dass si vom serbismus imrner mehr zuriick-gedriingt werdcn." Naše pisatelje bi posebno na 1 o k s i k a 1 n i zaklad vzhodnega našega narečja pozorne nnredil, da pa iz nje marljivim učenjem vzdignejo, in plodonosno v naš zdajšnji pismeni jezik presade. To naj ho tudi tistim rečeno, ki imajo zadeve našega bog vo kdaj iziti imajočega slovcnsko-neuiškega slovarja v rokah. Pa ne samo na leksikalni zaklad bi naše pisatelje pozorne naredil, ampak še na nekaj drnzega, in to jo raba par-ticipij. Razen Raiča smo vsi drugi v rabi participij zelo okorni; to se mora enkrat premagati, naj velja kar hoče. Brez participij bo naša proza zmerom raz-vlažcna ostala. Slog začenši vsak drugi tretji stavek s ko, ker, ali, pa, da in sploh s kakšno enklitiko, je strašansko dolgočasen. Temu se da pa lo z rabo participij odmori. Vzhodno slovenski pisatelji so glede rabo participij pravi mojstri! Potom ko jo dr. Gaj, kakor sera žo rekel iz političnih razlogov slovenskcj pismenosti na Hrvaškem luč življenja izpibuil, so v Zagrebu dolgo po imenu lovili, ki bi se imel Oajevemu jeziku pridodati. Neprilika in zadrega je bila velika. Novi Gajevi pismeni jezik že tačas hrvaškim imenovati, to ni nikakor šlo, kajti narod jo pod hrvaškim jezikom svojo (slovensko) razrečje razumeval. Ga srbskim imenovati, to bi bilo celo revolucijo naredilo, kajti pod srbskim jezikom so tačas v Zagrebu ljudje razumevali stari crkveno-slovenski jezik. Moralo so jo tedaj kakšno novo ime naiti, in Gaj ga je našel. Krstil jo svoj jezik imenom ilirskim. Ker pa tega imena Srbi niso nikoli pripoznali, Slovencj tudi nekako sumljivo se držali, ker jo to ima tudi na Hrvaškem protivnike imelo, kor so slovanstvo starih Ilirov ni dokazati dalo, posebno pa ker so ga jo Bachov absolutizem rad upotroboval, ker mu je bil svojo dni baš ilirizom v veliko podporo ; jo narodna stranka sama na Hrvaškem naenkrat 1851. to ime opustila. Ves Gajev ilirizem so jo v nič razpihnil kakor bor-kelec na vodi. Ali za pismeni jezik treba jo bilo no- 1017 biva politiku* iz furlansko-slovenskc krvi, vendar jo ,Urgermane.' Med ronozirui druzimi potrebami ima tudi politično, in ni zdrav, ako se ne izprazni. Začetkom meseca sudca je vzel uekoliko gra-nov .pillul. corespondent" ; in glej dosegel jo svoj namen v „Tagblattu." Najpoprej se potoži, da ne more nič važnega od .ljubeznjivega savskega brežja" naznaniti, ker se politična gonjba usUvljn. Vzrok tega vstavljanja je iskati v Pragi, ker ne podajajo Slovencem več močnejih .impulzov", drugi vzrok pa se ima iskati v needinostncm delovanji slovenskih narodnjakov, kteri niso vajeni samostalno delovati, zato vozijo sedaj lo z polovično parno silo. Od .Ijubeznjivega savskega brcžja", skoči naš politikus, prva božja pršona politične sv. trojice v .Sauzipfu", na pobrežje Drave in pomišljuje .Narodiste", kako silno težavno si prizadevajo okoli svoje reformavajočo zastave nokle likalnih vojski-nih moči si nabrati; ali staroslovenska pod .krum-stabom" rojena stranka je strašno žilava, in zamorec se ne da belo oprati. Glejte ga — glejte gumpca nevednega ! Staroslovenska stranka so je pod pastirsko ali škofovsko palico narodila! — Kteri škof Slovencev je kedaj podpiral politično prizadevanje Slovencev ? Jeli Zangerle, Rauscher, Attems V — Brž ko no je hotel politikus v .Sauzipfu" na gomilo rajnega Slomšeka še en kamen vreči. Vendar naj nam verjame naš dragi dopisun, marsikteri slovenski duhovnik bi še znal prav svarilna pisma pokazati, ki jih je dobil od rajnega škofa Slomšeka, ako se je predrznil le količkaj politi-kovati. Slomšek je bil res naroden škof, ali kakor ni se snm pečal s politiko, tudi ni rad videl svojega du-hovništva na političnem polji. Kar Slovenci imajo narodnjakov duhovnikov, ki zraven dolžnosti svojega stanu, se tudi poslužujejo državljanskih pravic, ni nobeden teh poštenjakov v milosti pri svojem škofu, naj si ti imajo svoje sedeže kraj Drave ali Ljubljanice. Bedastoća je toraj žlabodrati, da se je težko iz verig starih zave-zanj „Nar odis tora" izmicati! .Na ro di sti" niso nikomur zavezani, in v jihovem kolu ravno tako dobro duhovniki, kakor svetovnjaki stojijo, in z dušnimi in gmotnimi močmi podpirajo tn list. Po svojih uvodnih stavkih prav po lisičje prestopi na osebnosti, in najpoprej pokadi dr. Zamika, kteri jo nesrečo imel 2 meseca v .Sauzipfu" stanovati* Imenuje ga: geistvollen, sehr unterrichteten Mann. Tukaj govori resnico, ker res g. dr. Z a r o i k se je politike učil od mojstrov, ne pa iz Brockhausovega con-versationsleksika, kakor dopisun iz .Sauzipfa." Vendar ne verjamemo, da, kolikor mi g. dra. Zamika poznamo, mu bode pohvala iz takošnih ust in takošnega političnega mojstra-skaza všeč. Naš dopisun pripoveda dalje, da je g. dru. Zamiku .das der nationalen partci društva, ktera so na sumu zarad spolnih pregreh, ime, so nam dozdeva, g. dopisun iz „Sauzipfa" anklebende inuckerthum und die josuitischen tra-ger dcsselben" zolo zoperno. Ime .m u c k e r" se je najpoprej dajalo od ljudstva nekemu religioznemu društvu leta 1835. v Koni^sbergu na Pruskem, ktero jo pod krinko pobožnosti skrivši nesramna dela grešilo. Beseda- .muc k on" je pruski provincijalizem, in v ko-nigsboržki okolici pravijo: dor h ase muck t, namesto: der h as o i a m m e 11. Sedaj je "mu c k o r" splošno ime za vsa soporatistična r Mig i oz na To rad posluša, ker drugače bi se mu kot sramežljivemu človeku moglo ostuditi, jo očitno izreči. Da pa hi gospod dr. Zarnik kedaj lo mislil, da oni, kteri so morebiti tu pa tam druzih političnih mišljenj, nego on, so sami skrivni nečistniki , tega no verjamemo, on jo mož pravednoga mišljenja, in nikdar ni, in tudi no hodo v politiki zatajil krščanskih načel, ktera so g. dopisunu, kakor se nam dozdeva, že celo ušla. Po sumljivi pohvali dra. Zamika, s ktero jo zlobni dopisun le hotel razdor delati v narodni slovenski stranki prestopi na g. dra. Razlaga, kteri jo blizo devet let živel „am lieben Saveufcr", in sedaj ao preselil Ljubljano, jaku, kterega — znamenje, nravnost ga za naprej Hotel je g. dopisun odlazečemu pošten-imenuje: .Frommen Landsmann", kako močno ga v vesti peče Rnzlagova in značajnost—, napisati .pos", in pri ljubljanskih liberalcih o obveljavo spraviti. Mi poznamo g. dra. Razlaga več nego 20 let,, on se je povsod vedel kot pošten mož, zvest svojemu prepričanju. Ce je on skoz in skoz v svojem mišljenji prešinjen značeli krščanstva, izhaja od tod, ker on je globoko preučil bistvo in blagor krščanskih resnic. On ima tudi pravico v teh zadevah svojo reči, ker izvrstno je absolviral 4letne teologične študije, in krščanske verske resnice, cerkveno zgodovino, cerkveno pravo se naučil iz iztočnikov, ne pa kje iz časnikov in naučnih slovnikov. Naj tukaj omenim edne anekdote iz njegovega življi nja. Ko jo teolog Razlag 4 tečaje'teologije dovršil, ni mogel hiti zarad mladosti za duhovnika posvečen. Izvrstnega bogoslovca je pravični semeniščni vodja priporočil tadajnemu sekovskemu škofu sedaj nem u kardinalu g. Rauscheru, priobčivši mu, da razen izvrstne izurjenosti v bogoslovskih znanostih je tudi zelo vest v slovanskih jezicih, dobro bi tedaj bilo, da se pošlje na Dunaj v zavod sv. Avguština, in se tam pripravlja za dosežbo bogoslovnega doktorstva. Škof Rauscher je imel nesrečno kaprico, da ni mu bilo po godu slovanstvo, reče ravnatelju prav nepremišljeno: „Das slavisehe bat keine zu-kunft." Ko to teolog Razlag zazve, zapusti teologijo in brez vseh pomočkov loti se juridičuih naukov. voga krsta. Tudi zdaj še ni bil čas, ga hrvaškim imenovati, kajti svet je pod hrvaškim jezikom šo zmerom svoje narečje nasproti ilirskemu jeziku razumeval. Zagrebčani so poskusili z imenom jugoslavenskim, pa tudi ni šlo, ker Slovenci in Bolgari imajo različne jugoslovansko jezike, različno od ilirskega. V s\ojej modrosti so Zagrebčani iznašli ime h r v a t s k o - s r h-s k i jezik, kterega imena pa, memogredo naj bo omenjeno, Srbi za sebe ne pripoznavajo, ker svoj jezik samo srbskim imenujejo. S hrvntsko-srhskim imenom prišlo so je v protislovje s saborskim zaključkom leta 1861 storjenim, in tako glaaečitn, da v obsegu trojedno kraljevine samo Hrvati stanujejo, proti kto-remu zaključku je srbski patrijarh "Rajačič protestoval bil. Jugoslovanska akademija imenuje v svojih pravilih svoj poslovni jezik: .narodni jezik trojedno kraljevine", kar pa zopet ni korektno, ker sta v obsegu trojedno kraljevine tudi kajkavščina in italjanščina narodna jezika. S časom bo obveljalo ime hrvaški jezik, in to je še najbolje. Vse to šaranje z imeni kaže, da današnji pismeni jezik v Zagrebu ni na pravih naravnih tleh kakor je n. pr. v Primorji in v Dalmaciji. Pogledimo zdaj šo k Štajerskim v vzhodnem Slovencem. Tudi med njimi se je že začolo bilo vzhodnim slovenskem narečji pisati, dasiravno no v istej meri kakor pri prekmurskih in hrvaških Slovencih. Razlag, Raič, Orožen, in če se hoče tudi moja malenkost smo poskušali v pisavo to narečje vpeljati. Bili so časi posebno med 1845—1850, ko so vzhodni štajarski Slovenci v literarnih in političnih zadevah skoro bolj v Zagreb gledali in težili, nego v Ljubljano. Će bi bili Zagrebčani pri svojem narečji ostali in če bi se bile politične zadovc kako drugač zaobrnilo bog ve če se no bi bil tudi en kos vzhodnega Štajora do Maribora in Celja goro slovstveno od Ljubljano odtrgal Denes se ve da, so o kaj takem še misliti več no more. Čudno je to, da vzhodni Slovenci poleg precej bogatega prozaičnega slovstva niso ne enega velikega pesnika imeli. Edini Stanko Vraz jo bil pravi in veliki pesnik, pa še tega nam jo ilirizem vzel, škoda za njega, on bi bil še mogel v/.hodno slovenščino na noge postaviti, ter jej pismenost rešiti. Vzhodni Slovenci imajo mnogo in lepih narodnih pesmi, umetnega pesnika pa nobenega, ne Prekmurci, ne hrvaški Slovenci, pa tudi ne Štajersko, koliko jih pa nasprotno kranjski Slo venci imajo I Summa sumrnarum je, da si Trekmurci zavoljo svojega malega broja pomagati no morejo, da bodo hrvaški kajkavci v dveh treh generacijah se v štokavco preobrnili, in da so Štajerski vzhodni Slovenci za stalno zapndno slovenščino kot pismeni jezik sprejeli. —P Toda njogov patrijotizem se ni rodil pod .K r u nista bo m", nego njegov dobri genij ga je vodil, in še ga sedaj vodi na domorodnem potu, dasiravno ovajanja, zaničevanja, preziranja, in preganjanja od vladne in nasprotnih političnih strank so mu marsiktero bridko uro v njegovem življenji vzročevala. G. dopisun v svojem dopisu pravi, da le malo društvo znancev so je zbralo okoli večerjice v čast odlazečemu g. doktorju napravljene. Gotovo g. dopisun ni bil zraven, zato to mestovanje. Ali mi smo videli, kako neke tedne že pred Razlagovim odhodom je sto in sto ljudi iz mesta in bližnjih okrajev s solznimi očmi od njega slovo jemalo. Zavida tudi g. dopisun g. odvetniku, da si je on nekaj premoženja prištedil: je- li morete reči, da na krivični način ? Jeli ne stori dosti dobrega s svojim premoženjem ? Ker Bog ga ni obdaril z otroci, on redi sirotice, kakor svoje lastne otro-čiče, posnemajte ga Vi vsi, kteri ste nasprotniki njegovih političnih mišljenj, vsaj marsikteri med Vami ima tudi obilo premoženja, in šo morebiti večo dolžnost, nego g. doktor. Kar g. dopisun kvasi o Rrazlagovem političnem delovanji kot poslanec v štajerskem deželnem zboru, je zopet tako zlobno in neresnično, da so iz vsake vrstice vidi zloben namen. Kdor dr. Razlagovo politično delovanje mirno presodi, mora reči, da on se ni nikdar narival, ali le vedel za vodjo ; kolikor ga mi poznamo, je on že zadovoljen, če ga njegovi rojaki le do smrti imajo za narodnega poštenjaka. Ako je kot ud okrajnega zastopa brežkega kedaj nasvetoval, naj se zastop no meša v zadeve, ktere stojo zunaj njegovega delokroga, je storil , kar vsak postaven človek storiti ima. In res bi bilo bolje, da bi brežki okrajni zastop se pečal z rečmi, ktere spadajo v njegovo področje, da bi ne trebalo brežkim dečakom po blatnem morji po berglah hoditi, po zunajnih cestah ne bi vozovi obtičali, ali politična sv. trojica rajše veliko politiko jaše. Laž je tudi, kar g. dopisun piše , da je g. dr. Razlag bil tujec v lastni domovini. Od Mure in Drave so ga ljudje hodili za svet vpraševat, in le edino pomilovanje se čuje med prostim in izobraženim narodom slovenskim, da je pošteni mož in nesebični narodnjak zapustil svojo domačijo. Prepričani smo, da bode tudi na svojem novem mestu z enakim požrtvovanjem delal za blagor svojega naroda; ali mi .N a r o d i s t i" mu svetujemo, naj no uboga dopisima „vom lieben Save-uier" in naj si ne prilastuje načel in naukov brežke .Schulo der Weisheita, ktera uči: vse na svetu zaničevati, vse ljudi za svojo korist rabiti, da se dobro živi, vendar proti vsem priljuden biti, ktera uči, da vero-zakona ni treba nobenega, tudi dobrih ol ne, ker škodljivo bi bilo, da bi se otroci drugih to naučili, kar otroci politične svete trojice itd. Gosp. dr. Razlag pa gotovo tudi bode svojim nasprotnikom iz svojega novega stanišča .ohno Groll", pa tudi „ohnc besondere VVehrauth" rekel: z Bogom liebes Saveufer 1" Postscript u m: Bil sem žo dva svoj dopis odposlal, ko mi pride čislo 86. časopisa .Vaterland" v roke, v kterem nek dni poprej dunajskega „Psi" tudi g. dr. Razlaga hvali, in reče, dajo: .fester namentlich in kirehlichen Angelegenheiten vorurtheilsloser Cha-rakter." Soper to nimamo nič, ker smo tudi mi omenili, od kod izvrira njegovo religiozno in cerkveno prepričanje. Da pa gospod „Psi" to priložnost porablja in po nekeršČanski „psuje" dr. Vošnjaka, in vse, kteri .Slovenski Narod" materialno in duševno podpirajo, in njim očituje „Antikirchlichkeit", da ae dopisnikovih lastnih besed poslužimo, tega ne moremo brez protislovja prenašati. Ravnajoča stranka politike .Slov. Narod" no obstoji samo iz e d n o glave, tudi ni si izvolila nobenega vodjo, nego ona obstoji iz značajnih starejših in mlajših narodnjakov posvetnega in duhovskoga stanu, iz samih neodvisnih rodoljubov, med kterimi je marsikteri nekdaj zvesto stal kraj tako imenovanih .staroslovenskih prvakov", ali ko se jo prepričal, da oni slovensko politiko prav ne vodijo , pa je jih, ker niso hotli poslušati sveta skušenih rodoljubov in odkritosrčnih prijateljev svojih, zapustil. Ti rodoljubi žive na Primorskem, Goriškem, Kranjskem', Štajerskem in Koroškem, se večkrat pogovorijo, kako so je v tej ali oni narodnopolitični zadovi obnašati — in gredo pogumno po spoznanem poti, in za njimi vsako leto več privržencev, kar pričuje pomnoževanjo naročnikov jihovega lista. Ako tako imenovani vodje Starosloven-cev se dobro počutijo v svoji „nonchalanco politiki** _e_ pustimo jim veselje, — mi tudi poznamo svoj narod po vseh jegovih individualnostih, in te bogmo sol sproti ne vdajo kristijanske priče že začenjale hudo soditi o dobri volji in zmožnosti sta-roslovenskih politikarjev." S trmami in fantastičnimi sanjami so ne dela politika, in tudi, kteri so že tako zgubili „continence polititme" , kakor dr Toman, in se našim nasprotnikom tako zavezali, da oni se Že s to zavezo očitno bahajo, naj rajši potujejo po mestih in vaseh s kamero obscuro in kažejo svoje eskomotažo, nego da mislijo : vsem jihovim brbrarijam ploskujo na rod slovenski. Kranjski prvaki so zavrgli slovenski pro gram, mi „Narodistittj ga bodemo zmerom visoko držali, in ga tudi brez prvakov dosegli. Kar g. BPsi" govori o vzroku izstopa Razlagovega iz štajerskega deželnega zbora, je samo prva polovica resnična, druga pa ne Mi bi že davno razlog Razlagov, zarad kterega je stopil iz štajerskega deželnega zbora, pri pravem imenu imenovali, ali nam je ležeče na veljavi zasluženega ptujih denarjev v roke, jih hrani v žop, dokler mu jih točarica ne pobere. Ker sovraži slovenstvo, poklonila se mu je privilegija obrekovanja To na Koroškem ni nič kaj posebnega; kdor zna po Slovencih naj bolj udrihati, tisti jo domoljub. Ako sme vrednik uradskega lista brez strahu in kazni lagati, natolcevati, po krivičnom sumiti, in celo priče z blatom gnjusnega očitanja ometati, varen je tudi neročur pred kaznijo. O razmerah turških kristjanov sem nekdaj čital, da Turkom na- Pri nas ni za laz boljo. Ako Slovenec s petimi pričami dokaže krivico, vendar se krivičnežu nič zalega no stori, da le dobro zna „iiber dio Windischcn gemiithlich losschimplera." Konečno še nekaj o slov. prvakih. Nekdaj je po-potoval nek Ribničan po tujem in ko pride nazaj med soseščane, ga vpraša učitelj, kakšen klima jo v krajih, kjer jo potoval. Klime nisem nič videl, pa tudi nič rabil, bil je njegov odgovor. Ko bi nas koroško Slovence prašali , kakšne prvake mi imamo, odgovorili bi ravno tako. Sicer je nek človek , o kterem se je pra vilo, da gre na Dunaj Slovence zastopat (ali še hodi, mi ni znano). Mogoče da se ima tisti za prvaka ko roških Slovencev ; toda on se šteje med Nemce, dasilih je sin slov. starišev in da šilih je 1. 1848 slovenske trake nosil. Kakor drugi jo jo tudi on zasukal: i ber laj dajč sajn, niksmer baj der bindišen partaj, i bin jo rodoljuba, kteri je gotovo že večkrat pomiloval svojojrajsrot. Kakor se kažo ima zares talente za prvaka neinočutnost, ktera je dobra in lepa lastnost človeka, ali zaprečuje politikarja, kteremu je treba već preso dečega mrzlega uma , nego rahlo čutljivega srca. Da pa bi »schroffes, oft uncollegialisches Vorgehen" dr Vošnjakovo krivo bilo Razlagovega izstopa, temu g Razlag gotovo ne bode sam pritrdil, kar znano nam Damo mu svot, da se obrno do kranjskih prvakov mislim da se ne bodo branili, ga v listnico zapisati Is Šenčurja na Gorenjskem. 11. sušča [Izv. dop.J Tacega birokratiškega pašo, kot je okraju glavar v K ran ji, ne najdeš lehko na Kranjskem, ako bi ga tudi enako Diogenesu, s prižgano laterno hodil da se je g. dr. Vošnjak pri marsikteri priložnosti iskat o belem dnevu. Mirni Šenčurjani smo mu rogo mirniše vedel, nego „vodje starih Slovencev." Mi opomnimo samo na edno Matičino sejo. Za enkrat za več-| krat pa odvračamo od sebe sumničenje, da materijalni in '.duševni podpiratelji „Slov. Narod." so .antikrich- vileži in puntarji, že popolnoma vsi zreli za obglavljen jo naši čestiti duhovni in duhovščina v okolici so mu farji ki ljudstvo zistematično demoralizujejo in zapeljujejo S takimi in enakimi pritiklinami nas vselej osipljo in niso tako slepi delati razdora na cirkvenem polji ker ga že dovolj najdejo na političnem. Vendar gosp licb." Vsi ljubijo preveč svoj narod, in kot zreli moža- kaderkoli kdo naših pred njega v pisarnico doide. Tako ki in tudi politično izobraženi znajo dobro uvažavati, je poštenega sejana, kterega je vsled volitve novega kar je jedro društvenega in političnega življenja, poz- odbora sam k sebi povabil, naj bi se ž njim pogovo najo tudi dobro religiozno mišlenje svojega naroda, in rivši potem določil dan volitve novega župana, zmirjal z neumnikom, druge Šenčurjano pa obkladal z rogovi leži in puntarji, in da bi tudi drugi svet od nas kaj Psi" svetujejo, naj opšča svoj „studium canonum", I tacega mislil, je taisti čas klical in vabil od vseh vetrov naj rajši, ako ni znami ednacih misel, moli usmiljenega žandarje ter jih pošiljal nam skozi celi tedon po G, 9, 12, celo po 15 na dan, naj bi ž njih pomočjo kak no-pokoj iz trte zvil in potem nas za punta rjo uradno razglasil. V najnovejšem času, ko so ljudje zarad opro-Ščenja od vojaščine zahajali do njega v Kranj, je spet razljival svoj žolč čez nas, psovaje nas s puntarji in rogoviloži, ki ne zaslužimo druzega nego da bi nas vse za eno glavo skrajšali. Vendar venec njegove toposti in sirovosti je in ostane, du jo srenjski služabnik taisti čas, ko smo vsled razpuščenega deželnega zbora imeli nove očeta nebeškega za našo složnost, saj ni deleči proč od cirkve, nego da snubuje g. dr. Razlaga, o kterem je enkrat rekel „Slov. Narod", da še utegne postati Slovenski Beryer, *) v nenaravni -— zakon.l Kakor smo ga mi opominjali, naj ne uboga brežke šole modrosti, tako ga tudi prijateljsko svarimo, naj se ne angažira prenaglo s stranko, v k t o r i j e | tudi ni skoz in skoz nravnosti najti. Is Velikovca, 11. marca [Izv. dop.j Ako koga I miče slika iz nemčurskega življenja, ga že popred volitve, se predrznil v njegovem imenu očitno pred cerkvijo svarim, da naj ne pričakuje čarobno podobo , ki blage čuti zbuja in srce povikšuje. Koroški nemčurji so nič ne odlikujejo od kranjskih ali čeških. Nemčur je navadna duša. Učenost in izobraženost vse to se mu dozdeva prazna slama, s ktero si samo tedaj postelje , ako zna slepariti kmeta. Ako se žganjca napije, da ni ogla varnega pred njim, hvalisa se z avst. domoljubjem Včasih zatuli umazano pesem in da bi ljudje poznali, ka je izdajavec ali nemškutar, tudi kos slov. pesmi po svojem zarobi rapr. En Lukec jo bil, Je žganjce rad pil itd. Druzega načola nemčur nima nego s trebuhom za kruhom ali: wessen brod man isst, de6son lied man ljudstvu oklicevati: Cesar so rekli, tacih oslov, ki sta Kos, Zoys in pa larjev nikdar no volite. S tem osraraotiv-nem oklicom razžaljena duhovščina se jo takrat pritožila po dež. odboru deželni vladi, ali tedajšni dež. vladar bar. Bach, ki je bil poseben prijatelj duhovščine, jo brcnil to pritožbo pod klop, kranjskega okrajnega glavarja pa boje zarad teh zaslug priporočil visoki vladi za kaki red. Tudi mi Šenčurjani smo žo nekterikrati po časnikih očitno tožili čez sirovo obnašanje našega okrajnega glavarja nadejajoči so, da bo slavna deželna vlada vendar že enkrat zaklicala mu „stoj !" tako se no spodobi cesarskemu uradniku ravnati z ljudstvom, čegar s krvavimi žulji pridobljoni kruh tudi ini kolikor toliko uživamo ; ali nič manj ko to ; mi smo in ostanemo po in dobrih Časih zvesta, toži k\ko slabo njena reč stoji obupno ponavlja svojo opominjevanje naj vendar ministerstvo kaj odločnega stori. In ministerstvo bi rado kaj storilo. Giakra se drži svojih direktnih volitev. Ali kakor je dotičuo postavo osnoval, ni zadovoljen ihčo ž njo in neverjetno prikazen imamo pred seboj, la jo vselej pokorni nemški državni zbor sam proti vojemu gospodu in mojstru. Po njegovi osnovi bi se ozdanjo 4 kurijo: velikih posestnikov, mest, kmečkih občin, in trgovinskih zborni«- ohranile. Vsak poslanec pa bi mOTfll pritoci da bo v drž. zbor šel. Torej po-anci kakor regrut je - posilne prisego. Poleg tega je baje ministerstvo med seboj že zopet needino. Herbst rekel, kakor „N. fr. Pr.u sama pove in tudi „Tagea-posti pišo : „Jaz no morem vzdržati no ohraniti mini-sterskega portfelja niti še stirnajst dni več." V državnem zboru so volili v odsek za železnice 10 udov. Za Kranjsko jo voljen Klun; za Štajersko Schlegel, Lohninger, Ttincr. S železnicami, kjer se kak dobiček da kako dobiti, se državni poslanci sploh prav radi počajo. Za to so trikrat volili, prodno so do resultatn prišli. Hrvaški odvetnik dr. Mrazovič, eden prvih voditeljev hrvaške narodne opozicije, je prostovoljno prod sodnijo v Petrinji na protokol izrekol, da je on pisatelj člankov o lonjskem polji, zarad kterih toži ban Rauch „Zatočnika." Dr. Mrazovič jo prevzel vso odgovornost nii-se. Ta pravda in njen izid bode gotovo veliko politične važnosti na Hrvaškem. Tirolski Italijani zahtovajo administrativno ločitev od nemških, ločitev v političnih, denarnih in pravosodnih zadevah, in poseben okrožni zbor v Trientu. V tem zmislu sta baje poslanca Leonardi in Prato izročila ministru Hasnerju posebno spomenico. To za-h te vanje, kteremu se nemški listi ne kažejo posebno neprijazni, jo popolnoma podobno našemu t i r-janju zedinjenja Slovencev v en deželni zbor. Ali mi noBrečni Slovenci nimamo poslancev, ki bi vsaj enako borno spomenico ministru izročili. V ogerskom državnem zboru je na vrsti posvetovanj predlog, naj se na državne stroške podpirajo onemogli honvedi iz 1. 1848. Vlada jo zoper ta predlog in Andraši hoče , da so s privatnimi podporami to opravi. V eni zadnjih sej jo Dcakova stranka podpisala med dobato 25.000 gld., Andraši sam 10.000. Levič-njaki so za državno podporo; narodnjaki pa bodo glasovali za podporo vseh, ki zarad zgodcb 1. 1848. ne morejo delati, torej tudi za tiste, ki so proti upornikom bojevali se. Iz Bukurešta se poroča da prognani knjez Kuza poslanstva ni prevzel. Hercegovi nski h upornikov vojvoda Luka Vuk al o vi č je pisal nekemu italijanskemu domoljubu (bajo Mazziniju), kteri ga je nagovarjal na spomlad narod hercegovinski vzdigniti k orožju zoper Turka. V tem pismu, kterega celega prinaša „Srbija", pravi Vu-knlovič da bi vstanek ne imel vspoha dokler je vsa Evropa razen Rusijo za Turčijo. „Ko bi moj narod samo Turka za sovražnika imel — pravi — bili bi jutri ž njim gotovi." Na koncu konstatuje, da nima srbsko-slovanski narod nobenega boljega prijatelja kakor Rusijo, ktera jo s svojega stališča, priznavanja narodnosti, prva med oblasti priznala zedinjono Italijo. singt. Po opravilih ga zovejo pisarja; zaslužil bi pa mislih okrajnega glavarja še zmirom puntariji in rogo- vileži, ki no zaslužimo druzega, nego, da bi nas vse za eno glavo skrajšali. Qu08que tandem ! — prej priimek postopač ; kajti glavno opravilo mu je postopanje, navadni dom pa krčma. Pisari le tedaj, ako ga strežaj zasači in v pisarno pritira. Kedar dobij *) Vaterlandski dopisnik brž ko no ne pozna Hervera, kteri je bil ravno tako i/vrsten legitimist, toda konservativec, kakor tudi dober katoličan. Vredništvo „Slov. Nar." ni tako pozabljivo, ka I>i metalo /. frazami sem ter tje, in| če kaj prim« v svoj list, gotovo no. pluga z njegovim načelom. Vredn. Politični razgled. Britka žalost objemljo dunajske in sploh usta-voverno kroge, ker vidijo, da je vladna šaterga obtičala in no gre naprej. „N. fr. Pr.", ministerstvu v slabih Kazno stvari. * (Tabor v Cirknici). Ravno kar nam je došla iz Cirknice vesela vest, da nameravajo ondotni narodnjaki osnovati velikansk tabor na binkoštno nedeljo, 5. junija. 0 programu in govornikih prihodnjič kaj več. * (Slovonsko-štirska državna poslanca). Med državnimi poslanci, ki niso hoteli potrditi dr. Tomanovega nasveta, naj opozicija zapusti državni /bor, imenujeta se tudi poslanca gg. Lonček in Lipold. Kar se tiče g. Lenčeka moremo poročiti, da jo vsak dan pripravljen hrbet obrniti nehvaležni škotski lesen-jači. Ako do zdaj šo ni odšel, ovira ga samo vprašanje, ali bi bilo koristno, da odide on sam. Kar so tiče g. Lipolda vemo, da niti ua Dunaji ni, ker ga je boleha-vost doma zadržala, da pa bi se denes raje odpovedal državnemu poslanstvu kakor jutri. Tomanovega nasveta torej ni mogel zavreči, še manj pa bi ga bil hotel. Po tem pojasnilu gro tudi umcvati na* donnšnji uvodni članek. I.isluira vredni*tvn. G. B. K. pri Sv. B. : Vaš listek pri prvi priliki j tudi pogrešani spis pride na vrsto. G. K. K. \ B. : Poročilo o glavni skupščini „Soče" prihod nič. 0 drugem nam ni nič znano KMH pridete, oglasite se gotovo, a nasnanita poprej dan prihoda, če je mogoče. Zdravo! Dunajska borsa 14. marca EttOtni drl. dolg v bankovcih ... «i 1 H. -10 kr roctalikez obresti v maji in nov. — „ — a ftnotni »lrž. dolg v srebru . . . 71 „ 30 „ 18CO drž. posojilo....... »7 , 90 „ Akcije narod, banke...... 725 „ — P Kreditne akcija........ 283 n — „ London........... 124 „ 50 „ Srebro........... 191 , 10 „ Cekini........... 5 „ 82 „ Dr. J. E. Razlag, do sedaj odvetnik (advokat) v B r e ž i o a h , ie je preselil t Ljubi j kii o. kjer ima ua starem trgu, st. 168, tik železnega mosta svojo odvetniško pisarno. (4) Velika taroka na ponudbo. Izvirne državne srečke sJJ premij i (original-staats-pra'mieii-looae) L se sinejo povsod kupovati in igrati. I „Božji blagoslov pri CoIiimi!" Najnovejše , zopet izdatno z dobitki pomnoženo izžrebanje kapitalij und 4 milijone. I Izžrebanje garantu je in izvršuje sama drhvna vladu. (5) Srečkanje se začne S€£ t. m. Le 4 goldinarje avst. vr. ali 2 goldinarja avst. vr. ali 1 goldinar avst. vr. foS velja od države garantirana prava izvir na srčka (ne prepovedane promesa) 1 f in sem od države pooblaščen te prave a si S vir ne državne srečke za trankovano ^ \> poslan denar razpošiljati tudi v najdaljšo kraje. - |f Potegnili se bodo samo dobitki. 2 8 Glavni dobitki znašajo 250.000, 200.000, ) 4krat p« 4O0O, Sokrat po 3000, 12Ckrat po H 2000, bkrat po 1500, 5krat po 1200, 20Gkrat po 1000, 256krat po 500, 350krat po 200, 17.850lcrnt po 110, 1O0, 50, 30. )Z~M Nobena vrečka ne dobi manj kakor VTtd- >jP nnst li tolarjev. t Uradni zapisnik izžrebanih srečk in dobljeni denarji so razpošiljajo pod državno garanti j o takoj po i z ž r o b a n j i um vsacega udeleženca zanesljivo in tajno. Moja kupčija jo kakor znano najstareja in najsrečneja, ker sem žo mnogim udeležencem v teh krajih izplačal najviše glavne dobitke 300.000 , 225.000, 150.000, 125.000 večkrat 100.000 , nedavno veliko srečko iti prod k r a t k i m 28. preteklega meseca že zopet najviši glavni d o b i t o k na Dunaji. 'BBF* Las. Sam. Cohn v Hamburgu. glavni komptoir, bankina in menjiška kupčija. ^^^^^ Amerikanski palmi (9) i Kdo ni in) želi lepih, zdniwh /ob ? >amo z novimi ! o 1 e k t r i č n i m i k k s >• n k a s t i m i krtačami za I zobe (brez ščetin) jih ju mogoče dobiti. Te najnovejše krtačioe, o kterih govori na tisočo spričeval in pohval, so ^ Iiopolnoma izdelan'! i/, kavčuka in imajo namesto ščetin— 3*? iavčuknsta žela, ki morejo segati v najdrobneje votline «■£ i znli in odpraviti, kur so j« škodljivega nabralo. kavčuk g^1, ; i mu v sebi električno moč, ki se pO ribanji zbudi, in tako ^.j I se zgodi, da se vsled ribanja zob ne očisti HUDO, MnpftkMj * da so tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačico naj l-đ», ; kih, da ne pridi' zobnim boleznim v okom. Kazen teh do-l>rot si' te krtačile skorej ne dade uničiti in se lahko ena krtača rabi telo leto. ]<]na taka velja samo 00 kr. 1 gold. en parni stroj (Dampf-Apparat) za čiščenje škodljivega zraka. Parni, kotel tega aparatu se napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se razgreje na špiritni lampici, aparatu prideti , vsed tega se razvije hlap in oprosti naj-! ; večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neob- ! hodno potrebno za bolnišnica, Sole, urade, delavnice, sta u o vanj o, kakor tudi za salone. Ta mašina jo iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da mora i veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f. Steklica čistilne vonjavo s potrebnim špiritom 50 kr. [Zadostuje za r>0krat|. Zmaga vednosti. Naposled se je enemu nnjimeuitnejih ločburjev posrečilo iznajti sredstvo , ktero so desetletja najveće kapacitete na polji kozmetiko zastonj iskali, rreservativ proti; slabi sapi (atbemprieservativ| mahomo odpravi vsako sla-bodišečo sapo, naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe otrjujo. Prav priporoča so kadilcem, ker se more zaostali tahakovi duh mahoma zamoniti M prijetno, dobrodejno in ohlajajočo aromo, tudi kot toalotski predmet nepogrešljiv; ako se zjutraj s to esenco usta enkrut sporo, ostanu pri-jjetni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh drugih, ker je čisto nova, od nobenega druzega se ne znajdem i kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z n a podlom 90 kr. Kleklro-salvaniriii prstani, jako važna, za vsakega potrebna iznajdba. Najviše medieinične kapacitete so dognale, daje gnlvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napetilu imenitnega pariškega zdravnika so so prstani vsako večine iz novega zlata napravili z uloženim olektro-niagnctičnim dratom, ki ima gotovi učinek vbranjevati iu zdtaviti vse protinske, reumatično in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr. zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajčne gumbiće za nasiti iz pravega l3lotnega srebra. S to iznajdbo so je dosegel vrhunec v tem arti-koljnu, kajti združuje eleganco z. varčnostjo. Čc se proračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da sc lahko I nerabljivih srajc odreže in na novo prišije, a obdrži ven-dar staro vrednost, med tem ko so drugu kakoršnekoli gum- KB bo v perilu, pri likanji, inunganji ali tudi nošenji prehitro ^ končajo. Vsacemu ducendu je prideto piano, ki garantu jo ^ za najbolje srebro ali zlato. Cena je zato tuko nizka, da <3*» so moro ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. I du- '£g cend najlepše guillonchiranih srebrnih 35 kr., gladkih 70 kr. H Zanimljiv peresni ročnik. (Federbalter.) 9 Ko je Nj. V. cesar Napoleon 111. pisni delo Juliu« Ccesar, je naročil, naj mu oden najurnejših mohanikarjev po njegovem lastuem napotila napravi peresni ročnik, da &** se v okom prido sitnemu namakanju in du snloh postane fy> pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Naročilo so jo efe* izvršilo i. s. kar najsijajtiije, že v 8 dneh se ju N. V. roč- ^5 nik izročil. G. Gilbert Korhee je idejo Se /boljšal in je /.a W tO izvrstno delo dobil .'iO napoleondorov, ker jo nad vse y* nade namenu odgovarjalo. Meno je izdutelj še lo zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edi-jj no zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik jo v iil finega kinefikega srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka,? ; da so lahko piše od rana do mraka brez vsake oviro in <$ta j da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Obli-jjj ; ka jo elegantna in za vsako roko vabljiva, torej so sinu; j ! vsakemu priporočati, a posebno potnikom, uradnikom, jii- p * j sarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 \'.Qfr ; 1. dueend Napoleonovih peres 15 kr. Kavanska vonjava. [Havanna-Bouquet]. Za 1 J/l kr. cigara 30 kr. vredna; namreč najceueja^ cigara se da s pcmočjn kavanske vonjave spremeniti v «^bj pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca '^l se dela iz korenine in grmovja pravega zapa Ino-indiškega ^ tabakovega zelišča. Ako so slaba cigara z njo numoči, ^ odpravi se njegov pravi duh in se zameni za lepo vonjavo Sij izvrstnih Hnvunk. Steklica zadostuj« za f>00 cigur, veljaj 1 f. .10 kr. Dc/.ni plašči. I/, nepremočljivega, ncrazstcgljiveKa blaga brez šivn, an- Xj gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da ga je moč no-^ siti tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani^ podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 f. 60 kr. mm Omenjene reči ho v avNtriJHki monarhiji v d i n o jMj i u samo pri podpisani zalogi dubiti. A.FRIEDMANN na Dunaji, Praterstrasse Nr.26. ^ ■ in tlru^e pisne priprave najbolje blago po sledeči prenizki ceni. Geslo kupčije: Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago. Francoski papir za j/itmia. ktpro se zastonj utihne vsako ime, črki' in krone. ion 100 100 10(1 100 100 100 100 100 100 listov osmerke, fino belo . . . I'. — 45 kr. angl. rebrustega ali linirun^ga . „ — tJ"> „ rebraatega v vseh barvah ... „ — 76 „ četvorki*, fino, boli.....„ — 8.r> „ „ „ angl. rebrast in linir. „ 1 — „ zavitkov, osmerke, belo . . . „ — 30 „ „ „ rebr. močan papir „ — 50 „ ,, pisanih, rebrastih . . . „ — 55 ,, znotraj ostekljenih . . ,, — 60 ,, „ za četvorko, rebr. moč. pap „ — 65 „ Dve lopi črki s krono v običnem barvotisku veljati na IGO listih .10 kr., za 100 zavitkov M kr. 100 obiškalttie na dvojno lakiranem papirji, najfineji kamnoiisk, najnovejše pismenkc 1 t'., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr. Jeklena p ere $ a Kegulator-peresa za vsako roko in papir 12 peres '24 kr. 12 angležkih, najboljših 1*2 vrst......10 „ 12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst. ... 80 „ 12 „ Aluminium-peros, proti rji zavarovani 80 „ 1 ,, kavčukastih peres, po svoje izvrstnih 10 ,, I ,, svinčnikov, dobrih, 10, 15, 25, 85, 45 „ 1 ., peresnih ročajev . 10, 15, 25, 80, kr. Jako spretni so novi ma&inski svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 sv. v les udelan 10 kr. v kost 15 kr., 1 sv. s peresnim ročajem in nožem 90 kr., I kapsula s tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 k. union-radir-gumi za Bvinec in tinto 5 kr. Najlepše izrezani pečati h krasno pisavo. 1 pečat z 9 črkama s finim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni. B^T* Preše za visoko iztisneni tisk z imenom lepo delane f. 2. 80, 8. 60. S tam pil i je s kositarjevo škatljo , mastjo in iče- tom 4 f. 50. U^T" Najnovejše s ta mpilije umoomakalnice napravijo 1000 iztisov, ako se mašina samo enkrat namoči, naj prikladniji! sa pisarne in urade, 1 sk. z najfinijem izrezom C f. 50. , Ni> pokonci i i vi ■ elastične tablica za računanje po 5, 10. 15, 20 kr. Najlepše karte za god in g r u t ti 1 a c i j o, krasno izdelano po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 30, 40, 60 kr. Pisne mape majhne, osruerne, brez oprave s zaporico f. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f. 3.50, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, z vbo pisno opravo po f. 8, 3.50, 4. Umetno izdelano po f. 4.50, 6, 5.50. Pečatne marke za pisma, ktero so zarad svoj'o priročnosti, ceno in varnega zapiranja boljo nego oblati in vosek, najlepšo delo s vsakojako firmo, grbom, imenom, monogramom, 500 mark po f. 1.20, 1000 mark. f. 1.80. Pap et e r i j e. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji m zavitki po 25, 3,:, 50, 60, 80 kr., f. 1, Praktično dober kup darilo jo nova piana garnitura iz vlitega bronsa, sestavljena iz H) kosov: 1 tint-uik, 1 peresni ročnik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termo-moter, 1 ročen svečnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinu ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 f. Najbolje črtavno orodje. 1 škatlica 80 kr., f. 1, 1.20, 1.50, 1 škatlica popolnaf.l. 80 2.50, 8. 1 črtavnik 80 kr., 1 cirkelj, majhen 30 kr velik 40 kr. Globusi po 50, 80 kr., f. 1, 1.50, 2, 3. škatliee b tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 30, 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Listnice lepe po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 85. 50. Najjineji pečatni vosek g vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvrsten v raznih bnrbali po 10 kr. Noro iziiajden tintni prah, kteremu je treba samo vode primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta ; skatljica po 20 kr. £jajjjjT" Izgledi za navadne in kaligra lično vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., l Bešit velike oblike s 80 krasnimi pisavami C5 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja, najnovejša metoda, za začetnike in diletante v različni i/hirki 1 sešit 10, 15, 25 kr. OoblvA sc» tako dobro blngu edino n a l> u nuji pri (6) A. Friedmauu-u, Praterstrasse \r. 26. Izriatolj in vrednik Anton ToiumIć Lastniki: Dr. Jote VoMtijak S druR*. Tiskar Kdunrd Jitotlć. 511546