Leto II. T Celiu, dne 8. avgusta 1907. Št. 36. __._r ^_■___' i Glasilo narodne stranke za Štajersko. __i_ _ Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — »Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Vpe pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge,dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah Znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: »»Narodni List" v Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. —. Posamezna Številka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov : ,,N arodni poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. stane 10 Vitt. List" v Celj.u. . ; i . stranki, pa zahtevamo na vsak način obrambo 7 X narodnih koristi. Če se med Slovenci ne najde sporazumljenje glede parlamentarca za mesto ministra, naj se pa določi v to kak hrvaški poslanec, da ne bode ljubosumnosti med slovenskimi '•4 i strankami. In če ne to, naj zavzame mesto mini- stra-rojaka za Jugoslovane kak uradnik, kterega ne bode težko najti. Na vsak način se mora takoj nekaj ukreniti, sicer bode Prade še naprej jugoslovanski minister. Začasno naj se pa dodelita morebiti češkemu ministru-rojaku za slovenske zadeve vsaj dva sekcijska šefa, sčasoma pa moramo doseči svojega ministra-rojaka. Škandal za slovenske poslance, če niti tega ne bi mogli doseči. Iz političnega sveta. Trozveza — do leta 1926? Kakor poročajo veliki listi, obstoji trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo do 1. 1920 in se bo tudi takrat brez vsega še za 6 let podaljšala. Minister za varstvo otrok. ... i j, i.y(iJ! Angleška vlada kani ustanoviti posebno ministerstvo za varstvo otrok. V področje tega ministerstva bi spadala skrb za zajme otrok v nravnem, socialnem in vzgojnem oziru. Za uresničenje te misli se zavzema zlasti narodni svet v Londonu radi liinogih slučajev, da se dela krivica ubogim in izihučenim otrokom, ki ne morejo najti nikjer varstva. Sestanek vladarjev. Avstrijski cesar in angleški kralj se snicleta dne 15. avg. v Ischlu na Zgor. Avstrijskem in javnost pripisuje temu sestanku veliko važnosti. Baje se bo doseglo takrat sporazumljenje med Avstro-Ogrsko in Angleško glede Balkana, posebno glede macedoskega vprašanja. Dosedaj so bila taka spbraziimljenja večino na škodo balkanskih Slovanov v korist Turčiji. Tako bo menda tudi zdaj. Ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem sta imela pred par dnevi sestanek v Svine-miinde. V Maroku, v državi zahodne Afrike, so se začeli domačini puntati proti Evropejcem, posebno Francozom. V mestu Kazablanka so jih mnogo poklali. Zato je Francoska poslala tja svoje bojne ladje, ravne tako Španska, in ker se nemiri nadaljujejo, so začeli Francozi bombardirati Kazablanko. Tudi v mestu samem se je razvil hud boj in ubitih je že veliko domačinov. Francozi so odposlali nove čete. Dramlje. Napisati hočem par vrstic o samoglavnem ravnanju našp^* župnika, da izve tudi širši svet, s kakim dušnim pastirjem nas je Bog kaznoval. — Zadnjega julija smo imeli sklep šolskega leta, ki se je dosedaj vedno zaključilo s slovesno šolarsko mašo, katero je opravljal gosp. katehet. Tako je bila tudi letos oznanjena šo-larska maša; in prišlo je v cerkev poleg prijateljev mladine tudi mnogo ljudi, ki ob delavnikih zavoljo dela ne morejo v cerkev, tokrat so pa prišli, ker je bilo deževno vreme. Ko bije za mašo napovedana ura, stopi pred oltar ne gosp. katehet ampak župnik, ki je bil pa že prej od-maševal, in začne moliti rožni venec. Komaj je pristopil župnik, že pride g. katehet, da bi ma-ševal. Počaka tako dolgo v zakristiji, da opravi župnik svoje molitve. Ko pa misli nato pred oltar, ga župnik zavrne z besedami: „Naj zapustijo otroci cerkev, potem pa lahko mašujete", gre nazaj pred oltar ter zaukaže učiteljstvu, da šolarje odpelje. Seveda se gosp. kaplan ni mogel ravnati po teh besedah, ampak šel je daleč v ŠpitaliČ, da tam opravi sv. mašo. — Kaj je neki zakrivil g. katehet, da je moral pretrpeti tiifeo zaničevalno kazen? Priznati mora pač vsakdo in tudi najbolj zagrizeni pristaš župnikov, da je g Župnik ravnal grdo za svoj stan nečastno ter skrajno žaljivo za svojega stanovskega tovariša. Vse govori za to, da je g. župnik nalašč tako delal, da ogrenl g. kaplanu zadnje ure, ki jih še ima preživeti v frramljah. ftosp. kaplan je namreč nastopil s i. avgustom svojo župnijo v Črešnicah, kjer se je moral zadnje dni julija večkrat muditi, da uredi stanovanje. Tako je bil tudi tisti dan pred koncem šolskega leta tam in, ker se je na večer pripravljalo k nevihti, je moral gori prenočiti. Čeravno Jugoslovansko ministerstvo. Slovenci in Hrvati moramo z vso odločnostjo zahtevati ministra za slovenske in hrvaške zadeve. Brezprimerna kratkovidnost in indolenca nekterih slovenskih poslancev je kriva, da Slovenci ministra-rojaka Še do danes nimamo. Kakor vse kaže, je iskati vzrok v ljubosumnosti, ki vlada med slovenskimi poslanci glede osebe, ki bi to mesto zavzela. Pri tem pa trpi narod in odločuje v slovenskih narodnih vprašanjih nemški minister-rojak Prade. Dognano je, da je celjski ravnatelj Proft vsled sklepa nemškega narodnega sveta dobil iz Pradejevega ministerstva poziv, naj se poteguje za mesto ravnatelja v Ljubljani. To bi nikdar ne bilo mogoče, če bi slovenske koristi in zahteve čuval v ministerstvu Jugoslovan kot minister. Poslanec Marckhl je od Pradeja pooblaščen pred nekaj tedni zagotovil mesto okrajnega sodnika v Laškem Nemcu, akoravno je umrli sodnik v Laškem dr. Pfefferer bil Slovenec in govori posestno stanje za Slovenca. Po naši pritožbi zaradi nameščanja slovenskih davčnih uradnikov na nemško Štajersko je bil zadnje dni kakor v zasmeh Slovencev imenovan Slovenec Tobias kot davkar v — Marijino Celje, torej na najsevernejši nemški konec Štajerske, mesto da bi ga dali med Slovence, kjer je že prej služboval. Takih slučajev je stotina. Svoj čas je bil slovenski sodni svetnik Starič iz Mokronoga takorekoč na smrt bolan kazenskim potom premeščen v Trebnje, zdaj pa baje hranijo za disciplinirana nemška sodnika Doxata (Ljutomer) in Kappuna (Velikovec), ki sta ki jut) obsodbi ostala lepo na svojih mestih, ugodna mesta na Štajerskem, za katera se potegujejo zaman Slovenci. To vse dela nemški minister po dvornem svetniku ROschu, ki je v vedni pismeni in ustni dotiki po svojem zetu dr. Duchatschu in svaku slednjega dr. Delpinu z nemškim narodnim svetom in nemškimi uradniki. In slovenska delegacija se pri vsem tem ne more zediniti za odločno zahtevo, da se ustanovi ministerstvo za Jugoslovane?! Mi zahtevamo, da se v tem oziru odločno nastopi. Kot narodna stranka ne zahtevamo, da bi minister-rojak moral pripadati kaki gotovi LISTEK. V torek in petek. (Novela. — Spisal Josip Korzeniowski.) (ralje.) »Nalašč te mudim nekoliko dalj s temi okoliščinami, ker ti bodo njegovo usodo najbolje razjasnile." »V katerem letu si prvič zapustil Varšavo?" »V letu 18 . .", sem mu odgovoril. »Tebe takrat ni bilo več tukaj, sicer bi iz svojega okna prav lahko videl začetek te povesti* Kajti ravno na tej poti ima svoj začetek. Leta 18 .., tako nekako v avgustu je bilo, se je sprehajal gospod Mihael po tej poti. Ljubil je od nekdaj samoto. Med potjo je zapazil na oni-le klopi pod kostanjem, kjer si mogoče tudi ti pričakoval svoj ideal, mičen, toda bled in žalosten obrazek; bila je majhna, nekako devetnajst, let stara brinetka. Njene črne oči so bile nenavadno lepe. Pod črnim klobukom so se vili svetlo črni lasje. Tudi njena obleka je bila črna. Skratka vse na njej je bilo črno razven bledega obraza in snežnobelega vratu. Ta nežni obrazek, ta prožna in vitka postavica, te male ročice v temnih glacč-rokovicah z ličnim dežnikom, te majhne in nežno ozke nožice in ta elegantna obleka, vse to je napravilo globok vtis na duh in srce že tedaj otož-nosti vdanega Mihaela. Jaz bi seveda ta bledi obrazek in to črno obleko in te nežne nožice skrčil na števila, šel bi mimo s pikrim nasmehom in ne bi nikdar več mislil na to. Mihael pa je šel mimo enkrat, se obrnil in ponavljal to toliko časa, dokler je dama sedela na klopi. Ko pa je vstala in odšla, ji je sledil in opazoval njeno postavo, njen lahki korak in njeno vilinsko premikanje." »Ali je bila popolnoma sama ?" sem vprašal. »Oho", je odgovoril, »že vidim, da hočeš zopet pisateljevati! Toda, ne boš! Ni bila sama Poleg nje je bil častitljiv starček v granatno modrem površniku z amarantno barvanimi našitki, toda brez okraska; po zunajnosti je človek sklepal, da je bil vpokojen častnik z rjavo brado, nekoliko vpognene postave in žalostnega obličja. Mihael jima je sledil in zapazil, da se je bledi obrazek obrnil in vsak pogled iz njenega očesa ga je poparil kakor vrela voda. Gotovo bi jima še dalje sledil in bi ju od daleč spremil prav do njunega stanovanja, če bi mu po nesreči ne prišel nasproti njegov šef, ki ga je vljudno pozdravil in nagovoril. Mihael se mu ni mogel nikakor izogniti, in med tem, ko se je precej raztreseno pogovarjal, je izginil granatno modri suknjič zajedno s črno obleko v množici. Ko je bil naposled zopet sam, je hitel željno za njima, se obračal na vse strani, a njegove oči ju niso mogle več najti. Samoobsebi umevno, da je šel drugi dan zopet isto pot, in kolikorkrat se je bližal oni klopi, je globoko vzdihnil in se spomnil črne obleke in bledih lic. Tokrat je hodil in vzdihoval zastonj, kajti že se je mračilo, že je bilo popolnoma tema. a bilo ni nikogar. Žalostnejši kot prej kedaj se je vrnil domov in drugi dan ni spregovoril v uradu z nikomur besedice. Tako je minulo več dni. Vsak večer se je sprehajal Mihael sem in tja po vrtu, toda vedno otožnejši je odhajal proti domu. je bila pot drugo jutro zaradi obilega dežja zelo slaba, prišel je po svoji uri, ki si jo je bij prejšnji dan po drameljski uravnal, ^fe sedem minut pred oznanjeno^ mašo y Dramlje, kjer ga je g. žapnik tako grdo odstranil, Povedati še moram, da imamo v zvoniku uro, l|d je ielo pokorna žapj&ikovi volji. — Kedo bi se ne zgražal nad takim ošabnim ravnanjem župnikovim i® s ne ppmiloval gosp. kaplana, ki je stqril teko dolgo -in slabo pot ter še prišel pravočasno,,, da bi zadajikrat bral sv. mašo otrokom,;, katere je celo 40o poučeval, in se poslovil od njih, prodno jih zapasti ? — Io to je tisti g. Ogrizek, ki ima vedno na jezika: dobri si bodimo. in potrpimo drag z drugim, sam pa take slabe zglede daje. Imate g. žnpnik tako kosmato vest, da se Vas nič več.ne prime? V tem kratkem času, odkar ste tukaj, se skoro vsaki teden hereo Vas po časopisih, in nikoli še ni bilo kaj lepega. Zakaj smo neki odhajajočega g. kaplana pri miru pustili, čeravno je bil dalje časa tukaj kakor ste Vi in je imel kot provizor ravno take skrbi in dolžnosti do nas, kakor sedaj Vi? »Miroljubni" g. Ogrizek, si nikoli ne stavite tega vprašanja ? Bolj primernega imena pač ne morete imeti kakor ga imate. V svojih pridigah govorite o vsem. drugem, le redkokedaj je slišati božjo besedo. Mi dobri kristjani te radi poslušamo iri jih tudi verujemo; prašam pa Vas, g. župnik, kako se hočete opravičiti pred Bogom, ker ste spravili zadnjič ob sv. mašo toliko odraslih ljudi in toliko otrok, katerih molitev Bog šŠ rajši tisliši? Kaj so zakrivili šolski otroci, da ste jimodtegnili zadnjo skupno mašo v šolskem letu? —- Toliko za danes, počasi pride Vse na vrsto. Eden, ki ste ga spravili ob mašo. in&iZ Hali vrta ob Paki. Pri nas imamo tri cerk-vene.,'gorice; ene so pred petimi leti popipali; davek se plačuje vse tri iz cerkvene blagajne, travo; iz O.ne »popipane" pa prodaja stari mežnar | in cerkveni ključar r-n v .svojo korist. Kako je vendar rte? In ljudstvo to trpi. Ta mož. je tudi prav dobroti ji? ia vesel; na božjega telesa dan je zapel: ^ v htor h&v&if - Le pijmo ga zdaj, . .. dokler ga je še v cerkveni kleti kaj, ^ * • . Jao Jerman, pojdma po njega še enkrat, - saj ga treba al plačat., 4 Pa še to le peaem smo pred. kratkim čuli: Stari Tomažek že tadi ve, f . ,, , . ,, e /S da Ježovnik yf parlamentu govoriti ne sme; "f., no če.že taka mala i... tako daleč skoč, ; kdo bo prišel sedaj liberalcem na pomoč. r•■' I a » i # -i s. -a : iui ■ a .v •-, ' t i - -. AmeP*' ^ ;; Šmartno ob Pakt Junaškim. »Gospodarjevim" ■dopisnikom njihove pregrešne žilice ne dajo miru. Zato vedno, lajajo in bevskajo po »Gospodarju" i kakor, stekli psički« Pa jim daino novega veselja do pisanja, bomo šmartinski »liberalci" kmalo izdali ^slavnostno . številko posebnega g lista — naslov ,m% bo jako. ^pikanten". — s slikaipi v barvah, in tam se bodo videle približno sledečej lep«3slike: kakp se .-v baronovem gozda drva se- jj kaj«; k%ko se v baronovem grmovjudivji hmelj trga . ia za pravega prodajaj kako romajo ;ribje \ mreže iz Hrvaškega oa štajersko;,—. to bo prva, skupina. Draga pa; kako nosijo otroci-klobase .vi, dar za velik oltar; .kateri večer je najbolj prikladen, da se strelja proti žnpnišča. .In tretja? Si bomo že premislili, ker skoro ni vredno, da bi se trudili z »možem", ki mu tako silno imponirajo MGospodarjevi" lažnivi dopisi A vsaj eno sliko bomo prinesli: kako dolgi talarji lepe gospodične po noči pod pazduho vodijo. In konečno bo ta slavnostna številka našega novega lista prinesla tudi natančen račun požarne hrambe izza JOrma-novih časov, — Veselite se, ljudje, že danes! S M 1 ' t; : ? I s» J t * $ r . c< ar > v a . novice. "sr raz.. T z : , >< 11.. % •» v Boj > posojilnicami in s — palioami. Zadnji »Slov. Gospodar" napoveduje na avodaem mesta brezobziren boj narodnim Slovencem Spodnje Štajerske na gospodarskem polju. Izrecno in porogljivo odgovarja na našo pritožbo zaradi ustanavljanja nepotrebnih posojilnic z besedami: »Bes bodo od zdaj rasle posojilnice iz tal kakor gobe po dežja. Ustanovili smo posojilnice v Celja in v St. Petra in ustanovimo posojilnico v Maribora in ravnotam podružnico ljubljanske »zadružne zveze". Tako izzivajo! Toda motijo se, če mislijo, da bodo nas s tem tako preplašili, da bodemo vsi na kolena padli in naše politikujoče duhovnike milosti prosili. 3 tem nas le siljjo, da proti svo-jemu namena moramo tudi mi ostrejše ^nastopati zoper to politično strujo in nje voditelje, ter odkrivati delovanje teh gospodov v pravi luči. Kakor rečeno, mi tega ne bi radi storili, toda mi smo v silobranu. Objavimo torej strogo na podlaeri kazenskih aktov slučaj- o-Ivana Luskarjn, kaplanu doslej v Št. IIju, poslej v Novi Cerkvi; kjer bode obenem vodja nove klerikalne posojilnice. One 3. t. m. še je imel ta gospod pred c: kr. okrožno sodnijo v Celju zagovarjati zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, počete; zoper Valentina Kaadeka. Glasom obtožnice opr. št. Vr VI. 500/7 je Ivah Laskar dne 21. maja 1907. v Št IIju zalotil Valentina Kaadeka<> ko je prilepil volilni oklic za Vinka Ježovnika na tamošnjo kaplanijo. Ivana Luskarja kot Ježovnikovega nasprotnika je popadla Vsled tega taka jeza, da je sklenil krvavo Se maščevati nad Kaudekom. Povabil, ga je v kaplanijo na kapico Vina/ potem je pa vrata zaprl in začel Kaadčka med štirimi očmi z bi-kovko tako neusmiljeno pretepati, da mu je pri-zadjal več lahkih ia eno prvotAo kot težko označeno telesno jpoŠkddbO^Steril toj ker je Mislil, da brez prič sme storfti;JM|r hoče, -sam je pa ser veda vse utajiL Sddnija pa je LuBkarja spoznala krivim več lahkih - telesnih poškodb ju ga obsodila v globo 140 kron ali 14 dni zapora. Mi bi lahko to zamolčali, ker vemo, da takim gospodom ni prijetno, če se-izve, kakšni so.:Toda gospodje okoli »Slov. Gospodarja" so izjavili v- zadnji številki, da nas hočejd popolnoma ubiti in ljudstvo zoper nas nahajskati. Zate smo tabo svobodni, da bodemo v prihodnje v obilnejši meri ljadstva razjasnili, kaki so ti gospodje, ki so se vrgli v politiku boj s posojilnicami in —? palicami. . Velika sokolska slavnost v Žalcu minolo nedeljo je bila ljudska slavnost pravem pomena besede. Velikanskem množice ljudstva so prihitele od vseh strani v vrli narodni Žalec, .da pokažejo svoje narodno mišljenje in čuvstvovanje in spoštovanje do kraja, kjer. se je v- prvo začelo veliko osvobojnjoče gibanje ljudstva na -Spodnjem Štajerskem . Mladi, a čili žalski Sokol je razvil svojo zastavo in pokazal je ta dan, /kako lahko tudi zdrava sokolska misel privabi tisoče in tisoče ljudstva, da se navduši in okrepi v narodnem prepričanja. Nad 3000 ljudi iz cele Štajerske, Kranjske, Primorske in Koroške se je zbralo r Žalca. S ponosom smo gledali na te mogočne čete slovenskega naroda. Udeležilo se je slavhosti l4 sokolskih društev, dalje več pevskih, gasilnih in Visokošolskih društev. 9 draštev je prišlo z zastavami. Opoldne je bil sprejem gostov na kolodvora nad vse sijajen in prisrčen. Pozdravil je došle g. Edvard K u k e c. Popoldne ob dveh je M sprejem pred občinsko hišo, kjer je vrli žnpan žalskega trga g. Josip Sirca v krasnem nagovora pozdravil sokolstvo in drage goste, med temi državne poslance dr. Bybafa, Ježovnika in Bobleka ter deželnega poslanca Vo-špjaka in dr. Hrašovca. Na pozdrav je t imenu Šokolstya odzdravil dr. Bybaf. Nato se je razvila krasna nova zastava Žalskega Sokoli v tržkem drevoredu. Kumovals je zastavi gOSpa Ana B 9 b l e k o v a, soproga državnega poslanca, in ?{ate žreblje so med primernimi nagovori zabili v zastavin drog knmica, navzoči poslanci, ak. društvi »Triglav" in »Ilirija", Čitalnici v Celju in Žalcu, pevski društvi iz Žalca iti Vranskega, društvo »Vrtnar", šoštarijski Slovenci, gasilna društva iz Žalca, Trbovelj, Kaplje, Griž ia Polzele, posojilnica v Žalca in vsa navzoča sof-kolska društva. Žalsko narodno ženstvo je pripelo na zastavo , krasen trak. Blagoslovil je zastavo žalski kaplaa g. Belšak. — Nate še je vršila javna telovadba na občiaskem prostora. Telovadilo je 106 Sokolov. Z vidnim ponosom je zrlo ljudstvo na čile, krepke,' mišične mlade judake, naj so proizvajali potem te ali one Vaje. Vsakemu vrlemu nastopu je sledila živahna pohvala. Veselica, ki se je vršila zvečer na RohlekoVem vrta, je bila nad vse izborilo pripraVIj^ua. BŠ1 glas. je šel 0^ ost do ost: Žalski trg je pokazM, da zna ljudst/u naditi prave, neprisiljene zabave. Pevska draštva iz Žalca, Celja, Vranskega itd. so nastopala, vnies pa je vdarjala vrla šoštanjska godba prav pridno. Tudi razni govorniki so se oglasili, med katerimi posebej omerijamd g. d r. Kak o v c a ' ki je govoril o velikem narodnem pomenu slavnosti, ter g. ^ d r. K u š a r j a. —'Slav-aost je; bila najdostojnejši izraz ljudske žaved-aostr, zvršila se je brez vsakega nesporazamljenja v najlepšem reda in v splošao zadovoljstvo. Vr-lemu žalskemu trgu, posebej žalskemu sokola bodo vsi gostje, bode savinska dolina vedno ohranila hvaležnost za tako lep dnševni nžitek! Ti tla, vrli Žalski Sidkol, dvigaj ponosno^ srdja* krili nM krasno savinsko dolino, bodi ji vodnik in izpodbti-jevaiec v boja za napredek! ' ?: -, Čeijska nemškutarska sOdrga je počikala siinolo nedeljo zvečer goste, ki so se vračali z Vlakom' jz Žalca v Celje. Pred nemško" hSo^ja je poz^rayila z žvižganjem. Policija je mirno poslušala iu šele, ko je bila od slovenske straM opozorjena na svojo dolžnost je leiio obrnila Svoje slepe oči na »žvižgavce". Pred kaVirno »MeMr* je takinaža Slovence dejanski napadla, in tudi ta je policija »storila svojo dolžuost", t j: Slovence bijrilj skoro po^aprli, kako so pa celjski bandi^je zbijali sokolom čepice z glav in jih kradH, te^i ni videla." Vajeni smo takih barabskih nastopov in omenjamo zadevo le iz trojnega vzroka: 1. se čudimo, kako se taki barbarski dogodki morejo - Konečno je prišla nedelja.. Navsezgodaj je obiskal vse cerkve in pričakoval, da bo vendar kje srečal ono mično prikazen, ki-je plavala pred njegovo'dušo, ki pa še mu je samo enkrat približala in zapustila nežen sled v njegovem srcu za vedno. Obiskal je farno, dominikansko, kapucinsko, bernardinsko in naposled tudi cerkev sv. križa. Tu je zmolil očenaš, tam se je pozabil celo prekrižati, a nikjer ni našel svete podobe, ki jo je iskal in h kateri je hotel moliti. Naposled je že ves obupan ob povratku od misijonarjev odhitel še v krakovsko predmestje in tam zapazil karmelitarsko cerkev. Lepo temno pročelje te hiše božje ga je iznenadilo. Dolgo že ni bil v njej in nekaj mu je reklo, naj vstopi. Šel je torej notri. A ni več iskal pozemske svetnice, ker je bil zgubil že vse upanje, da jo še kedaj vidi. Tu je želel samo moliti, bogu darovati vse trpljenje svojega srca in svojo usodo položiti v njegovo varstvo. Ne da bi se ozrl, je pokleknil pred stranski oltar in začel goreče moliti. Ko je končal in vzdignil oči, je videl pred dragim oltarjem postavo v črni obleki in črnem klobuku, ki je Se bolj goreče molila. Obraza sicer ni mogel videti. Po postavi pa, po belih, pobožno sklenjenih ročicah in po majhnih nožicah, ki so molele izpod črne obleke, je spoznal svojo lepotico iz Saškega vrta. < ; . , * Ravno je donela pesem: »Sveti bog; vsemogočni in močni!" In čustevpolni spev se je razlegal po cerkvi. Mihaelu so se zaiskrile solze v očeh, in ko je videl tudi svojo dragico jokati, je vzkliknil bolestno: »Gospod, usmili se nje in mene!" Potem je vstal in se vstopil tako, da je njegove oči niso zgrešile in da ji je mogel takoj slediti iz cerkve. Večkrat se je ozrl, ako ni morda šef navzoč. Ker ga ni nikjer videl in ker je šef sploh malo obiskoval cerkve, se je kmalu pomiril in čakal potrpežljivo. Ko je petje utihnilo in se začelo povzdigovanje, je črna postava zopet pokleknila; Mihael pa je dalje stal in čakal. Naposled je duhoven blagoslovil pobožno ljudstvo in vse se je drenjalo proti vratom. Tedaj se je vzdignila tudi ona. Njeno ob- ličje-se mu je zdelo še bledejše iu lepše, kot takrat v vrtu. Vidno so ji prinesle solze olajšavo in molitev je pokrepčala njeno dušo. Slučajno se je ozrla proti oni strani, kjer je stal paš junak. Njene črne oči so ga zopet spoznale in so uganile, kaj se je dogodilo v njegovem srcu. Kajti živa rdečica je polila njena lica, ki pa, je takoj zopet zginila, kakor dih na svetlem železu. . Hitrejše se je rinila proti izhodu in se pri tem parkrat ozrla, ji-li Mihael sledi ali ne. Ni bil daleč od nje in se je drenjal za njo, kakor dijak k glavnemu oltarju, če ondi mašuje škof. Ni se brigal za nobenega znanca in bi sedaj preziral šefa samega. Kljub vsemu njegovemu prizadevanju je bila dalje od njega kakor si je želel in stala je že na trgu pred cerkvijo, ko je Mihael dospel šele do vrat. Tam na prostem trgu bi jo lažje došel. Toda tega ni hotel, kajti opazil je, da čim bližje ji je, tem hitreje jo neso njene vitke nožice po kame-nitem tlaku. (Dalje prihodnjič.) i?«*« i^siž vršiti pod slavno ero „jurMov" dr. Jabornegga in ^r. '^Lmbro8chutza, 2. moramo vprašati, kako se teki ropartki napadi strinjajo z javkanjem v Vah-tarci nad tem, da so Lahi na južnem Tirolskem naklestili par mlečnozobih nemških fantalinov, in 3. moramo vprašati, kdaj bo končno očeJabornegg svpje policaje navadil njih dolžnosti, nepristransko vzdrževati red in mir v mestu. \ *,J!" Proti vikarju Gorišku. Pretekli teden je bil pri mariborskem knezoškofa ravnatelj kemične tovarne v Gaberju pri Celju, ter ma je prednašal pritožbe zaradi neznosnega hujskanja celjskega vikarja Goriška med tovarniškimi delavci. Gorišek je sam ali po svojih ovčicah v ljubljanskem zakotnem listu „Naši moči" očital v imenu delavstva kemične tovarne v Gaberju ravnateljstvu kaznjivo in goljufivo izkoriščanje delavstva. Napadal je tudi vodjo tovarne Confidentija, ki, je znan prijatelj delavstva. Gorišek je posegel, da je več delavcev bilo odpuščenih ter jih je tako pripravil ob kruh. Gosslethi "so s Škofi v dobrih odnošajih. Zato smo radovedni, ali bode knezoškof vsaj pritožbam iz te strani ustregel, ali pa smatra kot ugledu duhovništva primernejše, da ta Človek s svojim kranjskim klerikalnim hujskanjem y Celju še dalje nemir dela. Gorišek je že dolgo časa b,oij političen agent nego vikar in duhovnik. ,|lova doba" o „značajnosti". V Ljubljani uhajajoče glasilo slovenske gospodarske stranke v štev. 27. julija se na nepričakovano zlobetona-Čin dotika narodne stranke. Nameravali StaO tudi ta novi popolnoma neutemeljeni napad prezreti, ker je članek pisal očividno mož, ki je vse drago prej .nego politik, toda pozvani smo bili iz več stranjj, da te nad vse strankarstVo vzvišene moraliste. enkrat temeljito poučimo, da šb tozadevni nauki „Nove dobe" za slovensko narodno javnost na Štajerskem nesprejemljivi. „NoVa doba" očita nam neznačajnost v Plojevi zadevi. Kdor je naše politično gibanje zasledoval, prav dobro ve, da Še je narodna stranka ravno v Plojevi zadevi izkazala v polni meri kot res narodha in tudi politična stranka ter da je pri tem kljub ugovoru enega dela lastnih somišljenikov in z velikim sa-mozatajevanjem ustvarila na Štajerskem položaj, ^sejnora v narodnem oziru smatrati kot zelo srečen in celo odločilnega pomena ža razvoj političnih razmer v bodočnosti. Da ^oVi abba" tega ne pojmi, obžalujemo, in bode tako nastopanje listu kmalu odvzelo na Štajerskem one simpatija, s katerimi smo nekterniki pozdravili svoj čas ta,list. / .ž"',,, t' '*. Otročarija! Nobenemu strankinemu časopisu se, np more zameriti, če v prvi vrsti povdarja delovanje in vrline svojih privržencev. Toda tudi v tem ozira so gotove meje. Otročje je, če n. pr. Slovenec" in „Gospodar" slavita kmečke Zve-zarje v državnem zboru kot vzor parlamentarcev, če le asta odprejo. Taka otročarija je pisava zadnjega „Gospodarja", ko piše o poslancu Roškarjn. Z ozirom na par besedic, ki jih je v državnem zbora spregovoril pri razgovoru o melijoracijah: »Mnogoteri poslanec se je v svojem srca mislil, ko bi pač jaz znal tako govoriti, kakor- ta Slovenec." Nikakor nočemo Roškarjn skrajšati slave, da bi onih par stavkov ne bil dobro prednašal. Tudi je zelo prav, da se je slovenski kmečki poslanec k ti točki oglasil. Toda da bi bila visoka poslanska zbornica iznašla v Roškarjn takega Ci-cerona, kdo more to verjeti? Tako pisanje je otročje! škofje in — narodnost. Da na narodno mišljenje našega lavantinskega knezoškofa ne smemo prav nič računati, je splošno znano. Toda tudi ljubljanski knezoškof, ki pošilja svoje ognjevite duhovniške čete v boj proti naprednjaštvu, ne vzame narodnosti prav nič resno, ampak nasprotno — priporoča ponemčevanje naših krajev. Velikanska posestva ima ljubljanski škof v gor-njegrajskem okraju, in na teh posestvih pusti brez kontrole gospodariti nemške oskrbnike, nemške uradnike. Nemški oskrbnik gornjegrajske grajščine je že cele nemške družine spravil na najboljša mesta. Uradovanje je popolnoma nemško. In tako postopanje, ki je prav slično onemu klerikalne ljudske posojilnice, naj bi bilo narodno?! Fej vas bodi, hinavci, ki pod krinko vere farbate in izsesavate ljudstvo! Preustroj meščanskih šol. Naučno minister-stvo je izdalo nove učne načrte za deške in dekliške meščanske šole. S temi učnimi načrti je končano delo preustrojitve meščanskih šol in se pouk prilagodi časovnim razmeram. Sedaj, ko je ta korak storjen, mora slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem z M .•: * jM&trtf i:; -e.acpja .iU&tiss««; :<> nov o silo stopiti pr e d d e f e 1 to o vi a Pet tisoč kron vsako leto v blato vrženihl Kakor iz zanesljivih virov verno, daruje mariborski knezoškoi ; vsako, leto 5000. kron za; nemški časOpis „SftdOsterreichische Stimmen". Znauo je, j da je ta list skrajno slabo nrejevan in Slovencem j tuj kakor graška „Tagespost"\ Obžalovati je, da naš knezoškof teh 5000 K tako po nepotrebnem vsako leto proč vrže! i^:.: i Živinske kug« tta Štajerskem. S rab razsaja i v Braslovčah in Grižah. R^de či e a pri svinjah v: Št Jurju ob Jnž. žel, Teharjih, Laškem trgu, Sv. Jerneju v konjiškem okraju, v Okoslavcih in Radislavcih ljutomerskem okraju, v Poberžu, j Radvini, Donački gori, Žetalah, Vam, Vurbergu, Vintarovcih : in Ptnjn, .—. S v i n j s k a. ,kuea v i Ragoznici pod V Hajdinu, Brega pri j Ptuju in Oirkovcih, nadalje v Celju, v Artičah, j Globokem, Kapelah inZakotu. Meharčki v Ma- i rija Reki. š® we*>.z r-i i : z Za narodni sklad so «a brali v .veseli družbi j gg. M. Geraovšek, L. Ulčac, JPr. Staufer,; L. Jerše j in A. Potočnik v Kozjem,$i-Kanj sko. Shod gostilničajev iz Kranjske se bo vršil meseca septembra in sicer najbrž 16. in 17. Samomor. Z britvijo si je prerezal vrat v Postojni sodni pristav Milan Dolenc. Bil je takoj mrtev. Baje je storil čin iz strahu pred lesarjem. Vsled legarja je umrl v Postojni okrajni gozdni komisar g. Lampe. Osebna vest. Primarij deželne bolnišnice v Ljubljani dr. Edvard Š1 a j m e r je dobil naslov vladnega svetovalca. Velika nesreča na železnici se je zgodila minoli četrtek pri Litiji. Hrvaški delavci tamkaj polagajo železniške prage. Ko je prihajal tovorni Kmetje, ne kupujte takozvanih živinskih praškov, ampak krmite svojo živino sicer pametno in razumno, in dosegli boste najlepše uspehe! Muhe y hlevih. Velika nadloga v živinskih hlevih so muhe. Dokazano je, da izgublja živina s tem, da se mora vedno braniti muham in mahati z glavo okoli sebe, dan na dan mnogo moči, in v to se izrabijo seveda po klaji pridobljene redilne snovi; in sicer porabi ena žival v obrambi proti muham na dan toliko redilnih snovi, kolikor jih je v enem kilogramu ovsa. Zato je potrebno, da kolikor mogoče omejimo v svojih hlevih to nadlego. Dozdaj sicer nimamo izdatnega sredstva. Toda nekoliko si pa lahko pomagamo. Če namažemo strop z mešanico iz apnenega beleža (apnice) in galuna, ne morejo muhe na stropu obviseti. Stene bi se naj od časa do časa namazale s kreolinom, lizolom ali petrolejem. Tudi je dobro, da se napravi hleve temotne. K temu se okna namaže z mešanico iz apnice in perilnega modrila. Tudi prepih tik pod stropom dobro upliva; ta pa se doseže, če se namesto oken napravijo žaluzije Kjer gnezdijo v hlevih lastavice, pustimo jih ker lastavice pridno pokončavajo muhe. Pomanjkanje vode pri sadnem drevju. Na strmih, posebno južnih rebrih trpijo drevesa dostikrat vsled pomanjkanja vode. Tudi najmočnejši dež ne vpliva mnogo, ker voda prehitro odteče, tako da je le malo odide v zemljo. Pomanjkanje vode pa povzroči redno pomanjkljivo zorenje, prehitro odpadanje sadja in dostikrat popolno neplodnost drevja. Zato moramo varovati drevje na rebrih pred pomanjkanjem vode, in to s tem. da izkopljemo pošev k drevesom jarke, po katerih napeljamo vodo. Drevesa sama pa ob-dajmo s krožastimi zemeljskimi nasipi, ki jih utrdimo s fašinami (vrbovino), da jih plohe ne odneseejo. Do tikrat pa celo na ravnini trpi sadno drevje na pomanjkanju vode. Tu je potrebno zalivanje. Kako zdravimo klejni tok na sadnem drevju i Na mnogih drevesih opazimo, kako se tuin-tam cedi iz drevesne skorje drevesni klej. Sku-šajmo zdraviti drevesno bolezen na sledeči način: Ko je klej (gumi) po dežju precej razmočen, odstrani ga s kako trsko ali topim nožem, potem izreži rano z ostrim, naprej zakrivljenim, špica-stim in tenkim nožem skrbno, čisto in popolnoma. Izrezati moraš celi kanal od tam, kjer se začenja, do tam, kjer neha. Dostikrat je treba ne samo na ravno, ampak tudi v poš^v globoko vrezati, kakor daleč pač sega kanal, ki ga spoznaš po rujavih žilicah. Če je bil kanal kratek in bolj na površini. zadostuje, če namočiš cunjo y vinski ocet (jesih). in s tem rano izpereš. Večje rahe moraš zamašiti z vato ali. predivom, koje pa večkrat napoji z vinskim octom. Ko se je rana posušila, jo namaži z vodenastim voskom. Pri tem pa moraš seveda drevesu tndi primerno gnojiti; ker gnoj, ki ima mnogo dušika, klejni tok pomriožuje, je potrebno gnojiti s sredstvi, ki imajo malo dušika, pa več fosforne kisline, kalifa in apna. Potem pa prekoplji zemljo okoli drevesa prav globoko ter pomešaj težko zemljo s prašno, da tako postane bolj premočljiva. Mnoeokrat povzročijo tudi nagle vremenske spremembe klejni tok. Drevesa ne morejo mestoma premočnega navala soka obvladati in ti soki silijo skozi vsako najmanjšo razpoklino ria zunaj. Pred preveliko vročino obvaruješ drevje z narezovanjem. Seno ali otava? Splošno se misli, da je seno (prva košnja) redilnejše^ nego otava. Zato se otava tudi slabše plačuje. Če pa primerjamo redilnost dobro spravljene otave z ono sena, najdemo: j v senu v otavi beljakovine 12% 15% masti , 4% 5% ogljenih hidratov 45% 41% les 30% 25% ■ pepel 7% 11% - Otava ima torej več redilnih snovi, beljako vine in masti, nego seno. Tudi otavo živina lažje prebavlja nego seno. Poskusi so pokazali, da prebavi živina pri senu priotavi. beljakovine 62% 70% masti 57% 68% Praksa je tudi dokazala, da krave, reje g z dobro spravljeno otavo, dajejo več mleka in da se dado boljše rediti. To je razumljivo, ker obstoji otava iz pozneje zraslih mlajših in nežnejših travnih delov, ki imajo več beljakovine in se dajo tudi lažje prebaviti. Pri travnikih, ki so gnojeni s Tomaževo žlindro in kajnitom, vpliva tudi to, da pridejo te redilne snovi posebno po prvem gnojenju šele po drugi košnji do polne veljave. Priporočati je tudi, da se spravi otava suha pod streho, ker trpi po izpiranju z dežjem vsled lažje razkrojitve redilnih snovi še bolj nego seno. Kako si izboljšamo deteljišča? rdeča detelja prideta tukaj v poštev. Ker se ti pojavi gode kljub pridnemu gnojenju s hlevskim gnojem, zato moramo iskati vzrok drugje. Opazovalo se je, kjer so žito in vanje vsejano deteljo gnojili obenem s kostno moko in superfosfatom, da so deteljišča izvrstno uspevala in da se je lahko tam sejala detelja večkrat zapored, vedno je lepo rasla. V navadnih razmerah zadostujeta 2—2'5 meterska stota kostne moke in superfos-fata, da se pomnoži v detelji fosforno kislino in se tako doseže lepo uspevanje detelje. Najboljše je pa,i združiti gnojenje s hlevskim gnojem z umetnim gnojenjem. Hlevski gnoj zrahlja zemljo in pomnoži prst črnico (humus); kostna moka in superfosfat pa dovajata fosforno kislino. Pitna voda in drobljivost (krhkost) kosti. Drobljivost kosti je navadno posledica po-manjkovanja apnenih soli, čemur pa ni vzrok samo klaja, ki ima malo apna, ampak tudi voda, ki ima malo apna v sebi. Taka voda je navadno bela, brezbarvna in brez duha ter nenavadno mehka. Neki kmet, ki je živino napajal s tako vodo, je imel vedno nesrečo, da se je sedaj pri eni, sedaj pri drugi živali pokazala drobljivost kosti. Potem je začel napajati živino z bolj trdo vodo in vsa živina je bila kmalu zdrava. Zato je pa potrebno, gledati pri živini tudi na pravo pitno vodo. Zadružno prodajo jajc je vpeljala ena mlekarna na Moravskem in je plačevala povprečno celo leto za kg jajc (okrog 18—19 kom.) 99 vin. Če primerjamo s tem cene jajc pri nas, uvidimo uspeh skupne prodaje jajc; uspeh pa tiči zlasti pri prodaji na kg tudi v tem, da se ljudje bolj zanimajo za perutninarstvo in redijo kokoši, ki ležejo mnogo in velikih jajc. ,.Z." Zadružništvo na Irskem. Živahni Irci, ki so dovzetni va vsako novo stvar, so se z vso vnemo poprijeli zadružništva in so v tem oziru daleč nadkrilili Angleže. V celem obstoje 4 zadružne zveze z 835 zadrugami (dandanes gotovo nad 900) in sicer pripada istim 331 mlekarn, 151 nakupovalnih zadrug, 232 posojilnic," 25 perotninarskih, 9 lanarskih, 50 prodajalnih, 18 čebelarskih zadrug, 2 zadrugi za sušenje slanine in razne druge zadruge. vz." Največja mlekarna na Danskem je v Has-lewu. Ista dabi na leto 50 milijonov kg mleka; mlekarna ima 400 uslužbencev, 40 voz vozi vsak dan mleko v steklenicah v Kodanj, kjer obstoji zaloga, ki preskrbuje 700 trgovin s sirom in presnim maslom. Sirarstvo se v veliki meri goji; zaloga obsega 50.000—70.000 pet in pol kilograma težkih kosov raznih vrst. Vrednost mlekarne in strojev znaša 2 in pol milijona kron. nZ." Trimesečni mlekarski tečaj. Mlekarstvo je ona gospodarska panoga, ki se še pri nas premalo upošteva. Veliko zaslug za povzdigo mlekarstva so si pridobile mlekarske zadruge, katere se v zadnjem času prav marljivo snujejo na Kranjskem. Uspeh mlekarn pa je odvisen od strokovno izvežbanih mlekarjev; radi tega prireja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani mlekarske tečaje. Drugi tak tečaj se je zaključil 7. julija na Vrhniki ter so bili navzoči zastopniki deželne vlade, deželnega odbora, kmet. družbe, kranjske trgovske zbornice, „Zadružne Zveze" v Ljubljani in mlekarne na Vrhniki. Voditelj tečaja, potovalni učitelj za mlekarstvo g. J. Legvart je pozdravil navzoče, podal kratko sliko o celem tečaju ter se zahvalil mlekarni na Vrhniki, ki je dala svojo krasno novo mlekarno na razpolaganje kot učilo in udeležencem tečaja za stanovanje. Nato je sledil kratek izpit, ki je pričal o velikem uspehu tečaja. Tečaj je obiskovalo 16 učencev, izmed teh 1 iz Gotovelj na Štajerskem, kateri so prav marljivo sledili pouku. Mlekarstvo je spet dobilo 16 mlekarjev strokovnjakov, ki bodo veliko pripomogli k nadaljnemu razvoju mlekarstva. „Z." Kako se dela na Kranjskem za napredek kmetijstva. Kranjska c. k. kmetijska družba je uvidela, da se največ da doseči za napredek gospodarstva s poukom. Zato izdaja dobro urejevan kmetijski list „Kmetovalec", vzdržuje slovensko kmetijsko šolo na Grmu in prireja po raznih krajih poučne tečaje. Tako jih je priredila letos že pet in sicer 14. I. 1907. sestanek mlekarskih zadrug in razstavo masla v Ljubljani s širjimi predavanji, ki se tičejo te stroke. Na Gorenjskem je priredila v Gorjan štiridneven poučen tečaj o kmetijstvu od 4.—7. sušca. Za gospodinje in njih hčere se je priredil na družbini gospodinjski šoli v ljubljani mlekarski in perutninarski tečaj od 20.—23. sušca. Za umno pridelovanje krme se je priredil na kmetijski šoli na Grmu dne 27. in 28. vel. travna tečaj za pridelovanje krme. Sedaj pa se vrši trimesečni mlekarski tečaj na Vrhniki, ki se je pričel dne 1. malega travna in bode trajal do 30. rožnika. Pri teh tečajih govorijo priznani izvedenci v teh strokah. Koliko vina se pridela v Kaliforniji. Vino-reja v Kaliforniji se silno razvija ter bo .kmalu ne le zadoščala konzunni Zedinjenih držav, temuč se ga že sedaj mnogo izvaža. Kalifornijski vinogradi zavzemajo površje 100.000 ha. Na leto se pridela povprečno 4,350.000 hI viua, kar predstavlja vrednest 430 milijonov kron. Zelo mnogo se razen tega izvaža tudi suhega grozdja. Zadnja poročila. Okrajni odbor narodne stranke za Braslovče, Polzelo, Gomilsko in Rečico na Paki skliče na dan 11. t. m. ob 3. uri popoldne zaupni shod v gostilno g. Hočevarja na Gomilskem. Pristaši narodne stranke, vsi na važni shod! Pri neugodnem vremenu se preloži shod na 18. t. m. Okrajni odbor. V Žrečah pri Konjicah je umrl dne 5. t. m. nadučitelj g. Ludvik Tribnik v 54. letu starosti. Štajerski deželni zbor bo najbrž sklican na dan 15. septembra k zasedanju in bo zboroval kake tri tedne. Velika nesreča pri Poatijeju na Francoskem se je pripetila tako, da je lokomotiva zdrknila s tira ua mostu čez reko, podrla most ter padla v reko z dvema vozoma tretjega razreda. Dosedaj so dobili iz vode in razvalin 15 mrličev, kakih 40 oseb se še pogreša. Naglo sodbo za Njujork v Ameriki zahtevajo meščani na svojih skodih. V zadnjih 14 dneh se je izvršilo 12 umorov in 117 posilstev na ženskah. XXII. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila dne 6. t. m. v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem. Udeležilo se je nad 400 ljudi, med temi do 200 duhovnikov, ki so se zbali, da bi se jim odvzela komanda v družbi. In vendar so kljub temu, da sta jim prišla na pomoč vsemogočna dr. Korošec in dr. Verstovšek, — sijajno pogoreli. Že dolgo si je želel vsak rodoljub, da se družba postavi na moderno stališče, in to se je zgodilo z novoizvoljenim odborom. Ko so klerikalci videli, da je odločna volja večine družbenikov, da prevzamejo vodstvo, so tulili kakor besni. Iz poročil kratko sledeče: Preteklo leto je imela družba 152 podružnic z nekaj nad 8000 člani. Vzdrževala je 12 otroških vrtcev, 3 podpirala, dalje pa 5 ljudskih šol. — Dohodkov ie bilo 63.983 K 78 vin., stroškov 54.676 K 99 vin. — Odbor se je volil najprej potom kompromisa z vzklikom. Ker so pa klerikalci ugovarjali, se je volilo z glasovnicami in pri tem je lista napred-njakov sijajno prodrla. Izvoljeni so: prvomestni-kom Andrej Senekovič z 247 (proti dr. De-teli s 7 glasi), odbornikom: dr. Ivan Merhar (239), dr. Gregor Žerjav (237), dr. Kari Bleiweis (223), Franc Pahernik (222); dr. Fran Novak (208), prelat Gregor. Ein-s p i e 1 e r (175). Oddanih je bilo največ veljavnih 256 glasov. — Klerikalci so potem nahujskali Korošca Grafenauer j a, da je nekaj javkal, dr. Korošec — hujskač pa jih je slišal, da jih bo pomnil vse življenje. Niti glasovalne pravice ni imel fant, ravno tako ne dr. Verstovšek, pa baš ta dva sta se morala najbolj vsajati. Za družbo pa doslej ni storil nobeden prav nič. Žalostno bi bilo, ako bi bili skupščinarji res smatrali ta dva za zastopnika Štajerske, toda hvala bogu smo imeli tam može, ki so jima povedali, da nimata govoriti v imenu Štajerske. — Da je družba prišla konečno do ozdravitve, se imamo Slovenci v prvi vrsti zahvaliti naši vrli mladini. Čast ji! Novi odbor pa naj vodi družbo vrlo na poti napredka in zdrave prosvete! Za obrambo planinskih pašnikov. Poljedelsko ministerstvo je, kakor poročajo dunajski časopisi, dne 29. jul. izdalo na vse deželne vlade odlok, v kateiem so zadržani temelji postavne predloge za obrambo planinstva. Namen vsem je ohranitev planinskih pašnikov za kmetijsko govedorejo. Planinska vprašanja bodo v vedni razvidnosti, za nadzorstvo planin bodo posebni organi. Pri političnih oblastih druge inštance se ustanovijo planinski sveti kot gremijalne oblasti; ftn okrajnih glavarstvih se bodo vodili točni zapiski o planinstvu. ..Slovensko založništvo". Zadrugo pod tem imenom si je osnovala v svrho izdajanja časopisov ter knjig slovenska gospodarska stranka na Kranjskem. V Podgradu v Istri je umrl dne 6. t. m. Slavoj Jenko, bivši deželni poslanec, župan v Podgradu. skrajno odločen, značajen in delaven mož, svobodomiseln v pravem pomenu besede. Kakor hrast je stal v ljuti borbi narodni in gospodarski — in vsa Istra žaluje ob njegovem grobu. Samostanski škandali v Italiji. Vsled izida preiskave je načelnik v Savoni ukazal takoj zapreti salezijanski deški zavod in dekliški zavod Santa Catarina. Veliki inkvizitor Salezijancev, don Musso. je pobegnil, ker bi ga sicer zaprli. Salezijanci imajo v Italiji nad 100 takih zavodov, ki se vsi preiskujejo. g! H H Sf tsr "£ • "i f ^ •■■r '4 .,v i- v:- Celjski klerikalni generalni itab je razposlal razne kaplane, ki sedaj v počitnicah nimajo nobenega dela, na vse strani, da,agitirajo za klerikalne celjsko posojilnico. Tako leta tudi kaplan Pučnik iz Celja po gornjegrajškeni okraju. Toda tamkajSnji prebivalci vedo, i da Sae bo kaj prida, kogar pošlje znani konzumar žalostnega spomina Gorišek, — in mu ne zaupajo. Jn to je edino pravi Ne dajte se zapeljati od ljudi, ki se razumejo na gospodarstvo toliko, kakor vaši čevlji! Hmeljarji, pozor I Hmeljarsko.' društvo v Žalcu opozarja vse hmeljarje, da se bo letos v obče pridelalo obilo hmelja in sicer v drugih krajih več, kakor pri nas. Gotovo -je, da bodo pri itak nizkih cenah — le tisti hmeljarji svoj pridelek še precej lahko prodal^ kateri bodo imeli skrbno obrano, dobro in pravilno posušeno in lepo sortirano blago. Slabo obrani, nepravilno posušeni in ne sortirani hmelj bode letos le težko našel kupca ali pa se bode mogtei prodati po prav nizki ceni. Hmeljarji! upoštevajte vsi dani vam svet. šmihel nad Mozirjem. Kmetijska podružnica priredi dne 18. avgusta potovalno predavanje predpoldne po rani sv. maši ha Rečici, popoldne pa v Mozirju. Predava gosp. potovalni učitelj Fr.' Goričan. „ , v,... ' ,. ?,. Haloze so si dne 5. t. m. ogledni: deželni namestnik Clary, ptujski glavar Prahl in vinarska komisarja Matiašič in Suppanz. Žetve na Ogrskem so splošno slabše, nego se je pričakovalo. Žatart^ približno 10 40, P ženice 32.26, ječmena 12.91 in ovsa 11.43 milj-" jonov metersbih stotov, torej približno vsega za 30 milijonov} meterskih stotov manj nego lani. T u r š č i c a -lJa dala dobro srednjo žetev, v nekaterih krajih celo bogato. Tudi krompir se je zboljšal. Repe bodo dale srednjo žetev, precej dobro pa toh:ak, h m e 1 j in vrtni sad 6 ži. Močen potres so Čutili dne 6, J. mž.v Kotoru na jugu Dalmacije in tudi v Črni gori. Pred nevihto je v Rozi na Laškem zbežalot v cerkev 1kmetov. Udarila je strela, ubila dva kmeta, ostaliji 13 pa mamilo, .»v ^,«, . > , - OlomuSki nadškof fiauer bo imenovan te dni najbrž kardinalom. iMttJit-h r" ^ Splošna ^olilna pravica za deželne zbore., Kakor se cnje, 'se vlada-ne namerava vel upirati uvedbi splotod volilne pravice tudivdeželne zbore. Vprašanje je, če se bo sprijaznil s to mislijo tudi~eeSar. Madžarska pravica. V Miavi je sodnik obsodil tri slovaške učitelje vsakega v 15 dnevno ječo in 20 w - I*-'.*] obsodbo potrdil. . Granata se je razpočila pri topnižarških strelnih Vajah V Belovaru. Eden Vojak je bil ubit, več Vojakov pa je hudo ranjenih. 18 rudarjev je bilo ubitih vsled razstrelbe plinov v rndnikn Hittelbezbach na Nemškem. V konkurz je prišla nemška kmetijska hranilnica ln posojilnica v Mostu na Češkem: Velik škandal so razkrili v Opavi. Neki odličnim stanovom pripadajoči gospod je dlje časa Kvabljal šolske učenke v svoje stanovanje ter jih zlorabljal. Vse onečaščene deklice so oddali v zboljševalni zavod. ™ i'. Poroka. Na Vrbskem jezeru se je poročila hči mariborskega notarja Alica F i r b a s z dunajskim trgovcem K. Deckerjem. Vinska letina v Dalmaciji bo letos najbrž prav dobra. Dež zadnjih dni je k temu znatno pripomogel. V Dolu pri Hrastniku je posestnik Igričnik odpovedal stanovanje delavcu iz kemične tovarne v Hrastniku, ker ta ni hotel voliti Benkoviča. Obdolžil ga je v svoji strasti celo tatvine. Zato ga je sodnija v Laškem priškrnila zaradi zlobnega in predolgega jezika na 7 dni zapora z dvema postoma. Kmetijska stoletnica. Dne 23. oktobra t. 1. mine 100 let, odkar je s cesarskim dekretom stopila v življenje c. kr. deželna kmetijska družba na Dunaju. Priredile se bodo v proslavo tega dne na Dunaju velike slavnosti. Za narodni sklad je uposlal 54 kron g. notar Franc Stupica iz Št. Lenarta v Slov. Gor. in sicer 4 K kot dobitek na kegljišču Josipa Podboja v Ribnici na Kranjskem po g. Rusu iz Loškega potoka, 50 K pa je globa, plačana po županu Vincu Kronvoglu iz Gočeve, vsled poravnave v kazenski zadevi. Narodnjaki, posnemajte!! Desetletnico otvoritve Narodnega doma v Celju obhajamo danes dne 8. t. brez vseh slovesnosti. Miha Vošnjak, oče slovenskega posojilništva, obhaja na jesen sedemdesetletnico. ... Slovensko zdravniško društvo zboruje jutri ob Ž. uri pop. v Celja v Narodnem domu. Že zopet nesreča'na železnici. V noči od 6, na 7. t. m. jfe skočil s tira vlak med Talseejem in Tremessen na Pozhanjskem. Ubitih je baje 8 ljudi, ranjenih nešteto. 4 r-i^-^-v v j Društvene vesti I Oklic. Podpisani poživlja v imenu krajevnega odbora, da se blagovoli javiti vsak(a) udelež-nik(ca) glavne skupščine „Zveze avstr. jugoslov. učitelj, društev" v Radovljici radi prenočišča in skupnega obeda podpisanemu do 15. avgusta t. 1. Krajevne razmere zahtevajo to. ' " Iv. Sega. Knjižnica Št. Jurijih j. ž. priredi dne 11. avgusta v gostilni pli A. Nendlu ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer šaloigro „Trije tifiskK Cisti dokiček se porabi v prid društvu. Vstopnin« popoldne I. sedež 40 h, II. sedež 20 h. Zvečer vstopnina 60. h za psebo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Popoldanski predstava se vrši za okoličane, iči bi tudi radi prisostvovali igri, a jim je zvečer neugodni čas. ' Razpis nagrad. Kdo hoče zaslužiti tisočaki Ob priliki »Planinskega sejma" se Izda poseben časnik. Za najboljšo primerno pesem, ki pa mora biti seveda izvirna, šaljivo žalostna in resno vesela, se razpiše nagrada 1000 vinarjev. Ravnih toliko, tedaj 1000 vinarjev za primerno povest sladko skrivnostno ginljive vsebine. Rokopise je pošiljati uredr ništvu, Imena odlikovancev bodo priobčena v listu samim, kakor tudi čas, kedaj se izplača nagrada. - , . n Frischaufove razglednice. V proslavo sedemdesetletnice vseučiliškega profesorja dr. Frischaufa, znanega prijatelja Slovencev, je založila Savinska podružnica Slovenskega planinskega društra zelo lične razglednice s sliko FrischanfbTO. 'Čisti dohodek; razglednic je za Frisehaufovo kočo na Okrešlju, ki se pridno grad!. Rojakinje in rojaki,; poslužujte se teh razglednic v" korist Savi mike podružnice! Ako jih nima. v vašem ..kiraju noben trgovec v zalogi, naročite naravnost od Savinske podružnice P. D. v Gornjem gradu ali pa vzpodbudite Jtašega trgovca, da si jih on naroči. Vinar dojrinarja goldinar! Družmirje pri Šoštanju. Ljudska veselica so vrši dne —^ —--nam vsi Prostor in bo .,;društva, da se p« najvljudneje o,;,>er nas s tem za veMlico dobro urejaj. ilftoSimo sos ozirajo, »a.- to nafto prjpdf^- naše soi vabimo, da nas s svojim posetom poči rnaroAiemu tfelu VzpodbtrJajo. Na sporedu so prav zanimive in šaljive točke. O tem frihodnjič. v ■*? fiMSa? Bralno druStvo pri Sv. Marku niže Ptuja priredi v nedeljo, dne 11. avgusta t. i. dvoje predavanj invsicer ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih; namreč: 1. „Casu primerni kmetijski nauki", govori g. Ivan Bell& deželni potovalni učitelj v Maribont BKjaečk« stanje v turški dobi", fcipMfeg^ ir,'M^amMariboru-H Po predavanju .prosta zabava s tambtir&njem; v gostilni g. -Martin Ceha v Markovcih. K obilni udeležbi vabi odbor. """" Slov. akad. ferialno druitvo ..Bodočnost" si je na zadnjem občnem zboru v Ptuju izvolilo sledeči odbor: Preddednik: phil. -Slavko Reich; podpredsednik-. iur. Hinko Ingolič; tajnik: i»r. Odon!: Cfcjnko; blagajnik:, for. Gustav Hržič; arhivar: »bit. Vek. Rumenjak; preglednika: iur. Ant. Veseajak in phil. Janez Korpar. Vsi dopisi naj »e blagovolijo pošiljati t. č. predsedniku phil. Slavko Reich pri Iv. Bolfenku v Slov. gor. ali pa t/S. tajniku iur. Odoii Cajnko pri Sv. Bolfenku blizu Središča. , 18, 31» prihitg takrat k nam vsi oni, ki se hočejo v veseji" družbi dobro ^abivati. F pri '^Basistu", kje* -se inf^veselica vršJfti JeVobširen Bratsko gasilno društvo trboveljsko in trboveljski rodoljubi, osobito g. Klemenčič, poslali so nam nepričakovan in veledušen dar v znesku 62 K 23 vin. za nabavo društvene zastave. Za ta redi(i dokaz iskrenega prijateljstva se prisrčno zahvaljuje prostovoljno gasilno druitvo rajhenbur&ko. x Anton Kunej! načelnik. Zahvala. Telovadno društvo i Savinski Sokol se najpresrčneje zahvaljuje svojemu dobrotnemu podporniku gosp. Fedor Matjevič Štifterju, vseučiškemu profesorju v Kalugi, za velikodušni dar 50 K, katere je poslal ob sprejetju častne diplome. Vsa čast takim možem, ki kot zavedni narodnjaki tudi v tujini ne zabijo domačih slovenskih društev, in želeti bi bilo. da se tudi po slovenskem ozemlju pojavljajo narodnjaki, ki bi podpirali prekoristna sokolska društva, da se zamorejo ista krepko razviti, plodonosno delovati in popolno rešiti svojo težavno nalogo. Živel naš dobrotnik, in posnemalci! Na zdar! Za odbor: Avgust Kraigher t. č. načelnik in tajnik. Dr. Josip Goričar t. č. starosta. Izjava. Podpisana Veronika Krajnc iz Radoslavec obžalujem neosnovano obdolžite v g. Franceta Marinič iz Radoslavec glede smrti mojega moža, ga prosim odpuščenja in se mu zahvaljujem za zaprinešeno sodnijsko kazen. Radoslavci, dne 3. avgusta 1907. 140 1 Veronika Krajnc. £ C i v ? * " i ^ m ........ v -vi Slavita posojilnica rajhenburška je darovala za učila znesek 40 K. Najlepše se zahvaljujeta l tajsko vodstvo In krajni 6oUkl svet*mjhenbur«li. ——. .j.1 »'.'!.■-■« l'1 -a "'.;1 J." .t—.' 11 —Tr—» . 1 ■ j: spoštovani zavarovalni banki „ Slavi ji" v Pragi; ter general, zastopu v Ljubljani za njihovo kulanco, katero so pri moji nesreči pokazali. : Moj mlin je pogorel meseca junija t. L zavarovalnino imel bi pa že meseca aprila plačati, ■ tako da ob času požara ni bil moj mlin vsled i neplačila nič zavarovan, vendar me je pa cenj. ravnateljstvo banke „ Slavi je" vsled pomilostne prošnje vslišalo in mi celo odškodnino milostnim potom, priznala. Tem potom se prav srčno zahvaljujem omenjeni zavarovalnici in tudi njenim .j pooblaščencem in priporočam to zavarovalnico vsakemu posestniku ter vsem obrtnikom Rad vstrežem vsakemu na vprašanje glede mojes nesreče. Danes sem popolnoma pokrit v svojo popolno zadovoljnost. Zavarujte vaše imetje edino pri banki „ Slavi ji", ker je v resnici edini najstarejši slovenski vzajemni zavod v Avstriji. Metava pri sv. Petru niže Maribora 1./8.1907.' - s Leopold Kranjc, posestnik. 136 1 .i; • i.■«! V mestu Maribora še proda enonadstropna, na dobrem mesto, v bližini glavnega trga, zaradi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. Več .pove I van Ver a s, gl. zastopnik „ Slavije# v Mariboru, sodnijska ulica štev; .17. ' 138 3-1 ki je priden in pošten, s primerno šolsko izobrazbo ter poštenih staršev, se sprejme v uk v mešano trgovino. 139 Jožef Degen. Sv. Peter pod Sv. Gorami (Štajersko); Surovo maslo za £aj — suhe gobe kupuje v vsaki količini JI. Schanil, Dunaj VIIK.f Skodagasse 15. esio-a Dober, priden se išče za obcestno kovačnieo. Mož bi bil obenem prevažalec na brodu čez Savo. Vprašati je v graščini BLANCA pri SEVNICI (Sp. Štajersko). (125) Sprejmem v trgovino takoj 2 učenca ter tudi enega trgovskega pomočnika ki ima dobra izpričevala. 135 5—1 Andrej Frece, Bizeljsko. ▼ občini Višnjavas pri .ypjiiikn. Miin je na novo popravljen, s tremi tečaji, na mo&ii vodi,'t dobrem in lepeni'prostora; sraven je tndi nekaj zemljišča; najemnina do dogovoru. Ve8 se iive pri Rok Lončar-jn t VISnjivasi pri Tojnikn. 4-2 prepisane velikosti, prodaja7 vsako množino 137 3—1 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in s barvam papir., jVtncnlKi peresa peresnimi radirke Kamenčki tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih črtane —=-— t eno ali dveifta kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin m občinske urade krajne šolske svete," učitelj-; stvo, Župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. ........ lastna zaloga Sol. zVezKoV in risanj Papirnate vreče Štamhilio pečatniki, vignete,(Siegelmarken) Oldmuilje za nrade in: privatnike izvršujejo se' v najkrajšem času. Dnnisnicp umetn0- pokrajinske in s cvetlicami uu|II9MIIiC najpripro8tejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice 'Mi v; poezije, u- (2) 17 • Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine 0 so brezplačno na razpolago." Trgovci in preprodajalci imajo H'. izjemne cene, - Priznano dobro blage. Solidna in točna postrežba* Sprejme se neoženjen ^ . >v i • •'.; ar rtt tj&re £f i S rrj »rv-g^ . , naj ne zamudi prilike in (si naj ogleda v kratkem^ ker želim kmalu finni^i IlUHi lli Vllilflli llllliKllIl VII Prodati> % sicej blizu Iraškega trga^ ^Kffllff^ 52 ora|pv^emlie,lepij;ozdi, travniki, ^ B0yHl ........................ 1,11,jiS«......... ii*iii>ii i.....I njiye) 2 vinograda; tla so rodovih tudi veliko sadnega drevja; sta S zidani hiŠi, 1 lesena, »2 kozolca, Mev za živino; redi se J"teršek, gostilničar v Ljubečni pri Celju. Ti niiian"'" mm jtfi««mj« ;; # n L^ugotoimi.pBgoji5-^lfepa:'J»iSav,« linilfn IIUD innn HAvIHflll 2 nadstropji, 'i sobamij a kubmji, kleti, lede- 1111IIIII Vlltjilllllll llUllIlIlIll n^ca prostori; zraven SVz&rifejiv ' fy»IJIIIIII IJVIflllllll jn travnikov; lep zidan hlev za :12 kionj in in kozolec. Pripravno tudi za trgovino. Kd&r ima veselje do gostilne na deželi, naj ne zamudi prilike. Vse je tik ceste eno uro od Celjan in se veliko izproda, ker je tam mnogo delavcev v opekarnah, prihaja mnogo voznikov, ker drži tam cesta na Vojnik in v Št. Jur in Tehai-je. Proda A. iuteršek, gostilničar v LjubeČni pri Celjil. IZNAJDBA! i.. zamore se [| lahko in : naglo pogasiti le s f{ Smekalovimi brizgalnicami požar z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — I- V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! ' R. A. Smekal, Zagreb I skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-======== spodarskih strojev ter motor-mlinov. ======= KIEH Odplačevanje na obroke EBEB m 129 odlikovanj! m gg^j Redka kupčij ska prilika. Zavoljo posebnih razmer se za ugodno ceno takoj proda 1 (ena) lepo izgrajena, zidana in z opeko krita s 4 sobami, 2 kuhinjami, 3 kletmi in drugimi prostori, z lepim vrtom, sadonosnikom in njivo, kar obsega skupaj okolu 3 orale; leži vse na lepem prijaznem hribčku v zdravem podnebju, čisto blizo okrajne ceste, ne daleč od trga Šmarje pri Jelšah, kjer se nahaja tudi kolodvor, 45 minut vožnje z vlakom v deželno kopališče Rogaška .Slatina; najbolj sposobna za kakega penzijp.nista, irja ali o proda 1 (ena) lepe hiša naslov, št i obrtnika; hiša bi se z malimi stroški dala sta letovišdarj----— - •. , , .. , prenarediii v vilo. —. Natančnejši podatki se zvedo pod Stev. I. 9262 tri ŠNIARJ 9262 trg (128) 2—2 fcJE poste restante. Bwii;l i ' -'- -i • •»« u ' Celja in okolice naznanjam uljudno, da sem preselila svojo mo-distno trgovino iz gosposke ulice št. 8 v kolodvorsko ulico 6 • U . J 1. ^ f » in se bom vedno potrudila postreči po [nizkih cenah in realno ter zadostiti tako vsem željam Obenem se zahvaljujem cenj. odjemalcem"za dosedajno prijaznost in se priporočam pri nadaljni potrebi. Najboljše poljedeljske stroje, posebnb pk l ti • •■• » 'i i 'P ** mlatilnice za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino aii vodno močjo, kakor in razho drugo orodje priporoča ", P. IHajdič Bogata zalogsf traverž, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cevi iz kamenšcine, voznih in komatnih nepremočlji vih plaht. m i »ti' •"*'"" trgovina z železnino „ Najboljše, zoper ogenj kakor tudi vlom varne po najnižjih tovarniških .\ /. cenah. .■. .■. 00 00 hoče meseca avgusta razposlati okoli iz lastnih goric, liter pO 5d vinarjev iH višje Mnogobrojna priznanja. Iz cele Savinske doline, iz Planine, iz Litije, celo iž Berolina in Bavarskega, koder so vina iz te kleti vpeljana, prihajajo tako laskave pohvale, da ni treba za teh 500 vedčr posebne reklame za cenjene kupce, ki mislijo pismenim potom naročiti 00 več ali manj vina. 00 Hočem s tem samo opozoriti one cenjene kupce, ki sami pridejo kupovat in katerim so razni agenti rekli, da na Bizeljskem ni več vina, da je tukaj na Bizeljskem še več in tudi večjih o kleti, ki hranijo res izborna vina po v primeri s kakovostjo zelo nizkih cenah. o Nedavno sta se začudeno izrazila dva dunajska vinska kupca: „Pa zakaj se ne dela reklame za tak biser, na kateri mora biti vsakdo s pravico ponosen in ki ga tudi pri dvornem obedu 00 ne morejo imeti boljšega?" ^ 00 Ako dobim vsaj nekaj vinskih kupcev, ki se pozivajo na ta inserat, vpošljem večji prispevek 00 »dijaški kuhinji". 00 Imam tudi okoli 400 litrov novega in starega drožnega žganja