Leto LXVm PoStnlna plačana t gotovini 1 Ljubljani, v četrtek, dne 5. decembra 1940 Štev. 280 a Cena 2 din Od t- nov. dalj« naročnina mesečno SO din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 WENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Ček. rač.: Ljubljana Št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitar« jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Sovjetsko gospodarstvo V zvezi s sedanjo vojsko ne razpravlja svetovna javnost samo o političnem stališču in namerah Sovjetske Rusije, ampak tudi o njenem gospodarskem položaju in produkcijskih zmožnostih ter trgovinski izmenjavi med njo in Evropo ter Ameriko in drugimi državami sveta, ki so vse v tem pogledu več ali manj v stiski, ker vojska tudi in preavsem na tem področju ruši normalne oduošaje. V časopisju, ki še vodno polaga gotove nade na Sovjete v kakršnem že bodi oziru, se opaža težnja, da se pretirava bodisi namenoma, bodisi zaradi nepo/.nanja razmer gospodarski položaj /veze sovjetskih republik Rusije, Toda mnogo znamenj kaže, du je gospodarski položaj Sovjetov drugačen. Iz Estonije, Latvije in Litve prihajajo poročilo, ki navujajo k previdnosti v presoji gospodarskega [Miložaja So-vjetije in vzbujajo huoe pomisleke, ali gotovi slavospevi v tem pogledu odgovarjajo dejanskemu stanju. Te države niso bile samo s silo proti volji prebivalstva priključene Sovjetiji, ampak jih sedaj moskovski režim tudi gosjio-darsko izkorišča v to, da bi dvignil proizvodnjo v Sovjetiji sumi, ki boleha od nekdaj na hudih ranah in si oo njih še ni opomogla. .Semkaj moramo šteti tudi Kurelijo, ki jo je Finska morala Sovjetom odstopiti. Odkar so vkorakale v te pokrajine čete roeče armade, se tam potrebo po življenjskih potrebščinah naglo mno-žo, je nastopila naraščajoča brezposelnost in so osiroteli naiširji sloji prebivalstva. V Latviii so cene poskočile od 25 do 50%. Sovjetski bul-lctini opravičujejo to s tem, da je bilo treba preiti na rubljevo valuto in da so se morale mezde in cene zravnati z ruskimi. Ta izgovor pa ne drži, ker se cene dvigajo neprestano in se tudi neprestano zmanjšujejo zaloge. Gospodarski padec priključenih dežel je čisto jasna posledica uničenja zasebne lastnine in podržav-ljenja brodogradnje, tovarn, trgovine in celo lekarn, lalioratorijev in drugih podjetij, ki jih je zasebni kapitul vooil neprimerno bolj v splošno korist, kakor pa sovjetski komisarji. Kljub temu, da so mnogi pametni ljudje svetovali Moskvi, naj pusti baltiškim državam, ki so bile na višku razcvita svojih gospodarskih sil, njihovo gospodarsko samostojnost, so sedaj vpregli gospodarstvo baltiških držav v tretjo petlotko Sovjetske Rusije, kakor vidimo, v največjo škodo teli novih republik in brez dvoma tudi v škodo vsega ruskega ljudstva in Sovje-tije, katera mu diktatorično vlada, Sovjeti si v sedanji vojski zelo prizane-vajo, da bi sklenili čim več trgovinskih pogodb z inozemstvom. Razumljivo je seveda, oa tudi te države želijo dobavljati iz Sovjeti je, kar nudi njen trg. Mnoge države so dobile v sedanji vojni skupno mejo s sovjetskim teritorijem, druge so ji veliko bliže, nego so bile pred vojno. Ogrska in Švedska sta sklenili » IISSR okvirne trgovinske pogodbe. Danska je sklenila pogodbo s Sovjeti, oa bo izvažala v Rusijo mleko, mlekarske produkte in brodove, dobivala pa bo krmo, les in nafto. Nemška trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo predvideva izmenjavo v najširšem obsegu. Tudi cela vrsta drugih držav je stopila tozadevno v tesnejše stike z vlado v Moskvi, ker so pretrgane njihove dosedanje trgovinske zveze in poti. Iz Švice pa slišimo, da trgovinska zastopstva So-vjetije izrabljajo trgovinske odnošaje in z njimi zvezane posle slejkoprej v to. da poo-pirajo revolucionarno propagando v deželah, v katerih so sprejeta kot gosti. Vemo, da je Švica svojčas zaradi tega prekinila diplomatske orlnošaje z Rusijo. Razume se, da švicarski levičarji danes zopet močno agitirajo za vpo-stavitev teh odnošajev. Toda večina švicarskega ljudstva je mnenja, da ni treba navezovati s Sovjetijo diplomatskih odnošajev, ker je mogoče z njo brez tega sklepati trgovinske dogovore. Sovjetiji so nujno potrebni kvalitativno Msoki produkti švicarske inoustrije. Zato bodo tudi Sovjeti namesto deviz, na katere Švicarji nič ne dajo, dobavljali surovine kot plačilo. Tudi Združene države Severne Amerike, s katerimi so Sovjeti diplomatično v slabih odnošajih, so navezale s Sovjetsko unijo trgovinske stike, ki so čedalje bolj živahni, ne dn bi pričakovali od tega kakšne politične preusmeritve So vjetov, ki od Amerike dobavljeni material prodajajo Nemčiji. Toda, kako je s sovjetsko proizvodnjo? Spričo hvalisanja Moskve, kakšne uspehe da kaže že sedaj tretja petletka 1958—1942, je treba reči sledeče: Produkcija se je res v nekaterih panogah zvišala, posebno kar se tiče premoga, železne rude, avtomobilov, železniških vozov in zmogljivosti omrežja elektrarn. Žita so v Sovjetski Rusiji pridelali nad 400 milijonov kvintalov, krompirja 600 milijonov, sladkorja 24 milijonov. Glede izvoza lesa je Sovjetska unija po Kanadi in Finski na tretjem mestu svetovnega izvoza. Visoka je produkcija volne in od celokupne produkcije nafte v Evropi, ki znaša 742.1 milij. ton, odpade na Kusijo celih 550.7. Toda to so številke, ki jih je treba šele primerjati s prejšnjimi, oa vidimo, da je napredek v vseh teh panogah znatno manjši, kakor bi mogel biti, če bi rusko gospodarstvo slonelo na bolj pametni podlagi, kakor je kolcktivizacija po l»ol jševi.škem siste-mu, ki, naj reče kdo, kar hoče, hromi napredek proizvodnje dežele in njenih gospodarskih rezerv. Vrh tega pa nekatero izmed teh številk kažejo samo odnosni napredek, ker je namreč treba vedeti, da je sovjetska država leta 1938 doživela največjo gospodarsko krizo v 23 letih svojega obstanka. Tokrat so mnoge proizvajalne panoge popolnoma oopovedate in si še 'Lines niso opomogle. Tako zvano stahanovstvo, ki je nogrnjalo posamezne delavce, ki so napeli vse svoje sile, da čimveč izdelajo, je doživelo polom in se o njem ne govori več. So-vjoti so morali podaljšati delavski urnik, tako rta šesturni delavnik, nn katerega je bil marksizem najbolj ponosen, spada danes že v deželo bajk. ln tudi iz Šestdnevnega delovnega tedna jc postal sedoinonevni. Najl>olj pa jc |wkazala težke rane ruskega gospodarstva odredba, po kateri je popolnoma prenehala svobodna izbira 'lela in kraja dela, loko da more zdaj sovjetska nhlnst mobilizirati in nabirati predvsem talade državljane v delavske bataljone, ki jih Amerika bo Angliji posodila 200 milijard dinarjev Anglija naj zastavi proizvodnjo zlata v vsem imperiju za dobo petih let Amerika je že prodala 12.000 letal - Nove kupčije za prihodnje leto Washington. 4. decembra. AA. Reuter. Včeraj je bila v finančnem ministrstvu seja visokih funkcionarjev, ki so proučevali možnost podpore Združenih držav Angliji. Seje so se udeležili finančni minister Mor-g e 11 t h a n , vojni minister S t i m s o 11. mornariški minister K n o x , šel odseka za posojila Jaze, šef generalnega štaba general M a r s h a I I, član komisije za državno obrambo in za proizvodnjo K 11 o d s e n , državni podtajnik v mornariškem ministrstvu Fore-s t a I in državni podtajnik zunanjega ministrstva Sumner W c 11 e s. Pripominjajo, da je po zadnjem podobnem sestanku v Washingtonu ameriška vlada prodala Angliji 12.000 letal. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da so na tej seji razpravljali o finančnih virih Anglijo in o njenih sredstvih za nakup vojnega materiala v Ameriki. Po drugi verziji na tem sestanku šc niso sklenili podeliti denarne pomoči Angliji, ampak so razpravljali samo o vprašanjih, ki so v zvezi 7, angleškimi naročili, ki znašajo 2 in pol milijardi dolarjev in ki bodo prihodnje leto poskočila na 4 milijarde dolarjev. V zvezi s temi konferencami jo »N e w y o r k H e r a 1 d Tribune« izvedel, da jo predsednik upravnega odbora rezervne federalno banke Ickles stavil predlog, po katerem naj bi Amerika dala Angliji posojilo 2 in pol milijardi dolarjev (2011 milijard din). V zameno naj bi pa kot poroštvo dobila nadzorstvo nad proizvodnjo zlata v angleškem imperiju za prihodnjih pet let. List pravi, da je bilo o tem predlogu govora na gospodarskem sestanku v finančnem ministrstvu, ki so se ga udeležili finančni minister in zastopniki ameriškega gospodarstva. »Angleški riziko je dober« Washington. 4. dec. t. Assoc. Press. Vrhovni državni upravitelj ameriških državnih posojil Jesse J o 11 e s je sprejel časnikarje ter jim dejal, da so na današnji seji gospodarskega odbora obravnavali denarni položaj Anglije in njeno sposobnost, da kdaj vrne posojila, ki jih prosi v Ameriki. Jones je dejal: »Angleški riziko je dober. Jaz podpirani prošnjo za posojila, ki prihajajo od prosilcev, ki so na dobrem Klasu. Za to sem podprl tudi angleško prošnjo in mojega mnenja so bili tudi drugi.« Toda Jones je odklonil vsako izjavo o podrobnostih angleškega predloga posojil za vojne potrebe. Le njegov nasmeh je bil dosti jasna razlaga njegovih besed. Morgonthau je sporočil časnikarjem, da je ie prišel angleški vladni zastopnik Frederick Philips, ki prinaša vse potrebne informacije o denarnem položaju Anglije. Amerika bo dala Angliji tudi »vse razpoložljivo trgovsko brodovje« Wasliington, 4. decembra, b. Uradno poročajo, da se ameriško-angleška gospodarska pogajanja ugodno razvijajo in da bodo Združene države v najkrajšem času odstopile Angliji proti odškodnini veliko svojega brodovja. Amerika hoče pomagali Angliji, da ohrani svoje življenjske prometne zveze z Združenimi državami, od kjer dobiva sedaj ne le najnujnejše zaloge živil in ostalih potrebščin, temveč tudi ogromne nmožine vojnega mate- riala. V VCashingtonu ne skrivajo skrbi, da bi nadaljnja poostritev podmorniške vojne lahko postala usodepolua za Anglijo. V zadnjih 48 urah so ameriški državniki obljubili, da bodo Združene države dale Angliji na razpolago vso razpoložljivo tonažo trgovskega brodovja, ki ga nc potrebujejo za svoje lastne potrebe. Ameriška mornariška komisija je včeraj odobrila prodajo nadaljnjih 4 ameriških tovornih ladij Angliji. Odkar so izbruhnile sovražnosti, je Amerika prodala Angliji 143 trgovskih ladij. Newyork, 4. dec. A A. DNB: Zvcrne pamiške oblasti so dovolile prodajo nadaljnjih štirih ladij Angliji Vseh anglešft'h ladij, ki jih je Anglija kupila v USA od začetka sovražnosti, jc zdaj 130. V kratkem bodo izročili Angliji še 16 tovornih ladij izza svetovne vojne. Roosevelt na ogledovanju Panamskega prekopa in oporišč Nekje na morju, 4. decembra, b. Predsednik Združenih držav Roosevelt se nahaja v spremstvu nekaterih svojih najožjih pomočnikov na križarki »Tuscaloosa«, ki jo spremljata dva rušilca, na moril na prvi etapi svojega inšpekcijskega potovanja, ti velja predvsem obrambi Panamskega kanala in nekaterim pomorskim oporiščem, ki jih je Anglija odstopila Združenim državam proti dobavi petdesetih rušilcev. Na vprašanje časnikarjev, kam potuje, je Roosevelt pred odhodom odgovoril: Morda proti božičnemu otoku, da kupim božične darove, morda tudi proti velikonočnemu otoku, da kupim velikonočne čestitke. i1 Maršal Čangkajšek ima armado 3 milijonov dobro izvežbanih mož pod vodstvom nemških, ameriških in sovjetskih vaditeljev in Vančinvejem mrtvo črko na papirju, da je brez sleherne veljave, da bo pa kljub temu ostal kot nepozaben dokaz japonsko-Kitajskih sovražnosti,. — S Čunglcina, 4. dec. t. Exchange. Maršal Čang-kajšek je na mirovno ponudbo, ki jo je v imenu Japonske izrekel predsednik kitajske vlade, ki jo je Japonska v Nankiugu ustanovila za vse zasedene kitajske pokrajine, odgovoril, da ne sprejme nobenih mirovnih ponudb in da se bo vojna nadaljevala lako dolgo, dokler bo en sani japonski vojak stal na kitajskih llcli in dokler ne bodo dana vsa jamstva za varnost Kitajske pred bodočimi napadi od strani Japonske. Maršalova izjava je presenetila. Toda samo tiste, ki ne vedo, da se zaupanje, ki ga ima maršal v zmago, oslanja na Irdna dejstva. Maršal Čangkajšck poveljuje sedaj armadi, ki ima 3 milijone mož na fronti ali so pripravljeni, da takoj odidejo na fronto. Od teh je polovica, torej poldrugi milijon, izvežbana v modernem orožju in v moderni vojni taktiki. Temelje za to je položila nemška vojna šola, ki je do nedavnega stavljala maršalu Čangkaj-šeku na razpolago večje šlevilo štabnih častnikov, ki so vežbali kitajske edinice. S pomočjo Nemcev je maršal Čangkajšck ustanovil posebno vojno akademijo v Vangpiiju. ki se je sedaj spremenila v osrednjo vojaško akademijo za vso svobodno Kitajsko. Maršal Čangkajšck sam preživi velik del svojega časa v akademiji, kjer osebno poučuje. Osrednja akademija ima svoj sedež v Čengluju in je razdeljena v tri oddelke. Prvi. to je pehotni, je pod vodstvom kitajskih vaditeljev, topovski in tankovski pod vodstvom sovjetskih častnikov, letalski pa pod vodstvom A 111 e r i k a n c e v. Iz akademi je izhaja sedaj redno vsako leto do .3000 mladih častnikov. Akademija je izdelala v vseli podrobnostih načrt, ki bo omogočil maršalu Čangkaj-šeku, da mobilizira vse sile svobodne Kitajske. Po tem načrlu se bo v prihodnjih Ireh lotili izvežbalo za vojaško službo 10 milijonov Kitajcev. Starejši generali in polkovniki so že vsi nadomeščeni z mlajšimi častniki, ki so dobili svojo vojaško izobrazbo v tej novi akademiji. Osrednje vežbališče za letalsko silo jo v Kunmingii. kjer je sedaj v šoli 2000 pilotov, 8000 izvidniških letalcev in letalskih strelcev ter več tisoč letalskih mehanikov. Tudi industrija za orožje in municijo hitro napreduje. V kitajskih orožarnah morejo izdelali mesečno že 12.000 strojnic vseh vrst in upajo, da bo mesečna proizvodnja še pred novim letom narasla na 15 000 strojnic. Za puške, ročne granate, municijo in drugo manjše orožje ima maršal na razpolago že 140 tovarn. Po pošiljajo na delo. kamor vlado hoče, pa naj-sibo tudi v Sibirijo, da jih izvežba v »specialiste« in v tako /vano »sreonjo delavsko vodilno plast«. Ta odredba, ki se utemeljuje s tem, da je treba spričo sedanjega mednarodnega položaja napeti vse sile naroda za zvišanje proizvodnje za ceno, da se mora posameznik odreči absolutno vse človeka dostojne svobode, ima v resnici ta nnincn. da bi si sovjetsko gospodarstvo opomoglo iz svojo krizo, ki je sovjetska diktatura ni mogla popraviti z nobenimi sronstvi in eksperimenti, tako da jc zdaj segla po novem eksperimentu, ki pa po vsej priliki tudi nc lx> prinesel izIm»Ijšanjn. saj ta eksperiment človeku jemlje zadnjo trohico lastnega svolwidnc.gn pogona. Tak je resnični gospodarski položaj Sovjc-tijc, ki kaže, da jc vse kaj drugega kakor zadovoljiv. mnogih tovarnah so začeli izdelovati tudi že metalce min, mine in lažje topove. Le kar se tiče težjih lopov, lelal in tankov je Čangkaj-šek še povsem in popolnoma odvisen od inozemstva. Čungking, 4. doc. AA. Taas: Na seji članov Kuomintanga je govoril maršal Čangkajšek o sklenitvi dogovora med Japonsko in Vančinvejevo vlago. V 6vojem govoru je maršal Čangkajšek podčrtal, da so se vojaške operacije v zadnjih 10 dneh končale z japonskim porazom v osrednjih in severnih delih japonske pokrajine Hupej. Dalje je maršal dejal, da pomeni dogovor, podpisan med Japonsko priznanjem Vančinveja in z objavo dogovora, sklenjenega z njim, ter z istočasno objavo trojne izjave Japonske, Mandžukuja in Kitajske si kabinet kneza Konoja prizadeva, da konča kitajsko-japonsko vojno. Toda s takšnimi ukrepi se Japoncem ne bo posrečilo končati te vojne, ampak jo bodo nasprotno še podaljšali. Ta dokument predstavlja vojaški in politični poraz Japonske. Čangkajšek je končal svoj govor s pozivom ljudstvu in vojski, da se zedinita v boju do končne zmage. Čunking, 4 dec t. Tass: Kitajske čete so v nevernem delu pokrajine Hupej hudo porazile japonsko armado, ki jih je hotela obkoliti, a je morala po lastnem priznanju pred nekaj dnevi svojo ofenzivo »prekiniti«. Japonci 60 imeli v tej bilki najmanj 20.000 mrtvih Kitajce čete so nadalje v južni Kitajski zasedle mesto Čenankvam (pokrajina Kvangsi). Sovražnik je zbežal čez mejo v Indokino. Teleky napoveduje Madžarom stroge omejitve v prehrani Vlada pripravlja oster protijudovski zakon Budimpešta, 4. decembra. AA. MTI. V svojem govoru je predsednik vlade grof Telekv govoril tudi o nemški manjšini in je podčrtal, da sc bo madžarska vlada držala tistega, kar je podpisala. Govoreč o gospodarstvu je grof Teleky _ izjavil, da sc bo morala Madžarska privaditi na omejitve. Madžarski zavezniki so v vojni in in zato ne bi bilo dostojno, če bi Madžarska živela v izobilju, medtem pa se narodi v državah osi strogo omejujejo pri uporabljanju raznih potrebščin. To je vprašanje časti. Moka za kruh bo pomešana s koruzno moko in z moko iz krompirja, peka testenin bo omejena, zemlje in podobno pecivo bo ukinjeno. Pravovernim Židom bodo odvzeli karte za mast. Govoreč o agrarni reformi je grof Teleky izjavil, da se bo izvajala izven okvira politične demagogije. Gospodarska proizvodnja bo racionalizirana. Ob koncu je Teleky izjavil, da vlada sedaj stori vse, kar je v korist narodu in kar nuj poveča njegovo blagostanje. Grof Teleky je nato govoril o judovskem vprašanju in je izjavil, da bo to vprašanje kmalu urejeno. Madžarska vlada želi, da se 800.000 Zidov, ki žive na Madžarskem, izloči iz vplivanja v življenje madžarskega naroda. O ustavnih reformah je grof Telek.v poudaril, da ne gre za načelno spremembo vlog ali pa zn spremembo narodnega predstavništva, ker la reforma ne bo obsegala nobenih radikalnih sklepov. Odgovor Antonescu Budimpešta, 4. decembra. A A. MTI: Včeraj je predsednik madžarske vlado grof Teleky odgovarjal na interpelacije narodnega poslanca Reini-scha zaradi govorov, ki sla jih v Albi Juliji imela general Antonescu in lioria Sinia. Grof Teleky jo v svojem govoru podčrtal, dn Madžarska goji prijateljstvo do držav osi, ki so potegnile novo mejo, prav tako pa tudi spoštuje težko nalogo, ki jo države osi vodijo, zlasti pa se mora upoštevati danes besedo in vse to stolno sili Madžarsko, dn ne gre po poti. ua katero je krenila Romunija. in da ne uporablja načina govora, kakor ga uporablja Romunija. Grof Telcky jo izjavil, dn pn mora jasno dvigniti svoj plas zaradi toga, kar jc rekel general Antonescu v Albi Juliji. (Na zborovanju legionnrjev v Alba Juliji sta namreč general Antonescu iu voditelj romunskih železnih srajc Iloria Sima imela govore, v katerih sta podčrtala, du »Romunija Transilvancev, ki so prišli pod tujo državo, ni pozabila, in jih ne bo pozabila. Prišel bo čas. ko sc jiin bo vrnila svoboda. Toda za to je treba sedaj delati v jekleni disciplini«. Antonescu je šc dodal, da »ne more povedati vsega, kar je bilo sklenjeno ob priliki njegovega obiska v Berlinu, toda bo že prišel čas. ko sc bo zvedelo, kaj je bilo stor-jenegn za romunske Trnnsilvnnce«. Zborovanjn je prisostvovalo nad 100.000 legionarjev. Govori romunskih ministrov so imeli velik odmev in so vzbudili upanje, dn bo Transilvanija spel prišla nazaj pod Romunijo.) Iz Francije Maršal Petain pravi, da ne želi nemške pomoči v Severni Afriki Vichv, 4. dec. t. AFI. Maršal Petain ie v razgovoru s časnikarji dejal, da Francija nima nobene želje, da bi ji Nemčija pomagala braniti njene severnoafriške posesti, če bi bile ogrožene. Če bi Nemčija sodelovala s Francijo pri obrambi severne Atriko. na primer, če hi jo ogrožal general de Gaulle ali Anglija, bi lo pomenilo, da jo Francija v vojnem stanju 7. Anglijo, česar pa francoska vlada ne želi. Laval obišče Berlin Vichv, 4. doc. t. A EL Maršal Petain je izjavil časnikarjem, da bo podpredsednik vlade Laval v kratkem odpoloval v Berlin k nemškemu zunanjemu ministru Kihbenlropu, da ž njim prouči vse pogoje za sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Okvir za sodelovanje je omejen po želii Francije, da se 7. nikomur več ne vplete v vojno. Zemiinska vremenska napoved: Pretežno jasno ip hladno vreme. Samo v irorskib predelih bo še nekaj oblakov jutranja megla v dolinah in kotlinah. Ponoči hud mraz. Notranja politika se je spremenila, zunanja pa ne Belgrajska »Samouprava« prinaša o 1. decembru članek, kjer med drugim takole pravi: »Ko je leta 1939 izbruhnila evropska vojna, smo s sporazumom iz temelja predrugačili smernice 6voje notranje politike Toda ni zunanjepolitičnem polju smo ostali na načelu najbolj doslednega izvrševanja in čuvanja kraljevske oporoke iz I. 1934. Sicer pa je kontinuiteta naše zunanje politike stvar mnogo starejšega datuma ter je naša nevtralnost v tej vojni le potrdilo stališča, ki je bilo izraženo že desetletja poprej.« Kje stoje radikali Zagrebški »Obzor« prinaša članek, kjer se peča .. stališčem starih radikalov do sporazuma. To vprašanje se je listu zdelo menda važno zato, ker so v javnost prišle govorice, češ da bosta radikalna in demokratska stranka kmalu izdali svojo srbsko deklaracijo. »Obzor« se v članku peča s pisavo Mar. kovičevega lista »Delo«, ki pravi, da je večina radikalov za sporazum. Na to trditev dr. Markoviče-vega glasila odgovarja »Obzor«: »Pri najboljši volji 6e nc moremo strinjati s tem pripovedovanjem »Dela«. Radikalna skupina g Ace Stanojeviča je obsodila in izključila iz svojih vrst dr. Markoviča. Poleg tega za dr. Markovičem ne stoji niti en član glavnega odbora radikalne stranke . . . Doslej 60 se za dr. Markoviča izrekli zgolj slovenski radikali z g. dr. Pucem ter tu in lam kaka radikalska organizacija v drugih delih države... Mi razumemo, zakaj »Delo« tako piše: hoče pač pokazati, kako njegova skupina vodi radikalno stranko. Težje razumemo, zakaj »Delo« piše, da so tudi V6i demokrati za sporazum. Morda ie listu nerodno, ker smo ugotovili, da sta dve glavni srbski stranki zoper sporazum. Toda treba je resnici pogledati v obraz.« Nato list poroča, kaj piše dubrovniški radikakki liet »Dubrovnik«, ki se je docela jasno izrekel zoper sporazum ter naglašal, da je tudi srbski narod zoper politiko sporazuma. Nato pa »Obzor« nadaljuje: »Delo« pa od svoje strani 6odi, da je zaradi sedanjih razmer treba sprejeti sporazum. Kasneje, ko bodo razmere urejene, 6e bo obravnaval končni sporazum in bodo Srbi imeli postavno možnost preprečiti uzakonitev takih sprememb, ki bi bile škodljive za njihove interese. Tednika »Dubrovnik« in »Delo« presojata stališče srbskih strank vsak s svojega stališča. »Delo« gleda bolj realno-politično, bolj dalekovidno in bistro, »Dubrovnik« pa zastopa svoje trdo teoretično stališče. Na p gleška blokada Nemčije je uspešna. Nasprotnik vedno Ix>lj čuti njene neprijetnosti. Začele so mu primanjkovati nekatere stvari, med njimi petrolej, kavčuk in baker. Nemčija je sicer v deželah, ki jih je zasedla, odnosno spravila pod svoje gospooarsKO okrilje, pobasala vse zaloge tega blaga, toda jih jc tudi že uporabila, tako da je danes prav na tistem mestu, k jer je bila ob začetku vojne. Nemčija ima še petroleja. Meja, ki bi jo mogli imenovati za njo nevarno, še ni dosežena. Toda vse vprašanje je v tem, da ona uporablja danes več petroleja, kakor pa ga proizvaja. Zato je razumljivo, zakaj jaz letalskemu ministrstvu vedno na prvem mestu prijKiročaim, naj ?i naši bombniki privoščijo petrolejska skladišča, čistilne tovarne za petrolej in tovarne za umetno pogonsko gorivo. Nemčija nc dobiva tistih količin petroleja iz Sovjetske Rusije, kot bi želela in ki so potrebna, da »železnih zalog« ne bi načenjala. Naši bombniki bi bili neumni, če bi bombardirali romunske petrolejske vrelcc. Saj surovi petrolej Francoski poslanik zapustil Zagreb Zagreb, 4. dec. b. Danes dopoldne je obiskal francoski poslanik na našem dvoru Roger Mau-gras zagrebški Zbor in si je ogledal tudi francosko razstavo. O razstavi kuncev in kokoši ter golobov se je izrazil zelo laskavo. Nato si je ogledal v cerkvi sv. Marka umetnine. Pozneje je poslanik odšel na Jelačičev trg, kjer si je nakupil razne narodne izdelke. Ob 1.40 je zasebno odpotoval v Budimpešto. Pred svojim odhodom je izrazil, da je odnesel iz hrvatske prestolnice najlepše vtise. za letala ni uporaben. Pustimo rajši Nemce, da ga izvleče jo iz zemlje, očistijo in pripravijo iz njega letalski bencin, potem ga jim z bombami uničimo. Položaj Italije je še slabši in že danes do, biva Italija petrolej iz Nemčije. Italija nima ne velikih zalog in tudi ne tovarn za umetno gonilno olje. Za naše bombnike je Bari s svojimi petrolejskimi skladišči, ter Najx>li s svojimi petrolejskimi čistilnimi tovarnami, mnogo bolj zanmiv cilj, kakor pa tovarne v Milanu ali v Turinu.« Na koncu je Dalton dejal, da bi rad doživel, da bi Amerika že zdaj odlagala r.a stran petrolejske rezerve za Anglijo za tisto dobo, ko bo Anglija nastopila pri zadnjem odločilnem udarcu na svojega nasprotnika. Vsakršno posredovanje pri vo.aških oblasteh prepovedano Belgrad, 4. decembra. A A. Uradno poročilo ministrstva za vojsko in mornarico. Ministrstvo za vojsko in mornarico je izvedelo, da so v državi nekakšni uradi, ki delajo po dnevnikih reklamo, češ da uspešno izvršujejo zadeve gicde rekrutiranja, nastopa kadrske službe, skrajšanja kadrskega roka, osvoboditve kadrske službe itd. Ker to ni točilo in ima takšna reklama samo namen izrabljati neinformiranc ljudi, je minister za vojsko in mornarico sporazumno z notranjim ministrom izdal ualog, da je prepovedano vsakršno posredovanje pri vojaških oblasteh in da upravne oblasti prepovedo takšne urade. O tem se obveščajo prizadeti, da se glede gornjih zadev ne bodo obračali do teh uradov ali oseb, in da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov, ker vojaške oblasti delajo samo tisto, kar jim služba nalaga in zakon določa. (Iz pisarne generalštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ) Avtomatična telefonska centrala v Celju Belgrad, 4. decembra, m. Ministrski svet je odobril pogodbo, ki jo je sklenilo poštno ministrstvo s tvrdko Siemens za inštalacijo avtomatične telefonske centrale v Celju. Glede prodaje oija Belgrad, 4. decembra. AA. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da trgovc. no smejo prodajati olja na drobno, razen če imajo trgovino na drobno. V tem primeru lahko prodajajo olje svojim stalnim kupcem samo v tistem obsegu v katerem so ga prodajali 1. decembra 1939. Osebne novice Belgrad, 4. dec. m. Premeščen je na carinarnico 1. reda v Kotoribi Vladko Petrovič iz Koprivnice. Belgrad, 4. decembra. A A. Z odlokom ministra za ptt je imenovan za predsednika upravnega odbora radijske postaje v Zagrebu Ivan Bačac, podpredsednik stola sedmorice v p. iz Zagreba. Belgrajske novice Belgrad, 4. decembra. AA. Materinsko združenje je danes proslavilo svoio slavo v svojeni domu v ulici kralja Milutina. Ob 11.45 se je vršilo rezanje slavskega kolača v navzočnosti Nj. Vis. kne-ginje Olge. ki je bila v spremstvu dvorne dame ge. Olge Lozančeve in ordonančnega častnika, poročnika bojne ladje Evgena šoštariča. Navzočna sta bila tudi častna predsednica ga. Vera Perovičeva, žena kr. namestnika, in delegat patriarha episkop Vladimir Rajič. V imenu občine se je udeležil podžupan Božidar Nedič v družbi Milivoja Jevremoviča, ki je zastopal župana Tomiča, in mestni svetovalec dr. Janoševič. Opazili so tudi ženo nemškega poslanika v. Heerena, ženo turškega poslanika go. Koperler in ženo italijanskega poslanika Mamellija. V imenu vseučilišča se je proslave udeležil dr. Aleksander Kostič. Nj. Vis. kneginjo je sprejela in pozdravila v imenu združenja ga. Vlajičeva. Obrede je opravil prota Mihajlovič; po končanih obredih je prota imel prigoden nagovor. Belgrad, 4. decembra, m. V Belgradu je umrla ga. Stana Popovič, mati vojvode Vuka, in je bila danes jx>kopana na tukajšnjem novem pokopališču. Belgrad, 4. decembra, m. V Belgradu se mudi btvsi poslanec dr. Koče, ki je v finančnem mir.i strstvu posredoval v zadevi trošarinskih hrani", za vino in žganje. Iz banovine Hrvatske Zagreb, .4. dec. b. Ban dr. Šubašič je imenoval prof. dr. Branka Horvata za komisarja mlekarskih podjetij v vsej banovini Hrvatski z nalogo, da skrbi za pravilno preskrbo prebivalstva z mlekom, Vodstvo nemškega izseljenskega taborišča zapust to Belgrad Belgrad, 4. decembra, m. Vodstvo nemškega taborišča za izseljence iz Besarabije, ki je, kakor znano, obiskalo pred dnevi Opletiac in Avalo, kjer je položilo vence na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega junaka, je danes odpotovalo iz Belgrada v Nemčijo. Na postajo so člane vodstva taborišča s poveljnikom taborišča Schnitzlerjem na čelu spremili nemški poslanik Viktor von Heeren, nemški generalni konzul i:n drugi. Na peronu je bila častna četa SS-oddelkov, zdravniki, ki so izvrševali zdravniško službo v taborišču, in vrsta bolničark, ki so se prostovoljno javile za službo v taborišču. Pred odhodom vlaka je poslanik von Heeren v spremstvu Schnitzlerja obšel častno četo. Nato je poveljnik taborišča Schnitzler spregovoril te-le poslovilne besede: »Naše delo je končano. Napočil je dan, ko se vračamo v svojo domovino, ker smo tukaj uspešno končali svoje delo. Izseljenci iz Besarabije so se vrnili v svojo domovino. Pomagali smo jim, kolikor je bilo v naši moči pri njihovem napornem potovanju.« Poveljnik se je potem zahvalil tudi nemški narodni skupini v Jugoslaviji za pomoč. Pri odhodu je godba zaigrala nemško in jugoslovansko himno. Vdor v Anglijo - pozimi? V švicarskem dnevniku »Journal de Geneve« je polkovnik Grosselin objavil člainek o tem, ali je možen vdor v Anglijo sedaj v zimskih mesecih. Clankar meni, da se bo sedaj v zimi zgodilo, da bo gosta megla ležala nad Rokavskim prelivom in nad Anglijo tx> tri do štiri dni. Gosta megla bi lahko v teli dneh olajšala nemški armadi, da bi se izkrcala v Angliji na raznih mestih in v nekaj dneh bi lahko tudi tja pripeljala že vse potrebno, da bi se na raznih izhodiščnih točkah lahko nemška armada prve dni vsidrala tako, da bi lahko vzdržala bombardiranje topništva in letal. Gosta megla zavije v takih dneh Anglijo skoraj v temo, ki je podobna noči in nihče ne bi nemške vojske na skritih mestih niti opazil. Ce megla lajša delo napadalcu, pa je uslužna tudi branilcu, ki pozna vsako ped zemlje in se lahko orientira na vsakem odseku. Napadalec se v neznani deželi ne bi mogel hitro znajti in gibati, sovražnik pa bi ga že lahko z vseh strani napadal in preganjal. Kajti upoštevati moramo, da se je angleško vojaško vodslvo mnogo naučilo iz tega, kar je doživelo pri Dunkerqueu. Od tedaj si je angleška vojska izšolala najmanj 1,250.000 inož in v avguslu je domača vojska v Angliji štela že 1,700.000 mož. K temu je treba prišteti 1200 bataljonov krajevne obrambe in ti bataljoni štejejo 25.000 motoriziranih patrol. Prav tako je bil ob vzhodni obali zgrajen v naglici obrambni pas, ki je v globino širok do 30 km. Po teh ugotovitvah je gotovo, da bi bil sedaj pozimi vdor v Anglijo že mnogo težji, kot pa je bil tedaj, ko je Francija položila orožje. Resnično ostane še poskus izkrcati se v Angliji. To je menil že Napoleonov general Iloche, ki je trdil, da ie to zelo lahko. Toda s francoske obale ie do Irske 500 km f>o morju in tam križan angleško vojno brodovje, pa tudi angleška letala. Pa Irska sama se je po vpadu v Belgijo iti na Nizozemsko začela pripravljati na obrambo in je zgradila utrdbe ob obali, ki bi lahko držale nek«', dni, za njimi pa bi bila irska vojska, ki šteje nad 200.000 mož. Boji v Albaniji Italijanske čete prešle v protinapad — Grki pred Argirokastrom in Santi Quaranta Italijanska poročila Nekje v Italiji, 4. decembra. AA. Štefani. Uradno poročilo št. 180 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi: Na grški fronti je ponovljene napade mnogoštevilnih sovražnikovih skupin, izvršenih s pripravo in pomembno podporo topništva, zadržal neomajen odpor naših čet, ki so izvršile krepak protinapad. Naša letala so podprla nastop naših čet s srditim Itonihardiranjem, posebno pokrajine v zahodni Erzekeji. Naši bombniki so uspešno napadli luke in utrdbe na morjih. V letalski bitki je neka naša letalska skupina zbila šest letal nad Tirano. Tri našj letala se niso vrnila. Sovražnikova letala so metala bombe nn Mirako in na El-basan in ubila dve ženski, enega otroka in nekega delavca. Stvarne škode pa niso povzročila. Naša letala so torpedirala v zalivu Sudu na Kreti dve sovražnikovi križarki. Italija mobilizira dva letnika Rim, 4. dec m. TCP: Vpoklicani so rekruti letnikov 1920 in 1921. Grška poročila Atrne, 4. decembra. Atenska agencija: Poročilo štev. 38 grškega generalnega štaba se glasi: V odseku pri Podgradcu so naše čete po skrajno hudih bojih zavzele nekaj novih postojank v planinah, kjer je sovražnik še usidran, ter ga potisnile proli nižinam. Pri tej priložnosti smo ujeli večje število sovražnih častnikov in vojakov, 3 težke topove, mnogo brzostrelnega orožja, mu-nicijo in motornih vozil. — Tudi na drugih odsekih bojišča so našo čete nekoliko napredovale proti sovražniku, ki se trdovratno upira. Grško letalstvo pomaga pri ofensivi in napada sovražne prometne zveze in skladišča v zaledju. Sestreljeni sta bili 2 sovražni letali, ter eno grško. Zastopnik propagandnega ministrstva je na snočni konferenci časnikarjev zanikal, da bi bili Grki že prodrli do pristanišča Santi Q u a r a lita na jugu Albanije, marveč se nahajajo še nekaj kilometrov pred tem pristaniščem. Grški topovi pa povsem obvladajo ceste, ki vodijo iz Argirokastra in iz Drača v Santi Quaranta. Tudi pri Argirokastru so Grki zavzeli najvišje vrhove in sedaj obvladajo "so nižino, v kateri leži »srebrni grad«, ki je sedaj od vseh strani obkoljen. Najhujši so bili, tako je razlagal zastopnik vlade, boji za višino pri Premeti,ji, kjer so sovražniki imeli postojanke nad 2000 m visoko. Grška pehota je te postojanke napadla s svoiimi dolgimi bajoneti, ki so tudi tukaj imeli iste uspehe, kakor na drugih odsekih bojišča. Postojanke so zasedli Grki. Protinapade večjega obsega so Italijani — po poročilih ameriških poročevalcev — podvzeli samo na srednjem odseku fronte med naselji Ceri in Feštana Napadi so bili odbiti in je sovražnik pustil v grških rokah topove, strojnice, protiletalske in protitankovske puške in topove ter mnogo materiala. Protinapadi manjšega obsega so bili severno od Podgradca pri naselju Ma-mulište, kjer so nastopili italijanski alpinci. 50 letir ca visokega katoliškega zavoda Dne 15. novembra tega leta je praznovala katoliška univerza v Friburgu 50-letnico svoje ustanovitve. Ima tri fakultete: bogoslovno, pravno in filozofično. Vzdržuje jo ljudstvo fri-burškega kantona. V srednjem veku je imela Švica univerzo v Baslu, ki je bila ustanovljena leta 1458 od slavnega italijanskega humanista in tržaškega škola Eneja Silvija Piccolominija, ki je v zgodovini znan kot papež Pij II. Leta 1528 je ta univerza prešla v protestantovske roke. Švicarski katoliki so si zato osnovali univerzo v Friburgu aH Freiburgu, francosko Fribourg (ta švicarski kanton je namreč po dveh tretjinah francoski). Od takrat je Fri-burg središče vsega katoliškega elementa Švice. Toda ta univerza je zaradi trenj med švicarskimi kantoni kmalu prenehala in za izobrazbo v katoliškem duhu v Švici so se poslej trudili jezuiti v svojih slovečih licejih. V začetku 19. stoletja pa je liberalizem, ki se je čedalje bolj ukoreninjeval v švicarski federativni republiki, primoral švicarske katoličane, da so zopet začeli misliti na vrhovni katoliški znanstveni zavod, ki naj bi bil na isti višini kakor državni univerzi v Bernu in Curihu. Ustanovili so jo leta 1889. Njeni ustanovitelji so bili krščanski demokrati, kakor se je imenoval takrat tisti krog katoličanov, ki se je navdušil ob okrožnicah Leona XIII. o krščanski demokraciji in o novem socialnem redu v duhu krščanstva za krščansko obnovo sveta. Prva velika katoliška prosvetna organizacija v Švici je bil Pius-Verein, Pijevo društvo, ki sta mu bila voditelja kanonik Schor-deret in msgr. Marmillod. Ti so tudi globoko vplivali na javno življenje friburškega kantona, tako da je okoli leta 1883. ta švicarska državica svojo postavodajo popolnoma usmerila po kulturnih in socialnih pogledih krščanske demokracije v duhu Leona XIII. Iz tega kroga je izšel tudi mladi Jurij Python, ki je sprožil misel državne katoliške univerze, ker je svobodna katoliška univerza, kakor jo je zamišljal msgr. Marmiilod, bila neuresničljiva. Za univerzo so se zavzeli tudi švicarski Nemci in znani msgr. Egger, škof v St. Gallenu, je izposloval, da so zasedli stolice na bogoslovni iakulteti dominikanci. Univerza ima to posebnost, da je mednarodna, tako da jo posečajo mladeniči z vsega katoliškega sveta in tudi profesorski zbor je po treh četrtinah nešvi-carski. Delo te univerze ne samo za bogoslovno vedo in krščansko filozofijo, ampak za vse znanstvene panoge sploh, ki jih obsega filozofska fakulteta, je zelo veliko in iz nje so izšli mnogi sloveči katoliški kulturni delavci Qovc£a časa. Atene. 4 decembra. AA. Reuter. Snoči je grški rad io objavil, da je bilo pri letalskem bombardiranju v prvem mesecu vojne z Italijo ubitih od sovražnih bomb 004 oseb, ranjehih pa tisoč. Atene, 4 decembra. A A. Reuter. Atenski radio objavlja poročilo, ki pravi, da so grške čete - km oddaljene r,d Santi Qunranta, ki je najjužnejše sovražno pomorsko oporišče v Albaniji. V pokrajini okoli Argirokastra so grške čete zavzele 2 važni višini, ki gospodarita tiad celo pokrajino. Ameriški poročevalci Atene, 4 dec. t. Associadet Press: Nocoj so prišla s fronte poročila, ki govorijo o novih grških uspehih. Grki stojijo pred Santi Quaranta in Argirokastrom. Na severu, blizu jugoslovanske meje, pa so po hudih bojih, ki so trajali V60 noč in ves dan, grške čete razpršile tako imenovano »smrtno divizijo« (divizija »Ferrara«) iti so Grki zasedli planino Boucial?), Italijanske čete se povsod odporno upirajo, toda grški pritisk je prehud. Tako so Grki na severu zasedli tudi planino Ostrovica. Italijani so napravili pri Ohridskem jezeru protinapad, toda bil je odbit in so Grki ugrabili znaten plen. Angleži utrjujejo Kreto Atene. 4. decembra, h. Dopisnik Associated Pressa poroča, da Angleži gradijo močne utrdbe na strategičnih postojankah otoka Krete. Tja prihajajo neprestano transporti vojaštva, orožja in municije iz angleških posestev, od kjer odhajajo naprej v Grčijo. Transportne lade spremljajo angleške in grške vojne ladje in močno letalsko brodovje. Utrdbe se naglo gradijo, zlasti na skrajnem vzhodu in na skrajnem zahodu Krete. Z naše meje Belgrad, 4. decembra, m. Po poročilih, ki prihajajo z grško-italijanskega bojišča, se vrše krvave borbe na sektorju okrog Podgraca. Večkrat je prišlo do hudih borb, tako da so imeli jioložaj sedaj eni. sedaj drugi v rokah. Po zavzetju Podgradca nameravajo grške čete zavzeti položaje na Kamiji in Mokri gori, ki predstavljata dve nevarni obrambni liniji in ju Italijani zato krčevito branijo. Okrog Červanike in Mamulišta so se danes prav tako razvijali srditi boji z velikimi izguba mi na obeh straneh. Na vznožju planine Ka-mije so grške čete preskočile reko Selce, pritok reke Devoli ter napadle italijanski položaj na planini Kamiji od vasi Dragold, Premiša in šalec. Belgrad, 4. dec. m. O današnjih krvavih bojih okrog 1'oggradca so prispela iz Djevdjelije in Ohrida še ta-le j>oročila: Iz Ohrida poročajo, da je že zgodaj zjutraj topniški ogenj z bližnjih albanskih gora zbudil ohridsko prebivalstvo. Ljudje iz naših obmejnih vasi Ljubanjište in Trpežice pripovedujejo, da se razvijajo srditi boji na hribu, imenovanem Zdar-ska, ki je ves zasajen s kostanjem in leži v neposredni bližini severozahodno od Podgradca. Grško tojmištvo strelja iz vasi Čerava, ki je oddaljena 5 km jugovzhodno od Podgradca, čez Podgradec V daljavo 7- do 8 km. Tako se topniški dvoboj vodi nad samim Podgradcem v razdalji kakih 10 km. Levo krilo grških čet, ki je zavzelo nekatere položaje v gorovju Kamiji, je bilo zlasti popoldne zelo delavno, zafadi česar se .je topniški dvoboj prenesel v notranjost albanskih gora. Italijansko topništvo, ki je streljalo z vrhov nad albanskim delom Ohridskega jezera, je jx>poldne prenehalo z obstreljevanjem. Vsa znamenja kažejo, da prehajajo boji v odločilno stopnjo. Topniški dvoboj je postal proti večeru zmerom hujši, toda kanonada se je slišala iz vedno večje oddaljenosti severozahodno od Podgradca. Sodeč po silovitih detonacijah, ki jih je bilo slišati več kot pet minut, na fronti Kamija—Mokra gora, je stopilo v akcijo tudi letalstvo, ki je moralo odvreči ogromne množine bomb na položaje. Ni bilo mogoče ugotoviti, čegava so bila letala. Iz Djevdjelije poročajo, da se je že na vse-zgodaj zjutraj začelo streljanje, ki je trajalo ves dan. Od poldneva do 2 popoldne se je slišalo močno grmenje topov, ki se je počasi oddaljevalo. Prav tako so se okrog poldneva slišale tudi močne detonacije v severni Grčiji. Domnevajo, da so bile eksplozije letalskih bomb, kajti vreme je bilo danes za letalstvo ugodno. Grki poročajo, da so se danes nadaljevale na bojiščih operacije in so bili boji zlasti srditi na sektorju okrog Podgradca. Poleg pehote in topništva je poseglo v boje tudi letalstvo. Prav tako poroča grško časopisje danes o velikih bojih v okolici Podgradca kjer so grške čete zasedle nekatere položaje na okoliških vrhovih. Na drugih delih bojišča so se po informacijah grškega časopisja razvijali boji ugodno za Grke. Čeprav je bilo včeraj izredno slabo vreme, letalstvo ni prenehalo 6 svojim delovanjem. Grško časopisje poroča, da so grška letala bombardirala italijanske kolone in skladišča pri Argirokastru in Santi Quaranti. Italijanska letala so vrgla bombe na Siliastro, Prevezo in I.eskado ter povzročila gmotno škodo, bilo pa je tudi nekaj človeških žrtev Angleška in grška letala so včeraj bombardirala Valono in Tepeleni, ki ju je branilo močno protiletalsko topništvo. V valon-skem pristanišču so bombe zadele neko ladjo in več skladišč, ki so pričela goreti Grško časopisje poroča o velikih težavah, s katerimi se morajo boriti tako grške kakor italijanske čete, ker je ponekod v planinah zapadlo 1 m do poldrug meter snega. ZIMSKA SEZONA v ROGAŠKI SLATINI se ugodno razvija. INDIKACIJE Vsa motnosti itfrav!juj« v na.modarr,. Iiotalu Jugoslavenski Kralj" bolezni žeb dca, črev in jeter bolezm v izmeni snovi (DIAMETES) bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic In mehurja bolezni perifernih živcev itd. Znana strogo dietična kuhinja. Informacije daje brezplačno zdravilišče v ROGAŠKI SLATINI Angleško-nemški boji taci bombardirali Birmingham in London, Angleži pa Mannheim, Essen in Ludwigshafen Nemška poročila Berlin, 4 .dec. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemško podmomiško brodovje beleži nove uspehe v trgovinski vojni proti Angliji. Neka pod-mornic-i je potopila 6 oboroženih sovraživkovih trgovinskih ladij z 31.500 tonami. Med 2. in 3. decembrom so krepke letalske skupine napadle pristaniške naprave v Bristolu z bombami vseh kali. brov. Vremenske razmere so bile zelo neugodne in so nemška letala morala leteti pod najnižjimi oblaki, da bi zadela cilje, ki so bili označeni v naredbi. Mnogoštevilni opazovalci potrjujejo, da so bombe točno zadele cilje. V teku noči smo ponovno bombardirali tudi Southampton. — Včeraj so lahka in težka bojna letala napadla letališča, taborišča čet, prometne naprave in orožarne. Vrgli smo bombe na London in na neko tovarno za izdelovanje orožja v Greenthamu. Nemška letala so zadela letališče in uničila več letal na tleh v Sorensu. 400 km severozahodno od Irske je neki nemški bombnik napadel velik konvoj in zadel in potopil neko -trgovinsko ladjo za 4900 ton. V noči od 3. na 4. decembcr smo nadaljevali napade na razne važne vojne cilje v Srednji in Južni Angliji, in sicer kljub neugodnemu vremenu. Nekaj angleških letal jc ponoči metalo bombe na zahodno in jugozahodno Nemčijo. Nekatera poslopja 60 poškodovana, človeških žrtev pa ni. Angleška poročila London, 4 dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči je sovražnik izvedel v glavnem dva napada, enega na London, drugega na neko mesto v zahodnem delu srednje Anglije. V srednji Angliji 60 bili povzročeni večji požari. V Londcnu so le manjše poškodbe stanovanjskih hiš. Žrtev ni bilo mnogo. Tudi zasebno poročilo Reuterjevega dopisnika ne imenuje mesta v srednji Angliji, ki je bilo spet bombardirano, marveč samo pravi, da je bilo že enkrat, in sicer pred sedmimi dnevi, srdito bombardirano. Napad sicer ni trajal dolgo, a jc bil zelo hud, ker se ga je udeležilo veliko število letal, ki 60 metala predvsem razstrelilne bombe. Angleške navedbe o letalskih izgubah v »bitki za Anglijo« London, 4. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja nekaj številk o izgubah v dosedanji letalski vojni. Iz teh številk izhaja, da je Nemčija v bojih nad Anglijo izgubila do sedaj že 3000 letal, od ka. terih jih je 300 sestrelilo protiletalsko topništvo. K temu je treba prišteti šc 25 letal, ki jih je zbila angleška mornarica. Nemške izgube v zraku v sedanji vojni pa znašajo že 6000 letal. V bojih nad Anglijo je bilo zbitih skupno 850 angleških letal, toda 450 pilotov je rešenih Razmerje v izgubah na letalih je 3 • 1 v dobro Anglije, na pilotih pa 7 : 1 v dobro Anglije. Angleške izgube na suhem Berlin, 4. dec. A A. Associated Press poroča iz Londona, da so znašale britanske izgube i>o angleških podatkih od začetka sovražnosti do 10. oktobra 1010 21.868 mož. od česar jih je 8.725 padlo, 10.315 jo izginulih. 1057 jih je potem umrlo. 1770 pn je vojnih ujetnikov v Nemčiji in Italiji. Če se k temu številu prišteje še 16.200 ranjenih od začetka sovražnosti pa do 10. oktobra, r>otem jc bilo po angleških »podatkih za boj onesposobljenih 38.077 mož. Vojna na morju Berlin, 4. dec. A A. DNB. Nemški bombniki so izvršili uspešen napad na neki konvoj 18 trgovinskih ladij, ki jih je spremljalo, več rušilcev 400 kilometrov severozahodno od Irsk« na Atlantiku. Bombniki so konvoj razpršili in delno poškodovali. Ena trgovinska ladja za 4000 ton se je zadeta potopila. Na Nemčijo Berlin, 4. dec. A A. DNB: Delo vanje sovražnikovih letal nad nemškim ozemljem je bilo preteklo noč zelo majhno, tako glede obsega, kakor tudi glede dolgosti poletov. London, 4. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo noroča: V pretekli noči je več skupin angleških bombnikov napadlo prometne zveze v zahodnem delu Nemčije, skupine obrežne obrambe pa so ponovile napade na sovražna pristanišča v Rokavu. Bcmbe so zadele zaželene cilje. Podrobno poročili) bo še objavljeno. London, 4. dec. t. Letalsko ministrstvo jx>roča; Naši bombniki so v pretekli noči napadli Mannheim in Ludvvigshafen ter most, ki veže obe mesti, ki ležita vsaka na svojem obrežju Rena. Druga skupka je napadla visoke peči v E>senn, nadaljnje skupine pa Durkcrqtie. Bombardirana so bila tudi številna letališča po zasedenih krajih. Eno letalo se n, vrnilo. tatinsko gospodarstvo 10 let pod vodstvom Nemčije Včeraj je bila v Berlinu podpisana tozadevna pogodba Berlin, 4. decembra, t. Associated Press: Danes sta tukaj podpisala zastopnik Nemčije dr. Clo-dius in romunski poslanik Gracianu pogodbo, veljavno za 10 let, v kateri dobiva Nemčija pravico, da obnovi gospodarsko življenje v Romuniji. Pogodba pravi, da je romunska vlada zaprosila Nemčijo, naj ji pomaga pri izvedbi desetletnega gosjKidarskega načrta in je nemška vlada radevolje ugodila romunski prošnji ter bo Romuniji dala na razpolago denarna sredstva in tehnično osebje za obnovo na vseh področjih gospodarstva. » Bukarešta, 4. decembra, m. TCP. Po informacijah Transcontinental Pressa bodo nemško-romuu-ska trgovinska pogajanja končana danes. Zaključni protokol bo verjetno še nocoj podpisan. Bukarešta, 4. decembra, m. TCP. Danes je bila objavljena uredba 2 zakonsko močjo, ki določa znatno znižanje cen vsem lekarniškim proizvodom. Bukarešta, 4. decembra, m. TCP. »Universul« na gospodarski strani objavlja članek, v katerem pravi, da je v Romuniji od aprila 1039, ko je bil podpisan nemško-romunski trgovinski sporazum, bilo ustanovljenih 39 delniških družb, v katerih je zastopan nemški kapital. Celokujien kapital feh družb znaša 150 milijonov lejev. Tretjina kapitala je investirana v lesni industriji. Bukarešta. 4. decembra, m. TCP. V uradnem listu je objavljen dekret, na podlagi katerega se morajo vsi plovni objekti, ki jih imajo v rokah Judje, izročiti državi. Med plovne objekte se štejejo tako rečni, kakor tudi morski plovni objekti vsake vrste, ki plovejo pod romunsko zastavo in ki so bili na dan 6. septembra v judovskih rokah ali v rokah judovskih družb. Bukarešta, 4. decembra. AA. Havas. Uradni krogi izjavljajo, da so zaprti mnogo oseb. ki so obdolžene. da so organizirale zadnje prelivanje krvi. Morilci profesorja .lorge in Madgearuja so bili že usmrčeni. Med njimi je tudi načelnik policije v Ploestiju. Bukarešta. 4. dec. AA. DNR. Današnji uradni list prinaša dekret po katerem sme samo država vrtati in izrabljati petrolejske vrelce in petrolo-vode. Obenem preidejo vsi petrolejski vodi skupaj z instalacijami v last države. Petrolejski vodi, ki ne bodo v roku 15 dni prijavljeni, preidejo avtomatsko v državne roke. Tokio, 4. decembra. A A. Štefani. Romunija je priznala Mandžurijo. Doslej je 9 držav priznalo Mandžukuo, in sicer Japonska, Italija, Nemčija Španija. Madžarska, Saivador, Slovaška, Kitajska in Romunija. Afriško bojišče Italijanska poročila Nekje v Iraiji, 4. decembra, t. Poročilo štev. 180 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: v V Vzhodni Afriki je neka sovražnikova križarka obstreljevala naprave v Alpui in napravila nekaj škode. Človeških žrtev ni bilo. 1. decembra je neka naša podmornica torpedirala na Atlantiku neki sovražni torpedni rušilec. Italijanske navedbe o letalskih izgubah v novembru Rim. 4 decembra, t. Nasproti angleškim navedbam o izgubah italijanskega letalstva objavljajo sedaj uradne številke o izgubah v zraku v mesecu novemhiu: Sovražnik je v bojih z italijanskimi letali izgubil v severni Afriki in nad Sredozemljem 92 letal. 13 letal pa mu je bilo uničenih na tleh, v vzhodni Afriki 21 letal. 4 pa na tleh, nad Anglijo 17 letal, na grški fronti pa 79 letal v zraku, 21 pa ua tleli. Skupno 247 ieiai. Italijanske izgube znašajo: v severni Afriki in Sredozemlju 16 letal, v vzhodni Afriki 1 letalo, na grškem bojišču 21 letal, skupno 47 letal. Angleška poročila Kairo. 4. decembra, t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Rodezijski letalci so bombardirali neko sovražno taborišče. Na vseh frontah smo nap-avili obsežne izvidniške polete. Vsa naša letala so se vrnila. Delovanje patrol pri Galabatu in pri Kasali nadaljujemo. Skupina naših letal je bombardirala pristanišče in petrolejske čistilne tovarne v Napoliju ter jx>vzročila velike požare (Napoli je tudi vojno pristanišče, kjer se zadržuje večji del italijanske vojne mornarice.) Z drugih bojišč ni nobenih posebnih novic. Nairobi, 4. decembra, t. Angleško jKiveljstvo |x>rofa: Domačinski vojaki iz kolonije »Zlale obale« (Gold coast) so pri svojih nedavnih napadih zaplenili tudi veliko italijanskega denarja, ki so ga darovali za nabavo iovskiii letal »Špitfire«. Finski predsednik Kallio, ki je zaradi bolezni odstopil. 19. decembra bodo že volili njegovega naslednika. (gajp&dahttvo Maksimiranje cen govejim surovim kožam Čeprav ima urad za kontrolo ccn pooblastilo, da maksimira cene kožam v vsej državi, razen banovine Hrvatske, kjer so cene kože že maksimirane, sc doslej tega pooblastila ni poslužil. Da prepreči vsaj na svojem področju stalno poveča-vanje cene kož, je referent za kontrolo ccn pri kr. banski upravi smatral za potrebno opozoriti vse interesente, da smatra, da so cene ob uvedbi kontrole ccn kož osnovne in da se mora vsako povečanje dovoliti po tem uradu. Sedaj pravijo poročila iz Belgrada, da bo cena surovih govejih kož v vsej državi maksimirana na 23 din, dočim znaša sedaj tržna cena že čez 30 din. V zvezi s tem se je sestala usnjarska sekcija Zveze industrijcev dne 4. t. m. v Ljubljani in je zavzela glede maksimiranja ccn na 23 din za kg vhodne vage, naslednje stališče, ki ga je poslala merodajnim faktorjem: Usnjarska industrija v Sloveniji je že pred letom dni predlagala smotrene ukrepe za uvedbo posebnega režima za kože. Žal ti predlogi niso bili sprejeti in na trgu je nastopilo izredno povišanje cen govejih kož, katerega si usnjarska industrija ni želela. Usnjarska industrija ni intere-sirana na visokih cenah in se boji kupovati kože po pretiranih dnevnih cenah, ker sluti velik padec cen s sedanje ravni. Nameravano maksimiranje ccn kot izoliran ukrep ne more doseči svrhe, ker je ccna 21 din v primeri z dnevno tržno ceno 30—32 din ni realna. Po izkušnjah iz dosedanjih vojn ima maksimiranje cen kot izoliran ukrep samo to, da zmanjka blaga na legalnem trgu in si najde kupce v nelegalnih kanalih. Prodajalci, ki se tega načina prodaje poslužujejo, umljivo izkoriščajo pomanjkanje blaga na trgu in neusmiljeno navijanje ccne. Zeljeni rezultat, t. j. znižanje cen se ns da doseči, ampak nasprotno fantastično povišanje ccn in izključitev legalne trgovine. Industrija smatra za potrebno: Da bi se dosegla ustalitev ravni cen f.urcve kože, usnja in obutve, se mora poleg maksimiranja cen na realni bazi, t. j. vsaj nekaj v skladu s tržno ceno. uvesti: 1. Monopol za nakup surovih kož. katerega je treba izročiti posebni centralni ustanovi usnjarske industrije, kar je predloženo trgovinskemu ministrstvu. 2. Vsakega, ki prodaja surovo ko~o drugim, odnosno po višji ccni kot jc maksimirana, treba stroko kaznovati. Monopolna nabavljalna ustanova se bo brigala in dostavila oblastem vse primere takih nelegalnih prodaj, za katere bo izvedela. Če bodo sodne in polici:ske oblasti hitro in uspešno delale, bo dosežena ustaljenost v cenah. Vsekakor je javni interes, da sc. cena kož zniža. Pri tem pa skoki niso koris»ni, ampak ie tlela najprej stvarno izvesti maksimiranje na sedanji visoki ravni ccn, da bi se preprečili nadaljnje zviševanje cen. Znižanje cen pi se bo doseglo s postopnim in stalnim zniževanjem maksimalnih cen. Ko bodo lastniki kož videli ta razvoj cen, katerega je treba izvajati z železno konsekvenco, p'km ne bo nihče zadrževal blaga, ker bodo imcii namesto dobička — izgubo. Stroški za prehrano v Ljubljani Statistični 6dsek mestnega poglavarstva v Ljubljani je v razmeroma kratkem času sestavil indeks stroškov za prehrano po stanju dne t. de-ccmbra 1940. Mesečna vrednost izdatkov za prehrano, ki je znašala dne 15. avgusta komaj še 253.09 din, je znašala dne 15. novembra letos že 388.48 din, dne 1. decembra 1940 pa 389.95 din. Iz tega je razvidno, da cene prehrane še vedno naraščajo, čeprav počasneje kot prej. V drugi polovici novembra so se izdatki za prehrano povečali za 0.4%, Vzroki za podražitev so delno splošnega se-zijskega značasa (tako pri sadju, podražila so se znatno jabolka in hruške, pa tudi vse vrste so-čivja). Delno pa se kaže vpliv povečanega povpraševanja v zvezi z božičnimi prazniki (podražitev orehov, suhih češpelj). Nesezijskega značaja pa je podražitev telečjega mesa, petroleja in kave (surove ter pražene), ješprenja, ješprenjčka in ajdove moke. Podražil se je močno tudi poper in tudi cena premoga je narasla. Med pocenitvami pa je omeniti (nedvomno sezijsko) fige, limone, kislo repo, kolerabe in pora. Če primerjamo cene za prehrano avgusta 1939 s cemani dne 1. dccembra, vidimo, da so cene po tem indeksu narasle za skoraj 56%, kar je občutno zvišanje. Indeks cen mestnega poglavarstva ima to prednost, da je tehtan, t. j. da upošteva pomen posameznih predmetov za prehrano. Opozarjamo pa, da to ni indeks življenjskih stroškov, ki bi nam dal šele pravo sliko podražitve življenja. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke kaže za 30. november naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 22. nov.): Aktiva: zlato v blagajnah 2155.4 (+11.8), zlato v inozemstvu 438.6 ( + 20.0), skupna zlata rezerva 2504.0 (+31.8), devize izven zlate rezerve 611.1 (+22.5), kovani denar 1S5.9 (—8.6), posojila: menična 1715.0 ( + 123.3), lombardna 112.3 (—9S.1), skupno posojila 1827.5 (+25.2), vrednostni papirji 317.4 (—43.0), eskont bonov državne obrambe 629S.0 ( + 251.0), razna aktiva 1833.8 (—23.7). Pasiva: bankovci v obtoku 13.362.7 (+421.0), drž. terjatve 59.3 (—41.4), žirovni računi 1110.5 (—203.9), razni računi 1893.8 ( + 69.8), skupno obveznosti po vidu 3063.7 (—175.4), razna pasiva 356.4 (+10.7). Oblok bankovcev in obveznosti po vidu 16.426.5 (+245.6), zlata rezerva po stvarni vrednosti 4150.4 ( + 50.9), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3448.7 (+18.9) milij. din, skupno kritje 25.26 (v prejšnjem izkazu 25.33%, od tega samo z zlatom v blagajnah 20.99% (21.19%). Izkaz kaže, da je zasebno gospodarstvo mobiliziralo znatna svoja dobroimetja na žirovnih računih in da so se tudi posojila per saldo zvišala. Poleg tega je ponovno narasla zadolžitev države. Vse to je imelo za posledico znatno zvišanje obtoka bankovcev, ki je presegel vsoto 13 milijard din. Stanje naših kliringov Dne 50 novembra je bilo stanje naših kliringov naslednje (v c.klepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. decembra 1940): Aktivni kliringi: Itali ja 14.858.946 (— 17.316.356) nin, llolandija 2.033.()69 (—94.716) goldinarjev, Francija 6.223.579 (— 28.768) fr frankov, francoske kolonije 3.030.625 (— 780) fr. frankov in Bolgarija 1.770.258 (— 29.511) ainar je v. Pasivni kliringi: Nemčija 58.506,125 (— 16.068.002) mark. Madžarska 79.132.674 (— 6.492.753) din. Protektorat 50.010.617 (— 1.238.985) kron. Slovaška 25.743.237 (— 2.585.032) kron, Turčija 19.140.282 (— 1.134.203) din, Poljska 18,703 726 din in Romunija 4.623.637 (— 260.408) dinarjev. Pregled nam kaže, da se je znntno povečal naš klirinški dolg Nemčiji, nadalje tudi Madžarski, v manjši meri v Turčiji, zmanjšal pa se je naš klirinški dolg Slovaški in Protek-toratu. Med aktivnimi kliringi je omeniti zmanjšanje na^e aktivnosti v Italiji, dočim pri drugih kliringih ni bilo znatnejših izprememb. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je pretekli teden zaznamoval nekatere lastninske pravice. V novembru je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 41 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 4,295.000 din, nasprotno je bilo oktobra 86 kupnih pogodb za nekoliko višjo vrednst, namreč 4,824.000 din. Navajamo tu nekatere po6estne izpremembe: Bonča Marija, posestnica v Vižmarjih št. 48 je od svojega posestva k. o. Vižmarje odprodala več parcel in sicer: gdč. Gabrijeli Fuginovi, zasebni uradnici, Poljane pri Št. Vidu nad Ljubljano parcelo štev. 222 v izmeri 1009 m= za 17.000 din, gdč. Amaliji Satlerjevi, šivilji v Št. Vidu nad Ljubljano del parcele štev. 22/3 v izmeri 871 m1 za 15.000 din, ge. Ani Magoličevi, soprogi šefa krajevne kontrole pri železniški direkciji v Ljubljani, Wolfova ulica št. 3, parcelo štev. 13 v izmeri 1774 m5 za 35.480 d(n in g. Ludviku Čeroetu, zlatarju in trgovcu v Ljubljani, Wolfova ulica št. 3, del parcele štev. 222 v izmeri 1872 m3 za 37.440. Čamernik Ivan, posestnik, Št. Vid nad Ljubljeno, Poljane št. 9 je prodal Frančiški Anderluhovi, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36 parcelo št. 351/4 k. o Št. Vid za 12.150 din. Oražem Josip, posestnik, Ljubljana-Moste, Pre-dovičeva ulica št. 5 je prodal 2 parceli v k. o. Moste in sicer: Maksu in Luciji Kušar, Moste, Poljska pot št 38a parcelo št. 572/1 stavbišče v izmeri 782 m= za 24.000 din in Ludviku Krulcu in ženi Mariji, Štepanja vas št. 105 parcelo št. 572/5 stavbišče v izmeri 510 m5 za 15.300 din. * Podaljšanje prehodnih odredb o kontroli izvoza lesa. V »Službenih novinah« z dne 3. dccembra 1940 je izšla naredba o podaljšanju prehodnih odredb k naredbi o kontroli izvoza lesa itn. Prehodne odredbe so podaljšane do 3t. decembra letos tako, da s lahko do tega dne izvozno carinijo vse vrste lesa (razen oglja in drv za kurjavo) brez izvoznega potrdila ravnateljstva za zunanjo trgovino. Carini se lahko les za izvoz na osnovi potrdil o zavarovanju valute, ki so bila izdana po veljavnih odobritvah deviznega ravnateljstva Narodne banke brez ozira na dan izdaje teh potrdila Počenši s 1. januarjem 1941 se izvoz-« no ne sme cariniti les brez. izvoznega potrdila ravnateljstva zn zunanjo trgovino. Gradba vodovoda za Mokronog in okolico. Razpisana je 1. licitacija za dobavo litoželez-nega vodovodnega materiala za I. etapo gradnje vodovoda za Mokronog in okolico. Proračunska vsota jc 641.945 din. Licitacija bo 28. decembra 1940. Cene koruze za Nemčijo. Iz Belgrada poročajo, da je tja prispela posebna nemška delegacija in se je s Privilegirano izvozno družilo pogodila za cone koruze, ki jo bomo izvažali v Nemčijo. Pogodba glede cen se nanaša1 na prve količine koruze, ki bodo poslana v Nemčijo v naslednjih treh mesecih, to j. do konca februarja. Končno pravi isti vir, da so cene koruze za izvoz v Nemčijo zadovoljive. Izpremembe pri Splošni jugoslovanski bančni družbi. Dne 2. decembra, je bil izredni občni zbor delničarjev Splošne jugoslovanske bančne družbe, na katerem je prišlo do izraza dejstvo, da je sedaj skoro ves kapital v nemških rokah. Za predsednika družbe je bil izvoljen g. Franc Neuhausen, nemški generalni konzul v Belgradu, člani pa so ravnatelji raznih nemških bank. Od Jugoslovanov so v upravnem odboru: Dragan Tomljenovič, ravnatelj Juganila. Nikola Berkovič, predsednik Zcmaljfke banke v Sarajevu in Tanasije Zdrav-kovič, trgovec iz Belgrada. Odpadli so torej člani uprave: Vasilije Jovanovič, dr. Ivan Ri-bar in dr. Ivo Benkovič. V nadzorstvu so sedaj večinamo naši državljani: predsednik Pavle V. Mijatovič, odvetnik. Belgrad. Jovan D. Krsmanovič, Nikola Neuman in Bora Popovič, vsi i7. Belgrada ter Georg Tengler. Dunaj. Nadalje je bilo nn občnem zboru sklenjeno zvišati delniško glavnico od 60 na 100 milij. din. kot jih je imela banka še pred znižanjem, t. j. leta 1934. Po glavnici je sedaj Splošna jugoslovanska bančna družba največja banka v državi. Zavrnjeni predlogi za otvoritev konknrza. Okrožno kot konkurzno sodišče v Ljubljani jc odklonilo predlog, da naj se uvede konkurz, o imovini fjorčeca Ivana, brivskega mojstra v Ljubljani in predlog za otvoritev konkurza nad imovino Glača Ivana, čevljarskega mojstra v Ljubljani. Angleško pristanišče Liverpool, ki je bilo tudi žrtev strahovitega nem. nočnega zračnega napada. Dražba. Dne 3. januarja bo pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dražba premogovnika rjavega premoga »Ključarovci«, treh jamskih polj (cenilna vrednost 128.570 din) in premogovnika rjavega premoga ištrjanci« in jamskega polja i-Jelica< (cenilna vrednost 25.560 din). K prvemu premogovniku spadajo tudi stavbe in pritikline v vrednosti 20.700 din. Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila Avtroprometna družba z o. z. v Ljubljani z glavnico 200.000 din, od tega jc aport zadruge, iz katere je nastala družba, 6S.124.52 din. Poslovodji sta inž. Tomo Knez in Verovšek Jurij, prokurist jki Verovšek Milan. — Pri Celjski posojilnici, d. d. je bil namesto umrlega dr Gvidona Serneca vpisan upravni svetnik Sor-nec Janko. — Pri tvrdki Jugosvila tvornica tvornica svilene robe, družba,z oni. zavezo v Mariboru je bil izbrisan poslovodja Liibl - Larič Vilko. — Pri Ruški tekstilni industriji F, Vlach je bil vpisan prokurist Stodulck Oton. Italija ne bo racionirala tekstilnega blaga. Poluradno poročajo, da zaenkrat v itoliji ne bodo tekstilije racionirane. Ta izjava je prišla zaradi tega, ker jc inventura tekstilnih zalog pokazala znatno povečanje nakupov. Pravijo, c.a zaenkrat še ni potrebe racioniranja, pač pa opozarjajo merodajna mesta kupca, da naj ne kupuj prekomerno, ker to lahko povzroči prevelike motnje discipline trga. 7% stab. posojilo 05 denar. — Delnice: Narodna banka 6.400 denar, Priv. agrarna banka 193 denar, Trboveljska 370—375 (370, 375), Sladk. tov. Bečkerek 700 denar, Osj. livarna Vukovarska ko-nopljarna 590-000 (595). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, vojna škoda promptna 447 do 447.50 (447.50), begluške obveznice 77—77.50, dalm. agrarji 71—71.50 (71.25), 6% šumske obveznico 0.50—71.25, 4% 'severni agrarji 51—51.50 (51.25), 8% Blerovo posojilo 101.50 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 0.500—6.GOO (0.500), Priv. agrarna banka 109 denar. Sitni trs Dne 4. decembra 1910. Denar Ameriški dolar 55.— ...... Nesflšks marka 14.70— I &.S0 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,695.456 din, na belgrajski borzi 9,570.000 din, od tega v markah po novem tečaju 28.809. po starem tečaju 335.000 mark, 321.420 šv. frankov. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 665.000 din. Ljubljana — nradni tečnji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dol....... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.61—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90— 219.10 Ne\vyork 100 dol....... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark . . . ... 1772.00—1792.00 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 41.65— 42.35 Curih: Belgrad 10, Pariz 8.S0, London 15.60, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.75 (nom.), Ko-penhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.30, Lisabona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.275, Bukarešta 2.15, Ilelsingfors 8.75, Buenos Aires 101.25. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 444—446 v Zagrebu 446—447 v Belgradu 447—447.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 444—440, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 71—72. 8% Blerovo posojilo 99 do 100, 7% Blerovo posojilo 95—97, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102. 7% stab. posojilo 92—94. — Delnice: Narodna banka 6.300—6.500. Trboveljska 335—345, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—99.50 (99), agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 416—447 (446.50), begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 70.50 denar, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52 blago, 8% Blerovo posoiilo 101 denar. 7% Blerovo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, Naročniki „Bogoliuba"! Ne pozabite na »Slovenčev koledar" le do 8. t, m. je še čas, da ga naročite za 10 din, kasneje bo dražji! Novi Sad. Ječmen : bač srem 375.50—360. Fižol : bač srem beli brez vreče 2% kosa dupli-kat 445—450. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Novi šef italijunskc policije dr. Carminc Senise. Gene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Gradec, dne 30. novembra t. I. Voli 1. vrste 8.50, II. 7.50. III. 7 din; telice 1. vrsle 8, II. 7, lil. 5.50, krave I. 750, II. 6, III 5.50, teleta I. 10, II. 9, prašiči špeharji 12 din, pršutarji 11 za 1 kg žive teže, — Goveje meso I. 18, 11. 15—17. 111. vrsle 14 din, svinjina 24, slanina 24, svinjska mast 26 din za 1 kg. — Pšenica 350, ječmen 300, rž 350, oves 290, koruza 340, fižol 700, krompir 200, seno 150, slama 80, jabolka 1. vrste 600, II. 500, III. 300. — Pšenična moka 500—900, koruzna moka 400—500, ajdova moka 600—700 za 100 kg. — Trda drva 125 za 1 kubični meter, jajca 1.80, za 1 komad, mleko 2 din za /, surovo maslo 50 din za 1 kg. Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Dravograd 1. decembra: Voli 1. 8.50, II. 7.50, 111. 6.50; telice I. 8, II. 7, III. 6; krave I. 7, II. 6, III. 5: teleta I. 9, II. 8; prašiči špeharji 15, pršutarji 13 din za 1 kg žive teže. — Goveje ineso I. 17, U. 14, svinjina 20—22, slanina 26, svinjska mast 28, čisti med 24, volna neoprana 30, oprana 34; surove kože go. veje 24, telečje 22, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 400, ječenen 300, rž 350, oves- 250, koruza 330, fižol 550—600, krompir 175—200, lucerna 150, seno 100—120, slama 50—60, jabolka I .500, II. 400, III. 300, moka pšenična 500—903, koruzna 425, ajdova 650—750 din za 100 kg. — Trda drva 110—140 din za kub. meter, jajca 1.50—2 din komad, mleko 2.50 do 3 din liter, surovo maslo 40—50 din 1 kg. Živinski sejem v Kranju 2. dccembra. Dogon: 33 volov, 27 krav, 1 tele, 1 konj, 80 svinj in 102 prašiča. Prodanih je bilo: 11 volov, 14 krav, 1 tele, 1 konj, 7 svinj in 60 prašičev. Cene so bile naslednje: Voli I. 9.25, II. 8.50, III. 7; telice 1. 9.25, II. 8.50, III. 7.25; krave I. 8.50, II. 7.25, III. 6.50; teleta 1. 12.50, II. 11.50; prašiči špeharji 15—16, pršutarji 14—15 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički za rejo 7—8 tednov stari 200—250 din. — Goveje meso I. 16 — 18, II 15—17, svinjina 22—24, slanina 24—26, svinjska mast 26—28, čisti m-J 32—40, volna neoprana 68—72, oprana 92, surove kože goveje 30, telečje 26—28, svinjske 10 d n za 1 kg. — Pšenica 4.50 ječmen 4.25—4.50. rž 4.25—4.50, oves 3.75—4, koruza 3.50—3.75, fižol 6—10, krompir 1.75 do 2, lucerna za krmo 125, scr.o 1.25—1 50, slama 0.75, jabolka II. 8, III 4.50, hruške II. 10, moka pšenična 5.50—9, koruzna 5 50, ajdova 7—10, ržena 6.50, koruzni zdrob 6.50 din za 1 kg. — Trda drva 140—150 der kub. meter, jajca 2 din komad, mleko 2.50—3 d:n liter, surovo maslo 48—52 din kg. Cene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah 28 novembra t. 1.: Pšenična moka bela 9, krušna 5; govedina 16 teletina 18—22, svinjina 18—26. ovčje meso 14, svinjska mast 28 — 30, sveža slanina 24 do 25, prekajena slanina 32—36; krompir 2 din za kg; sladko mleko 3 din liter, jajca 10 komadov 20 din. zimski čas, da bodo pripravili vse izkope, ki jih ni malo. Površina, na kateri bo stala šola s priključeno tovarno, meri skoraj 3000 kv. metrov in bo minilo gotovo precej časa, preden bo vsa zgradba pod streho. Zemljišče, na katerem sedaj gradijo tekstilno šolo, leži ob Savi med kanalom Majdičeve elektrarne in med potjo, ki se odcepi od državne ceste Ljubljana—Bled. To zemljišče je dala na razpolago kranjska mestna občina. Glavno šolsko poslopje bo dvonadstropno in bo imelo osrednjo vežo s stopniščem, v pritličju pa upravne prostore, rav-nateljevo sobo, šolsko pisarno, konferenčno sobo, profesorsko in dijaško knjižnico, skladišče za izdelke, sobo za slugo in stanovanje za hišnika. Glavno šolsko poslopje bo zvezano tudi s pritličnim tovarniškim objektom. V zveznem delu poslopja bodo garderobe, prhe in druge pritikline. Glavno šolsko poslopje bo dolgo 34 metrov in široko 23 metrov. V prvem nadstropju poslopja bod tri galerijske predavalnice, kemični laboratorij, preizkuše-vališče in prostori za tehtnice; v drugem nadstropju bo risarski atelje, tri risalniee, tehnološka zbirka, zbirka surovin in dva kabineta. Tovarniški del šole, ki se naslanja na šolsko poslopje, je pritličen in bo imel industrijske ža- gasto strehe, ki so značilne za vse tekstilne tovarne. Te strehe bodo kupolaste in bodo zgrajene po najbolj modernih načelih. Tovarniški del bo dolg 78 metrov in širok 82 metrov. V njem bodo vso delavnice predel,jene z vzdolžnim hodnikom, ki gre skozi vse poslopje. Na obeh straneh hodnika bodo smiselno razvrščene tekstilne delavnice z najrazličnejšimi stroji. Tam bodo kemični, barvarski in tiskarski laboratoriji, barvarna, mokra apretura, velika dvorana za mehanično tkalnico, predilnica, velika tkalnica, ročna tkalnica in posamezni pro- šolo v Kranju gradijo Slovenj Gradec, 3. dec. Minulo nedeljo so imeli v Podgorju pri Slovenjem Gradcu lepo slovesnost. Posestniku Hermanu Matiji in Amaliji pd. Bek iz Raduš se je rodilo 15 otrok, od katerih še živi 9. Zadnjemu otroku, hčerki Mariji, je bila botra Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je pri krstu zastopal komandant mesta Slovenj Gradec, major Mihajlovič Bora. Pred cerkvijo v Podgorju je bil postavljen v čast kraljičinemu zastopniku krasen slavolok, pod katerim je odličnega gosta pričakoval okrajni pod-načelnik g. Janko Štadler, ves občinski odbor, gasilska četa, šolska mladina z učiteljstvom ter mnogoštevilno občinstvo. Malo pred določeno uro se je ustavil pred slavolokom avtomobil, iz katerega je stopil zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, major Mihajlovič. Tu so ga pozdravili domačini. Major Mihajlovič se je za pozdrave toplo zahvalil ter iz- javil, da bo njihove pozdrave vdanosti sporočil na najvišje mesto. Nato so se vsi podali v cerkev, kjer je bil obred sv. krsta. Po krstu so se srečni starši skupno s kraljičinim zastopnikom in ostalimi domačimi javnimi funkcionarji slikali, kakor nam to izpričuje gornja slika. Župna cerkcv v Podgorju je minuli mesec dobila tudi električno razsvetljavo. Cerkev je na tej pridobitvi še precej dolžna ter nima sredstev, da bi to poravnala. Župni urad se je hotel obrniti na našo javnost s prošnjo za prostovoljne prispevke, kar si pa ne upa z ozirom na sedanje čase in številne prošnje, ki dežujejo od vseh strani za podpore. — Minuli četrtek zvečer je umrl v Spodnjem Podgorju ugledni posestnik in bivši župan, 70 letni Peter Klančnik pd. Gumpot. Pokojni je bil dober gospodar, svoje otroke je vzgojil v lepem krščanskem duhu. N. p. v ni. Posebno pazite, kaj bolnik pije! Pijača ni lo la zdravega človeka zelo raina, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejša od hrane I Zato pijte Vi in Vas bolnik čim češče našo nafbol|So mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci i Prospekte in vsa potrebna navodila za domačo zdravljenje Vam pošlje gratis in radevoljo Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Tekstilno Čpprav je v zadnjem desetletju industrija v Sloveniji lepo napredovala, vendar ni panoge v industriji, ki bi dosegla tako velik razmah, kakor prav tekstilna industrija. Velikansko število zaposlenega delavstva v tekstilni industriji dovolj zgovorno dokazuje, da je tekstilna industrija eua najpomembnejših industrij v Sloveniji. Da bi lahko dobile najrazličnejše številne tekstilne industrije v Sloveniji tudi domače strokovno izvežbano in primerno šolano osebje, je bila ustanovljena v Kranju tekstilna šola. Spočetka so je morala ta šola zadovoljiti le s skromnimi prostori, v katerih je še sedaj, čeprav je bila z njo izpolnjena velika vrzel v našem strokovnem šolstvu. Prav v tekstilni industriji je namreč pri nas zaposlenih še vedno veliko število tujih strokovnjakov, ki bi jih bilo lahko nadomestiti z domačimi. Tekstilna šola je dala možnost, da v tekstilni industriji Slovenci ne služijo le strojem, ampak zasedejo tudi vsa druga mesta, pri katerih so bili doslej neobhodno potrebni tujci. Tekstilna šola bi mogla delovati še vse z večjim uspehom, če ne bi trpela tako hudo na pomanjkanju prostorov. Zato je g. ban dr. M urico Natlačen, ki z veliko naklonjenostjo podpira strokovno šolstvo, odločil, naj banovina zgradi novo tekstilno šolo v Kranju. Tehnični oddelek banske uprave je letos izdelal sodobne načrte za tekstilno šolo in gospod ban jih je tudi že potrdil. Razpisana je bila konec oktobra tudi licitacija za prva gradbena dela v surovem. Kljub temu, da je zaradi neprestanega naraščanja cen v veliki meri ponehala vsa gradbena delavnost, saj se gradbeni podjetniki zaradi negotove bodočnosti ne upajo na licitacije, je licitacija za gradbena dela pri tekstilni šoli v Kranju vendarle uspela. Za zidarska, težaška, betonska in železobetonska dela so nastopili štirje ponudniki. Najcenejši med njimi je bilo gradbeno podjetje sTehnar, d z o. z., iz Ljubljane, ki je bila voljna prevzeti vsa dela za 3,583.000 din. Tudi za tesarska dela so prišli štirje ponudniki. Najugodnejše ponudbe je stavilo podjetje Mavrič Anton iz Ljubljane za 188.000 din. Tudi za kleparska dela so se potegovali štirje podjetniki, med njimi jo ponudilo podjetje Lovro Pičman najugodnejšo ponudbo za 209.000 din. Le licitacija za krovska dela ni uspela, vendar bo v kratkem razpisana druga licitacija. Z gradbenimi deli je podjetje »Tehnac iz Ljubljane v drugi polovici novembra tudi že začelo. Zaenkrat le še odkopavajo zemljišče, ker je treba odkopati res velike površine za temelje. Ker je hudo pritisnil mraz, je malo verjetno, da bi še letos mogli začeti z betoniranjem, če se vreme ne bo temeljilo spremenilo. Vsekakor pa bodo porabili stori za večje stroje, kakor škrobilni stroj, kosina-tilni stroj, trgalni volk ild. Prav tako bodo tam različna skladišča. Za obrat lake tovarne so potrebne seveda tudi druge delavnice, ki bodo prav tako v skupnem oddelku, in sicer: ključavničarska, mizarska in montažna delavnica, kovačnica in druge. Ob zveznem poslopju, ki veže šolsko poslopja z delavniŠkim objektom, ho postavljena velika ke tlarna, ki bo oskrbovala delavnice s paro in vod j, pozimi pa tudi s centralno kurjavo. Šolsko poslopja I io podkleteno in bo v kleti dijaška menza s ku hinjo. garderobami in drugimi pritiklinami. Pra/ tam bo tudi shramba za kolesa in zaklonišče. Po sebej bo še zgrajeno stanovanjsko poslopje, v k: tereni bo stanovanje za ravnatelja in stanovanji) kurjača. Medtem ko so sedanja dela. ki so bila oddana, znesla nekaj nad 4 milijone dinarjev, bo dograditev vse stavbe veljala nekaj nad 7 milijonov dinarjev. Gradbena dela. ki se bodo prihodnjo pomlad nadaljevala z vso naglico, bodo omogočila, da bo tekstilna šola do prihodnje jeseni dograjena v surovem Ker bodo pravočasno potrebna denarna sredstva za dokončno ureditev tudi na razpolago, so ni treba bati, da v naslednjem letu ne bi bilo mogoče šole dokončati. Poleg velike gimnazije v Mariboru, ki jo gradi tudi banovina, je v sedanjem času tekstilna šola edino večje začeto gradbeno delo v naši banoviui iz javnih sredstev. Prosvetni minister dr. Korošec odobril novi učni načrt za verouk na srednjih šolah Prosvetni minister dr. Anton Korošec je dne 27. novembra odobril novi načrt za pouk verouka na srednjih šolah. S to hitro odločitvijo g. prosvetnega ministra je rešeno važno šolsko vprašanje, kalero so slovenski in hrvatski kateheti že lepo vrsto let proučevali na posebnih strokovnih konfernenb pa tudi na skupnih zborovanjih ali kongresih, ki so se jih udeleževali kateheti iz vse države. Dasi se je o reformi načrta že pred svetovno vojno razpravljalo in so se nekatere manjše spremembe jio vojni tudi izvršile, so vendar odločneje sprožili to vprašanje nekateri kateheti na Katehet-skih konferencah v Zagrebu 1. lt)33. Od takrat naprej so srednješol. prof. verouka iz vse države stalilo preučevali način in pota, kako bi veroučno vsebino tudi v načrtu in učbenikih sodobni mladini čim bolj približali. Pri tem so posebno upoštevali psihološko dispozicijo dijakov v poedinih razredih, ozir na svetne predmete, ki se istočasno v razredu poučujejo in versko-nravne zahtevo časa in razmer, v katerih se dijak nahaja. Da je bilo delo vkljub svoji zunanji razsežnosti — saj je zajemalo, ce no istočasno, pa vsaj postopoma, kakor pričajo kraji in udeležba kongresov, katehete vse države od Maribora do Skoplja in Sarajeva — vendarle enotno, sta skrbela od prvega početka oba glavna referenta dr Nikola Kolarek iz Zagreba za Hrvate in dr. Marijan Dokler iz Ljubljane za Slovence. V Zagrebu začeto delo je nadaljeval kongres v Mariboru 1. 1931, nato posebno zborovanje slovenskih srednješolskih profesorjev verouka januarja 1936 v Ljubljani, ki so se ga udeležili tudi zastopniki zagrebškega Katehetskega društva. Julija istega leta je sledil kongres v Splitu (1936), dve leti kasneje pa v Djakovem (1938). Zadnjič pa je o tem načrtu razpravljal letošnji kongres v Sarajevu, četudi bolj mimogrede. Zakaj medtem je Predsedstvo škofovskih konferenc načrt potrdilo in treba je bilo misljti na podrobna metodična navodila In ostala vprašanja verske pedagogike, ki so bila na sporedu letošnjega kongresa. V tem času pa so dosedanje učne knjige, ki so bile sestavljene po starem učnem načrtu, po večini, če ne f>ovsem pošle. Novih pa se pisatelji niso lotili, ker se ni vedelo, kdaj 1k> načrt potrjen. Zato je hit.-a in uvidevna odločitev g. prosvetnega ministra velikega jx>mena za reden potek našega verskega pouka na srednjih šolah. Upati smemo, da bo mogoče naslednje leto uvesti novi načrt v prvem in petem razredu. Starši pa z novimi učbeniki tudi ne bodo obremenjeni, ker jih bodo itak morali kupiti šele v razmerah, ko so dosedanji že razprodani oz. nekaterih tudi starih, obrabljenih ni mogoče več dobiti. S tem pa nikakor nočemo reči, da bi morali bili stroški za veroučne knjige in pripomočke zadnji. Pametni starši poznajo pravo ceno dobre verske knjige in čliva sploh, in vedo. da ga tudi sodobna mladina potrebuje, morda bolj kot kdaj prej. f Dr, Tone Jamar Včeraj smo javili, da je umrl v Ljubljani znani zdravnik dr. Tone Jamar ter da bo njegov pogreb v četrtek ob 16 v 6kotji Loki, kamor ga bodo prepeljali iz Ljubljane. Njegove številne prijatelje, znance, predvsem pa tiste, ki mu ne dolgujejo samo zdravja, temveč tudi življenje v najbolj težkih časih svetovne vojske, je njegova smrt užalostila, kajti — bil je človek, ki ni imel sovražnika, temveč največje spoitovalce v vseh vrstah občinstva. Kajti pokojni dr. Ione Jamar je bil človek izredne plemenitosti, družabnosti in dobrote, pa bil je tudi junak, ki je tvegal svojo glavo, samo da je storil človeku uslugo ter ga rešil nevarnosti. Koliko bi vedeli povedali o njem slovenski vojaki, ki so v svetovni vojski imeli pokojnega dr. Jamarja za zdravnika na gališki fronli, še več pa potem, ko po se potikali po Jtidenbtirgu in je bila edina njihova nada — dr. Tone Jamar. Sam je tvegal vse, da je rešil slovenske ljudi pred strelskimi jarki iu jih pošiljal v zaledje. Vsi ti so mu bili vse življenje hvaležni in vsi ti bodo imeli danes objokane oči, ko je umrl njihov tako veliki dobrotnik. Posebno zadnja leta pred prevratom v Judenburgu bodo zpisala v slovensko vojno zgodovino z zlatimi črkami med svoje junake tudi dr. Tonela Jamarja, Školjeločana, Slovenca in zdravnika, predvsem pa plemenitega človeka, ki je razumeval bol, kajti bil je vse življenje on sam bolan. Jetika se ga je lotila že v zgodnji mladosti, zato se je posvelil ves njej in jo pobijal s svojimi metodami, ki so bile naravnost zdravniški izum. — Po prevratu se je nastanil v Ljubljani, kjer je njegova osebnost uživala splošen ugled med ljubljanskim občinstvom. Zato so ga hoteli pritegniti tudi v politiko, čeprav sam ni bil politično aktiven človek — dasi že od svoje mladosti »naprednjak« — ter je bil v času nastopa narodno socialistične stranke izvoljen za ljubljanskega župana, pa v svoji skromnosti volitve ni sprejel. Zadnji leta se ga je lotila očesna bolezen ter je skoraj popolnoma izgubil vid. Po smrti svoje dobre žene, je živel samo svojima otrokoma, ki sta mu tudi stala v njegovi »slepoti« ob strani, zlasti ga. prof. Jeja. Naj ta dobri zdravnik in junaški dobrotnik slovenskih Janezov v najtežjih časih počiva v miru, vsi pa, ki so bili deležni njegovih dobrot, se ga bodo hvaležno spominjali. Žalujočim naše iskreno sožalje! ■———mi r Povše Leopold: Tnarmsha svešinfa (S. Sindon.) Kot pogoje za ta naravni nastanek slike pa stavi ta jirofesor to, kar smo že spoznali tekom dosedanje razprave za več kot samo verjetno: da Kristusa pred polaganjem v grob niso umili, da mu niso dali malega prtiča na glavo in drugo, kar bomo še videli! Le na ta način, trdi Vignon, si moremo razlagati čudovite odtise na sv, prtu in sliko Gospodovo. Tudi pot .je potreben, ker vsebuje amonijak, ki skupaj s kemičnimi prvinami dišav (aloe in mire) nudi zadostno podlago za naravni postanek odtisa na sv. prtu. Pa še nekaj nam je dala podrobna razlaga mest, ki se nanašajo neposredno ali posredno na sv. prt; dala nam je podlago za naslednje, zgodovinsko razglabljanje sv. prta. Če je sv. Janez s takim poudarkom zapisal, kako je bil sv. prt posebej zganjen ali zvit in takoj nato pridal opombo, oni prt, »ki je bil na njegovi glavic, — ali ni morda v tej opombi, v tem poudarku skrita misel, da je ta sv. prt, ki ga omenja Janez, nekaj posebnega, da nosi odtis njegovega čudovitega obličja. Dalje ali ni v opombi, da je bil skrbno zganjen na kraju, ne na tleh, skrita misel na božjo Previdnost, ki je bila prva. ki je prt odločila od drugega nr. varnejše meslo? Zato si res no moremo misliti, da bi tedaj prvi verniki, ki jim je bil gotovo dragocen vsak spomin na Gospoda in njegovo odrešilno trpljenje, ne poskrbeli, da bi se taka svetinja ne izgubila. Da vprav iz prvih stoletij ni nobenih poročil o sv. prtu, je pač razumljivo. Svetinjo, ki jo cenimo in ki nam je v posebno skrb in varstvo izročena, no bomo prav posebno razglašali I Posebno ne v tisti prvi dobi, ko se je bilo vernikom prav posebno bati volkov v ovčjih oblačilih, ki so sovražili vse, pa tudi hoteli uničiti vse, kar je bilo z Gospodom v zvezi. Torej iz te prve dobe, pa tudi iz kasnejše, nimamo sploh nobenih poročil (do 4. stol.), od tu pa so preredka in preveč nekritična, da bi z njimi lahko konstruirali historični dokaz za pristnost svetinje Nič hudega! Verni srednji vek kakih eksaktnih dokazov za svojo vero ni jiotreboval, današnjemu skeptičnemu človeku pa so prišli na pomoč drugi, boljši, njemu bližji: notranji dokazi za pristnost svetinje. In ti nam pripomorejo, da nam danes tudi mnoga nekritična fragmentarna poročila dobro služijo za kolikor toliko verjeten zgodovinski oris turinske svetinje, ki gn pa vsaj od !. 1350 lahko smatramo za pravo zgodovino. — So pa še druge svetinje, za katere tudi nič ne vemo, kakšna jo bila njihova zgodovina v prvih dobah krščanstva (n. pr. križ)! Pa bomo zato rekli, da jih takrat zato ni bilo? Nasprotno! Bile so in imajo svojo zgodovino, teda skrito in tiho. So kakor potoček: najprej ga sploh ni videti, nato žubori nekje med vrbami čisto, čisto tiho. naenkrat pa postane cela reka in kot tak pride tudi v zemljevide. Tudi s temi svetinjami je tako. Tudi one so imele svojo zgodovino, sprva čisto skrito, liho, nezapisano. Kav naenkrat pa dobimo dobo, ko se jih božja Previdnost morda celo posluži, da po njih pritegne ljudi nase. Tudi sv. sindon ima svojo zgodovino. Za njeno prvo dobo sicer ne vemo, druga doba — tja do leta 1350 je pa zelo negolova! — Od tedaj naprej, ko se je leta 1350 pojavil v Livreyti na Francoskem, pa se pričenja tudi za sv sindon nova doba; od tu dalje pa ga še tako kritičen duh ne spravi več z zgodovinske pozornicel ■■■niiiaMMaHunnanBnnavMMikaHaa II. Zgodovinski oris* Po skrbi sv. Helene se zdi, so zbrali že v 4. stoletju vse relikvije Kristusovega trpljenja v Konstantinoplju, novoustanovljeni preslolici rimskega cesarstva. Bizantinski zgodovinar Nik. Ka-list iz 14 stoletja pripominja, da je cesarica Pul-herija (399—453). zbrala vse sv. prte (mišljen je tu najbrže sindon s povoji vred), ki jih je dobila od cesarice Eudoksije, in jih dala shraniti v no-vosezidani Konstantinovi baziliki sv. Marije di Blancerna. Te omenja tudi saragoški škof sv. Braulion v nekem svojem pismu iz leta 620. Iz leta 706 imamo vest opata Adamnana, da so v Jeruzalemu častili neki prt. 8 čevljev dolg, na katerem se je nahajal odtis Gospodov. * Opomba: Odlod naprej je razprava zo- Cet zanimivejša in vse bolj dostopna tudi za širši rog fitateljev zaradi samo po sebi privlačne tvarine. Dotod smo obdelovali za mnoge sicer odbijajoč, a tudi potieben eksegetsko - svetopisemski del. v katerem smo podali osnove za nadaljni bolj poljudni del naše razprave. — Čitatelji naj mi tudi oprostijo nekatere napake, ki so se dosedaj nekako nujno vrinile med tekst in na nekaterih mestih zelo motijo smisel. Tako nekatere tiskovne napake: nedoslednosti pri navednicah, zmešnjava z okleoaji ild. Na mnogih mestih bi morala namesto podpičja stati pika! Dalje: V prvem podlistku nai stoji: »k božji besedi« ne »k božji Besedic. V drugem: namesto »Bolgarski iiua podobno: »plaščaniča« naj stoji: tplaščanicac s poiuglasnikom na koncu! V tretjem: namesto >truplo je bilo obrabljeno« — »ugrabljeno-", namesto »sine vtise« — »silne vtise* iu drugo po-dobnol 8.—11. stoletje. Sv. Janez Damaščan se v 8. stoletju spominja sv. prta med ostalimi relikvijami svoie dobe. Iz 12. stoletja imamo zopet poročilo o sv. prtu: škof Viljem Tirski pripoveduje, da je bizantinski cesar Emanuel Ivomnen lela i 171. počastil svojega gosta, jeruzalemskega kralja Amurvja s tem, da je razstavil v palači Bukuleon s. sindon z ostalimi relikvijami vred: z žeblji, suliro, gobo. trsjem, trnjevo krono in z Jezusovimi sandali. V juniju leta 1201. je moral braniti to relikvijo M. Mesa-ritis proii uzurpatorju J. Kon.nenu. Vshodnogrški križ, S. sindon z odtisom Kristusovega lelesa je užival v bizantinskem cesarstvu neizmerno čast in vsesplošno pozornost. Ta relikvija je imela v grški cerkvi tolik vpliv, da je dajala celo smer za tvorbo vzhodnogrškega križa, kakor skuša dokazati P. Cojazzi, urednik (urinskega Rivista dei Giovani« (I. XII. str. 5.) v svojem dobro izdelanem članku. Ta križ ima 2 vodoravni prečki in spodaj šs tretjo, ki je položena poševno na navpični steher Zgornja, krajša prečka pomeni napis s smrtno obsodbo v treh jezikih. Srednja, najdaljša prečka ie prava resnična prečka (crux rm-missa). Spodnja poševna prečka predstavja oporo za noge. Zakaj je poševna? Zato, ker na prtu že s prostim očesom vidimo, kakor dn bi bila desna noga krajša od leve. Če so si torej mislili na križu oporo za nogo (suppedaneum), je morala ta ležati poševno na navpičnem stebru. Mnogo takih križev najdemo na kupolah cerkva v moskovskem Kremlju. S toni je ludi ovrženo mnenje, da jc nastal s. sindon v 14. stoletju v Franciji, kar ie nad vse važna ugotovitev za nadaljnjo zgodovino. (Dalje) StOVAjCG Koledar Cetrloli, 5. decembra: Saba, opat; Krispin, lnučenec. Potok. C) decembra: Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija 1 krajec ob 17.01. jlerschel napo- veduje lepo vreme. Movi grobovi ■J- V Ljubljani jc umrl g. Ivan Golob, posestnik in avtoizvošček. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne z Zal, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križu. V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan Rciriaš, star 61 let. Pogreb bo v petek ob po! 3 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ošabne novice — Poročila sla se 2. decembra v cerkvi sve-lega Petra v Ljubljani g. Viktor Vidmar, dipl. phil. el dipl. političnih ved, iu gdč. Marija Do-jinšek, dipl. pilil., oba iz Ljubljane. Čestitamo! = lf. prosvetne službe. Za profesorja v 4. skupini ! stopnje :iu prvi moški realni gimnaziji v Ljubljani je imenovan g. Andrej Pribil, profesor v pokoju. — /.a tajnika v b. skupini v prosvetnem ministrstvu je imenovan Zmngo-.slav Konečnik, učitelj v Bclgrudu. — Premeščena je učiteljica Marija Rožič od Sv. Jurija ob Ščavnici v Kram pri Mariboru. = Iz sodne službe. Za pisarniške pripravnike v 9. skupini so imenovani pri okrožnem sodišču v Ljubljani abiturient Franc Mikuš. pri okrajnem sodišču v Ptuju absolvent drž. mornariške akademije Dragoslav loinažič, pri okrajnem sodišču v krškem pu abiturient Jože Godec. Za kanclista v IO. skupini pri okrajnem sodišču v Rogatcu je napredoval zvaničnik Gašper Zepnn. Premeščeni sta kan-»listki Ana Habšck i/ Trebnjega v Ribnico. Avrelija štrobl pa i/. Ribnice v Trebnje. — Upokojena sta Rudolf Simonič, vlako-vodja. in Alojzij Nnhtigal, glavni telegrafist železniškega ravnateljstva v Ljubljani. — Zn načelnika političnega oddelka pri prer.sodstvu vlade v Belgradu je imenovan Jovanovič-Sio jmirovič, bivši šef publicističnega oddelka centralnega presbiroja. — Premeščen je finančni inšpektor Stevan Živkovič od finančnega inšpektorja v Splitu k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. — Žitpno urade prosimo, naj nemudoma pobite z. naročili slik Marije Pomagaj z Urezi t. da jih bodo ljudje dobili do praznika Brezmadežne, ki je glavni dan prodaje. — V komisijo za zemljeknjižne izpite v Ljubljani je pravosodni minister imenovan zu člane dr. Alojzija Lešnika, sodnika apelncij-skega sodišča v Ljubljani, dr. Jakoba Svetu, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani, in Milu Tavzesa. ravnatelja zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Ljubljani, /a namestnike so imenovani: Srečko Verbič, sodnik npelacij-skega sodišča v Ljubljani. Anton šporn, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani in Josip Medved, vodja zemljiške knjige pri okrujneiv. sodišču v Ljubljani. dobili. Še!e, ko so v torbici na kolesu našli bankovec za 500 din. je fant priznal, da je vzel samo 500 din Fant se bo zdaj pred sodiščem zagovarjal za tatvino — Smola divjega lovca. V Bud;ncih v Prek-murju sc je neki 21 letni Jani mudil v gozdu n* divjem lovu. Nabilo puško je z jermenom obesil na levico, tako da je bila cev obrnjena navzdol. Ko je med hojo pritisnil puško lesno k sebi, ;e sproži! petelina. Cel šop svinčenih zrn mu jc dobesedno raztnrcvanl peto na levi nogi. Hudo poškodovanega divjega lovca so pripeljali v bolnišnico v Soboti, kjer se mu je stanje sicer izboljšalo, vendar pa še v nevarnosti. da bo izgubil nogo. — Žrtev vaške mazačke je postala neka 23 letna poscslnikova žena iz šalovske občine v Prek-mu'/u. Po drugem mesecu nosečnosti sc je zatekla k neki ženski v sosednjo vas, ki baje zna »pomagati« v takih slučajih. Vaška mazačka je re6 opra. vila svoj posel, loda pri nesrečni ženi je nastopilo zastrupljenje krvi. Morali so jo pripeljati v soboško bolnico, kjer si je po transfuziji krvi sicer nekoliko opomogla, vendar pa visi nieno življenje še vedno na niti. Podobne stvari 60 bile v teh krajih včasih neznane, zdaj pa so čedalje bolj pogoste. VENCI, CVETJE v veliki izbiri in poceni v cvetličarnah „R0ZA" Frančiškanska 3 nasproti „Uniona" in Gosposvet-sku I nasproti ^Figovca" — Semenj v Sevnici. V petek, dne 6. decembra t. I. bo v Sevnici živinski in kramarski 6emenj. Ta 6emcnj ]c eden izmed največjih sejmov, zato se vabijo prodajalci in kupci, da sc udeležijo polnoštevilno, zlasti ker se obeta zelo dobra kupčija. — Iz Legije krroških borcev. Tovarišu majorju Skuhali je včeraj sledil v večnost tovariš dr. Tone Jamar. Vabimo vse koroške borce iz. škofje Loke in okolice, da se pridružijo delegaciji iz Ljubljane, ki bo spremila pokojnegn tovariša na .ljegovi zadnji poti v četrtek ob 1(> v škofji Loki. — Glavni odbor LKB. V Dojil za svojih 32 ZOD uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN za masiranie zobne dlesni in čiščenie zob. Pasla Paradentin izredno razkuži usta. utriuie majave zobe in preprečuje lahko krvavenje dlesni. Dobi se v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, po lfi din. — Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3. — K naši zbirki humoristifnih Miklavževih dari! smo dobili novosti. — Drogcu-ija Gregorič, kr. dv. dobav.. Ljubljana, Prešernova ul. o. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 4. I. m. je objavljena »Uredba o prometu e koruzo v ietu l!)40-4l«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku nu poslovni promet«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus«, »Ocarinjenje umetne lesne volne »Zelhvolle) in izdelkov iz nje po izvozu iz Nemčije«, »Navodila, kako se dobivajo Ponovno si morete opledati nailepši glasbeni film z .IIC ANK t TO MACDONALD in KI)I)V NKLSONOJ1 KINO SLOGA, telcf. 27-30 831 CVETJE V NAJU (Beli jorgovan) Radi Miklavževa- | nja današnje po-pol. predstave ob 17.. 19, 111 21. uri. KINO P3AI5CA Telefon 22-41 ob 16., 19 in 21. url Za .Miklavža predvajamo nepozabljivo in vodno zaželjeno pravljico K* Nova konljn v frnncosbih verzih. Magično ju dalo \Valt Disney-eve genijiilnosti. Večno u topu simfonija barv, glasbe in duhovitost i H 1 mBSBBrapnaamaaaBaBB Francoska glasbena komedija Concorde V gl. vlogah: Albert Prejean, Dolly Mollinger. — Predstave 0b.n12tlone-deljek 7 stopinj Celzija jx>d ničlo. Na sušaški progi sneži, vendar doslej sneg še ne ovira prometa. * 700 delavcev odpuščenih. V ponedel jek je stopila v veljavo odpoved tovarne cementa v Splitu delavcem. Skupaj je odpuščenih sedemsto delavcev Do redukcije delavcev v tovarni ccmenta je prišlo, ker je ustanovljen ves izvoz cementa. V tovarniških skladiščih in silosih je okrog 5000 vagonov ccmenta. * Prva žrtev zime. Pri mestu Benkovcn so našli prvo letošnjo žrtev zime. Stari kmet Stje-pan C erjak, ki je navadno prenočeval po gozdovih, je v hudem mrazu zmrznil. * Sneg zatrpal avtobus. V Zagreb je pripeljal avtobus, ki vozi med Zagrebom in l'o-puskim, 7. velikansko zamudo. Ker je divjal hud snežni vihar iti so nastali veliki snežni zameti, ie avtobus obtičal v snegu, šofer se je več kakor rive uri mučil, da bi izpeljal nurl deset ton težak avtobus iz snega, pa sc mu ni posrečilo. Poklical je na pomoč bližnje kmete, ki so celo noč odmetavali sneg. pa je vihar vedno sproti nanašal sneg. Šele popoldne so avtobus odko-pali. da se je lahko vrnil čez Petrinjo v Zagreb. Na dotičnem mestu so zameti visoki nad clva metra. * Skrivnosten umor v Zagrebu. V predsobi njenega stanovanja so našli preteklo soboto obešeno Marijo Weiss, ženo narednika-vodnika in hišnico. Ker je bila žena živčno bolna, so mislili, da si je sama vzela življenje, čeprav ni zapustila nobenih poslovilnih pisem. Policiji so se pa zdele neke okoliščine sumljive, zalo je odredila obdukcijo trupla. Truplo so raztelesili v zavodu za sodno medicino in ugotovili, da žena ni izvršila samomora, marveč je bila zadavljena in nato obešena na vrata, da bi se mislilo, da si Ljubljana, 5. (tanka Gledališče Drama: Čelrlek, 5. dec. ob 15: »Snegulčicaf. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Mi-klavža. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Skrivalnice«. Red Četrtek. — Petek, (i. dec.: »Cigani«. Red R. — Sobota, 7. dec.: »Kro:; s kredo«. Izven. — Nedelja, 8. dec. ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža Ob 20: »Lepa Vida« Izven. Opera- Četrtek, 5 .dec.: »Jenufa«. Red A. Gostovanje altistke Klze K-irloveeve in tenorista Josipa Gosliča. — Petek, fi dec.: Zaprto. — Sobota. 7. dec.: »Carmen«. Izven. Gostovanje Elzc Kar-lovčeve. Drugi programi Četrtek, 5. decembra; Belgrad; 21.10 Zbor — Zagreb; 20 Prenos otvoritve gledališča v Splitu — Beromiinster; 20.15 Kom konc. — Bratislava; 18 40 Slovaške narodne — Budimpešta; 20.10 Mozartove skladbe — Praga; 19.20 Večerni konc, — Sofija: 21 30 Violina — Sottens; 20 Klavir — Stockholm: 20 Simf. konc. Belgrajska kratkovalovna postajaj YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (1969 mj: 0.30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG 119 69 m): 3.30. Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Radio Ljubljana Četrtek, 5. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7.03 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) do 7.45, 12 Noša pesem (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Naj>ovedi, 14 Poročila, 17.30 Miklavževanje za otroke, 19 Napovedi, poročila, 19.25 Nac. ura, 19.40 Glasbeni utrinki (plošče), 20 Miklavžev *enicnj, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Harmoniko igra g. Milan Stantc. Prireditve in zabave Stolna prosveta vabi k prireditvi na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 5 popoldne v franči. škanski dvorani. Na sporedu petje zbora učencev orglarske šole pod vodstvom 6tol Marijin kip in ga nesejo v sprevodu ob spremlje-vanju nabožnih pesmi v drugo hišo. To nas spo- Nesreča poveljnika znane nemške eskadrile „Richthoflen" majorja Wiecha Znana nemška eskadrila »Richthofen« je pod vodstvom majorja Wiecka letela preko Rokava, ko se je naenkrat znašla pred veliko skupino angleških »liurricanov in »Spitfireov«. Major Wieck je pravkar sestrelil neko sovražno letalo, ko ga lc z boka napadlo neko drugo angleško letalo vrste »Spiifire«. Wieckov prijatelj je dobro videl, kako je Wieckov »Messerschmitt« padal v morje. Major \Vieck se je s padalom pognal iz letala, -im so se nemška letala umaknila iz borbe in se vrnila na svoje oporišče, so takoj organizirali pomoč La majorja \viecka. Nemška letala in ladje so £a iskali 48 ur, pa ga niso mogli najti. Alajor \Vieck je bil 25 let star in je bil najmlajši nemški letalski major. Pred dvema letoma K postal letalski poročnik. Ko je lani praznoval svojo dvajseto zmago, je dobil visoko odlikovanje. Zaradi velikih zaslug je napredoval v majorja. Ni se dolgo tega. kar je bil sprejet pri vodji rajha, ('itlerju. Pravijo, da je sestrelil 56 angleških letal m da je bil prvi nemški letalski as. Vsi nemški listi slave preminulega slavnega letalca majorja Wiecka kot najboljšega in najpo-(juninejšega člana nemškega letalstva. Časopisje 'zraža upanje, da bo še morda le od kod prispela ?rečna vest o usodi tega letalca, za katerega sedaj menije^ da je mrtev. minja, kako je Marija iskala prenočišča v Betle-liemu. Drugi prizor se odigrava pred hišo, kjer se bojijo sprejeti tujca čez noč. Tretji prizor pa se odigrava zopet v hiši, kjer so sprejeli Marijo na prenočišče. Ljubljana bo imela priliko, da vidi in sliši ta stari obred. Nato pa bo univ. prof. dr. Štele pokazal slovenske Marije v skioptičnih slikah in seznanil občinstvo s slikarskimi umetniki, ki so te podobe naslikali. Ta prosvetni večer se vsebinsko lahko vzame kot priprava na Marijin praznik 8 .decembra. Na ta prosvetni večer vljudno vabimo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfihgoj. Vstopnina 3 in 2, za dijake 1 din. Na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 11 dop. »Marij anska akademija« v unionski dvorani. Prireja »Slove nska dijaška zveza«. 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 6. decembra. Začetek točno ob 5. popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. £..X1! DK in Dekliška kongregacija v Spodnji Siski prosla"e praznik Brezmadežne s skupno sv. mašo in sv. obhajilom 8. decembra ob 7 — Bratje in sestre! Pridite, prosimo Brezmadežno moči za čisto mladost! 1 Pogreb dr. Toneta Jamarja bo v četrtek 5. decembra ob 4 popoldne izpred hiše žalosti v Škof ji Loki, Mestni trg 9. 1 Razstava Božidarja Jakca. Odprta vsak dan od 9 čez poldne do 6 zvečer. Razstava ostane odprta do 17. decembra. Na proznih Brezmadežne e. decembra vprizore za 400 letni lubiiei Drutbe Jezusove, ustanoviteljice Marijine konKronaeije dijaki in akademiki kogreganisti v frančiškanski dvorani ob 8. zvečer igro „Prva legija" dramo iz življenja jezuitov Vstopnice so dobe v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 V Deškem vzgojnem zavodu na Selu uprizorijo na praznik Marije Brezmadežne, dne 8. decembra, lepo domačo igro, v kateri odseva vsa dobrota in pomoč Marijina tudi najbolj brezvernim srcem. Med igro pevske in godbene točke ter dcklamacije. Prireditev se prične ob 5. popoldne. — Vse prijatelje vzgojnega zavoda in vse druge, ki žele kaj ganljivega in obenem veselega slišati, prav iskreno vabi v nedeljo popoldne v dvorano Banovinskega deškega vzgajališča — predstojništvo zavoda. I Pri zaprtju, motnji » prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec uaravue »FKANZ .10SKF« grenčioj. I Velikodušen dar. Drušivo za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje g. šef-primariju otroške bolnišnice dr. Bogdanu Derču za darilo 500 din namesto venca na grob svojega sorodnika g. Ignaca Peliča, posestnika in mesarja v Konjicah. Darilo se bo porabilo za obdarovanje l>olnikov v otroški bolnišnici zn Miklavža in za Božič. Predsednik dr.: Ivan Jenko. I Srajce, kravate — Karničnik. Nebotičnik! I Z bonboni pride sv Miklavž drevi ob 17 v trgovino A. Potrato prej Josip Kune in Komp. nn Miklošičevi cesti 32, in ob 17.30 pred njeno podružnico v Fiančiškanski ulici 2. Otroci, pridite! I Spomnimo se našega voditelja in organizatorja zadružništva dr. Jan. Ev. Kreka ob 75 letnici njegovega rojstva. Krožek SDZ na državnem učiteljišču priredi ob tej priliki slavnostno akademijo dne 7. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani 1 »Deseti brat« na Viču. Hvalevredna je delavnost, ki jo pod vodstvom novega odbora razvija viško prosvetno društvo. Razdeljeno je v več odsekov, prireja neprestano iznenadenja svojim številnim faranom Na praznik zedinjenja je uprizoril dramski odsek igro »Deseti brat,« po Jurčičevem romanu. Igra je v režiji g. Mihe Kumaverja žela nenavaden umetniški in finančni uspeh. Vse vloge so bile izrazito podane, mestoma kar prepričujoče. Isto tako se pod društvenim okriljem razvija od viške mladine navdušeno sprejeti Lutkovi oder, ki redno ob nedeljah dopoldne prireja svoje predstave. Želimo, da bi viško prosvetno društvo, ki jako uspešno deluje v tem delu Ljubljane, v bodoče doseglo še lepše uspehe. I Praktično Miklavževo darilo za gospode, kakor: blago za moško obleko in površnik, pidžaino, srajco, kravato, žepne robce itd., dobite po ugodnih cenah pri Goričar, Sv. Petra cesta. 1 Plesni nastop Marte Pnulinove. Večer modernega umetniškega plesa, ki ga priredi v ponedeljek 9. decembra v opernem gledališču plesalk a Marta Paulinova, bo obsegal naslednji spored: I. del: Grečaninov. ciklus »Otroški dan« (plesi Jutranja molitev, Razbita igrača. Obisk pri stari materi. Valček stare mame, Njanja pripoveduje... in Otrok gre spat); II. del: L. M. Šker-jiinc: Marenka, Norec (ples brez spremljave), Ši-vic: Nespametna devica, škerjanr: Noclurne. Plesalko bo spremljal pianist prof. Marjan Lipovšek. Vstopnice od danes dalje v predprodaji pri operni blagajni. mjn^MZMJMninm Posestno gibanje Maribor, 4. decembra. Posestno gibanje je zadnje čase v Mariboru nekam zastalo. Zanimanje med kuj>ci je sicer še vedno veliko ter neprestano narašča, na drugi strani pa je čimdalje manj prodajalcev. Zelo malo je zadnje čase zabeleženih kupčij s hišami. Bolj živahno se trguje s parcelami, pa tudi samo s tistimi, ki leže na periferiji mesta, dočim so vse parcele v središču v trdnih rokah ter jih lastniki sploh več ne prodajajo, ali pa zahtevajo tako lio-rendne cene, da se vsak interesent ustraši. Tako ostajajo še zanaprej nezazidane številne škrbine v mestnem središču, na periferiji pa rastejo lepa, velika poslopja, ki bi bila v najlepši okras glavnim mestnim ulicam. Med posestnimi spremembami je bilo zadnje č.ase vseeno par večjih prenosov. Najzanimivejša je pač prodaja Rosnerjevih tekstilnih tovarn. Industrijalec Marko Rosner je prodal svojo tovarno v Melju, obstoječo iz pisarniškega poslopja, kotlarne, barvarne, skladišča, tkalnice in slavbišč tvrdki Rotex d. d., tekstilna industrija v Belgradu, za 4,712.000 din. V omenjeni tvrdki ima večino delnic še nadalje Marko Rosner, poleg tega pa so soudeleženi pri njej še nekatera vplivni Mariborčani ter nekaj gospodarstvenikov v Belgradu. To je sedaj že druga tekstilna tovarna v Mariboru, ki je na ta način prenesla svoj sedež v Belgrad, kjer namerava zgraditi še posebno tekstilno tovarno. — Druga večja nepremičninska kupčija je bila sklenjena zadnje dni. Mariborski odvetnik dr. Rudolf Ravnik in njegova soproga Zora sta prodala svojo hišo v Trubarjevi ulici 4 z vogalnim vrtom bratoma Feliksu in Erichu Budefeldu, trgovcema in posestnikoma v Mariboru za 1,300.000 din. — Kmetič Ana, posestnica v Mariboru, je prodala Ernstu Vogrinu iz Sp. Voli-čine hišo v Pipuševi ulici 20 za 40.000 din. Prav živahne so bile kupčije s parcelami ter je bila med temi izvršena tudi večja parcelacija. Tilka Sedej, poročena Vasiljevič, soproga poročnika iz Celja, je prodala pivovarni Union v Ljubljani štiri par.cele v skupni izmeri 26G3 kv. 111 v Tattenbaehovi ulici za 000.000 din. — Julijama Lašič, posestnica v Mariboru, je razparcelirala in prodala svoje zemljišče v Magdalenskem predmestju ter so kupili od nje: lastnik mehanične delavnice Kari Fifolt dve parceli v izmeri 1356 kv, m za 54.240 din, zasebni uradnik Franc Pečar dve parceli 1100 kv. m za 44.040 din, nadgeometer Adolf Gotzl dve parceli 1310 kv. m za 52.400 din in elektromehanik Ivan K i tak dve parceli 1269 kv. 111 za 49.969 din. Bonač Roza, jx>sestnica v Ljubljani, in Kari Karner, posestnik v Mariboru, sta prodala mestni občini dve parceli v izmeri 441 kv. m na Vodnikovem trgu v svrho gradnje nove tržnice za 44.100 din. — Mestna občina je prodala na Rcsenbergovem posestvu Ljubi Novak 712 kv. 111 za 15.664 din ter Francu Oolobu, posestniku v Mariboru 681 kv. m za 14.682 din. ♦ m Dijaška proslava praznika Brezmadežne. Mariborsko katoliško dijaštvo bo tudi letos slovesno proslavilo praznik Brezmadežne. Na predvečer dne 7. decembra bo zvečer ob 18 v cerkvi sv. Alojzija večerna jjobožnost z govorom profesorja P. Živortnika, s slovesnimi večernicami in priložnostjo za sv. spoved. Na praznik, v nedeljo 8. decembra bo ob pol 7 zjutraj v isti cerkvi sveta maša s skupnim sv. obhajilom. Dopoldne ob 10 bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 slavnostno zborovanje, popoldne ob 5 pa v isti dvorani akademija z igro »Luč z gora«. Katoliški dijaki vabijo k proslavi vse, ki se zanimajo za delo dijaških kongregacij in vsega katoliškega dijaštva. 111 Slovenska dijaška zveza Maribor. Za vse člane in članice je obvezno, da se udeležijo vseh slovesnosti v proslavo Brezmadežne. Zasledujte spored slovesnosti v »Slovencu«. Vel. pogl. m Dekliški krožek Maribor I. javlja, da ima miklavževanje za mladenke in gojenke danes ob 5 popoldne v dvorani, Aleksandrova cesla 6. Starši, pošljite svoje otroke I m PKN vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek, ki bo 9. decembra ob pol 8 zvečer v Domu, Slomškov trg 12. m FO Pobrežje priredi v nedeljo, 8. decembra ob 6 zvečer veseloigro »Svojeglavček«. m Pobrežje pri Mariboru. Vsa katoliška društva na Pobrežju: FO, DK in ZZD so priredila v -nedeljo 1. decembra slovesno proslavo zedinjenja. Pred nabito polno dvorano so se vrstile točke izredno lepega programa, ki ga je izvajala naša mladina ter je v njem izj>ovedovala vero v Jugoslavijo in ljubezen do mladega kralja. Iz vse prireditve je dihalo veliko domovinsko navdušenje ter se je pokazala tudi delavnost in požrtvovalnost pobreške mladine. m V zasluženi pokoj se je umaknil g. Ivan Žo-har, služitelj pri mariborskem državnem tožilstvu. Bil je najprej paznik v kaznilnici, potem pa je nad 26 let služboval pri državnem tožilstvu, kjer ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Želimo ljubeznivemu, poštenemu možu, ki ima v Mariboru zelo veliko prijateljev, da bi svoj zasluženi jx>koj dolgo let užival v sreči in zadovoljstvu. tn lz jetniške službe. Paznik desetnik v jetniš-nici v Mariboru, Valentin Zupančič, je bil upokojen. Na novo je nastavljen kot paznik Miklavžen Ivan iz Gaberja pri Celju. m Gradbena sezona še ni končana. Mestno poglavarstvo je izdalo naslednja gradbena dovoljenja: Šibolt Ivana, piosestnica v Mariboru, bo zidala dvonadstropno stanovanjsko hišo v Hlebovi ulici 8 za 800.000 din; sodni jx>duradni'k Vari Valentin bo gradil enonadstropno vilo v Fochovi ulici št. 66 za 230.000 din; krojaški mojster in posestnik Alojz Celeč bo zidal enonadstropno vilo v Ljubljanski 25 za 160.000 din; tovarna Zlatorog je dobila dovoljenje za gradnjo zidane odprte lope za skladišče embalaže, ki bo stala 48.500 din. m Poročili so se zadnje čase v Mariboru: Jarc Franc, delavec, in Mahor Ana; Šarb Franc, trgovec, in Sušeč Marjeta; Erhatič Albert, trgovski pomočnik, in Štuhec Angela; Tkavc Rudolf, strokovni praktikant, in Lajh Terezija; Maurič Štefan, stroj, ključavničar, in Čelan Pavlina; Toplak Rudolf, pomož. žel. delavec, in Terstenjak Ivana; Kolbl Ignac, tkalec, in Papež Antonija; Volk Drago, gozdarski inženir, in Ana Klančnik; Medved Mihael, mesarski mojster, in Steinacher Angela; Rizmal Vinko, organist, in Hudžar Albina. Novo-poročenim parom obilo sreče! m O cerkvenem ropu pri Sv. Kungoti smo izvedeli še naslednje podrobnosti: Vlom je prvi opazil preteklo nedeljo zjutraj cerkovnik, ko je prišel pripravljat oltar za sv. daritev. Župnik g. Kraner Vinko je ugotovil, da je vlomilec odnesel iz taber-naklja, katerega je odprl s silo z nekim železnim vzvodom, monštranco in ciborij. Obe sveti posodi sta bili iz srebra ter j>ozlačeni. Vrednost se ceni na 9000 din. V cerkev pa je prišel razbojnik ali zvečer, ko je cerkovnik zvonil avemarijo, ali pa zjutraj, ko je šel zvonit jutranjico. Vsekakor je izrabil ta trenutek za vlom, ker so bila cerkvena vrata samo takrat odprta. Cerkovnik je bil v zvoniku ter ni mogel slišati, kaj se dogaja v cerkvi. Za vlomilci še ni nobenega sledu. m Nesreče v tovarnah. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali tri ponesrečence, katere je zadela nesreča v tovarnah. 15 letnemu va jencu Rudolfu Volilu iz Studencev je stri stroj v Hutterjevi tovarni tri prste na desni roki. — V sladkogorski papirnici je zlomil stroj desno roko 44 letnemu delavcu Francu Jezi. — v tovarni Jugosvila se je ponesrečil 28 letni delavec Majhen Franc iz Studencev, katermu je padel na nogo težek valj ter mu jo poškodoval. m Drzno razbojnišlvo na Aleksandrovi cesti. Ko je včeraj zjutraj ob 6.50 šla jx>sestnica Ana Kuhar iz Miklošičeve ulice 2 po Aleksandrovi ce-sli, je pristopil k njej mlad moški ter ji z naglo kretnjo iztrgal iz rok ročno torbico, jo sunil v zid, potem pa pobegnil. V torbici je bilo 79 din gotovine. Pozneje je policija tega razbojnika ujela ter se je izkazalo, da je dejanje izvršil že večkrat predkaznovani m iz Maribora za vedno izgnani Oton Lesjak, ki je svojo krivdo priznal. Izjavil je, H Kino Ko de I je v o te/. 41-64 mm Na Miklavžev večer 5. dec. ob 20. uri Nadvse zanimiv reški film iz dijaškega življenja Vraiji študentje Pištek, Siiiolik, Gabrielova in Otrok 10. ulice Film iz življenja ne\vjorških gangslerjev, ki se pri svojiii roparskih podvigih poslužujejo otrok. — Bruco Cahot. Ueverlv Roberti (Samo danes) 1 Miklavž pride v nedeljo. Gostilna Martine, Zgornja Šiška, telefon 41-88. 1 Tržni dan in živinski sejm. Včeraj jc bil prvi mesečni živinski sejni. Bil je srednje obiskan in ludi kupčije so bile 6rednje. Iz raznih krajev so kmetje prignali: 48 volov, 27 krav, 8 telet, 158 prašičkov za rejo v starosti od 6 do 10 tednov in 126 konj. Kupčije za konje so bile nekoliko živahnejše. Cene goveji živini so bile neizpremenjenc in sicer: voli 1. vrste 8.25 do 8 75 din kg žive teže, II. vrste 7.50 do 8 din. III. vrste 6.75 do 7.25 din. Krave debele 6 do 7.50 din, kloliasarice in slabše 4 do 5 din kg. Teleta 11 do 13 din kg. Prašički po starosti od 200 do 350 din kom. Včerajšnji tržni dan je bil prav tako srednji. Malenkosten je hil dovoz krompirja na sv. Petra nasip. Bilo je tam vsega 15 voz krompirja, ki je bil 1.75 do 2 din kg. 1 Za dve moški suknji — 10 mesecev. Ljubljančan Stanko J., po poklicu železostrugar, je 10. oktobra ukradel Cirilu Bitcncu dve moški 6uknji v vrednosti 2.700 din. Mali kazenski senat ga je zaradi te tatvine obsodil na 10 mesecev strogega zapora. Tatu so bile razmere pri Bitenčcvih znane Nekaj dni poprej si je ogledal omare. Ko je bila mati Bitenčeva odsotna, je smuknil v stanovanje in pohasal obe suknji. Družabni klub akademikov sporoča da odpade Mlklavievanje in vse plesne vaje v advenlu Plesne vaje se bodo nadaljevale januarja ODBOR da je izvršil napad zaradi tega, ker ni imel ne stanovanja, ne sredstev za življenje. Svoj cilj je očividno dosegel, ker si je sedaj preskrbel brezplačno stanovanje in hrano za daljšo dobo v ječi. Gledališče Četrtek, 5. decembra: zaprto. (Generalka.) — Petek, 6. decembra, ob 15: »Pikica in lonček'. Premiera. CELJE e Marijanska akademija katoliške mladine v Celju bo na praznik Brezmadežne (8. decembra) ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Priredi jo celjsko katoliško dijaštvo Nastopil bo kongregacijski pevski zbor, dijaški orkester, slavnostni govor pa bo imel prefekt dijaške kongregacije. Izvedli bodo tudi N. Kuretovo srednjeveško legendo v štirih slikah »Slepa grofična«. c Hud mraz je pritisnil v Celju in Savinjski dolini zadnje dni. Včeraj je toplomer kazal zjutraj v mestu —8 stop., v celjski okolici —11 stop., v Savinjski dolini pa —10 stop. Zi^nimivo je, da je običajno v celjski okolici mraz precej hujši kakor v Savinjski dolini c Celjski družabni klub ima redno vajo, združeno z Miklavževim nastopom v petek ob osmih zvečer v Narodnem domu. — Vabljeni! c Od ljudi je na goljuiiv način izvabljal denar neki moški, ki se je predstavljal raznim strankam v Celju kot magistratni uslužbenec in uradnik OUZD, ter oškodoval v Celju šest eseb, katerim je ponujal razno blago kakor premog drva, jabolka itd. Neznanec, katerega je celjska policija zasledovala, je nato nenadoma izginil. Včeraj so ga aretirali v Mariboru in izročili celjski policij v nadaljno zasliševan|e Je to 27-letn: ključavničarski pomočnik Florijan Miklavič. izločili 60 ga v zapore okrožnega sodišča v Celju c fDr. Gregor Jesenko. Na Dunaju jc umrl po dolgi in mučni bolezni sanitetni svetnik in soustanovitelj Hranilnega in posojilnega društva v Celju dr. Gregor Jesenko. Pokojnika bodo upe-pelili na Dunaju. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob osmih zvečer bo predaval v risalnici meščanske šole g. univ. prof. dr. Metod Dolenc, predsednik društva »Pravnik«. Predaval bo o temi »Naša narodna pesem in pravna zgodovina«, c Nakaznice za petrolej se dobe v petek in soboto na mestnem poglavarstvu v sobi št. 30. Upravičenci naj prineso s seboj delavske in družinske knjižice zaradi lažje ugotovitve. c Tatvine v veletrgovini Ravnikar. Celjska policija je aretirala zaradi tatvin v veletrgovini Ravnikar trgovskega pomočnika, dve slugi in nekega trgovca iz Pristave. Trgovskega pomočnika so že izpustili na svobodo. Ugotovljeno je, da so ukradli za okrog 7000 din raznega blaga. Kamnik Praznik državnega zedinjenja bodo posebno orožniki kamniškega okraja ohranili v lepem spominu, ker je bilo ta dan odlikovanih 18 orožnikov, in sicer: 4 z zlato kolajno, 2 s srebrno kolajno s krono, ostali pa s srebrno kolajno brez krone. V lepo okrašeni dvorani jn vodnik kamniškega voda podporočnik Branko Celušič v prvi vrsti pozdravil zbrano občinstvo, posebno pa vse zastopnike državnih oblasti, korporacij in društev, med katerimi smo opazili komandanta mesta Paunoviča kanonika in dekana M. Riharja, okrajnega načelnika dr. I). Maraža, podpolkovnika in komandanta šole za orožniške pripravnike in vodnike pnlrol St. Jakovljeviča kot odposlanca komandanta žandarmerijskega polka dravske banovine, mostnega župana in predsednika županske zveze N. Novaka, predsednika RK in dvornega svetnika v p. dr. Fr. Vidica in druge. Po pozdravu na navzoče je v lepeem govoru čestital odlikovanrem. Udeleženci so govor podkrepili z vzkliki mlademu kralju in Jugoslaviji, nakar sta 60 k hesedi oglasila še orožniški podpolkovnik St. Jakovljevič ter mestni župan in predsednik županske zveze N. Novak. Nato so vsi odlični gostje osebno čestitali odlikovanrem. K zaključku proslave je mestna godba zaigrala državno himno. KULTURNI OBZORNIK Madacheva »Tragedija človeka« v slovenščini Imre MadScb, Tragedija človeka. Dramat-ska pesnitev Iz madžurščine prevedla Vilko Novak iri Tine Debeljak. Lesorezi Dezsiija Fiya. Založba ljudskih iger, Ljubljana 1940. S to knjigo, ki je posvečena grofici Mariji Zicliv v Beltincih v Prekmurju, smo tijdi Slovenci dobili prevod klasične manžurske dra-matske pesnitve, ki jo je 1839-60 napisal hnre Madach in ki je prevedena skoraj v vse evropske jezike. Istočasno s slovenskim prevodom je izšel tudi nov — že tretji — srbski prevod pri S, B. Cvijntioviču v Belgradu iz peresa znanega srbskega pesnika in prevajalca dr. Svetislava Stcfanoviča. Pesnitev je bila prirejena tudi za gledališče in je od leta 1883. stalno na sporedu madžarskih gledališč. Igrali pa so jo tudi v drugih oeželah, čeprav jc vpri-zoritev precej težavna. Tudi slovensko gledališče jo namerava v prihodnji seziji predstaviti našemu občinstvu. Tragedija človeka nosi odsev močnega vpliva Goethejevega Fausta. tako da jo pogosto kar krotko imenujejo Madžarski Faust. Vendar jo to sorodstvo razen neprikritih zunanjih podobnosti, končno lo sorodstvo zavesti tragike človeškega življenja na zemlji, ki jo izražala tako Goethe kakor Madžar, vendar vsak na svoj način. Madarhovo delo jo po svojem konceptu nedvomno vse pozornosti vredno samostojno delo. ki je osnovano na globokem modroslovskeni motrenju človeške zgodovine. Prepričanje, da kljub najbolj tragičnim dogodkom, človeštvo le napreduje in se bliža idealu vzornega člo-večanstva. dviga čitatelju k zaupanju v bodočnost človeštva. Nosilec dejanja je Adam sam z Evo, s katero je bil zapeljan po Luci-ferju in izgnan iz raja. Vsa pesnitev je zasnovana tako, da iz raja izgnani Adam sanja in Koncert slovenske komorne glasbe Komorni koncerti so pri nas redki dogodki, dasi imamo dovolj sposobnih moči, ki bi se posvetile temu delu. Predvsem tiči najvidnejši vzrok v tem,, da naše občinstvo še nima dovolj smisla za tovrstno glasbo. Toda prepričan sem, da bi dobro pripravljeni in naštudirani programi ter s tem dobro izpeljana izvedba priklenila nase dovolj poslušalcev, ko bi vsaj enkrat prireditelji napovedali koncert na primeren datum 111 smotrno organizirali tudi reklamo. Polog premajhnega zanimanja za komorno glasbo poleg domačih izvajalcev, do katerih je vedno še neko nezaupanje,, je bil menda vzrok tudi v zaposlavljajočem mnenju do domače glasbene literature, da obisk ni bil nič kaj zadovoljiv. Seveda, če se to zgodi prirediteljem in izvajalcem podobno dvakrat, trikrat, jim mora vzeli pogum za delo, komponistom pa veselje do ustvarjanja, domači literaturi in sploh glasbeni kulturi in njenemu napredku v škodo. Sicer moram pripomniti, da je bil koncert od strani Društva jugoslovanskih glasbenih avtorjev pomanjkljivo organiziran: neprikladen datum spričo simfoničnega orkestra, ki se je vršil prejšnji večer in premajhna reklama v časopisju, na katero se je zadnja leta občinstvo navadilo. Škoda za prireditev, ki je bila po delih izključno domačih avtorjev zanimiva in po izvedbi na znalnt kvalitetni stopnji. Dela štirih avtorjev Danila Švare, L. M. Sker-janca, Slavka Oslerca in Blaža Aruiča predstavljajo kvalitetne stvaritve za klavirski trio. Dr. Švarovo je v dveh stavkih Andante in Scberzo, ki je zlasti v drugi polovici muzikalno razgiban in najbolj prepričljiv, dočim prvi stavek v tem smislu manj učinkuje. Izmed štirih stavkov Allegro vivace, Adagio, Presto, Maestoso lugubre, je v stvaritvi L. M. Šker-janca prvi stavek estetsko-muzikalno po svoji šibkejši muzikalni izpeljavi manj učinkovit od ostalih, zlasli Adagio in Maestoso lugubre (marcia funebre) sta po svoji dosledni izpeljavi nudila močno glasbeno lepoto, kakršne pač ue nudi prvi stavek, ki učinkuje po neki razvlečenosti suho. Avtorja pa odlikuje lop in skladen zvok v barvni skladnosti vseh treh instrumentov, v tem je mojster. V celoti pa je njegovo delo zanimivo in dobro. Slavko Osterc se je predstavil s triom v šestih med seboj povezanih Slavkih, pisati je v atonalnem smislu, lnten-cije in delovanje toga skladatelja vbuja še vedno deljena mnenja in različne komentarje in razlago. Toda cilj delu mora biti vedno: dali nam žive mu-zike, ki bo človeka notranje zagrabila ter ga osvojila, dasi so sredstva za izražanje različna — v smislu najnovejših pridobitev in poizkusov. V svet Osterčeve muzike je zelo težko prodreti, vendar moram pripomniti, da se je v tem delu mestoma že približal živejšemu muziciranju, kar smo posebno čutili v Andante, Maestoso in Choralu, dočim učinkujeta zlasti Vivace in Allegro con brio mestoma po menda slabi organiziranosti materije in postave za ta korpus neprepričljivo, bolj inlere-santno spričo zvoka. V celoti se zdi delo ritmično monotono, je pa smeri skrajne moderne zanimiv donesek. Kot zadnje je bilo na programu Blaža Arniča delo v štirih stavkih Allegro impetuoso, Fuga, Serenada in Hondo. Ta stvaritev spada med Arničeva zgodnejša dela. Ze v tem delu je opazna tista Arničeva notranja sila, ki se je v poznejših delih pojavila kot močno ustvarjalna. V triu se čuti smisel za stopnjevanje in gradbo, kar je pozneje dalo avtorju možnost za večje stvaritve. Pozna se pa v leni delu, ki ima polno domislekov, še neko iskanje in negotovost, če primerjamo njegova zad nja dela. Trio je pisan zelo težko in zahteva od izvajalcev velike tehnične izdelanosti, predvsem <*rugi stavek Fuga (allegro vivace). V celoti je skladba učinkovita. — V splošnem je koncert prav lepo uspel. Izvajalci: gdč. Francka Ornikova (violina), g. fonda Šedlbauer (čelo) in g. Marijan Lipovšek (klavir) predstavljajo prav kvaliteten izvajalski korpus, ki ga bomo prav radi večkrat slišali in naravnost želimo, da se obdrži in liani kmalu pripravi nov komorni koncert. Žal, da se ne morem podrobno spuščati v pozitivne strani posameznikov in celote kot lako. Izvedba je bila zelo dobra in bo sčasoma vzbudila zanimanje ludi pri ohčinstvu, ki bo gotovo v prihodnje bolj napolnilo dvorano. sil. Mariborsko gledališče: Cankar: Za narodov blag&r Z veseljem morem ugotoviti, da jo mariborska uprizoritev Cankarjeve komedije Za narodov blagor, uspela. '?.c nekajkrat sem na tem mestu napisal, da pri marilvirskem gledališču pogrešamo resno komed'ije z etično globino in oa preveč mesta daje povprečnim gleda v izbranih prizorih vso človeško zgodovino, v kateri je glavni igralec on sam. Skrivnost materinstva, ki se mu v zadnjem prizoru odkrije, pa ga odvrne od Luciferjevih zank in se zopet vrne k Bogu, ki mu da za življenjsko vodilo končne besede pesnitve: »Bori sc — zaupaj !« Posebnost slovenskega prevodn je v tem. da je pesniško delo opravil Tine Debeljak, ki sam madžarščine ne zna, in se je oziral na dobesedni prevoo, ki ga je napravil prof. V. Novak, ki ta jezik dobro obvlada. Za pomoč je_ imel tudi zgleden nemški prevod. Stefano-vičev najnovejši srbski prevrni, ki tudi stremi za čim večjo doslednostjo, mu pa še ni bil dostopen. Prav zaradi te nenavadne družbe prevajalcev, sem z zanimanjem vzporedil nekaj strani Mndachevega teksta s slovenskim in srbskim prevodom in se prepričal, na je slovenski prevod presenetljivo točen včasih cclo bližji originalu kakor Stofanovičev. To dejstvo me je iznenadilo. ker sem so bal, da bo zaradi kompozicije dveh oblikovalcev trpela predvsem jasnost prevoda, ako ne bo povzročala celo mučnih nesporazumov. Ljubitelj življenjsko modrosti, ki se z občudovanja vredno vztrajnostjo neprestano znova uresničuje v zgodovini človeštva, bo tu našel niz gloijokih misli in človeško najglobljo zasidranih resnic, ki veljajo, čeprav je bil žc sto in stokrat preklican rek. du je zgodovina človekova učiteljica, Ta miselno pesniška stran Mndachevega oela je tudi v slovenskem prevodu dobila zadosten izraz. Naša prevodna literatura se je obogatila s klasičnim delom svoje vrste, ki bo tudi slovenskega izobraženca bogatilo. Oprema knjige z lesorezi, ki so sodobno občuteni, je prav jiosrečena. Frst, in podpovprečnim plitvim veseloigram brez jedra in vsebino. S Cankarjevo satirično komedijo pa smo končno dobili delo, ki je globoko po svoji etičnosti in osvaja po svoji notranji čistosti. Končno smo poleg veseloiger dobili tudi komedijo, ki je po svojem bistvu prav za prav obrnjena tragedija Cankarjeva komedija se nam je zdela danes tako aktualna, kakor je bila svoj čas, ne morda zaradi slike politične sebičnosti in strankarskih ma-hinacij, temveč zaradi kričeče zahteve po splošni etičnosti in nezlaganosti. Uprizoritev je bila razkošna in izredno vestno pripravljena (režiser J. Kovič). Morda so še tu in tam poteze v Cankarju, ki bi mogle biti jasnejše in izrazitejše, mesta, ki bi mogla učinkovati pronirneje. toda brez dvoma bo izbrušenost pri prihodnjih predstavah še rasla ter se bo igra še tu in tam opilila in dosegla popolnoma enotno lice. Seveda izvira ta ali Iona neskladnost v predstavljanju iz Cankarjevega dela samega, kjer je opazna še neka neokret-nost in prisiljenost. Komedija je sprožila večkrat v polno zasedenem gledališču glasno pritrjevanje pri odprtem odru. Najnerodnej.šo vlogo je imel pač Gorinšek kot Gornik, ki je že v Cankarju nejasna in problematična figura in seveda tudi v igralcu ni mogla dobiti jasnejše podobe. Tako je bil Gornik nekam brez lastnega obraza, medtem ko so bili vsi drugi izoblikovani, izraziti ljudje —, kot jih srečujemo v najrazličnejših inačicah po vseh Cankarjevih delih, dasi bi seveda mogel biti tn ali oni še bolj eankarjnn-ski. Osebe so se razvrščale okoli Pavla Koviča ki je igral poslanca Grozda, in okoli Nakrsta, ki je igral njegovega političnega tekmeca Grudna Oba sta odgovarjajoče )>odala svoji vlogi, morda Gruden pristneje Cankarjevo kot Grozd, ker je v neki meri svojo osebo satirično podčrinl. Zakrajškova kot Grozdova žena je bil prijeten tip tihe in trpeče žene, kot si jo predstavljamo iz dobe pred žensko emancipacijo. medtem ko je bila Starčeva kot žena Grunnova svetska dama, zvita in oblastna, samopridna in vredna svoje okolice. Rodoljube so predstavljali v borbi za narodov blagor: Košič Mrmoljo, Blaž Klandra, Cmoliori litera-ta Siratko. Košuta profesoria Kremžarja in Kraljeva Mrmoljevko. Izognili so se nevarnosti, da bi podali karikature. Edino Kraljeva je Mrmoljevki podala satirično podčrtono slovensko in slovansko navdušenko, a niti malo ne prisiljeno ali odbijajoče. Vsi so bili prav lepi in uspeli rodoljubi iz naše doline šentflorjan-ske. Edino Verdoniku kot juristu Kar.ivcu bi očital nekaj |>retirane nnrejenosti in napetosti, ki je prehajala preko okvirja ostalih podob. Saj je Cankar videl v njem kljub vsemu nekaj pozitivnega, da ga je poleg njegove zaročenke. ki jo je posrečeno podala Savinova, in poleg Gornika tudi rešil iz Grozdove hiše. hiše hinavščine. sleparstva in gnilobe. V Verdoni-kovi podobi pa je bil nekaj preveč karikiran Posebna osebnost, postavljena nasproti vsem delavcem za narodov blagor, je žurnalist ščuka, ki ga je podal Skrbinšek. V n jem io brez patosa in narejene poze spregovoril Cankarjev glasnik ter v nekih trenutkih našo pozornost stopnjeval do groze. Bil je osebnost polna tragike V manjših vlogah so nastopili še nekateri drugi. V celoti je uprizoritev Cankarjevega deln razveseljiv uspeh. Igra je bila odrsko in igralsko izoelana. Obenem predstavlja kakor neko osvežujočo kopel, ko se v človeku znova zbudi glas notranjosti in zaživi spet vera v etično moč pravice- in resnice. Smolej Viktor. V založbi Matice slovaške v Turčanskem sv Martinu je pred kratkim izšla antologija sodobnih srbskih novel z naslovom »Gorski venec« v slo-vaščini. Novele za antologijo je izbral Jugoslovan Jaroslav Mali, prevode 6ta pa oskrbela časnikarja Slovaka Ivan Minerik in Andre) Vrbacki. Zasto- Panih je trinajst pisateljev: Dragiša Vasič, Veljko etrovič, Andjelko Krstič, Mil„n Kašanin, Isak Samokovlija, Branimir Čosič, Grigcrije Božovič Borivoje Jevtič, Jovan Popovič, Ahmed Muradbe-govič, Mladen Djuričič, Dušan Radič in Dušan Dju-rovič. Knjiga je opremljena tudi s predgovorom o uvrščenih pisateljih Pri isti založbi izide v kratkem antologija sodobne hrvatske novelistike v prirdebi že omenjenega Jaroslava Malija, pripravlja se pa tudi antologija bolgarske novelistike v priredbi Atanasa Ruseva-Sama. r V zbirki »Politika« 1 društvo« v Belgradu je izšla pomembna študija dr Jovana Djordieviča »Osnovna pitanja federalne države« na 190 straneh. Zbirka starega železa; na begu pred nemškim prodiranjem v Francijo so zapustile zavezniške čete neizmerne količine pokvarjenih in celili voz, topov iu raznega drugega orožja. Nemcem sedaj še dol. go ne bo zmanjkalo starega železa Cistercijanci so se vrnili v Španijo Po 150 letih so se vrnili v Španijo cistercijanci. Naselili so se v svojem nekdanjem samostanu 1'ueblo pri Taragoni. V prejšnjem stoletju je bilo po izgonu redovnikov iz Španije porušeno tudi staro cislercijansko poslopje. Sedaj so samostan popravili in ga vrnili cistercijanskemu redu. Levinja, hi ljubi otrohe Ravnatelj nekega cirkusa, ki hodi sedaj po Švedskem, ima navado, da se s svojimi glavnimi • sodelavci« rad sprehaja po mestu, v katerem nastopa. Tako je tudi nekega popoldneva šel na sprehod z mlado, 1(> mesecev staro levinjo, ki se je zlegla v cirkusu in nikdar ni videla svoje prave domovine. Zdelo se je, da je popolnoma krotka. To je bilo v mestu Malino. Levinja je bila na vrvici in je šla lepo z ravnateljem po mestnih ulicah. Naenkrat pa se je pripetilo nekaj, kar jo povzročilo, da je vsem gledalcem zastala kri. Med množico ljudi je bila ulici tudi mlada mati, ki je peljala v otroškem vozičku majhnega otročička. Ko ga je levinja zagledala, se je nenadoma iztrgala iz ravnateljevih rok, z enim skokom jo bila že pri vozičku in v žrelu z njim zbežala. Vse to se je zgodilo v eni sami sekundi. Mati se je od strahu zgrudila, gledalci so prestrašeni zbežali in se poskrili po hišah, nekaj junaških moških in dva policaja z naperjenimi revolverji pa so hiteli za levinjo. Ravnatelj jih je svaril, naj ne streljajo, ker je levinja krotka in jo bo lahko zlepa ukrotil. Kakih sto metrov vstran so res našli levinjo, ki se je ob robu parka mirno vlegla in izredno nežno božala s šapami olročička. Nikogar ni pustila k njemu. Ravnatelj je moral uporabiti vso spretnost, da ji je lahko vzel otroka, ki ga je končno dobila srečna mati zdravega in nepoškodovanega nazaj. Kakšna bodo stanovanja v novih nemšhih hišah Pisali smo že, da je izdal Hitler odlok, po katerem bodo po vojni zgradili 6 milijonov stanovanj. Dr. Ley, ki ga je vodja rajha imenoval za državnega komisarja za gradnjo novih stanovanj, predvideva tri vrste stanovanj: stanovanja v večnadstropnih hišah, lastne hiše z vrtom za poedine družine ter hiše za nemške naseljence v zasedenih krajih, kjer bo imel vsak hišo z gospodarskimi zgradbami in primernim posestvom. Teh bo verjetno največ. Pri stanovanjih je poudarjeno zlasti da morajo biti prostorna in zdrava za stanovanje družine, ki bo imela najmanj 4 olroke. Nemški narod čakajo v bodočnosti še velike naloge, ki jih bo zmogel le, če se bo število Nemcev pomnožilo, tako pravijo nemški voditelji. In v ta namen naj služijo nova stanovanja. Francozi ne smefo več poslušati angleškega radia V nekaterih francoskih prefekturah so odločno nastopili zoper propagando angleškega radia proti vladi maršala Petaina. Tako so v prefekturi Puy de Dome prepovedali ne samo poslušanje angleškega radia v javnih prostorih, kar velja za vso državo, temveč so sploh prepovedali poslušanje angleških in vseh drugih postaj, ki kakor koli neugodno poročajo o vladi maršala Petaina. S I® O M T Nj. kralj. Vis. kneževič Aleksander — pokrovitelj Hermesove dirke v pomoč bitoljskim žrtvam Moto Hermes je snoči prejel iz pisarne Nj. Vel. kralja obvestilo, da je Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad nedeljskimi motornimi dirkami, ki bodo na hertne-žanskem stadionu v Šiški, za pomoč bitoljskim žrtvam. Motorne dirke na Hermesu Kljub pozni jeseni bodo naši vrli motoristi v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. zopet oživili novi Hermesov stadion. Funkcionarji moto Hermesa delajo na vso moč, da bi to prireditev čini popolneje organizirali. Tudi vozači se za to dirko resno pripravljajo. Prav poseben pomen te prireditve je pomoč bitoljskim žrtvam. Za to dirko so med našimi vozači velike priprave. Obeta se nam zopet velika borba. Atrakcija dneva bo tekma med »Letečim Kranjcem« Staričem in najboljšim Hrvatom Babičem. Upamo, da se bo pri teh dirkah defini-tivno, brez vsakih motenj lahko rešilo' vprašanje, kdo je najboljši med najboljšimi. Poleg ostalih Zagrebčanov bodo prišli Metz, Likar, Kopič, Kralj. Vukovič in drugi Od Mariborčanov poznani Cerič in Komelj. Od naših domačih pa Puhar na Puchu, Kavčič in Jakopič na DKW kompresorjih. Soveda ne bo manjkalo vozača Trampuša, ki bo, kot smo videli pri zadnjih dirkah, v kratkem resen konkurent »Letečemu Kranjcu« in Babiču. Velika mednarodna smuška sezona na vidiku Prve prijave o mednarodnih' smuških prireditvah, ki jih je dobila USA (mednarodna smuška zveza) kažejo, oa bo kljub viharnim vojnim časom letošnja modnarodiiH sezona velika. Najvažnejše mednarodne tekine so že prijavljene in sicer v tem-le redu. od 24. do 26. januarja: nemška prvenstva v Spindel-miihle (nordijska kombinacija). — Od I do 10. februarja: svetovno prvenstvo v Cortini d'Am-pezzo. — Od 14. do 16. februarja, švicarsko smuško prvenstvo v St Moritzu. — Od 15, do 16 februarja: nemška prvenstva v Garinisc.lv Partenkirchenu (alpske discipline). — On 26. febuarja do 2. marca: tekme v llolmenkollenu (Oslo). — Od 2. do 5. marca: švedska prvenstva v Kiruni (alpske discipline). — Od 2. do 9. marca: italijanska prvenstva v Selvi (Val di Gardena). — Od 9. do 16 marca: švedska prvenstva v Umei (nordijska kombinacija). — On 14. do 16. marca v Joensuu; finska smuška prvenstva. Kakor vidimo, je koledar mednarodnih smuških terminov zn prihodnjo sezono prav lep. Upajmo, da bo program tudi v sedanjih razmerah mogoče izvesti — in da bo pravi čas rešeno denarno vprašanje ter tako omogočeno, 'da se bo tudi Jugoslavija kako vsako leto lahko udeležila vsaj nekaterih tekem v zaniej-stvul Asboth in Gabory sta dala izjavo Znana madžarska teniška igralca Asbothy in Gabory sla dala z ozirom na dejstvo, da so nekateri listi poskušali Punčeca mi Palado v očeh jugoslovanske športne javnosti oblatiti kot koristolovca in špekulanta, naslednjo zanimivo izjavo, ki jo pri našanio posnelo po »Vtemenu«: 1. Ni ros. da bi ?e bili kregali in prepirali s Punčecom, temveč je res, da smo bili ves čas tur- neje po Jugoslaviji ž njim v največjem prijateljstvu na naše veliko zadovoljstvo. 2. Ni res, da smo se s Punčecom skregali ob slovesu, temveč je nasprotno res, da smo se od| Punčeca poslovili najprisrčnejše, kakor smo se doslej ob vsaki priliki. 3. Ni res, da nas je Punčec izplačal, temveč nas je izplačal blagajnik osješkega teniškega kluba. Mi smo prejeli listi delež, ki nam je pripadal za naše stroške. Beccali je zmagal v Newyorku Odlični italijanski tekač, ki je že nekaj let v Newyorku, se je uspešno uveljavil pri velikem meetingu Ne\vyork A C. na Travers Islandu. v teku na miljo je dobil težko konkurenco 20 odličnih atletov Mac Cluskev in Jim Rafferty sta tekla z njim. Olimpijski zmagovalec v Los Angelesu I. 1932, Luigi Beccali. je pretekel miljo (1609,32 m) v času, ki jc za tekača »brez treninga« izredno dober Beccali je pretekel to progo v 4,19,3. Mladi Rafferty je bil 10 vardov za njim, veteran Mac Cluskv pa 30 yardov. Po tem uspehu je Beccali izjavil, da se bo v bodoče udeleževal tudi drugih rnee-tingov. Nekaj športnih novic v kratkem Prepir o svetovnih rekordih. Med dansko plavalno zvezo in mednarodno plavalno zvezo se je pred kratkim razvnel prepir o dveh svetovnih rekordih. Ta dva svetovna rekorda je letos, avgusta meseca, postavila slovita danska plavalka Ragnhild Hveger v Hesiiigoru. Danska plavalka je preplavala progo 1000 metrov crawl v času 14,12.3 in progo 1500 metrov v času 21,01.1. Pri poskusu, da bi bil porušen rekord, je skraja sodeloval danski prvak Paul Petersen, ki pa je pozneje odnehal, tako da je plavalka večino proge preplavala sama. Mednarodna plavalna zveza, FINA, zdaj zaradi tega, ker je Petersen »vlekel« Hvegerjevo, noče priznati nobenega od novih dveh svetovnih rekordo\', danska plavalna zveza pa zahteva, da morata biti oba rekorda Hvegerjeve priznana. Z reorganizacijo športa v Homuniji je bil ukinjen profesionalizem. Vodslvo romunskega športa je odločilo, da bosta poslej v šolah uvedena kot obvezna predmeta lahka atletika in streljanje. V Helsinkih bo 1. in 2. februarja 1941 prvenstveno tekmovanje za državno prvenstvo Finske v hitrem drsanju. Turčijo so začeli zapuščati inozemski športniki, v prvi vrsti trenerji. Med prvimi je bil sloviti Finec Pelinen, ki je pet let treniral turške rokoborce. Atletsko prvenstvo japonskih akademikov je bilo prirejeno v Meiji-Shireju stanionn v lokiu Dalo je nekaj nenavadno dobrih rezultatov. Zmagali so: 100 m Masuda 11 sek, 200 m hvasoki 22.5 sek. 400 m Ftinnda 50.3 sek., 800 m Kao(«a l,55,s, 1500 m Osawa 4.07.4. 10.000 m Stuenaga 33.03.4. 110 m zapreke Ka\vamura 15.1 sok., 40(i m zapreko Kawamitra 55.6 sok., skok v višino llara 1.90 m, skok v daljavo Juara 7.30 m. sknk ob palici Anno 3,90m. troskok Kiu 14.66 m kopje Sugita 58.22, krogla Mizikura 12.67, disk Boku 50.67 m. kladivo Kemamoto •16.04 štafeta 4 X 100 univerza Kato 43.0. štafeta 4 X 400 univerza \Vasedo 3.23,8. »Ilustrovnnc sporlske novosti« št. 61, so Izšle. Razen tekme med /.ogrehom in Belgra-nom in tableteniškega troboja, je v tej številki, ki je bogato ilustrirana, še mnogo izredno zanimivega gradiva, »llustrovnne sportske novosti«, ki jih je mogoče dohiti v vsaki trafiki, stanejo številka samo cn dinar. Švicarji so odklonili predlog za vojaško predizobrazbo V nedeljo 1. decembra je bilo v Švici glasovanje o zakonskem predlogu, ki je predvideval obvezno vojaško predizobrazbo. Švira je še strogo demokratična država in hoče čuvali demokracijo kot svoje staro izročilo. Tudi tako važni zakonski predlogi, kot je predlog o obvezni vojaški izobrazbi, o čemer drugod zlasti v sedanjih časih ne bi prav nič debatirali ali celo glasovali, so sprejeti le, če jih sprejme večina glasovalcev, ln zanimivo je, da je večina za glasovanje upravičenih Švicarjev. ]{j se je glasovanja o teni predlogu udeležila, z večino kakih 87.000 glasov zavrnila predlog o obvezni vojaški predizobrazbi. Glasovalo je 772.790 upravičencev in sicer za predlog 342.838, proti predlogu pa 429.052. Volilnih upravičencev je bilo nekaj nad 1,200.000 in se je torej Napredovanja rezervnih častnikov Z rangom od 6 sepetmbra 1940 so napredovali za rezervne podpolkovnike majorji, pehotni: Terzin Vladimir, Prinčič Edvard, inženirski: Rožič Božidar, Hanzl Jan, letalsko-tehnični: Sonder-mayer Tadija. sanitetni: dr. Stojič Bogdan, dr. Pfeferer Zlatko; za rezervne majorje so napredovali z istim rangom kapetani I. razreda, pehotni: Šaletič Peter, Baltič Aleksander, Paulin Rajko, Lojanica Andrej, Bobe k Radoslav, inž. Kncp Vojteh, topniški: Pelan Stanislav, inženirski: Štok Josip; z istim rangom je napredoval za rezervnega kapetana I. razreda pehotni kapetan II. razreda Hrašovec Dragotin; za rezervnega poročnika z rangom od leta 1037 so napredovali podporočniki, pehotni: l.opar-nik Vladimir, Humer Jože, Troje Rudolf, Tušak Vladimir, To|>olščak Krešimir, Poznik Alojz, Bra-fki Franjo, Gruman Stanislav, Švajger Viktor, Pahner Leopold, Ogrizek Gustav, Pečnik Rudolf, Senekovič Alojz, Divjak Vladimir, Jesenovac Franc, Fux Vladimir, Doboja Ivan, Car Josip, Majcrič Uugon, Taler Gabriel, Petanjek Zlatko, Bambič Rudolf, Čemeč Adolf, Bir Dragotin, Kle|ftc Viktor, Kuševič Alojz, Erniša Jože, Poš Anton, Se-kolec Franc, Kolarič Emerik, Banov Svetozar, Slap Karel, Mioč Anton, Pfeifer Štefan, topniški: Car Zvonimir, Jelenac Stanislav, Baro Ladislav, Boj-mel Ervin, konjeniški: Oman Miha, Bag Friderik, Pole Josip, inženirski: Pust Srečko, Gereš Bogoljub, Železu i k Josip, Rajh Ilugo, letalski: Lakota Alojz, sanitetni: dr. Miškolc Jeno, dr. Kožuh Ludvik, za rezervnega nižjega vojnega uradnika III. razreda so napredovali: Zatezalo Dušan, Berkopec Jožef, Gasparin Leon, Lakota Jurij. Kožuh Jože, Adam Dragotin, Fišer Josip, Poljak I.; z rangom od 31 decembra 1938 so napredovali za rezervnega poročnika podporočniki: pehotni: Kocjančič Franjo. Barovič Ivan, Koren Viljem. Podnje Širne, Gaži Zvonko Novosel Franjo, šoštarič Ivan, Krpan Milan, Čeme Drago, Martinis Josip, Kert Jožef. Sodin Konrad. Šali Ljudevit, Bradaš Zoran, Sutlar Josip, Radej Zlatko. Takač Evgen, Saršon Zdenko. Ulaga Karel, Hrastnik Oto, Slo-boda Gustav, Mrzljak Veneeslav, Demut Alojzij, Dobovišek Heribert, Krizman Andrej, Tironi Julij, Resner Edvard, Valgani Albin, Čelan Ante, tako Viktor, Šneler Dušan, Frank Stanislav, Ot-«ar PreindI, KoMnan Ludvik. Kunstelj Vincenc, Krnjic Mio. Strugar Janko, Poljak Rudolf, Inčič Mil in, Fatur Vilko. Srednoselec Ludvik, Mazaj Jožef, Šik Jurij, topniški: Bartek Mihael, Klarič Ivan, Ludvik Viktor. Benko Antonz, inženirski: Budnu Julij, Jenko Franc, Odhazel Josip, Kafel Vilibald, intendahtski: Baver Ernest, sanitetni: dr. Vrščaj Borut. dr. Hinko Bončina, dr. Fenc Rajko, dr. Tominšek Viktor, dr. Gulič Vladimir, za nižjega rezervnega inženirskega poročnika topniške stroke je napredoval Baltič Franjo, za rezervnega nižjega vojnega uradnika III. razreda so napredovali nižji vojni uradniki IV razreda: JcrnejČič Franc, Kovačič Josip, Bohte Maks, Hor-vi« Leo Kolšek Radovan, Curl Anton. z rangom od 1 decembra 1930 so napredovali za rezervne poročnike, pehotni podporočniki: Horvat Josip, Goleč Miroslav, Potočnik Mihael, Maroš Josip, Kocjan Vladimir, Mivšek Viktor, Han Teodor, Košar Jože, First Vladimir, Ku'ovec Franc, Ambruš Alojzij, Medved Anton, Vipavec Viktor, Zorko Alojzij, Mance Zvonimir. Knez Josip, Janbl Milan, Žitnik Maks, Kastelic Miroslav, Goli Stanislav, Veršič Konrad, Mirko Albert, Ogrinca Milan, Urbane Štefan, Strehovec fvan, Broz Velimir, Repanšek Viktor, Ouček Franc, Praprotniik Viljem, Prelc -Anton, štišteršič Adolf. Levstik Lavoslav, Zajec Rudolf, Bukvič Ivan, Gajšek Emil, Culek Karlo, Rauš Ivan, Lobnik Anton, Božič Miroslav, Zornik Klavdij, Nevečerel Viktor, Ančič Josip, Vuk Anton, topniški: Satler Branimir, Umek Jože, Kožuh Boris, Smolik Marcel, Hekman Franjo, Sovič Franjo, Funta Hugo, Kolarič Vladimir, Vrhovnik Milan, Šmajdek Anton, konjeniški: štern Ladislav, Petovar Dragomir, inženirski: Pipuš Dušan, le-lalski: Šinkovec Milan, intendantski: Potočnik Alojzij, Breus Ivan, sanitetski: dr. Perll Emanuel, udeležilo glasovanja le okoli (JO odstotkov volilnih upravičencev. V časopisih in na mnogih zborovanjih so bile hude debate za in proti predlogu. Večina strank je prepustila svojim pristašem, naj se sami odločijo, kakor mislijo, da je najbolj prav, nekatere druge stranke pa so bile odločno za predlog. Tudi katoliške stranke niso nastopile enotno. Največjo |>ropagando proti predlogu so vodili komunisti pod geslom pacifizma. Pet kantonov je glasovalo za |>redlog, vsi drugi pa so se z večjo ali manjšo v :člno izrekli proti predlogu. Za so glasovali kantoni: Ziirich. Solotlmrn, Basel-mesto, Basel-okolica, Schaffhausen, Ženeva Zanimivo je, da je za predlog glasovala večina mestnega prebivalstva, dežela pa se je izrekla proti. dr. Metod Špindler, dr. Kozin Franc, sodni j sk i: dr. Fux Vladimir, dr. Pops Vladimir, veterinarski: Koren Ivan, za inž. poročnika tehnične stroke v mornarici: Dajč Ernest, Bauer Mihael, Vračun Dragotin, za rezervnega nižjega vojnega uradnika 3. razreda so napredovali nižji vojni uradniki 4. razreda: Kastelic Ivan, Škrabar Stanislav, Jereb Stanislav, Kovačič Aman, Bauman Janez, Kloič-nik Hinko, Kralj Nikolaj; z rangom od 31. decembra 1939 je napredoval za rezervnega kapetana I. razreda pehotni kapetan II. razr. Ban Milan, za rezervne poročnike pa lekarniški podporočniki Grins Dušan, Grahovac |o-sip, Hudoba Dinko. Kranj Miklavž prihaja v Ljudski dom za otroke danes ob 4 popoldne, za odrasle pri pogrnjenih mizah pa ob pol 9 zvečer. Darila se sprejemajo dopoldne in popoldne v sobi (II. nadstr.) v Ljudskem domu Predavanje s skioptičnimi slikami o prvi pomoči v gorah priredi podružnica SPD drevi ob pol 9 v gimnazijski telovadnici. Režiserski in maskerski tečaj namerava prirediti dekanijski odbor Prosvetnega društva, ako bi se prijavilo zadostno število udeležencev. Zato pozivamo vsa prosvetna društva, da pošljivo svoje udeležence. Prijave sprejema Tiskovno društvo v Kfeanju. Središče ob Dravi Zbirka za novo bogoslovje v Mariboru je končana. Izvedli so jo ljudskošolski otroci. Ker v nekaterih hišah na fin način vrata pokažejo, je razumljivo, da se tega dela odrasli otresajo. Vseeno se je nabrala lepa vsota za ta plemenit namen. Vsem pa, ki so se |>rošnji odzvali in |)o svojo dobri volji kaj prispevali, kakor tudi pobi-ralkam, ki so pogumno svoje poslanstvo izvršile, Bog plačaj! Miklavževo. Kakor vsako leto, bo tudi letos obiskal Miklavž člane in članice narodne pro-svete in zlasti naše male. Njegov prihod bo v četrtek 5. decembra ob 7 zvečer v društveni dvorani. Njegovo navzočnost bo poveličevala igrica »Nebeška stori,jat. Starši in prijatelji. jtiaše mladine "se blagohotno opozarjajo, da še bodo darila sprejemala v četrtek popoldne samo do 6 zvečer. izpod Ptujske gore Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Za častnega občana je bil na petkovi seji soglasno imenovan naš rojak, belgrajski Iazarist, g. p. Andrej Tumpej. K zasluženemu odlikovanju 11111 vsi od srca čestitamo! — Prve dni zadnjega tedna je v ptujski bolnišnici umrl 3 letni Ludvik Mlakar z Ograje, v petek smo poko|iali baletnega Štefana Vidoviča iz Apač, danes pa pojejo zvonovi pesem pogrebnico blagi 67 letni TominČevi matori iz Gornjega Sv. Lovrenca. — Samskega stanu so se naveličali Drevenšek Maks in Dolenc Terezika (katerih svatje so darovali za novo bogoslovje 100 din), Pernat Franc in Medved Marija (iz Zg. Pleterj) ter Lovrenčan Planjšek Anorej, ki si je vzel za ženo Hajdin-čanko Koren Katarino, — Sv. Miklavž naznanja,'da se v četrtek ob po! 7 zvečer oglasi v dvorani. Prišel 'bo s spremstvom in darovi.— Prihodnjo nedeljo ob treh pa imamo »Akademijo v proslavo Brezmadežne« s pretresljivo dekliško igro »Uslišana«, simboličnimi in drugimi nastopi. Iz Hajdine. Kolesar Horvatič Jože, o čignr nesreči blizu farne cerkve, povzročene orl prenagle vožnje, smo poročali zadnjo nedeljo, je s trašnim poškodbam podlegel. Škoda je za fanta v cvetu let! Predmet ljudske govorice pri nas je zdaj večinoma le napeljava elektrike v ob- J čini Slovenja vas. Trdno upamo, tla se spo- | mladi uresničijo dolgoletne želje vseh, ki se ■ že tako zelo veselijo zdrave luči in pogonske I sile. 1 v » Ce (icaškomu kaj podariti, muppda/iSfclilfan, tzfpmsiur dmrtšmcr natOimcr neter! Otroški kot/ček Mifofe^e čudovite dogodivščine (177) Ni mogel pričakovati, da bi v teh neizmernih hodnikih našel izhod, vendar gre kar naprej. Prišedši okoli nekega ogla bi se kmalu zaletel v velikansko miš, Žival ga je milo gledala in privzdignila svojo nogo. Podobno je bilo, da je ranjena. (178) Dobrosrčni Mihec tega ni mogel kar tako gledati. Vzel je svoj žepni robec in obvezal rano, miš pa mu je hvaležno mežikala. Alphonse Dandet: 109 Ja e c Prevedel Fišer Franc Prekinil jih je prihod gospe Webrove, Be-uzarja in otroka z debelo glavo. Najbolj smešna pri vsem tem pa je bila pokroviteljska prijaznost. s katero je Ida de Barnncy govorila s svojimi novimi prijatelji. »Kar povejte, dragi Bel, saj vam nočem ukazovati... Gospa VVebrova, zaprite vrata; °trok že kilia.« . , S kako pokroviteljskim obrazom, s kakšnim ljubeznivim, kraljevskim dostojanstvom, kako dobrotljivo je ravnala s temi ubogimi 'judmL — jSfij vam ni treba biti neronno.« Gospe VVcbrovi ni bilo prav nič nerodno. Mladi VVcber, pa tudi ni bil [irav nič v zadregi, ko je jedel pašteto. Samo Belizar je bil nekoliko potrt in tudi ne brez vzroka. Ce je pomislil. da bi se čez štirinajst dni začela njego-)'« sreča, če je pomislil, da jo je prav za prav 'e v rokah imel in se mu jc zdaj izmaknila ^ekam v bodočnost. Strašno! Od časa do časa Je žalostno j>ogledal gospo VVebrovo, ki je iz-Bubo prijatelja, kot je bilo videti prenašala 'recej brezbrižno, ali |>a je opazoval Jakca. ki 1° bil navdušen in kot pazljiv zaljubljenec stresel svoji materi. Kar pomislite: tuko je bil Ponosen na svoje stanovanje, tako le|io je bilo v njegovih očeh, pa bo moral od sedaj naprej JJanovati v neki shrambi za drva na hodniku tem nadstropju ni bila nobena soba prazna "i Bel izar bi sc zn nobeno ceno ne oddaljil od ffl*pe Webrove. Ta človek se je imenoval Be-"nr: toda imenoval se je tudi Dobrota, Povezljivost in Vdanost. Ko so gostje odšli, sta Jakec in njegova mati ostala sama; silno je bila presenečena, ko je Jakec brž pospravil mizo in r>ostavil nanjo debele učne knjige, »Kaj boš počel?« »■Saj vidiš, učil se bom.« »Pa vendar ne? ...« »Res... ti še ne veš.Tedaj je zaupni svo o srčno zadevo in ji razložil, kakšno življenji jenje bodi in kakšen blesteč cilj je na koncu poti. Do tega dne ji ni ničesar omenil. Predobro je jToznnl njeno vihravo, muhasto naravo, da bi ji zaunaI kako si zamišlja svojo sreo. Preveč se je bal, dn bi povedala D'Argentonu. Ni zaupal poetu in njegovi okolici; mislil je, dn bi omadeževal svojo ljubezen, če bi jo oni dobili v roke. Toda zdaj. ko se je njegova mati vrnila k njemu, zdaj ko jo drži neodvisno in samo, je lahko govoril o Ceciliji Pripovedoval je o svoji l jubezni z vso navdušenostjo ovajsetletnega mladeniča Joj! toda njegova mati ga ni razumela. Vse knr je velikego. resnega, je šlo mimo nje. Čeprav je bila zelo sentimentalna, vendar je bila ljubezen njej nekaj drugega kot njemu. Iztegnjenega vrata in sklenjenih rok je radovedno jKislušala. Nekoliko pomilovalno je bila nagn jena nad njim z naivno ljubeznijo. »Oh. lepo... lepo.« je ves čas govorila; »kako srčkan par morata biti!« Toda najl»olj jo je od vse zgodbe navdušilo in očaralo. kolikor je bilo v njej zapletenega, tiena-vndneira. Vsak trenntek je prekinjala Jakca: iVeš kaj, to je pravi roman, pravi roman...« K sreči so zaljubljenci, kadar pripoveduje o svoji ljubezni, taki, da ne slišijo pravih odgovorov, ampak samo lep odmev svojih lastnih besed Jakec je tako užival v svojih lepih sjx>-minih, sanjah in načrtih, aa ni slišal ne okus- nih opazk svoje matere in da tii uvidel, da vsa njegova ljubezenska zgodba vpliva na njegovo mater 'le kot stara, lepa, toda oguljena pesem. VI. Belizarjeva ženitev. Jakec je gospodaril komaj osem dni, ko ga je Belizar nekega vcera počakal pred tovarniškem izhodu. Obraz je imel zelo vesel. »Zelo sem zadovoljen Jakec. končno sva le dobila prijatelja. Gospa VVebrova ga je videla in ju ugaja. Je že sklenjeno. Poročili se bova.« »Bil je že čas. kajti nesrečnež je obupaval in hujšal Nikomur se ni pritoževal, vdal sp jc v svojo usodo in klical j>o ulici: »Klobuki, klobuki, klobuki!« s tako žalostnim glasom, da bi se človek zjokal. Jakec je bil neprostovoljen vzrok njegove žalosti in je bil zato navdušen, ko je z\eocl dobro novico. »A tako! Tudi jaz bi rad videl novega prijatelja.« »I ukaj jc.« je Belizar odgovoril in pokazal na nekaj korakov, zadaj stoječega korenjaka v delavski obleki, z zavihanimi rokavi, s kladivom na rami in z usnjenim predpasnikom zvitim pod pazduho Obraz je imel brez i/raza, zaspan, vinsko rdeč, napol porasel z bujno, zanemarjeno, raznobarvno brado, podobno nekdanjemu gosjii gimnazije Moronval ki so ffa ;izf>odlctcnci« imenovali »tisti, ki je čitnl Proudhonn«. Če mu je bil tudi po značaju tako sličen kot |>o zunanjosti, potem tn človek po imenu Ribarod ni mogel biti hudoben, pač pa len. ošaben, gosj>odovnlen. bedast in vdan pijači. Jakec jc sevela pazil, da ni Bclizarjii izdal neprijetnega vtisa, ki ga je nanj napravil ta človek. Krošnjar jc z veseljem ogledoval svojo novo pridobitev, ki je je neprestano in brez vzroka segal v roke. Sicer je pa glavno, da je gospa VVebrova dala svoj pristanek. Dobra ženska je storila pravtako kot Jakec: ko je videlu. kako jc Belizar srečen, ni hotela povzročati prevelikih težav. Tistih petnasjt dni preo' poroko so veseli klici: »klobuki, klobuki, klobuki«, so odmevali po delavskih dvoriščih Končno je prišel veliki toliko poželjeni rlan. Kljub temu, da hi gospa VVebrova utegnila ugovarjati, je Belizar vztra-jal na tem, du je treba vso ceremonijo izpeljati v velikem obsegu in iz njegove dolge, rdeče. volnene denarnice so iztekli skoraj vsi kovanci. Kako sijajno, kako imenitno Ik) ženi-tovnn je' Meščani v splošnem porabijo dva dni za te ceremonije: prvi dan se poročijo na županstvu, drugi dan v cerkvi. Preprosti ljudje pa združijo vse to na en sam dan in ta jc ponavadi sobota. Ko bi vi videli, kakšen vrvež vlada na županstvih ob teh imenitnih dneh! Od jutra stojijo kočjuži pred vrati in hodniki so polni svatov Pari so med sabo |>omošani, neveste radovedno ogledujejo druga drugo, njih starši, naveličani oa dolgega čakanja, kramljajo polglasno med sclioj. Povedati moram, da k od vseh |iorok. kar sc jih jc sklenilo na Menil Monte, bila Belizarjeva ena nnjsijajnej-ših. čeprav nevesta ni bila oblečena v belo. Ker je eosjin VVebrova bila vdova, je nosila l>! cščeco modro obleko. Spremljal |o je Beli-zarjev oče. majhen rumen starce, kljukastega nosu in^ živahnih kretenj ki ca |c neprestano silil kašelj, katerega 11111 jc njegova snaha jki-sk 11 šala pregnati s krepkimi udarci po hrbtu. I o preganjanje kašlja je nekoliko motilo dostojanstveni sprevod poročnih parov, ki sc je večkrat moral ustaviti, čakajoč, da bo napad prenehal. Mali oglasi » malih uirlsnlh »eljn mata bencda l din: tenltnvanjKkl »Klani I (lin Itahelu tlHkanr nanluvnr brseitf ar računajo ■ vojno. Najmanj«! •nt-Nvk ia mn'l ocla« IS din. ■ Mali »fflaal a* ulal>njejn takoj pri naročilu. • Pri oclHNlh reklamnega enačaja ne rakuna anokolonaka. I nun visoka •elitna »rutina pn I din ■ 7.a plamrnp odeovnra ileiie oiallh oirlaaov treba urilo JI ti inaniko. um d M Kovaškega pomočnika sprejmem, fiček Joško, Lepi pot 1, Ljubljana. Postrežnico strogo pošteno in zanesljivo, sprejmem za večerno ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18699. Hišnika sprejmem v dvostano-vanjsko hišo na Brodu proti brezplačnemu stanovanju. 1'oizve so Pod-junska 25. Trgovskega pomočnika dobro moč, sprejmem v trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na deželi. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 18695. Frizerko, dobro moč, sprejmem takoj. Mesto s 100.000 do 150.000 din stalno. Plača 250 teden- išče mala tvornica. Po- Več klepar, pomočnikov sprejmem. Celje štuk Avgust, Pekovski pomočnik mlad, vsestransko Izurjen — Išče zaposlitve. Sovič Ivan, Strmec, p. Ormož. Dekle srednjih let, Išče službo za vsa hišna dela ali kar koli. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18589. Absolventka trgovskega tečaja, išče primerne zaposlitve. — Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Hvaležna« št. 18217. Družabnika, družabnico sko. Pismeno ponudbe: Kranjc Franci, Ljubljana VII, Cernetova 23. nudbe upravi »Slovenca« pod »Zaslužek 10.000 din mesečno« št. 1SH97. Dajte naši dcci od dobrega najboljše! Laliko prebavljiva, u izdatna brana jo »Emona« cvetlični čaj, l 4 popoldne izpred hiše žalosti v Skofji Loki, Mestni trg 9. 1 Razstava Božidarja Jakca. Odprta vsak dan od 9 čez poldne do 6 zvečer. Razstava ostane odprta do 17 decembra. 1 V Deškem vzgojnem zavodu na Selu uprizorijo na praznik Marije Brezmadežne, dne 8. decembra, lepo domačo igro, v kateri odseva vsa dobrota in pomoč Marijina tudi najbolj brezvernim srcem. Med igro pevske in godbene točke ter deklamacije. Prireditev se prične ob 5, popoldne — Vse prijatelje vzgojnega zavoda in vse druge, ki žele kaj ganljivega in obenem veselega slišati, orav iskreno vabi v nedeljo popoldne v dvorano Banovinskega deškega vzgajališča — predstojništvo zavoda. 1 Velikodušen dar. Društvo za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje g. šef-primariju otroške bolnišnice dr. Bogdanu Derču za darilo 500 din namesto venca na grob svojega sorodnika g. Ignaca Peliča, posestnika in mesarja v Konjicah. Darilo se bo porabilo za obdarovanje bolnikov v otroški bolnišnici za Miklavža in za Božič. Predsednik dr.: Ivan Jenko. I Pri taprtju, motnji v prebavi — vzemite ziV„.ili, P™™! želodec en kozarec naravne >KRANZ-JOSEF« grenčioo. 1 Z bonboni pride sv Miklavž drevi ob 17 v te0?1!1? A Potral° Prej Josip Kune in Komp. na Miklošičevi cesti 32, in ob 17.30 pred njeno podružnico v Fiančiškanski ulici 2. Otroci,' pridite I 1 Spomnimo sc našega voditelja in organizatorja zadružništva dr. Jan Ev. Kreka ob 75 letnici njegovega rojstva. Krožek SDZ na državnem učiteljišču priredi ob tej priliki slavnostno akademijo dne 7. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani 1 »Deseti brat« na Viču. Hvalevredna je delavnost, ki jo pod vodstvom novega odbora razvija viško prosvetno društvo. Razdeljeno je v več odsekov, prireja neprestano iznenadenja svojim številnim faranom Na praznik zedinjenja je uprizoril dramski odsek igro »Deseti brat,« po Jurčičevem romanu. Igra je v režiji g. Mihe Kumaverja žela nenavaden umetniški in finančni uspeh. Vse vloge so bile izrazito podane, mestoma kar prepričujoče. Isto tako se pod društvenim okriljem razvija od viške mladine navdušeno sprejeti Lutkovi oder, ki redno ob nedeljah dopoldne prireja svoje predstave. Želimo, da bi viško prosvetno društvo, ki jako uspešno deluje v tem delu Ljubljane, v bodoče doseglo še lepše uspehe. Ma praznih Brezmadežne 8. decembra vnrizoro za 400 letni lu&iiet Družbe Jezusove, ustanoviteljice Marijine lton(irej;ncije dijaki in akademiki kogreganisti v frančiškanski dvorani ob 8. z»ečer igro „Prva leglta" dramo tz življenja Jezuitov Vstopnice se dobe v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanski! ulica. 1 Plesni nastop Marte Paulinove. Večer modernega umetniškega plesa, ki ga priredi v ponedeljek 9. decembra v opernem gledališču plesalka Marta Paulinova, bo obsegal naslednji spored: I. del: Grečaninov, ciklus »Otroški danr (plesi Jutranja molitev, Razbita igrača, Obisk pri stari materi, Valček stare mame, Njanja pripoveduje... in Otrok gre spat); II. del: L. M. Šker-janc: Marenka, Norec (ples brez spremljave), Ši-vic: Nespametna devica, Škerjanc: Nocturne. Plesalko bo spremljal pianist prof. Marjan Lipovšek. Vstopnice od danes dalje v predprodaji pri operni blagajni. 1 Miklavž pride v nedeljo. Gostilna Martine, Zgornja š-ška, telefon 41-88. 1 Tržni dan in živinski sejm. Včeraj je bil prvi mesečni živinski sejm. Bil je srednje obiskan in tudi kupčije 60 bile srednje. Iz raznih krajev 60 kmetje prignali: 48 volov, 27 krav. 8 telet, 158 prašičkov za rejo v starosti od 6 do 10 tednov in 126 konj. Kupčije za konje so bile nekoliko živahnejše. Cene goveji živini so bile nespremenjene in sicer: voli I. vrste 8.25 do 8 75 din kg žive teže, II. vrste 7.50 do 8 din, III. vrste 6.75 do 7.25 din. Krave de- bele 6 do 7.50 din, klobasarice in slabše 4 do 5 din kg. Teieta ti do 13 d :n kg. Prašički po starosti od 200 do 350 din kom. Včerajšnji tržni dan je bil prav tako srednji. Malenkosten je bil dovoz krompirja Najnovejša poročila Heraiško-romunski gospodarsko sporazum Za izvedbo desetletnega načrta za gospodarski povzdig Romunije Berlin, 4. dec. m. TCP. Protokol, ki je bil podpisan nocoj o novem nemško - romunskem gospodarskem, sporazumu, sc glasi: Zaradi izvedbe obsežnega desetletnega načrta za gospodarsko povzdigo Romunije se jc kr romunska vlada obrnila na nemško vlado za podporo in sodelovanje pri izvedbi toga načrta. Nemška vlada izjavlja, da je pripravljena v vseh panogah gospodarstva dati svojo tehnično in finančno pomoč za povzdigo Romunije. Kar se tiče praktične izvedbe tega sporazuma, sta se obe vladi sporazumeli: 1. Nemčija jamči za dobo izvedbe desetletnega načrta zu dolgoročne kreoite, ki so potrebni za uresničitev načrta pod posebnimi i>o-goji. 2. Že obstoječe sodelovanje s kmetijsko in lesno gospodarsko panogo se bo zaradi intenziviranja in povzdige proizvodnje nadaljevalo. Nemčija bo nato v okviru zajamčenih kreditov izvršila velike dobave orodja in strojev za romunsko poljedelstvo in bo dala na razpolago tudi potrebne naprave za izsuševanje, oziroma namakanje poljedelskih pokrajin. 3. Da bi se industrijska proizvodnja Romunije v okviru novega gospodarskega roda Evrope dvignila, bo Nemčija dala na razpolago tehnično in finančno pomoč ob sodelovanju z romunsko industrijo in v soglasju z romunskim desetletnim načrtom. 4. V okviru desetletnega načrta bo Romunija, romunski promet, odnosno železniško in cestno omrežje, kakor tudi vode mineralnega olja zgradila tako, kakor ustreza naravnim oblastem romunskega gospodarstva, vse v okviru novega vropskega reda. Nemčija bo izvršila velike dobave, ki so potrebne za izvedbo tega načrta v okviru določenih načrtov. 5. Nemčija jc pripravljena dati nn razpolago poleg dolgoročnih kreditov po predhodnem sporazumu z romunsko vlado in pod pogoji, ki so določeni v tem sporazumu o sodelovanju nemškega in romunskega kapitala, tudi kapital za povzdigo romunske industrije, bančništva in kredita na podlagi zasebnega gospodarskega sodelovanja. 6. Nemška vlada daje na razjvolago romunski vladi na njeno željo kmetijske in industrijske kakor tudi druge strokovnjaka 7. Obe vladi bosta pri urejevanju trgovsko-političnih odnošajev med obema državama upoštevali, da je nemški trg za romunske proizvode zanesljivo področje s stalnimi in oc.' gosjiodar-skili krogov neodvisnimi cenami ter da se jc važnost romunskega trga /a trgovinski promet z Nemčijo zelo dvignila. 8. Obe vladi z zadovoljnost jo ugotavljata, da se je nemško-romunsko sodelovanje v vseh panogah narodnega gospodarstva že začelo. Obe vladi sta odločeni zagotoviti plodno izvajanje tega sodelovanja v interesu obeli narodov. Protokol je napisan v nemškem in romunskem jeziku. Za Nemčijo gn jo podpisal dr. Clo-dius, za Romunijo pa poslanik v Berlinu Gre-cianu in državni tajnik v romunskem kmetijskem ministrstvu Dimitriuco. na sv. Petra nasip. Bilo je tam vsega 15 voz krompirja, ki je borskem gledališču pogrešamo resne komedije z etično globino in oa preveč mesta daje povprečnim gled'a v izbranih prizorih vso človeško zgodovino, v kateri je glavni igralec on sam. Skrivnost materinstva, ki se mu v zadnjem prizoru odkrije, pa ga odvrne od Luciferjevih zank in se zopet vrne k Bogu, ki mu dn za življenjsko vodilo končne besede pesnitve: »B6ri se — zaupaj!« Posebnost slovenskega prevoda je v tem, da je pesniško delo opravil Tine Debeljak, ki sam madžarščine ne zna, in se j p oziral no dobesedni prevoo', ki ga je napravi! prof, V. Novak, ki ta jezik dobro obvlada. Za pomoč je imel tudi zgleden nemški prevod. Stefano-vičev najnovejši srbski prevod, ki tudi stremi za čim večjo doslednostjo, mu pa še ni bil dostopen. Prav zaradi te nenavadne družbe prevajalcev, sem z zanimanjem vzporedil nekaj strani Maddehevega teksta s slovenskim in srbskim prevodom in se prepričal, na je slovenski prevod presenetljivo točen včasih celo bližji originalu kakor Stefanovičev. To dejstvo me je iznenadilo, ker sem se bal, da bo zaradi kompozicije dveh oblikovalcev trpela predvsem jasnost prevoda, ako ne bo povzročala celo mučnih nesporazumov. Ljubitelj življenjske modrosti, ki se z občudovanja vredno vztrajnostjo neprestano znova uresničuje v zgodovini človeštva, bo tu našel niz globokih misli in človeško najgloblje zasidranih resnic, ki veljajo, čeprav je bil že sto in stokrat preklican rek, da je zgodovina človekova učiteljica. Ta miselno pesniška stran Maddchevega dela je tudi v slovenskem prevodu dobila zadosten izraz. Naša prevodna literatura se je obogatila s klasičnim delom svoje vrste, ki bo tudi slovenskega izobraženca bogatilo. Oprema knjige z lesorezi, ki so sorlobno občuteni, je prav posrečena. Frst. in podpovprečnim plitvim veseloigram brez jedra in vsebine. S Cankarjevo satirično komedijo pa smo končno dobili delo, ki je globoko po svoji etičnosti in osvaja po svoji notranji čistosti. Končno smo poleg veseloiger dobili tudi komedijo, ki je po svojem bistvu prav za prav obrnjena tragedija Cankarjeva omedija se nnin je zdela danes tako aktualna, kakor je bila svoj čas, ne morda zaradi slike politične sebičnosti in strankarskih ma-hinocij, temveč zaradi kričeče zahteve po splošni etičnosti in nezlaganosti. Uprizoritev je bila razkošna in izredno vestno pripravljena (režiser J. Kovič). Morda so še tu in tam poteze v Cankarju, ki bi mogle biti jasnejše in izrazitejše, mesta, ki bi mogla učinkovati prodirneje, toda brez dvoma bo izbrušenost pri prihodnjih predstavah še rasla ter se bo igra še tu in tam opilila in dosegla popolnoma enotno lice. Seveda izvira ta ali, ona neskladnost v predstavljanju iz Cankarjevega dela samega, kjer je opazna še neka neokret-nost in prisiljenost. Komedija je sprožila večkrat v polno zasedenem gledališču glasno pritrjevanje pri odprtem odru. Najnerodnejšo vlogo je imel pač Gorinšek kot Gornik, ki je že v Cankarju nejasna in problematična figura in seveda tudi v igralcu ni mogla dobiti jasnejše podobe. Tako je bil Gornik nekam brez lastnega obraza, medtem ko so bili vsi drugi izoblikovani, izraziti ljudje —, kot jih srečujemo v najrazličnejših inačicah po vseh Cankarjevih delih, dasi bi seveda mogel biti ta ali oni še bolj cankarjan-ski. Osebe so se razvrščale okoli Pavla Koviča ki je igral poslanca Grozda, in okoli Nakrsta, ki je igral njegovega političnega tekmeca Grudna Oba sta odgovarjajoče podala svoji vlogi, morda Gruden pristneje Cankarjevo kot Grozd, ker je v neki meri svojo osebo satirično podčrtal. Zakrajškova kot Grozdova žena je bil prijeten tip tihe in trpeče žene, kot si jo predstavi jamo iz dobe pred žensko emancipacijo, medtem ko je bila Starčeva kot žena Grudnova svetska dama, zvita in oblastna, samopridna in vredna svoje okolice. Kodolju-be so predstavljali v borbi za narodov blagor: Košič Mrmoljo, Blaž Klandra, Crnobori litera-ta Sirotko. Košuta profesorja Kremžarja in Kraljeva Mrmoljevko. Izognili so se nevarnosti, da bi podali karikature. Edino Kraljeva je Mrmoljevki podola satirično podčrtano slovensko in slovansko navdušenko, a niti malo ne prisiljeno ali odbijajoče. Vsi so bili prav lepi in uspeli rodoljubi iz naše doline šentflorjan-ske. Edino Verdoniku kot juristu Kar,ivcu bi očital nekaj pretirane narejenosti in napetosti, ki je prehajala preko okvirja ostalih podob. Saj je Cankar videl v njem kljub vsemu nekaj pozitivnega, da ga je poleg njegove zaročenke, ki jo je posrečeno podala Savinova. in poleg Gornika tudi rešil iz Grozdove hiše, hiše hinnvščine, sleparstva in gnilobe. V Verdoni-kovi podobi pa je bil nekaj preveč karikiran Posebna osebnost, postavljena nasproti vsem delavcem za narodov blagor, je žurnalist Ščuka, ki ga je podal Skrbinšek. V njem je brez patosa in narejene poze spregovoril Cankarjev glasnik ter v nekih trenutkih našo pozornost stopnjeval do groze. Bil je osebnost polna tragike V manjših vlogah so nastopili še nekateri drugi. V celoti je uprizoritev Cankarievega dela razveseljiv uspeh. Igra je bila odrsko in igralsko izoelana. Obenem predstavlja kakor neko osvežujočo kopel, ko se v človeku znova zbudi glas notranjosti in zaživi spet vera v etično moč pravice in resnice. Smolej Viktor. • V založbi Matice slovaške v Turčanskem sv Martinu je pred kratkim izšla antologija sodobnih srbskih novel t naslovom »Gorski venec« v slo-vaščini. Novele za antologijo je izbral Jugoslovan Jaroslav Mali, prevode sta pa oskrbela časnikarja Slovaka Ivan Minerik in Andrej Vrbacki. Zasto- Panih je trinajst pisateljev: Dragiša Vasič, Veljko etrovič, Andjelko Krstič, MiUn Kašanin, Isak Samokovlija, Branimir čosič, Grigcrije Božovič, Borivoje Jevtič, Jovan Popovič, Ahmed Muradbe-govič, Mladen Djuričič, Dušan Radič in Dušan Dju-rovič. Knjiga je opremljena tudi s predgovorom o uvrščenih pisateljih Pri isti založbi tzide v kratkem antologija sodobne hrvatske novelistike v prirdebi že omenjenega Jaroslava Malija, pripravlja se pa tudi antologija bolgarske novelistike v priredbi Atanasa Ru6eva-Sama. • V zbirki »Politika« i društvo« v Belgradu je izšla pomembna študija dr Jovana Djordjeviča »Osnovaa pitanja iederalne države« na 190 straneh. P L \ t iSlN < - ■■ lil < lil . Zbirka starega železa; na begu pred nemškim prodiranjem v Francijo so zapustile zavezniške čete neizmerne količine pokvarjenih in celih voz, topov in raznega drugega orožja. Nemcem sedaj še dolgo ne bo zmanjkalo starega železa. Cisterciianci so se vrnili v Španijo Po 150 letih so se vrnili v Španijo cistercijanci. Naselili so se v svojem nekdanjem samostanu Pueblo pri Taragoni. V prejšnjem stoletju je bilo po izgonu redovnikov iz Španije porušeno tudi staro cistercijansko poslopje. Sedaj so samostan popravili in ga vrnili cistercijanskemu redu. Levinja, ki ljubi olrohe Ravnatelj nekega cirkusa, ki hodi sedaj po švedskem, ima navado, da se s svojimi glavnimi »sodelavci« rad sprehaja po mestu, v katerem nastopa. Tako je tudi nekega popoldneva šel na sprehod z mlado, 16 mesecev staro levinjo, ki se je zlegla v cirkusu in nikdar ni videla svoje prave domovine. Zdelo se je, da je popolnoma krotka. To je bilo v mestu Malmo. Levinja je bila na vrvici in je šla lepo z ravnateljem po mestnih ulicah. Naenkrat pa se je pripetilo nekaj, kar je povzročilo, da je vsem gledalcem zastala kri. Med množico ljudi je bila ulici tudi mlada mati, ki je peljala v otroškem vozičku majhnega otročička. Ko ga je levinja zagledala, se jo nenadoma iztrgala iz ravnateljevih rok, z enim skokom je bila že pri vozičku in v žrelu z njim zbežala. Vse to se je zgodilo v eni sami sekundi. Mati se je od strahu zgrudila, gledalci so prestrašeni zbežali in se poskrili po hišah, nekaj junaških moških in dva policaja z naperjenimi revolverji pa so hiteli za levinjo. Ravnatelj jih je svaril, naj ne streljajo, ker je levinja krotka in jo bo lahko zlepa ukrotil. Kakih sto metrov vstran so res našli levinjo. ki se.je ob robu parka mirno vlegla in izredno nežno božala s šapami otročička. Nikogar ni pustila k njemu. Ravnatelj je moral uporabiti vso spretnost, da ji je lahko vzel otroka, ki ga je končno dobila srečna mati zdravega in nej>oškodovanega nazaj. Kakšna bo do stanovanja v novih nemških hišah Pisali smo že, da je izdal Hitler odlok, po katerem bodo po vojni zgradili 6 milijonov stanovanj. Dr. Ley, ki ga je vodja rajha imenoval za državnega komisarja za gradnjo novih stanovanj, predvideva tri vrste stanovanj: stanovanja v večnadstropnih hišah, lastne hiše z vrtom za poedine družine ter hiše za nemške naseljence v zasedenih krajih, kjer bo imel vsak hišo z gospodarskimi zgradbami in primernim posestvom. Teh bo verjetno največ. Pri stanovanjih je poudarjeno zlasti da morajo biti prostorna in zdrava za stanovanje družine, ki bo imela najmanj 4 otroke. Nemški narod čakajo v bodočnosti še velike naloge, ki jih bo zmogel le, če se bo število Nemcev pomnožilo, tako pravijo nemški voditelji. In v ta namen naj služijo nova stanovanja. Francozi ne smefo več poslušali angleškega radia V nekaterih francoskih prefekturah so odločno nastopili zoper propagando angleškega radia proti vladi maršala Petaina. Tako so v prefekturi Puy de Dome prepovedali ne samo poslušanje angleškega radia v javnih prostorih, kar velja za vso državo, temveč so sploh prepovedali poslušanje angleških in vseh drugih postaj, ki kakor koli neugodno poročajo o vladi maršala Petaina. Š I* O R T Nj. kralj. Vis. kneževič Aleksander — pokrovitelj Hermesove dirke v pomoč bitoljskim žrtvam Moto Hermes je snoči prejel iz pisarne Nj. Vel. kralja obvestilo, da je Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad nedeljskimi motornimi dirkami, ki bodo na herme-žanskem stadionu v Šiški, za pomoč bitoljskim žrtvam. Motorne dirke na Hermesu Kljub pozni jeseni bodo naši vrli motoristi v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. zopet oživili novi Hermesov stadion. Funkcionarji moto Hermesa delajo na vso moč, da bi to prireditev čim popolneje organizirali. Tudi vozači se za to dirko resno pripravljajo. Prav poseben pomen te prireditve je pomoč bitoljskim žrtvam. Za to dirko so med našimi vozači velike priprave. Obeta se nam zopet velika borba. Atrakcija dneva bo tekina med »Letečim Kranjcem« Staričem in najboljšim Hrvatom Babičem. Upamo, da se bo pri teh dirkah defini-tivno, brez vsakih motenj lahko rešilo vprašanje, kdo je najboljši med najboljšimi. Poleg ostalih Zagrebčanov bodo prišli Metz, Likar, Kopič, Kralj, Vukovič in drugi. Od Mariborčanov poznani Cerič in Komelj. Od naših domačih pa Puhar na Puchu, Kavčič in Jakopič na DKW kompresorjih. Seveda ne bo manjkalo vozača Tratnpuša, ki bo, kot smo videli pri zadnjih dirkah, v kratkem resen konkurent »Letečemu Kranjcu« in Babiču. Velika mednarodna smuška sezona na vidiku Prve prijave o mednarodnih smuških prireditvah, ki jih je dobila FISA (mednarodna smuška zveza) kažejo, oa bo kljub viharnim vojnim časom letošnja mednarodna sezona velika. Najvažnejše mednarodne tekme so že prijavljene in sicer v tem-le redu: od 24. do 26. januarja: nemška prvenstva v Spindel-miihle (nordijska kombinacija). — Od I. do tO. februarja: svetovno prvenstvo v Cortini d'Am-pezzo. — Od 14. do 16. februarja: švicarsko smuško prvenstvo v St. Moritzu. — Od 15. do 16 februarja: nemška prvenstva v Garmisch-Partenkirchenu (alpske discipline). — Od 26, febuarja do 2. marca: tekme v Holmenkollenu (Oslo). — Od 2. do 5. marca: švedska prvenstva v Kiruni (alpske discipline). — Od 2. do 9. maica: italijanska prvenstva v Selvi (Val di Gardena). — Od 9. do 16. marca: švedska prvenstva v tJmei (nordijska kombinacija). — Od 14. do 16, marca v Joensuu; finska smuška prvenstva. Kakor vidimo, je koledar mednarodnih smuških terminov za prihodnjo sezono prav lep. Upajmo, da bo program tudi v sedanjih razmerah mogoče izvesti — in da bo pravi čas rešeno denarno vprašanje ter tako omogočeno, da se bo tudi Jugoslavija kako vsako leto lahko udeležila vsaj nekaterih tekem v zamejstvu! Asboth in Gabory sta dala izjavo Znana madžarska teniška igralca Asbothy in Gabory sta dala z ozirom na dejstvo, da so nekateri listi poskušali Punčeca in Palado v očeh jugoslovanske športne javnosti oblatiti kot koristolovca in špekulanta, naslednjo zanimivo izjavo, ki jo prinašamo posneto po »Vremenu«: 1. Ni res, da bi se bili kregali in prepirali s Punčecom, temveč je res, da smo bdi ves čas tur- neje po Jugoslaviji ž njim v največjem prijateljstvu na naše veliko zadovoljstvo. 2. Ni res, da smo se s Punčecom skregali ob slovesu, temveč je nasprotno res, da smo se od Punčeca poslovili najprisrčnejše, kakor smo se doslej ob vsaki priliki. 3. Ni res, da nas je Punčec izplačal, temveč nas je izplačal blagajnik osješkega teniškega kluba. Mi smo prejeli tisti delež, ki nam je pripadal za naše stroške. Beccali je zmagal v Newyorku Odlični italijanski tekač, ki je že nekaj let v Newyorku, se je uspešno uveljavil pri velikem meetingu Newyork A C. na Travers Islandu. v teku na miljo je dobil težko konkurenco 20 odličnih atletov. Mac Cluskey in Jim Rafferty sta tekla z njim. Olimpijski zmagovalec v Los Angelesu I. 1932, Luigi Beccali, je pretekel miljo (1609.32 m) v času, ki je za tekača »brez treninga« izredno dober. Beccali je pretekel to progo v 4,19,3. Mladi Rafferty je bil 10 vardov za njim, veteran Mac Cluskv pa 30 yardov. Po tem uspehu je Beccali izjavil, da se bo v bodoče udeleževal tudi drugih mee-tingov. Nekaj športnih novic v kratkem Prepir o svetovnih rekordih. Med dansko plavalno zvezo in mednarodno plavalno zvezo se je pred kratkim razvnel prepir o dveh svetovnih rekordih. Ta dva svetovna rekorda je letos, avgusta meseca, postavila slovita danska plavalka Ragnhild Hveger v Hesingoru. Danska plavalka je preplavala progo 1000 metrov cravvl v času 14,12.3 in progo 1500 metrov v času-21,01.1. Pri poskusu, da bi bil porušen rekord, je skraja sodeloval danski prvak Paul Petersen, ki pa je pozneje odnehal, tako da je plavalka večino proge preplavala sama. Mednarodna plavalna zveza, FINA, zdaj zaradi tega, ker je Petersen »vlekel« Hvegerjevo, noče priznati nobenega od novih dveh svetovnih rekordov, danska plavalna zveza pa zahteva, da morata biti oba rekorda Hvegerjeve priznana. Z reorganizacijo športa v Romuniji je bil ukinjen profesionalizem. Vodstvo romunskega športa je odločilo, da bosta poslej v šolah uvedena kot obvezna predmeta lahka atletika in streljanje. V Helsinkih bo 1. in 2. februarja 1941 prvenstveno tekmovanje za državno prvenstvo Finske v hitrem drsanju. Turčijo so začeli zapuščati inozemski športniki, v prvi vrsti trenerji. Med prvimi je bil sloviti Finec Pelinen, ki je pet let treniral turške rokoborce. Atletsko prvenstvo japonskih akademikov je bilo prirejeno v Meiji-Shireju stanionu v Tokiu Dalo je nekaj nenavadno dobrih rezultatov. Zmagali so: 100 m Masuda 11 sek, 200 m hvasaki 22.5 sek, 400m Funada 50.3 sek., 800m Kaoi«a 1,55,8, 1500 m Osavva 4.07,4 10.000 m Stil ena ga 33.03.4, tlOm zapreke Kavvamura 15.1 sek., 400 m zapreke Kawamura 55.6 sek., skok v višino Hara 1.90 m, skok v daljavo Juara '■50 m, skok ob palici Anno 3.90 m. troskok Kiu 14.66 m, kop je Sugita 58.22, krogla Mizikura 12.67, disk Boku 39.67 m, kladivo Kamamoto 46.04 Štofeta 4X100 univerza Kato 43,0, štafeta 4 X 400 univerza VVasedo 3,23,8. »Ilusirovane sportske novosti« št. 61, so te- šle. Razen tekme med Zagrebom in Belgra-nom in tableteniškega troboja, je v tej številki, ki je bogato ilustrirana, še mnogo izredno zanimivega gradiva. »Ilustrovane sportske novosti«, ki jih je mogoče dobiti v vsaki trafiki, stanejo številka samo en dinar.