Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska iiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper. Saniorjeva ulica št. 25, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-IG2 — Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 32 Koper, Bete k 5. avgusta S 955 POSAMEZNA. ŠTEVILKA DIN 10 Z //. SEJE NOVEGA OLO KOPER Čeprav sc je začela letos turistična sezona zaradi dolgo trajajočega dežja v spomladi in pa tudi zaradi slabe propagande o jeseni in zimi nekoliko pozneje, se je gostinski, promet o prvem letošnjem polletju v odnosu na lansko, znatno povečal. Po podatkih koprsko gostinske zbornice je porastel letos promet- v gostinstvu na našem področju za 45 milijonov 931.000 dinarjev. V okraju posluje 72 gostinskih podjetij in gostišč, od katerih so zlasti izboljšala poslovanje in svojo notranjo ureditev- hotel »Central«; »Helios« in bar »Jadran« v Portorožu ter hotel »Metropol« z »Rotondo« in Fie-so v Piranu. Ta podjetja so z izredno vnemo in voljo uspela pravočasno dokončati adaptacijska in gradbena dela ter usposobiti objekte za sprejem gostov. Ze od vsega začetka sezone so vsi objekti s prenočišči popolnoma zasedeni in vedno več je gostov, ki se želijo odpočili in preživeti svoj letni dopust ob naši obali. Lahko pa bi naša gostinska podjetja glede na ugodnosti kraja in podnebja podaljšala sezono. Interesentov je brez dvoma dovolj. Ze spomladi sta s tem poskušala hotel »Palače' in »Central« v Portorožu in uspeh ni izostal. V zimskih mesecih (januar, februar in njarc) ali o prvem tro-mesečju letos je bilo pri. nas 2941 nočnin domačih in inozemskih ec-stov več, kakor u istem razdobju v minulem letu. Promet gostinskih uslug pa jc v tem. času za 9,232.000 dinarjev večji. Vse to dovolj potrjuje, da je možno v našem obmorskem pasu pridobiti goste tudi hladnih mesecih, kar vsekakor vpliva na promet in ■izboljšanje poslovanja našega gostinstva, predvsem pa nam to pove, da imamo hkrati tudi možnosti, obdržati več strokovnega kadra v gostinstvu čez zimo. Znano je. da je med sezono težko dobili kvalificiranega natakarja, kuharja, uslužbenca za recepcijo in podobno. Pri nas si ne prezadevamo dovolj, da bi strokovno osebje obdržali. Ko -je minila sezona, kar čez noč tako osebje odpuščamo, spomladi pa letamo tudi za najslabšim kadrom. Ni redek pojav v našem gostinstvu, da imamo celo na odgovornih mestih nekvalificirane ljudi, ki gledajo zgolj na to, kako bi gosta prevalili, namesto da bi ga solidno in spodobno postregli. Če bi se -poglobili o to vprašanje, ni izključno, da bi iz njega ne izluščili vrsto primerov gospodarskega kriminala v gostinstvu. So primeri, da upravlja z gostiščem, ki je družbena last, človek, ki se iz »nevednosti'" noče pokoravati zakonskem predpisom o gostinstvu. Vse jemlje kot svojo privatno last in manipulira z iztržkom po mili volji. Seveda je potem nujno, da takšno poslovanje v gostinskih obratih pri-vede krivce na zatožno klop. Letošnji porast: gostinskega prometa je vsekakor razveseljiv pojav. Ze v prvem polletju letošnje sezone je obiskalo naše turistične objekte kar 3.097 inzemslcih gostov, medlem ko jih je bilo lani o istem razdobju komaj 1.877. Prav tako je bil v prvih šestih mesecih letos za okrog 5.000 oseb večji .tudi obisk domačih gostov. Vse to nam pove, da je naše gostinstvo na pravi poti. Toda še vedno se dogaja v posameznih gostiščih in hotelih, da so cene gostinskim usluganf več kot pretirane, Na primer pivo. Pri nas gre največ v promet ljubljansko »Union« pivo. Od proizvajalca do potrošnika naraste cena pivu za nad 100 odstotkov. Pri nas razdeljuje pivo gostinski mreži, podjetje >•■Pi-vopromet« iz Izole. Ono prodaja pollitrske steklenice po 45 din, a t; naših gostiščih stanejo najmanj 65 din, so pa tudi celo po 70 in 75 din. Liter piva stane pri »Pivopro-metu« 55 din, v gostiščih pa 90. Pri točenju seveda zaradi pen nastane še večja razlika in se zato zgodi, da gostišča prodajajo pivo pravzaprav po 120 in ne 90 din liter. Precej je še ludi primerov hlapčevske servilnosti med gostinskim kadrom, kar je ludi treba odločno pobijati. Tako smo zlasti v zadnjem času imeli priložnost videti in slišali, nekaj primerov odločne kritike na račun nekaterih goslinsko-liirističnih podjetij tudi pri nas — konkretno na račun vodstva in osebja v hotelu »Palače« r Portorožu in na račun Portoroža na splošno. Teh pofavflv, ki bi tako koi letos bodli v oči, doslej pri nas ni bilo. Treba pa jih je tudi zdaj najodločnejše odpraviti, kjerkoli bi se pojavili. Prav gotovo nismo berači, da bi sc morali za peščico deviz do tal priklanjali tujcem in zlasti Nemcem, ki jih je pri nas največ. Ni denarja nobene države na svetu, s katerim bi kdo lahko kupil naš ponos in našo svobodo, zato je vse obsodbe vredno vsako hlapčevsko klečeplazenje pred tujim mamonom. Treba je nujno odstraniti, iz gostinske in turistične službi vse, ki bi se zoper nas na- rodni ponos kakorkoli pregrešili, pa če so še tako odgovorni ljudje. To je steno nekaj primerov iz poslovanja našega gostinstva. Desetletni plan razvoja turizma pri nas omenja med drugim, da bo prav gostinstvo in turizem ena izmed osnovnih panog gospodarstva pri nas, ker so zalo dani vsi pogoji. Vsekakor bo treba še veliko dela in skuanih- navorov, da bomo lahko v našem turizmu in gostinstvu dosegli zaželene uspehe. V soboto je bila druga seja novega okrajnega ljudskega odbora v Kopru. Oba zbora sta na ločenem zasedanju razpravljala in sprejela novi okrajni statut, s katerim je urejeno bndoče delo ljudske oblasti in sodelovanje prebivalstva v upravljanju. 'To sodelovanje bo zlasti u-činkovito prek številnih svetov in odborniških komisij, ki so bile tudi na tem zas'edanju formirane in izvoljene, Takoj ko se je v državi začela razprava o komunalni ureditvi, se je pokazala potreba, naj bi bilo s posebnim poslovnikom ali statutom urejeno poslovanje in delo ljudske oblasti v novih pogojih. Takrat so tudi vsi trije okraji na področju sedanje koprske komunalne skupnosti sestavljali svoje predloge statutov. Pozneje je bil na podlagi osnutka statuta. ki so ga izdelali v Kranju, prirejen • »tipski« statut za občino in okraj, ki je služil za podlago pri izdelavi statutov za vso državo. Ob njem so dalje proučevali komunalno ureditev. Tudi osnutku sedanjega koprskega statuta je bil za podlago kranjski predlog. Osnutek je bil pozneje š° rpdigiran in izpopolnjen. Tako s'o bili zaradi specifičnih pogojev koprskega področja pri okraju postavljeni še štirje sveti več. To so svet za kmetijstvo, svet za turizem in gostinstvo, svet za pomorstvo in ribištvo i.i svet za urbanizem. Novi okrajni ljudski odborniki so imeli o statutu popolnoma do- ločene pojme, saj so ga pred tem temeljito preučili. Bil je v razpravi na terenu in obdelovale so ga posebne komisije. Upoštevane so bile vse utemeljene in upravičene pripombe, ki so jih dale komisije in tudi posamezniki. Isto velja za občinske statute, ki jih bodo sprejemali novi občinski odbori na svo-' jih bližnjih zasedanjih. Tudi ti morajo biti vsi sprejeti že najpozneje do 20. avgusta letos. Osnovno načelo pri sestavljanju statutov je bilo, da je treba čim več ljudi pritegniti k opravljanju jav- I. SVET ZA NOTRANJE ZADEVE: Predsednik Anton Slurm iz Kopra, zvezni ljudski poslanec; člani Jože Guštin iz Pivke. Franc Petelin iz Dutovelj, Stane Bcnčič, Pavel Grom in Milan Kovač iz Kopra. Marko Sbil iz Planine. Jože Zidar in Marija Vogrič iz Kopra. II. SVET ZA GOSPODARSTVO: Predsednik Drago Dolinšek iz Izole, člani Albert Jakopič iz Kopra, Danilo Pelrinja iz Sežane, ing. Vlado Dmutrijevič iz Postojne, Miro Jelerčič in Ivan,Knez iz Kopra. Anton Ovčarič iz Sežane, Martin Greif iz Kopra, Lojze Lesjak iz Izole, Franc Pečar. Marcel Rožanc. Drago Senica in Stojan Smerkol.i iz Kopra. III. SVET ZA KMETIJSTVO Predsednik Franc Kralj iz Kopra, člani dr. Stanko Kovaču; iz Kopra, Dušan Kozlovič iz Trsta, Al um fciirn- LOG POD MANGARTOM nih upravnih poslov. Statuti dajejo široke možnosti za nadaljnjo demokratizacijo naše uprave. Od posameznih komun bo odvisno, kako se bodo načela, ki so zapisana v statutih. tudi praktično izvajala — od tega pa bo odvisen tudi tempo razvoja posamezne komune kot tudi celotnega okraja. O statutu bomo podrobnejše še pisali. V naslednjem objavljamo sestav svetov in odborniških komisij, iiakro so bile formirane in izvoljene na zadnjem zasedanju novega o-lcrajnega ljudskega odbora Koper. čič iz Kopra, Milan Zakrajšek iz Pivke, Grozdan Zvokelj iz Gornje Branice, dr. Frapc Juriševič iz Kopra, Franc Karo iz Izole: Anton To-minc iz Prestranka. IV. SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO: Predsednik: Franc Potočnik iz Kopra, člani Leopold Ca-harija in Mario Santin iz Kopra, ing. Jože Guštin in Slavko Kavšek iz Pirana. Ivan Podregar in Jordan Muženič iz Izoie, Ermin Skitek in Frane Stuhelj iz Pirann. V. SVET ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO: Predsednik Lojze Lesjak iz Izole, člani Davorin Ferligoj iz Pirana, Sonja Zabric iz Sežane, Milan Bandelj iz Divače. Rado Co-tar iz Kopra. Franc Guštin iz Postojne. La.do Pohar iz Kopra. Nikica Primožič iz Portoroža, Elo Garzarol-li iz Postojne. VI. SVET ZA URBANIZEM: Predsednik prof. ing. arh. Dore Mihevc iz Ljubljane, člani Jože Baša iz Postojne. Jože Bole iz Sežane, Miro Jelerčič iz Kopra, ing. Bežek, arhitekt urbanist iz Ljubljane, Franc Cop iz Portoroža, Zvonimir Pele, Peter Martine, Ivan Suban in ing. Ciril Tavčar iz Kopra. VII. SVET ZA ŠOLSTVO: Predsednik Stojan Smerkolj iz Kopra, člani Avgust Gojkov.ič iz Raven. Alfonz Grmek iz Sežane, Iva Rozman ■iz Kopra, Franc Ivančič iz Tolmina, Vojko Lenardič iz Kopra, Miša Obradovič iz Kopra, Katerina Vehar iz Kopra. Stanko Sircelj iz Kopra. VIII. SVET ZA KULTURO IN PROSVETO: Predsednik dr. Sveto-zar Polič iz Kopra, člani Mario Abram iz Kopra. Rado Pišot iz Kopra. Janko Valentinčič iz Sežane, Vladimir Lovec, Drago -Selinger, Srečko Vilhar in Marija Vogrič iz Kopra. IX. SVET ZA SOCIALNO SKRB-STVO: Predsednik Srečko Vičič iz Izole, člani Jože Guštin iz Pivke, Viktorija Knez iz Izole, l.ado Mahnit' iz Sežane. Anica Belaj, Bogomil Bitežnik, dr. Lucijan Ferfolja, Mirko Glavina in Fani Straus iz Kopra, X. SVET ZA ZDRAVSTVO: Predsednik dr. Polde Hladnik iz Kopra, člani Plinio Tomasin iz Pirana, Er-nest Valoveč iz Kopra, Bogdan Bukovce iz Sežane, Jože Cotič iz Pirana, Anton Knafelc iz II. Bistrice, . Miro Petaros iz Kozine. Rado Pre-lovec iz Kopra, dr. Dušan Možina iz Izole. XI. SVET ZA DELOVNA RAZMERJA: Predsednik: Anton Uknvu-iz Kopra, člani Anton Božeglav iz Sežane, Alojz Turk iz Postojne, Ivan Dame j iz Pivke. Jakob Draksler iz Sečovelj, Anton Sturm iz Kopra, Edo Dolenc iz Izole, Dušan Perne iz Kopra, Anka Vi.šnjevec iz Iz.ole. XII. KOMISIJA ZA PLAČE V GOSPODARSTVU: Predsednik Franc Kralj iz Kopra, tajnik Vin- (Nadaljcvanje na 3. strani) rr.AN 2 SLOVENSKI T \ T7 A T St. 32. — 5. avgus'ta 1955 slušatelji seminarja Efldyja Sherwooda iz ssc r m rat;-3, Ves pretekli teden smo bili priča dogodkom, ki, kažejo, da ženevski razgovori niso samo arhivu• posnet -ki prizadevanj za mimo koeksisten-co v svetu. Razen začetka ameriško-kitajskih razgovorov, ki so pravzaprav prvi. neposreden uspeh ženevske konference, je te dni bila tudi vrsta izjav vodilnih državnikov So-vjetske zveze Združenih držav Amerike, Franoije in Anglije o [novih zbliževanjih. Naj omenimo samo zadovoljstvo v Angliji ob prijavljenem obisku Btdganina in Hruščeva, so-, vjetsko povabilo Faure-u in Pincij-u, naj obiščeta Moskvo. izmenjava not med Sovjetsko zvezo in ZDA glede atomske energije, pristop Sovjetske zveze k mednarodni atomski agenciji Ud, To so ugodna znamenja-za nadaljevanje vzdušja ženevske konference, ki soobochfifubniiga sveta ni razočarala v njegovem pričakovanju. Mirno moremo trditi, da se bo zasedanje Generalne skupščine OZN, ki bo že 20. septembra, začelo v doslej najugodnejšem vzdušju. Sprejeli so tudi že začasni red, v katerem je med drugim predlog o ustanovitvi posebnega sklada OZN za finansiranje nerazvitih dežel, O tem so pred dnevi razpravljali na zasedanju Ekonomsko - socialnega sveta o Ženevi. Jugoslavija bo s petimi drugimi državami zahtevala, naj bi ustanovili odbor, ki bi pripravil osnutek 'statuta, tega sktfada in vse drugo, kar je potrebno za *njegovo ustanovitev. Če bodo ta sklad- ustanovili, in kot dodatna sredstva uporabili prihranke, dosežene z znižanjem izdatkov za oboroževanje, bodo nerazvite države dobile znatno pomoč v naporih za gospodarsko preobrazbo svojih dežel. To so dogodki, ki bistveno vplivajo na prizadevanja miroljubnega človeštva za mir. Toda žal je bilo pretekli teden na nebu mednarodnih političnih dogajanj tudi nekaj črnih oblakov. Naj omenimo samo povečanje incidentov v francoski Severni Afriki-, kr\iti£nS. položaj ¡5 Saigonu, sestrelitev izraelskega letala nad Bolgarijo itd, Neprestani, nemiri v francoski Severni Afriki ne vznemirjajo samo Francije, ki. je pri tem neposredno zainteresirana, temveč ves svobodoljubni svef. Zadnje dogodke v Al-žiru in Maroku so nekateri francoski poslanci, v debati v parlamentu povsem upravičeno nazvali. »prava vojna«. Toda vse dosedanje razprave v -parlamentu so imele le malo uspehov za pravilno rešitev tega vprašanja, ker so v njih še vedno prevladovali egoistični interesi posameznikov. Pravzaprav je res nekoliko čudno, cla Francija ni sposobna rešiti lega vprašanja, če pomislimo, da je ista država na ženevski konferenci mnogo napravila za ublažitev raznih nasprotij v svetu, hkrati pa pokazala veliko mero treznosti pri presojanju še tako kompliciranih mednarodnih vprašanj. V koli-■ kor ni sama sposobna rešiti položaja v deželah, kjer 20 milijonov ljudi nestrpno čaka na svobodo hi enakopravnost, pa bi vsaj morala podpreti predlog skupine afriško-azijskih držav, da se to vprašanje predloži Organizaciji Združenih narodov. Tudi položaj v Indokini ni preveč rožnat. Sedanji nemiri so pravzaprav lokalnega značaja, vendar se prav lahko razvijejo v nov večji spor. V zadnjih desetih letih se je že nekako ustaVlo »vravdo«, da se vsako osvobodilno gibanje spremeni v več ali manj odkrit spopad med bloki. Jn pran Indokina je ena od dežel, kjer se najbolj križajo interesi raznih velesil in kjer se zelo malo upošteva volja tamkajšnjega prebivalstva. Vsi poskusi za zedi-njenje Severnega in Južnega Vietnama na podlagi razpisa splošnih volitev so ostali doslej brezuspešni, ker si. nekateri konzervativni, krogi v ZDA žele ohraniti, svoje pozicije v Južnem Vietnamu. Vzdušje ženevske konference sicer za zdaj še ni zajelo Indokine, upanje pa je, cla bodo glavne zainteresirane velesile ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Kitajska tudi tu našle način, da zagotove Indokini ne samo dosledno ■izvajanje premirja, marveč tucli trajen mir. In ob zaključku- še eno kolonialno vprašanje — Ciper. Grški delegat pri Združenih narodih Palamas je namreč pred dnevi vložil novo uradno grško zahtevo, da se vprašanje Oipra vključi o dnevni red letošnjega zasedanji Gctneralne skupščine OZN. To vprašanje se vleče že vsa leta po osvoboditvi in vsa prizadevanja grških nacionalnih organizacij na otoku in grške vlade so bila doslej zaman. Britanci namreč trdijo, da Združeni narodi trmajo pravice urejali vprašanja, ki je notranja stvar britanske skupnosti narodov. V resnici so take in podobne izjave le izgovori, kajti Britanci nočejo zapustili Cipra predvsem zaradi .njegovega strateškega pomena. Kako se bo vsa -stvar končala, je ležko predvideti, zlasti še, ker se je oglasila tudi Turčija, ki ima na otoku svojo nacionalno manjšino. Vendar je treba omeiiiti, da je britanska vlada na nrilisk svetovnega javnega mnenja in delno tudi zaradi mnenja lastne javnosti pristala na sklicanje, britan-sko-grško-turške konference o Cipru. Konferenca bo 25, avgusta letos. Grki so glede njenega izida precej pesimistični, ker britanska vlada r.i povabila zastopnikov ciprskega prebivalstva. SlfPft Pred proslavo Dneva vstaje hrvatskega naroda v Karlovcu je maršal Tito sprejel 30 slušateljev seminarja Eddvja Shenvooda. Američani potujejo po raznih evropskih državah in so obiskali tudi Jugoslavijo. V imenu članov skupine je predsednika Tita pozdravil dekan dr. -Huntley Dupre, ki je izročil Maršalu najprisrčriejše pozdrave dr. Ed-dyja Shenvooda. G Dupre je poudaril, da se v Jugoslaviji mudijo že teden dni, to je dlje kot v katerikoli državi razen Anglije. Zahvalil se tje za odkritosrčni in prijazni sprejem, ki so ga bili deležni v vseh naših mestih. Navdušeni so bili n?d tistim, kar so videli, »Mi smo preprosti ljudje,« je dejal.g, Dupre, »in ko s'e vrnemo, bomo posredovali svoje vtise drugim preprostim ljudem. Mnogo smo slišali in brali o vas in hvaležni smo Vam za možnost, da se razgovarjamo v Vami.« Predsednik Tito se je zahvalil za izražena prijateljska čustva in rekel, da ga v.es'eli, da bo ameriško Prvi stiki med LR Ki Dober teden je minil, odkar so se razšli »štirje veliki«, m Ženeva je v kratkem razdobju že drugič priča novega pomembnega dogodka. V mali dvorani Palače narodov so v ponedeljek prvič po dolgih letih vzpostavili stike med uradnimi zastopniki Ljudske republike Kitajske in Združenih držav Amerike. Skoraj neverjetno je, da sta se znašla za zeleno mizo v Ženevi v pomirljivem razgovoru veleposlanika dveh držav, ki sla bili še nedavno v iormoških vodah v napol vojnem stanju. Toda vs'a dejstva govore, da je led prebit. Seme, ki so ga ob podpori vsega miroljubnega človeštva vsejali »štirje veliki«, je ikaj kmalu obrodilo prvi in presenetljivo žlahten sad. Ameriško kitajski razgovori v Ženevi so se začeli v zelo pomirljivem vzdušju, in vse kaže, da bo tudi konec dober. Predvsem je potrebno naglasiti pobudo Kitajske, ki je še pred začetkom razgovorov objavila poročilo o osvoboditvi ameriških letalcev, To je že stara zadeva iz korejske vojne, ko so kitajske o-blasti obtožile ujete ameriške letalce vohunstva in jih obsodile na daljše zaporne kazni. Vest je zelo ugodno odjeknila ne samo v Združenih državah Amerike, temveč tudi v krogih Združenih narodov. Na prvih dveh sestankih so predvsem določili dnevni red: vrnitev civilnih oseb obeh strank v svojo domovino in druga praktična vprašanja, ki zadevajo obe državi in jih je treba rešiti. V uradno objavljenem dnevnem redu so torej povsem iste točke, o katerih je bilo govora pred začetkom sestanka. Vendar mnogi opazovalci ne krijejo optimizma, da bo razgovoru veleposlanikov kaj kmalu sledil sestanek na višji ravni: Dulles—Cu En Laj. Po nekaterih poročilih naj bi Eisenhower naročil svojemu zastopniku Johnsonu, naj pripravi tak sestanek, Ameriški predsednik je torej po prihodu iz Ženeve zelo hitro u-ikrepal, nedvomno tudi zato, ker je njegov položaj v zmernem krilu lastne stranke in tudi v demokratski opoziciji iz dneva v dan trdnejši. Celo najhujši ameriški vojni hujskači in nasprotniki vsakega sti-jka z ljudsko republiko Kitajsko, so morali v teh dneh slišati glasove zaradi velike priljubljenosti, ki jo uživa Eisenhower v ameriški javnosti. Sestanek na najvišji ravni med Ameriko in Kitajsko bi pomenil velik korak naprej k pomiritvi na Daljnem Vzhodu in k nadaljnji utrditvi miru na svetu. Čeprav je morda o tem govoriti še prezgodaj, je vendar precej realnih izgledov, da bo do tega tudi prišlo. Mislimo predvsem pomirljivo in realno smer, ki vedno bolj prevladuje v ameriški politiki in dobro voljo Ljudske republike Kitajske. Cu En Laj je v svojem nedavnem govoru ponudil Združenim državam Amerike sklenitev Varnostnega pakta za tiho-morsko področje, kar bi pomeni'o popolno Zagotovitev miru na Daljnem vzhodu, hkrati pa je poudaril, da se je pripravljen razgovarjati celo s Cang Kaj Sekom. Vse prejšnje podobne pobude so se razbile prav ob tem, ker so ZDA vztrajale, da mora na slehernih razgovorih prisostvovati tudi Cang Kaj Sekov delegat, v Pekingu pa so to kategorično odklanjali. Ženevski razgovori bodo po mnenju mnogih političnih opazovalcev priprava za nadaljnje reševanje jabolka spora med obema državama — Formoze. Vse kaže, da bo skušal ameriški veleposlanik dobiti jamstva, da se Kitajska ne bo posluži-la v 1'ormoškem sporu orožja, Američani pa bi v zamenjavo prepričali Cang Kaj Seka, naj bi umaknil svoje čete iz nekaterih otokov ob kitajski obali. Predvsem pa bi se moralo v Ženevi in tudi na poznejših morebitnih sestankih izkristalizirati ameriško ¿tališče do priznanja in sprejema Ljudske republike Kitajske v Organizacijo Združenih narodov. To vprašanje se vleče iz leta v leto kot predmet številnih razburljivih razprav med delegacijami posameznih držav na zasedanjih OZN. Ogromnemu napredku človeštva pa je nejasno in nerazumljivo, da zastopa Kitajsko Cang Kaj Sek, ne pa pe-|kinška vlada, ki predstavlja pol milijarde ljudi. Kitajski zunanji minister Cu En Laj je popolnoma u-pravičeno dejal, da se OZN ne more ponašati z univerzalnostjo, če Kitajska ni njen član. Pot do trdnega miru v Aziji bo 'jše zelo trnjeva, vendar je treba upoštevati, da je danes' v spremenjenem mednarodnem vzdušju vse večje upanje na uspeh. Tu ne gre samo za vprašanje ureditve kitajsko ameriških odnos'ov — čeprav je trenutno to najvažnejše vprašanje — ampak za mir v Aziji sploh. Vrsta držav se namreč trudi, da bi posredovale v sporih, ki jih direktno zainteresirane države ne morejo rešiti same. Naj omenimo samo potrpežljivo prizadevanje Velike Britanije in zlasti Indije, da sta spravili glavna »nasprotnika« v Aziji za zeleno mizo v Ženevi. In končno še Nehrujevo spomenico Eisenhowerju o skorajšnjem sklicanju konference o Aziji na najvišji ravni. ljudstvo spoznalo, kakšni so naši napori. Maršal Tito je še poudaril, da pri nas nismo pozabili na pomoč, ki so nam jo nudile Amerika in druge države takrat, ko smo bili v stiski, Potem so g. Dupre in ostali člani ameriške delegacije želeli, da bi jim predsednik Tito odgovoril na nekatera vprašanja, ki jih prav posebno zanimajo. Prvo vprašanje je zadevalo najvažnejše dogodke zadnjih dni: ženevsko konferenco. Maršal Tito je odgovoril, da soglaša s splošnim mnenjem, da s'o bili razgovori uspešni. To je bila prva konferenca, ki je potekala v medsebojnem prijateljskem razumevanju, v želji vzpostaviti aktivno mednarodno koeksistenco in sodelovanje. Na vprašanje, kako sodi o Eisenho-werjevem predlogu o svobodnem letanju letal nad drugo državo, je predsednik Tito dejal, da je to predlog odkritosrčnega človeka, ki globoko idealizira mir. Obenem pa je pripomnil, da se zdi ta predlog za zdaj še neuresničljiv. Ameriški predstavnik pa je s svojim predlogom potrdil, da nima nobenih slabih namenov in da so njegove že-ilje po miru poštene. Toda s tem predlogom je Eisenhower posegel že v vprašanje razorožitve, kar pa je treba rešiti v skladu z vsemi drugimi problemi, z obravnavanjem vprašanja Nemčije, kolektivne varnosti itd. Na vprašanje o izmenjavi obiska predsednika Tita in premiera Ne-hruja in vlogi naše vlade in narodov v svetovni zgodovini sedanjega časa, je predsednik Tito odgovoril, da je naše stališče v zunanji politiki vedno stališče miroljubne dežele. Ta naša politika je bila vedno deležna najboljšega odziva pri vseh ostalih miroljubnih narordih sveta. Pri tem je maršal Ti'.o poudaril. da ima moralni činitelj v svetu čedalje večjo vlogo in to moralno moč ima lahko tudi majhna dežela, katere narodi so trdno odločeni delati za ohranitev miru. Amerikance je še zanimalo, kakšne so bistvene razlike med sovjetskim in jugoslovanskim komunizmom. Na to vprašanje je naš predsednik odgovoril, da bi raje govoril o različnih sistemih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, Te razlike so sicer dokaj velike, vendar ne takšne, da bi morali biti SZ in Jugo- slavija zaradi tega sprti Stalinovi nasledniki v Sovjetski zvezi so prav ■tako prišli do prepričanja, da ni nujno, da obstaja Samo en lip kateregakoli sistema in da si mora vsak narod sam določiti svojo lastno pot. Zdaj sq vodilni ljudje v SZ priznali svojo zmoto in priznali Jugoslaviji pravico do graditve svojega lastnega notranjega življenja, obenem pa se popolnoma strinjajo z našo miroljubno zunanjo politiko, prav tako kot nimajo nič zoper naše prijateljske stike z zapadnimi državami. Tudi s tem so sovjetski voditelji potrdili, da žele mir. Enostransko povezovanje v izmenjavi dobrin ni dobro, je dejal tovariš Tito. Zato bo Jugoslavija skle-pala trgovinske pogodbe ria Zahodu in na Vzhodu, čeprav je naša težnja, da bi čimprej odpadla potreba po pomoči od zunaj. Sovjetska zveza nam je črtala vse dolgove, ki so znašali kakih 90 milijonov dolarjev. To ni nikakršna vojna odškodnina, ampak pomeni, da so razumeli naše finančne težave. To je zelo realistični ukrep, ki je važen za naš nadaljnji razvoj. V zvezi ponovne združitve Nemčije je bil predsednik Tito mnenja, da do zdaj tega ni bilo mogoče uresničiti, kajti to delo gre postopoma. Tudi na ženevski konferenci so prišli do prepričanja, da je treba vse napore usmeriti v dokončno u-reclitev nemškega vprašanja. Toda Jugoslavija ima z Nemčijo slabe izkušnje, zato bi se najodločneje uprla, če bi bila obnovljena Nemčija !kot vojaška sila, ki bi ogrožala bližnje dežele. Naša želja je, je dejal predsednik Tito, da se Nemčija sicer združi, toda da so dane potrebne garancije, da bo združena Nemčija ostala miroljubna in demokratična država. S tem v zvezi je tudi predlog o sistemu nevtralnih držav od Balkana do Jadrana, ki bi obsegal tudi Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Maršal Tito je mnenja, da je to za državo, kakršna je Nemčija izključeno, kajti pasivna nevtralnost v svetu zdaj ni mogoča. Zato je bolje, da takih blokov ni, kaj-iti posledica tega je vojaško grupiranje, kar predstavlja veliko proračunsko breme in nevarnost za mir. O splošnem sistemu evropske varnosti, ki bi sčasoma zamenjal A-tlantsko organizacijo in Vzhodno zvezo, je maršal Tito mnenja, da sovjetski predlog ne zahteva razveljavljanja ne enega ne drugega, ampak predvideva postopno vzpostavitev kolektivne varnosti, iz katere ni izključena niti Amerika. Seveda je pri tem posebno vprašanje še Balkanski pakt, ki so ga sklenile tiste države, ki se čutijo ogrožene. Cim bo ta nevarnost prenehala, ne bo imel pakt več svojega na-\ mena- Balkanski pakt ni namreč organizacija agresivnega bloga, ampak sporazum prijateljskega sodelovanja med deželami z različnimi sistemi na miroljubni podlagi. V primeru nevarnosti pa bo balkanski pakt realna sila, čeprav skušamo z mirnim sodelovanjem odstraniti nevarnost spopadov med vsemi deželami. Na vrsto je prišlo tudi tržaško vprašanje. Predsednik Tito je dejal, da je z ureditvijo tega spornega vprašanja odstranjeno vse tisto, kar je zastrupljalo prijateljske stike med nami in med Italijo. Po drugi strani pa seveda ne moremo biti zadovoljni, da smo morali toliko 'žrtvovati. Toda če med Italijo in nami ne bo prihajalo več do sporov, potem je imela ta žrtev svoj smisel, Amerikance so zanimali načrti naše vlade v zvezi z razvojem kmetijske politike in povečanjem kmetijske proizvodnje. Maršal Tito je na to vprašanje odgovoril, da smo se pri nas lotili kolektivizacije, toda da pri tem administrativna pot ni bila prava. Proizvodnja se s tem ni dvigala Toda rešitev niso niti sedanja drobna gospodarstva, ki požirajo sama Sebe in ne morejo zadostiti potrebam prebivalstva po naših mestih in industrijskih središčih, Naša politika je zato, čim bolje opremiti sedanje zadruge in državna gospodarstva, ki jih že imamo. Skušamo jih čimbolj mehanizirati in povečati donos zemljišča. (Nadaljevanje na 11. strani) O VZ7 pa bertoški zadružniki? Komaj tri leta je od tega, kar so na Briču, na zapuščeni gmajni, zaraščeni z grmičevjem in divjo travo, zabmeli težki buldožerji. Ponoči in podnevi je odmevala njihova pesem daleč naokoli po dolini Dragonje tja do Sečovelj, do šnmrskih Poljan in Pomjanskega hriba, vse do Laborja in Topolovca. preko Brda in Vmjaka do Škuršice in Momjana. Takrat so tamkaj ljudje marsikaj ugibali na račun Bniča. Skoraj ni bilo verjeti, da bo postal nekoč ta zapuščeni vrh sredi vinorodnih istrskih gričev vrt sadja in grozdja. Preveč je Brič zapuščen. Nihče si ni drznil obračati njegovo prst. Zemlja pa je mirno počivala in redila divjad, le od časa do časa so semkaj zašli lovci in se veselili bogatega plena. Kar ljudje pomnijo, je bilo tako na Briču. Id je bil vedno jusarska zemlja. Od tod tudi ime »komenela« — to so bile skupne parcele, ki so jiih posamezni kmetje izkoriščali za sečnjo lesa in pašo. Toda gozd je tu le slabo uspeval in še slabša je bila paša. Zato so pu-čarski in koštabonski zadružniki sprožili zamisel, da bi Brič obdelali. To so z združenimi močmi tudi uresničili. Priskočila je na pomoč ljudska oblast in danes je ves vrh zapuščenega Briča en sam vrt, posajen s trtami in sadnim drevjem. »Petinsedemdeset tisoč zasajenih trt na površini osemindvajsetih hektarov, tri tisoč ol]kovih dreves, blizu poldrugi tisoč breskovih in hru- tegujemo le za delo v krajih, ki imajo ugodnejše prometne zveze in boljše pogoje za kulturo in zabavno izživljanje. Brič pa lega nima. Po dolgi in slabi cesti pripelje s težavo tjakaj avtomobil. Nekaj stanovanj in gospodarsko-upravno poslopje še dokončujeio. Te objekte gradi kmetijska zadruga iz Šmarij .in za letošnjo trgatev predvidevajo, da bodo gotovi, IIlcv za 20 glav goveje živine že služi svojemu namenu in rede,v njem za zdaj šele 10 glav živine. ker ni dovolj krnic, Vsekakor pa si prizadevajo, da bi hlev napolnili, Razen za vprego, rabijo živino tudi zaradi mleka in gnoja. Za posestvo kakršno je Brič, pa bo sčasoma tudi to premalo. Vinograde bodo res gnojili z zelenim gnojem, to se pravii s travami, ki vsrkavajo dušik, vendar pa je potrebno kljub .temu najmanj vsaka štiri leta gnojiti s hlevskim gnojem. Zgradili bodo še skladišče za umetna gnojila in zraven lopo za shrambo strojev. Na posestvu imajo sedaj traktor, ki ga uporabljajo za vsa dela. Celo trte škropijo z njim. Pripada mu 200 litrski rezervoar, ki je opremljen s potrebnimi škropilnimi napravami. Škropljenje je tako veliko lažje in hitrejše kot ono, ko mora človek prenašati na hrbtu po vinogradih škropilnico, ki jo je treba še z roko poganjati. Za škroplje- nje trt so si uredili tudi dva bazena za vodo, tako da niso še za to v skrbeh. Za okopavanje vinogradov bodo predvidoma še letos nabavili 1'rezo. Nenelmo pa težijo za item, da si pri delih čimbolj pomagajo z agrotehničnimi sredstvi. Posestvo na Briču je vzorno vinogradniško gospo-d irrivo. ki r-o svo;>: urejenosti in naprednem obdelovanju prav gotovo lahko služi za vzgled mnogim tovrstnim gospodarstvom sirom naše domovine. tlf" E <- S & Nad 160 roditeljev, mojstrov in vajencev se je minulo nedeljo zbra-v dvorani tolminskega gledališča. Prišli so na roditeljski sestanek, ki ga je sklical upravni odbor okrajne obrtne zbornice Tolmin. Udeležba sama, kakor tudi zanimanje, s katerim so navzoči sprem- enile ?renco pričalo, da so rodi- >111 V/vs v.v škovih dreves — to je bilanca naših triletnih naporov«, je povedal upravnik posestva Marjan Pucer. Vse to so posadili na Briču in letos bodo že užilii prve sadove svojega dela. Mlade trte. ki so jih sadili prvo leto, so letos prvič obložene. To so prvi grozdi na Briču in računajo, da bodo letos pridelali okrog pet tisoč •litrov vina. Še več bodo nabrali paradižnikov — spomladi so posadili kar štirideset tisoč sadik. Vse to pa je razmeroma še skromen pridelek. Poglejmo, kaj predvidevajo za naprej. Po računih vinogradniškega tehnika bodo v zmerni letini pridelali na enem hektaru okrog šest. tisoč litrov vina, — na osemindvajsetih torej 16S tisoč, kar je toliko, da bi lahko naložili vlak s sedemnajstimi vagoni, Pri današnjih cenah je to nič manj kot 16,8 milijonov dinarjev. Vsekakor lep dohodek, ki ga samo z vinom v najboljši letini niso dosegli še nikdar vsi vinogradniki skupaj iz vseh okoliških vasi kot so Krkavče, Puče, Košlabona, Škuršica, Pomjan, Labor, Kučibreg in Topo-lovec. Brič ima tore| lepo prihodnost, Obsega trrinpedeset hektarov obdelane površine in to take zemlje, ki je kot nalašč za vinsko trto, sadna drevesa in pa za povrtnino — kot paradižnik, papriko, zelje in drugo. Tudi krompir in pšenica bi na tej zemlji dobro uspevala. Toda za Brič se to ne izplača. »Mi bomo gojili to, kar se nam najbolj rentilra«, je v razgovoru dejal Albin Goja, predsednik upravnega odbora posestva. Tudi pri nasadu vinskih sort so se odločili za re-fošk, malvazijo, merlot, tokaj in ka-bemet. To so priznana istrska vina, ki jih poznajo daleč po svetu, — po mnenju i.n oceni strokovnjakov pa so tudi za Brič najbolj prikladna. Te dni, ko je zlasti veliko dela v vinogradih in v paradižnikovih nasadih, je na Briču zelo živahno. Na posestvu dela stalno 16 delavcev, lahko pa bi tu našlo zaposlitev še več ljudi. Ker pa je kraj precej oddaljen od vasi in naselij, ¡imajo težave tudi z delovno silo. V današnjih časih je že tako, da se po- teljski sestanki ne le potrebni, marveč celo nujni. Vsekakor bo morala zbornica, ki se zaveda velike odgovornosti slede vzgoje potrebnega naraSčaiva, (take i učijo izven domačega Glede vzdrževanja obrtniških vajencev, so bili starši mnenja, da ljudski odbori v bodoče ne štipendirajo samo srednje in visokošolske mladine, temveč tudi mladince, ki se učijo obrtnih poklicev. • Ker se žal dogajajo nepravilnosti, ki ovirajo učenje vajencev,- —• tudi od strani moistrov in staršev, je predsednik zadržal lo-te še nekaj časa. petem ko so že vajenci zapustili dvorano. Opozoril jih je na veliko odgovornost. ki jo r.maio pri vzgajanju mladincev. ki naj bedo vredni člani naše socialistične skupnosti ii.n postanem» iutri dobri strokovniaki. Dolžnost staršev in mojstrov kot neposrednih vzgojiteljev je, da vso slabo 'lastnosti vztrajno in potrpežljivo odstranjujejo. 'Naštel je tudi nekaj pravilnih vzgojnih prijemov. Še posebej je pripomnil, da mora biti vsakomur jasno, da ima pred seboj mladinca-pubertetnika, čigar psihološke posebnosti so svojstvene, saj se lp-ta -'.iveda, d« stoji na nragu zrelosti. On že kritično opazuje in presoja svojo okolico in še posebno ravnan:ei vzgojiteljev. »Zatorej. mojstri in staršu, bodite mlajšim dostojen zgled in upoštevajte pregovor: »besede mičejo, vzgledi vlečejo!«. A. B. Ze dobrih pet let gospodari skupaj trinajst kmetov iz Beriokov, združenih v kmečko delovno zadrugo. Znatne uspehe so zlosti dosegi" pri urejanju velikih vinogradov, "ki »odo v nekaj dneh rodili toliko, da bi se zadružniki lahko samo z nj'-mi vzdrževali. Pet tisoč novih trt imajo, in cd njih pričakujejo že letos- nad dva milijona dohodka. Za češnjo, paradižnik in druge povrt-nme so-že v tem letu prejeli nad mu 1 j on dinarjev. Še enkrat toliko pa -jim bodo vrgli paprika in drugi pridelki, ki jih še niso pobrali. Razen tega so že letos prav tako prodali o in pol vagona zgodnjega krompirja. Predvidoma bo znašal letošnji dohodek berloške KDZ nad šest milijonov dinarjev. Za svoje delo so doslej prejemali letno povprečno okrog 3 milijone dinarjev poleg pšenice, koruze, krompirja 'in vina. kar jim je zadruga dajala z nad 50% popustom. Njihovo delo je bilo torej dobro plačano, Odvajali so še v razne sklade, tako da so nov, 5 ha velik vinograd zrigolali in zasadili z lastnimi sredstvi. Prav tako ima zadruga svoj socialni sklad. Ce se kak zadružnik ponesreči pri delu ali pa zboli, mu zadruga plača zdravljenje in povrne škodo iz tega sklada. Pri vsem tem pa kmečko delovni zadrugi v Berto-kih ni bilo treba najemati nikakršnih kreditov. Zanj so prosili v vseh P'-,'lih letih samo takrat, ko jim jo ta?« povzročila znatno škodo. Toda ta kredit so malone povrnili banki in imajo vsega samo še 75 tisoč din dclg-a- Ob tiki ugodni bilanci in še lepši nersprklivi bi človek pričako-v.i]. d" v b=rtoški KDZ nimajo 110-b-"-h Iržav in je vse v najlepšem redu. Vendar pa temu ni tako. V Vlrvh čas:h. ko ;O.i poljska detla s-ma prignniaio. zadružniki ne glo-d"'"o m to. koliko ur dnevno de-h.vi Mnocmlorit ostanejo celo čez noč na pHiih. Todii «o na vsak način upravičeni tudi do večjega zaslužka. Tega jim tudi nihče 110 osno-rava. Prizadevajo si tudi, da b'- bili sorralno zavaTOvnni. To pa še ni >i-r"iv7!o 7., kmečke delovne zadruge in s !'m se 5o vedno odlaši. čeprav je zadruga pripravljena poleg vseh dajatev ptičeva!i tudi prispevek za zavarovanje. Sicer bo to vprašanje rešeno z zveznim zakonom o socialnem zavarovamu kmečkega prebivalstva, ki bo že na enem prihodnjih zasedbo pred Zvezno liudsko skupščino. Širijo pa so govorice, da bedo kmečko delovno zadrugo v Berto-Vh reormn-'zir:*if v kmetijsko posestvo, s čemer pa zadružnik' 110 cn.crlnioS.o V 7!>darienje, izraža zlasti v storilnosti Med njimi ni takega, k' bi se odrekel temu ali onemu. Zadružna zavest .je globoko prodrla med bertoške zadružnike. Najbolj pa so bertoški zadružniki v skrbeh, ker bodo menda tudi na njihovih poljih gradili letališče in to prav v najbolj rodovitnem predelu njihove doline, med Serminom >11 'Bertoki. To je sicer glede na razvoj naših krajev koristno 111 nimajo nič proti, toda žil jim je te zemlje. Oni jo bodo s tem zgubili okrog 10 ha 'in od tega 2 ha novih vinogradov, v katere so vložili toliko truda. Tlismo- ubeoUii&hiu. ZA SEJMIŠČE IMAJO V CEKNEM BOLJ PRIKLADNO MESTO! Rud hodim po naših krajih, najrajši pa. obiskujem naša večja občinska središča. Tako sem nedolgo tega prišel o Cerkno na Tolminskem. Ta prijazni trg mi je dobro o spominu še iz časov narodnoosvobodilne borbe, saj je bil središče osvobojenega ozemlja na Primorskem. Po novi upravni razdelitvi, bo 111 sedež cerkljanske komune. Tisti dan je bil redni živinski sejem. Pred in za poslopjem sedanjega sedeža občinskega ljudskega odbora je bilo razvrščene večje število živine, ki je mukala in so bodla z rogovi, v kolikor se ji to dopuščale verige ¡11 vrvi, s katerimi je bila privezana. Prodajalci in kupci so uporabljali vse svoje zgovorne možnosti, da bi dosegli čimboljšo ceno. Govorjenja, »glihanja«, mukanja in kričanja je bilo kar dovolj. Sel sem počasi ob vrsti živine in ljudi. Obstal sem pred spomenikom padlih borcev, ki so ga Cerkljani postavili o spomin vsem tistim, ki so izkrvaveli v borbi za boljši svet na strmih pobočjih Porozna, Kojce in drugih hribov ter po tesnih grapah Cerkljanske doline. Spomenik je eden najlepših, kar sem jih do sedaj videl. Mislim, da bi bodoči odbor cerkljanske komune lahko izbral prostor za živinske sejme kje drugje. Nikakor ni prav, da je na kraju, kjer stoji spomenik padlim za svobodo, tak živinski in človeški direndaj. Okrog lega trga naj bi nasadili vrsto lip, ki bi ta prostor zasenčile in olepšale. Če so tako lepo uredili strugo potoka Zapoška in ob njej uredili vrtove_ ter nasadili drevja, bodo še laže olepšali ta prostor, '¿¡vinski trg naj bi bil na prostoru pred- gasilnim domom, ki je dovolj obširen, treba bi ga bilo le še osenčiti s primernim drevjem. Trg pred spomenikom naj bo kraj spomina in hvaležnosti do vseh padlih in ne živinsko sejmišče! France Dolar (Nadaljevanje s 1. strani) ko Korpar iz Postojne, člani Slavko I-Iumar iz Postojne, Anton Vo-dopivec in Stane Benčič iz Kopra, Dušan Babic iz Izole, Stojan Cink. Milan Cernčec in Franc Cizej iz Kopra. Stane Lavrenčič iz Divače. Ciril Somrak iz Pirana, Franc Bil-ner iz Postojne. KOMISIJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA — KOPER r. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA: Predsednik Martin Greif iz Kopra, člani Jakob Drak-sler iz Sečovelj, Alfonz Grmek iz Sežane. Ernest Vatovec iz Kopra, Karel Grmek iz Postojne. II. KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE: Predsednik Rado Pišot iz Kopra, člani Anton Gustinčič iz II. Bistrice, Lado Fakin iz Sežane, Valerij Jakomin iz Kopra, Sonja Za-bric iz Sežane. KOMISIJE OKRAJNEGA ZBORA I. MANDATNO IMUNITETNA KOMISIJA: Predsednik Janko Va-lentinčič iz Sežane, člani Eme.:t Vatovec iz Kopra, Jurij Domio iz Portoroža, Franc Dekleva in Jože Kos iz Postojne. II, KOMISIJA ZA GOSPODARSTVO: Predsednik Danilo Petrinja iz Sežane, člani Martin Greif iz Kopra, Alojz Celigoj iz II. Bistrice, Dušan Obad iz Dekanov, Anton Ovčarič iz Hrpelj, Jože Poropat iz Postojne, Vladimir Ravbar iz Du-itovelj. III, KOMISIJA ZA PREDPISE IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA: Predsednik Miro Jelerčič iz Kopra; člani Jože Baša iz Postojne. Anton Dolgan iz II. Bistrice, Ivan Gašperšič iz Sežane, Ciril Hrovatin iz Kopra, Aldo Petronio iz Sečovelj, Emil Zlobec iz Izole. KOMISIJE ZBORA PROIZVAJALCEV I MANDATNO - IMUNITETN KOMISIJA: Predsednik dr. Stanko Kovačič iz Kopra; člani Ivan Da-mej iz Pivke, Franc Kale iz Sežane, Jože Pečar iz Divače, Ivan Požar iz Sv. Lucije. II. KOMISIJA ZA GOSPODARSTVO: Predsednik Jakob Draksler ■iz Sečovelj, člani Karel Grmek iz Postojne, Jože Bole iz Sežane. Jože Mahnič iz Sežane, Srečko Pc-čarič iin Marko Rajner iz Kopra, Drago Grlj iz Pivke. III. KOMISIJA ZA PREDPISE IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA: Predsednik Zoran Zlobec iz Izole; člani Miloš Grča iz Štanjela, Henrik Kastelic iz Sečovelj, Jože Kirn iz II. Bisrice, Andrej Kom-ljanec iz Izole, Jože Planine, Viko Prešel iz Postojne. IV. KOMISIJA ZA VPRAŠANJ \ DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA: Predsednik Slavko Humor iz Postojne, člani Anton Božeglav iz Sežane, Iva Rozman iz Kopra. Jože Leban iz Sežane, Klavdij Vuk iz Portoroža. Na Goriškem imajo razne stroke obrtništva že staro tradicijo, ki sega do dvesto in tudi več let nazaj. Taka je Kovaška zadruga v Lokov-cu nad Čepovanom, ki je po osvoboditvi zelo izpopolnila svoje 'izdelke, Prešla je ,od 'izdelovanja žeb-■Ijev, nožičev, fovčev in rančelib na izdelovanje finega orodja. Tako izdelujejo sedaj kar 11 vrst svedrov za les, rezilniike, sadjarske škarje in drugo 'kmečko orodje. Člani zadruge so na raznih razstavah dosegli zasluženo priznanje za dobro in precizno izdelavo svojih izdelkov. Letos bo v Ljubljani od 24. septembra do 9. oktobra obrtniški ve-lesejem. To bo lepa priložnost, da bodo svoje izdelke lahko [razstavila razna obrtniška podjetja, ki jih je na Goriškem precej. Razstavljala bo že omenjena Kovaška zadruga v Lo-kovcu, kraški kamnoseki in obdelovalci kamna, kmetijska zadruga »Ciciban« .iz Mirna pri Gorici, mizarske delavnice v Črnem vrhu in Če-povanu lin [izdelovalci poljedelskega orodja iz Lokavca pri Ajdovščini. Vsa ta obrtniška podjetja 'in še številni obrtniki so že prijavili svojo udeležbo na velesejmu. O pomanjkanju stanovanj govorijo danes povsod. Gradbena podjetja imajo toliko naročil, da ne morejo zlepa ustreči vsem prosilcem. Nič čudnega, če je ¡tako tudi v Novi Gorici, ki je pravzaprav šele v razvoju. Da bi zagotovil primerna stanovanja vsaj za najbolj potrebne, bo okrajni ljudski odbor Gorica dodelil iz kreditnega sklada 58 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš. Del teh sredstev bodo porabili za dograditev stanovanjskih blokov v Novi Gorici in. v Sempe- Naj se z nekaj -vrstami oglasimo tudi prebivalci Čekovnika. Med narodnoosvobodilno borbo so se tu radi ustavljali partizani in smo bili veseli, če so se ustavili za nekaj dni. V naše gozdnate samote so prinesli vsaj nekaj življenja. Po osvoboditvi se je življenje povrnilo v normalni tir. Nič velikega nismo doživeli. Sele te dni, ko smo zvedeli, da so nekje proučevali možnosti, da bi itudi v .naš kraj napeljali elektriko, je bil za nas praznik. Slišali smo, da že izdelujejo načrte in da bodo kmalu pričeli s pripravljalnimi deli. Upamo, da bomo 'kmalu lahko poročali, kako potekajo dela pri elektrifikaciji. Č. 'Izletniki, ki se sprehajajo po slikoviti poti med Piranom In Fieso, občudujejo dan za dnem veseli živ-žav ob obali. 1S2 otrok je tu pod skrbnim varstvom svojih vzgojiteljev. Kar velik del plaže zavzamejo, ko pridejo dz Pirana, zvečer pa se vračajo nazaj. Otroci so prišli iz vseh tolminskih vasi, od Bovškega in Breginjskega kota, pa tja do cerkljanskih in idrijskih liribov. Mnogi so prvič pri morju. Ko so ga prvič ugledali iz avtobusa, so se užgale njihove oči od začudenja in velikega doživetja. Ob izstopu z avtobusa so se mu s plahimi koraki približali. Zdaj so se že privadili in nekateri celo plavajo, vsi pa z mladostno neugnanostjo čofotajo po vodi. Razgibano življenje jim vzbuja tek, da hitro izpraznijo polne krožnike. Pridobili si bodo zdravje za dolgo časa, ker so bili izbrani prav-tisti, ki so bili zdravja in okrepčila pri morju najbolj potrebni. Sežana V Sežani so. v ponedeljek gostovali člani kulturno prosvetnega društva »Bazovica« 'iz Reke. Priredili so izbran koncert .slovenskih in hrvatskih pesmi. Skupno s člani društva »Bazovica« so prišli tudi člani reškega narodnega gledališča. Nastopila sta sopranistka Rožica Kozemova in basist Jože Gostiša, na klavirju pa ju je spremljal Bruno čimbrija. Številni poslušalci so nastopajoče nagradili s prisrčnim in navdušenim aplavzom. Ta koncert je bil za Sežance velik kulturni dogodek. K. L. tru, 15 milijonov pa je določenih za dograditev stanovanjskega bloka v Dobrovem v Brdih in za zgradbo mestne občine Gorica. Tudi med privatniki je veliko zanimanje za gradnjo manjših hiš. Ti bodo dobili okrog 9 milijonov dinarjev kredita, kar pa bo le delno zadostovalo. Interesentov je za najmanj 30 milijonov dinarjev. Mladim gospodinjam goriškega okraja bo gotovo ustreženo, ko bodo zvedele, da bo okrajni odbor Zveze zaclružnlc organiziral več gospodinjskih tečajev. Tako bo v Goriških Brdih tečaj za vkuliavaiije sadja in zelenjave. V Vinodolu (Dornbergu), Vrtovinu, Lokovcu nad Čepovanom in v Idriji bodo krojno-šiviljski tečaji. V Kanalu ob Soči in v Bukovucl pa bodo odprli 'trimesečne gospodinjske šole. Mlade gospodinje in kmečka dekleta se bodo gotovo v večjem številu priglasile za obisk teh turističnih tečajev. V Krkavčah je nekdanja Lega lia-zionale pred petdesetimi leti zgradila šolo, ki naj bi služila za potuj-čevanje naših otrok. Solo je Lega zgradila tako, kot je najbolj ustrezala njenim namenom. Njena notranja ureditev je zdaj pomanjkljiva, bila je celo brez vodnjaka. Na pobudo vaškega šolskega odbora so pred dobrim mesecem začeli graditi zraven, šole vodnjak. Svet za prosveto in kulturo okrajnega LO in občinski ljudski odbor Šmarje sta dala na razpolago potrebna sredstva. Sola je tako dobila vodnjak. Sedaj bo olajšano čiščenje prostorov, za kar so morali prej nositi vodo od studenca sredi vasi. Vodo bodo uporabili tudi za zalivanje vrta pred šolo. V tem naselju živi štirinajst družin, ki imajo sicer po vseh hišah napeljano elektriko, vendar pa je tok .tako šibak, da ga ne morejo uporabljati za električne kuhalnike, likanje perila in podobno. Ra-diosprejemnikov ne morejo uporabljati, ker skoro ne slišijo glasu. Vzrok temu je dvofazni tok, medtem ko imajo drugod trofaznega. Zaprosili so podjetje »Selveg« v Kopru, da bi izvršilo spremembo to-fka, vendar je ostalo vse pri obljubi, Prebivalci so pripravljeni sami poravnati stroške, ki bi bili okrog 40.000 din. Od 1S2 otrok je skoro sto eno ali obojestranskih vojnih sirot, katerim tudi ljudska oblast nudi vso pomoč. V treh tednih bodo nabrali polno vtisov, ki jim bodo ostali neizbrisno v spominu. Spoznali bodo lepote naše obale. Srednja pomorska šola, kjer so nastanjeni, jim nudi krasen razgled na pristanišče, kjer se zibljejo čolni in barke. Vsak dan bolj spoznavajo, kako skrbi zanje vsa naša skupnost — saj so njihovi starši prav za njihovo lepše življenje dali svojo kri. J. V. Kmetijska zadruga je letos brezplačno razdelila med svoje člane 1119 kg raznih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Od tega so člani dobili 881 kg »Lindana« v prahu in 238 kg svinčenega arze-nata. Ta sredstva so porabili za zatiranje koloradskega hrošča. Naraščajoče potrebe so delavskemu svetu bivše tovarne Arrigoni v Izoli narekovale, da je začel misliti na gradnjo velike hladilnice za. ribe .in zelenjavo. Prav te dni je delavski svet prejel odobritev investicijskega načrta. Nova hladilnica bo imela kapaciteto 000 vagonov in bo razdeljena na dva dela. V prvem delu bodo- lahko hladili 40.0 vagonov rib, v drugem delu pa 200 vagonov sadja. Z gradnjo hladilnice bodo začeli že letos, ali pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Stroški gradnje bodo znašali 190 milijonov dinarjev. Čebelarji, pri sladkem opravilu Dobra eeEseSJsi psišsi Ugodne vremenske razmere in padavine vplivajo na rast in razvoj medonosnih rastlin in rož. Čebelarji v Istri, na Krasu, v Brkinih; na Postojnskem in drugod so zelo zadovoljni z letošnjo pašo. Na Krasu medonosne rastline tako medijo, da nabere močna čebelja družina do dva kg medu na dan. V Istri je bila dobra že pomladanska paša na akaciji in ni slaba niti sedaj v poletnih mesecih. Poznani istrski čebelar Ivan Sabadin iz Vanganela je pred dnevi odvzel čebelam več stotov najboljšega cvetličnega medu. Tudi člani Kmečke delovne zadruge v Gabrovici so sporočili, da so jim čebele nabrale izredno veliko medu, V Postojni so nekemu čebelarju, ki ima 60 ZnidarSičevih panjev, nabrale čebele v štirinajstih dneh 125 stotov medu na hojah, ki so letos' v tem okolišu talko medile, da tega ne pomnijo najstarejši čebelarji. Po več letih se je letos vendarle nasmehnila tudi čebelarjem »sladka sreča«, da se izrazimo v njihovem jeziku. Ce bo vreme še nadalje tako ugodno, bodo čebele dobile dobro pašo tudi na ajdi in zadnjih jesenskih medonosnih rožah. Da bi se le ne ponavljala vsako leto I a »štorija« o prašičji rdečici, >živmozdravni'ku in »njegovem« avtomobilu. Njegovem v navednicah, Iker ga nima , . . Kmetje se no sestankih pritožujejo, da živinozdravnik ne pride cepit. prašičev proti rdečici, čeprav so za to prosili. Razumljiva je zaskrbljenost kmetov, ker nastane velika škoda. če pogine en sam prašič. Delo veterinarja na terenu je v sezoni cepljenja zelo ovirano, ker nima na razpolago primernega prevoznega sredstva. Veterinar se mora še vedno posluževati avtotaksi-ja. Dogodi se tudi. da veterinar, ko pride na teren, ne ve, katere prašiče naj cepi, ker občinski ljudski odbori niso organizirali dela tako, da bi v najkrajšem čas'u in z najmanjšimi stroški opravil cepljenje. Kmetje morajo vedeti, da je treba cepilo pravočasno naročiti in je njegova učinkovitost kratikotrajna. Omeniti moramo, da so iz občine Šmarje poslali seznam prašičev samo za Puče. V Marezigah, pri Sv. Antonu, v Izoli in v Dekanih pa je bilo delo dobro organizirano. Kmetje so komaj čakali veterinarja in je cepljenje šlo hitro od rok. Kjer pa tega niso storili, je naravno, da veterinar ni vedel, kam naj se obrn". Ponekod se kmetje izgovarjajo živi-nozdravniku: », . . ni doma gospodarja, bomo videli, dajte nam raje otrobov, cepljenje je drago«, in podobno. Vse to pa so Samo jalovi izgovori. Stroški za cepljenje enega prašiča znašajo le 150 dinarjev, ikar odgovarja sedanji ceni pol kg V nedeljo bomo v Opatjem selu imeli domači vaški praznik. Pro-, svetno društvo »Kras« bo priredilo slavnostno akademijo. Dopoldne bomo počastili spomin padlih borcev s polaganjem vencev na grobove, popoldne pa bo ljudska zabava s tombolo. G. Vse od osvoboditve sem se borimo z velikimi gospodarskimi težavami. Nova meja nam je vzela glavno prometno zvezo čez Plavje v Koper. Pred vojno bi našo vas lahko' imenovali vrt za pridelovanje radiča. Tega smo pridelali velike količine in ga prodajali v Trst. Pridelovanje radiča je prinašalo našim kmetovalcem velike gospodarske koristi. Ko so nas z novo mejo odrezali, je pridelovanje radiča postalo negospodarsko. V Sloveniji ni povpraševanja po radiču, ker pridelajo dovolj mehke solate. Skoro 'v vseh nekdanjih vrtovih raste danes trava. Nove gospodarske razmere, v katerih smo se znašli po sili, so močno vplivale na razpoloženje prebivalcev. Začeli so odhajali v druge kraje. Od 450 prebivalcev, kolikor jih je štela naša vas pred vojno, jih živi v Ospu le še okrog 240. Težave 'imamo tudi s prodajo mleka, ki ga moramo sami voziti v Črni kal. Stroški prevoza gredo se- V nedeljo so bile v Kopru nadomestile volitve v ljudski odbor mestne občine. Prebivalci prve, tretje in četrte mestne četrti so izvolili za vsako četrt po enega odbornika. Volilna udeležba je bila na vseh treh voliščih zelo dobra in je večina vpisanih volilcev že v dopoldanskih urah izvršila svojo dolžnost. V prvi volilni enoti je bil izvoljen v ljudski ,odbor mestne občine Lado Po-har, direktor radiia-Koper, v tretji volilni enoti Milan Černčec, uslužbenec Tomosa, v četrti pa dr. Ivo Kastelic. veda na naš račun. Precejšnja je razlika v ceni mleka pri nas ali v Kopru. Tako smo znova prizadeti pri ceni. Gospodarsko spadamo pod Kmetijsko zadrugo Dekani, ki ima pri nas svojo poslovalnico. Naravno je, da kamion zadruge ne more priti v Osp samo za nekaj stotov pridelkov, ker sam prevoz preveč stane. Iz Dekanov do Ospa je najmanj 12 km. Sem in nazaj je potemtakem 24 km. Zopet je blago tisto, ki mora kriti stroške. Iz Ospa hodi vsak dan na delo v Koper in na Rižano 35 delavcev, če bi imeli dobro cesto, bi lahko prišel ponje kamion, tako pa morajo pešačiti, ali pa se vozijo s kolesi. Iz vsega, kar smo povedali, sledi, da bo treba začeti resno misliti na gradnjo ceste, ki bi našo vas povezala preko Gabroviee z Črnim ka-Iom. Seveda bi bilo še boljše, če bi •premaknili sedanjo mejo nad Orehom, da bi limeli prosto pot čez Plavje v Koper. Prva kot druga rešitev bi nas povezala s Koprom in bi omogočila gospodarski napredek naše vasi. Upamo, da bodo to našo željo prebrali tudi odgovorni ljudje in jo pomagali uresničiti. D—ko masti, ali enega listra vina. (Kmet pa lahko izgubi 40 in še več kg masti m še več mesa, če mu prašič pogine, ker ga ni dal cepiti), Zgodilo se je, da kmet ni mogel plačati, pa mu je veterinar cepil prašiča tudi zastonj. Vse navedeno naj upoštevajo tisti, ki se tako radi pritožujejo. Delo veterinarja je zelo odgovorno in se tega sam tudi dobro zaveda. Vsem pa bo mogel ustreči šele tedaj, ko bo imel na razpolago lastno vozilo. Regulacija hudournika „Globoki potok" Pred dvema mesecema je 30 delavcev podjetja za regulacijo hudournikov iz Ljubljane začelo v deli pri regulaciji hudournika »Globoki potok« pri Rižani. Za ta dela je letos na razpolago 16 milijonov dinarjev. Hudournik »Globoki potok« ima izvir pod Tmjanom in se ob nenadnih nalivih razdivja v vs'euni-čujoči hudournik. V stoletjih je iz-dolbel globoko grapo na sončnem pobočju Tinjanskega hriba med Rižano in Dekani. Delavci so že zgradili veliko, 40 metrov dolgo in šest metrov visoko kamnito pregrado. Takih in manjših pregrad bodo zgradili še več. Dela bodo trajala dve leti. Ljudje v bližnji okolici ne razumejo pomena teh del, ki bodo prišla do veljave šele čez več let. Pravijo, da bi raje zgradili hiše s tistim denarjem, ki je določen za regulacijo. Dovolj je, da pogledajo, ka.j je hudournik napravil v stoletjih in kaj bi lahko napravil. Danes je ogrožena nova cesta pri Stari hiši in polje, ki je pod cesto ob Rižani. Denar, vložen v to delo, bo dobro naložen. V Črnem kalu je vedno bolj živo, odkar so začeli graditi novo cesto Rižana—'Senožeče. . Prej 'tiha vasica je priča živahnemu prometu, ki iz dneva v dan narašča. Prav pozna se, da smo ob veliki magistrali. Gadnja nove ceste skozi našo vas pa je zaradi majhnega nesporazuma ii!]t napačnega ravnanja nekaterih z našim vodnjakom vzbudila precej nejevolje. Zadeva je naslednja: V vaši imamo vodnjak, kamor se zbira voda iz studenca. Ta vodnjak je z gradnjo ceste prišel pod cestišče. Delavci so odstranili gornji del pokrovu s pripravo za dviganje vode iz vodnjaka in odprtino zabeto-roirali. V nadomestilo pa so zgradili stranski betonski dohod, kamor bodo postavili čiipalko. Z vsem tem smo kar zadovoljni, saj bo črpanje vode iz vodnjaka še olajšano. Narobe pa je to, da so ta betonski dohod hoteli zabetonirati, ne da bi prej očistili vodnjak. Med delom se je v vodnjaku nabralo polno kamenja, kosov desk in druge šare. Se od prej pa je na dnu cel kup zemlje. Zahtevali smo, da nam vodnjak očistijo, predno bi zabetoniiraih ta dohod. Prav tako smo zahtevali, naj pride sanitarna inšpekcija, da ugotovi, če je voda zdrava. Ker smo odločno nastopili, smo dosegli le to, da so delo ustavili. Želimo, naj bi zadevo uredili tako, da bomo zadovoljni vsi. Član KZ Črni kal Naš mladinski pevski zbor, ki ga sestavljajo dijaki gimnazije in šteje f>0 članov, je v nedeljo odpotoval na dvajsetdnevno letovanje in oddih v Malinsko na otok Krk. Ta oddih bo zbor izrabil za obisk mest ob naši obali. V načrtu imajo obisk mest vse do Splita in po možnosti celo do Dubrovnika. Met 'letovanjem bo zbor priredil več samostojnih koncertov jugoslovanskih narodnih pesmi pod vodstvom dirigenta Ce-neta Matičiča. V septembru bo zbor obiskal tudi Bosno. Avtopodjetje »Slavnik« v Kopru je z dnem 30. julijem odprlo novo turistično progo Portorož—Graz v Avstriji. Proga pelje zkozi mesta Portorož, Koper, Postojna, Ljubljana, Celje, Maribor, Šentilj, Graz. Obratuje dvakrat tedensko. Iz Portoroža odhaja vsako sredo in soboto ob 4,50 uri, iz Kopra ob 5.15 uri in pride v Graz ob 14,20 uri. V Mariboru stoji avtobus eno uro, tako da potniki lahko obedujejo. Iz Graza odhaja avtobus vsak četrtek in nedeljo ob 11. uri in pride v Koper ob 21.05 uri, v Portorož pa ob 21.35 uri. Vozna cena Portorož—Graz je 1755 din, Koper—Graz pa 1G75 din, Isto velja za povratek. Ce v avtobusu niso zasedena vsa mesta, lahko potujejo s tem avtobusom tudi potniki, namenjeni v Maribor, Celje ali Ljubljano. iSSümS! fjsSÄÖii BsstraSäB «¡¡assaa« îïsûvsïîc; ;ajwss». -A,;, m ,>s --süi» .;- St. 32. 5. avgusta 1055 Tehtna m resna publicistika je dejansko jedro tretje številke »Borov«, ki je od doslej izšlih dvomesečnih številk najboljša. To je vsekakor vzpodbudno dejstvo za nadaljnjo rast- te naše primorske kulturno-literarne revije, čeprav bi morah; redakcija v bocloče še poostriti kriterij za objavo, kur zlasti velja za poezijo. To bo ugledu revije le koristilo. Tretjo številko odlikuje tudi dobra prožu, kar velja zlasti- ~-<* Daneta Lokarja, Lojzeta Kovačiča in Irmo Kacin. Velja pa celo za začetniške literarne poizkuse, kot je črtica Bora Boroviča »Težave urarja Potratni-ka«. In kal tretji številki. »Borov«. »Ikbar« Lojzeta Kovačiča je skica iz vojaškega dnevnika, trdno grajena črtica, ki jo odlikuje natančnost opazovanju ^ o vsakdanjem žTvljenju in skoraj vir-luozni izrazni jezik. Te svoje odlike Kovačič že izpričal v znanih stilu bolj poljudno in zato tudi jasnejše je poročilo D. II. ob pesniški zbirki Janeza Menarta »Prva jesen«. Na splošno torej lahko rečemo o tretji številki. »Borov«, da pomeni razveseljiv napredek. Brez dvoma je la naša primorska revija, ki se je porodila iz plemenitega idealizma in mladostnega, zanosa primorske literarne generacije, že pognala ^ svoje zdrave in čvrste korenine. Če bo uredniškemu odboru v bodoče uspelo še bolj razširiti kulturno območje prispevkov, vsebine in sodelavcev, sc bo sčasoma razrasla v tehtno kulturno revijo, ki jo na Primorskem zelo potrebujemo. To pa je tudi zadosten razlog za simpatije, pomoč in oporo, ki smo jo dolžni- uredniškemu odboru in »Borom«, s. d. eti o >o!@tna prireditev v Kopru KààîÈu H i* Rihard Jakopič: Avtoportret ll3lll iL novimi imjigai »Ljubljanskih razglednicah«. Pri izredno plastični črtici Daneta Lokarja »Karambol ob cesti« (ki se bo še nadaljevala), odtehta bogat in sočen primorski lokalni koloni stilistične in jezikovne površnosti. »Karambol ob cesti« jc ponoven dokaz, da imajo »Bori« d . Lokarju pomembnega literarnega sodelavca. Novela Maščevanje« Irmc Kacin dokaj izvirno in zanimivo obdeluje staro 'literarno temo maščevanja. V primeri z njenimi dokaj zmedenimi »Slikami« v drugi številki »Borov«, kaže »Maščevanje« znaten napredek. Zdi se, da rasle lrma Kacin v upoštevanja vredno literarno ime povojne generacije slovenskih književnic. Omenili smo tudi že- tehnotnost-publicističnih prispevkov. Na prvem mestu moramo vsekakor omeniti obširno razpravo v inadaljevanjih dr. Stanka Pelerina ■■>Spomenica o soglasjui«. Ob določbah mirovne pogodbe z Italijo analizira in pojasnjuje posamezne člene te pomembne diplomatske in mednarodno-pruvne čistine. Prof. France Dobrovoljc, upravnik Slovanske knjižnice v Ljubljani, s člankom. »Literarno delo Franceta Bevka v prevodu«, nadaljuje svoje literarno-zgodovinsko raz pravo o slovenski besedi t; prevodu, kar je začel objavljati že v drugi številki »Borov« s prispevkom o delu Alojzu Gradnika. Od ostalih prispevkov moramo omenili predvsem Marijana Breclja recenzijo mladinske povesti primorskega rojaku Sašo Vu-ge »Skorenjček Matevžek«. Brecelj tehtno analizira odlike Vugovega pisanja, ki so predvsem v stilu ter plastičnem in sočnem primorskem, jeziku. Pogrešamo pa podrobnejše analize slabih strani Vugovega dela. Tej recenziji stoji, ob strani Robertu Illavatijja likovna podoba slikarja Lojzeta Spacala. To je umetniški m človeški po'tret modernega slikarja, zagovor tako imenovane »moderne umetnosti«. Aktualnost članka je v tem, da je prav sedaj v Portorožu retrospektivna irazstava Spacalooih del. O Ocvirkovi komediji »Tretje ležišče« v izvedbi Gledališča Slovenskega Primorja je objavil Milan Lin-dtč recenzijo, ki ji. lujub kompliciranosti. in prezasičenosti miselnih aso-cijacij in zaključkov ne moremo odrekati, da je v jedru zadela in pravilno vrednotila Ocvirkovo delo. V - f,s*/, ^ ' \"I' i ' s.is; ïii'ïi iiïii -M ' iti- FRANCE BEVK: IZBRANI SPISI, IV. KNJIGA Ob 60. letnici pisatelja Franceta Bevka jo Državna založba Slovenijo začela že leta 1951 z izdajo njegovega Izbranega dela, ki bo izšlo v 15 zvezkih v redakciji samega avtorja in dr. Franceta Koblarja. Zdaj je izšla IV. knjiga, ki vsebuje 3 povesti: LJUDJE POD OSOjNIKOM, KRIVDA in SREBRNIKI. V prvih treh knjigah Izbranih spisov smo že videli, kako različno je France Bevk snoval svoje leposlovno delo. Ureditev Izbranega dela je kroncloška.\ Kot večina naših pripovednikov, .je tudi Bevk začel s poezijo 'in s krajšo prozo. To je tudi vsebina prve knjige. Drugi zvezek objavlja že daljše Bevkove stvaritve, kot so Muke gospe Vere. Julijan Sever. Hiša v strugi in Bridka ljubezen. Tretji zvezek že zajema obdobje pisateljevega dozorevanja: Kresna noč,1 Vihar, Soha sv, Boštjana,-Tuje dete in krajše novele. Četrta knjiga ima do sedaj prav posebno mesto. No nadaljuje samo tlomačijska-ro-manlične snovi, ampak že potrjuje pisateljev razvoj v realistični smeri. L^ta 1925 je izdala književna zadruga Goriška Matica roman Smrt pred hišo. Takrat je v pisatelju prevladovala impresionistična poetičnost, delu pa se je poznala tudi naglica, s katero jc pisal. Tako je avtor čez 10 let roman predelal v povest Ljudje pod Osojnikom. Snov zajema življenje treh rodov v štirih sosednjih hišah in priključuje še nekaj bližnje okolice. Drugo delo Krivda, je izšlo prvič leta 1929 v Trstu pri založbi književne družine »Luč.'. Povest kaže že zrelo stopnjo Bevkovega pripovedovanja. Prvotno je bila to snov za dramo, ki je pozneje pridobila sedanji pevestni značaj. Povest odlikuje predvsem psihološka dognanost, iz katere potika. dejanje, in nravna prizadetost, s katero spremljamo ljudi. Tretje delo, objavljeno v IV. knjigi Izbranih spisov jc nastalo leta 192S, ko je pod naslovom Skrinja s srebrniki izhajalo v goriškem družinskem listu »Naš glas«. Delo je doživelo tri spremembe. To je povest o denarju v samotni hiši, ki se konča presenetljivo kakor novela. Opisuje poseben hribovski svet pod gorami od Blegaša do Porezna, zgodbo samotarskih ljudi in njihovo srečanje z malovred-nim nižinskim svetom. Izdaja Izbranega dela Franceta Bevka predstavlja brez dvoma zelo pomemben kulturni dogodek. Po svoji zasnovi in po že doslej izšlih zvezkih kaže, da bo to monumental-no delo, ki nam bo v celoti, prikazalo Bevkovo ustvarjalno delo. V la izbor niso vključeni Bevkovi mladinski spisi, ki izhajajo posebej pri založbi Mladinske knjige. Vse knjige Bevkovega izbranega dela je opremil z izčrpnimi in tehtnimi pripombami dr. France Koblar. Nazorno pojasnjuje genezo delo, sočasno kritiko in različne variante. Tolikanj skrbnega in natančnega izbora svojega dela ni doslej doživel nihče od slovenskih avtorjev še za svojega življenja. Tako bomo lahko dokončno spoznali delo Franceta Bevka, tega tako svojstvenega in priljubljenega slovenskega pisatelja. V seriji umetniških veerov, ki jili prireja Turistično-olepševalno društvo v Kopru, predstavlja tretja prireditev precejšnje razočaranje. Morda je krivda v tem, da smo pričakovali od folklorne skirpi-ne »Ivo Lola Ribar« veliko več, kol pa nam je nudila, ker smo že nekako navajeni, da so plesne skupine, ki gostujejo v inozemstvu, vsaj ene izmed boljših, če ne najboljše. Zadnja prireditev jc bila precej hladen tuš na vsa pričakovanja. Nekdo mi je rekel, da .ie skupina utrujena in naveličana nastopov in goslovanj. Morda je to res, vendar to ne opravičuje medlosti nastopa in vedenja nekaterih članov skupine, ki so n?, odru — slabo povedano, koketirali med seboj. V tem pogledu uiuje-nosti vsekakor ni bilo videli. Pred letom dni sem videl nas e -) skupine »Tanec«. Tam je bilo toliko elementarnosti in vroče življenjske sile, da je tudi neuk gleia'c~ razumel, da gre za resnično umetnostno bogastvo, za ljudsko umetne !, ki je ni mogoče zatajiti in ne po-tvarjati. Ce zdaj primerjamo io, doživetje z zadnjo umetniško priredi -vi jo v Kopru,-je razlika porazna. Na eni strani toliko iskrenega občutja in resnične moči, na drugi pa bleda, brezmočna priredba tistega, kar bi moralo biti original. Vedno znova dobivam vtis, da razni »slavni« gostje gledajo na koprsko občinstvo zviška, kot na neko jmoio. ki prave umetnosti ne bo nikdar dojela in je zsnjo pravzaprav vse dobro, ker t?ko ali tako ničesar ne razume. Zanimivo pa je dejstvo, da tega vtisa ni nikoli pri skupinah, ki v resnici nekaj pomenijo. Bržkone zato, ker se dobro zavedajo svo- Remigij Bratož: Mlin Muri ,t SLIKAR LOJZE SPACAL RAZSTAVLJA V PORTOROŽU V soboto, 30- VII. je bila v Ljudskem domu v Portorožu svečana otvoritev retrospektivne ra?.stave tržaškega rojaka, slikarja Loj e'a Spacrua, Razstavo je v imenu Zveze prosvetnih društev v Kopru o-tvoril ravnatelj koprskega muzeja Emil Smole, nakar je imel krajši govor dr. Robert HIavaty o Spac"-lu in o njegovi umetnosti. Razstavo v Portorožu si je ogledalo veliko domačih in tujih obiskovalcev, ki se zelo pohvalno izražajo o Spacalovih slikah. V torek, dne 2. t. m. je imel v mali dvorani gledališča v Kopru predavanje z barvnimi diapozitivi u-metnostni zgodovinar dr. Fran Sija-nec, ki je govoril o Spacalu in o problemih sodobne umetnosti. SLOVENSKI OKTET NAJBOLJŠI NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V LLANGOLENU V Llangolenu (Anglija) je bil v prvih dneh prejšnjega meseca ira-diciolni glasbeni festival, na katerem je sodelovalo 157 zborov in iS plesnih skupin iz 13. držav Evrope in Amerike. Najboljši zbor je bil Slovenski cktet, ki mu pa niso prisodili prve nagrade, ker je bilo lo tekmovanje amaterjev in ne profesionalcev. Toda vseeno je Slovenski oktet dosegel ogromen uspeh: dve zmagi v tekmovanju zborov in snemanje na BBC v Londonu. Na nekem koncertu ni publika prenehala aplavdi-rati niti na večkraten poziv napovedovalca. Jugoslovanskih pesmi so si želeli še in še. NAS ANSAMBEL»KOLO« V SOVJETSKI ZVEZI Ansambel jugoslovanskih plesov in pesmi »Kolo« je na gostovanju v SZ doživel velik uspeh. Pred visokimi sovjetskimi in jugoslovanskimi političnimi in kulturnimi predstavniki so morali člani ansambla večkrat ponoviti nekatere točke v letnem gledališču »Ermitaž«. SOVJETSKE BALETKINJE V LJUBLJANI Članice sovjetske baletne skupine »Berjozka« so nedavno gostovrle v Jugoslaviji. «Berjozka« jc bil pravzaprav le vaški ansambel, ki si je leta 1948 z enim samim iiastopoin utrl poi na največje odre. Od ted-ij gre njegova pot stalno navzgor. Uspeh, ki so ga balelkinje dosegle, je skoraj neverjeten. Razen po Sovjetski Zvezi, so gostovale v številnih evropskih državah. Vsi kritiki so si edini v iem, da so njihovi nastopi visoko umetniški. V Jugoslaviji so nastopili v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in Ljubljani. JUGOSLOVANSKI PEVCI SO GOSTOVALI V SOVJETSKI ZVEZI Pred kratkim se je vrnila s turneje po Sovjetski zvezi skupina jugoslovanskih opernih pevcev. Turnejo je organiziral Svet za kulturne slike s tujino skupno z Zveznim ministrstvom ZSSR in Jugokoncertom in so se je udeležili: sopranistka Vilma Bukovčeva iz Ljubljane, tenorist Aleksander Marinkovič iz Beograda, basist Miroslav Cangalovič iz Beograda in Marijan Lipovšek — pianist iz Ljubljane. Moskovska in leningrajska publika je naše pevce navdušeno sprejela in jim s številnimi aplavzi priznala visoko u-metniško stopnjo. Razen v Leningradu in v Moskvi, so jugoslovanski umetniki nastopili tudi v drugih ruskih mestih z enakim uspehom. PRVA JUGOSLOVANSKA CINEMASCOPSKA PREDSTAVA Ze na filmskem festivalu v Pulju so predvajali na prostem dve cine-maseopski predstavi. Prva stalna dvorana te vrste pa je v kinu Vič na Mirju v Ljubljani. Ta sistem je veliko boljši od navadnega, lbolgo ukrivljeno platno ustvarja zlasti v zunanjih prizorih videz plastičnosti. Tudi zvok na principu štirikanalne-ga sistema veliko pripomore k temu, saj se sliši glas iz tiste točke na platnu, kjer igralec govori- Prav zaradi teh lastnosti ima človek občutek vizualne globine. Aparatura za cinemascop je domači izdelek tovarne »Iskra« in se je dobro obnesla. Dvorana na Mirju je prva svoje vrste v Jugoslaviji. Letos in prihodnje leto pa bodo pri nas odprli še 70 takih dvoran. jega poslanstva. Kakorkoli, folklorna skupina »Ivo Lola Ribar« ne more beležiti svojega nastopa v Kopru kot pomemben uspeli. Spored je obsegal vrsto plesov in pesmi iz raznih predelov Jugoslavije, razen Slovenije, Program, sr rr no sebi ni bil slabo sestavljen, pač pa je treba grajati koreografa, o-ironía njegovo zamisel, ker je iz posameznih plesov nasilno ustvaril operetno podobo in se v vsrkem pogledu znatno oddaljil od prvine. Značilen primer tega prire'ania e. zlasti zadnji ples, ki je bil skoraj varietejski- Zdru/i'ev rar.Iičnih folklornih elemenlov — pristnih ali ponarejenih — je morda za inozem-ce kar zanimiva atrakcija, za nas pa pomeni profan^cijo in nepoštenost do zaklad,", ljudske ume'nosti. To, kr.r je narod hranil tisočletje in še več, naj ostane takšno, kakršno je. Z operetnimi priredbami ni mogoče izboljšati, temveč Ie pokvariti ono, kar je v resnici mnor;o močnejše polnejše in — če hočete — bolj iskreno. Kakor Dlesni, tako tudi glasbeni de' ni dosegel onega uspeha, ki bi o a lahko imel. Sicer moram vspk~-kor pohvali ¡ obe orke-'ra'ni * : llllf 1- ¿l LSLii i oí L L.» 1111 I§r Značilna loncčka slika v Slivju r, vse skupaj pa se kol v zrra »Samo ducat klobčičev drete bi rad kupil, prosim?« Neznani možje so se zagledali vame. jaz, pa v prazne police, »Od kod pa ste tovariš?« me pobara nekdo. »S primorskega krasa. Iz kraja, ki ni daleč o.l Postojne.« »Potem ni. da bi se čudili,« js H «H. razlag*' ostalim. »Ti nesrečni Primorci so bili petindvajset let pod fsŠTtičirm jarmom in so zaostali v kulturi!« »Oprostite,« .:e rekla gospa za mizo sočutno, »Drc-te nimamo, ker je ne moremo debiti nikjer. Morda bi vam pa mogla postreči s kako drugo rečjo. Imamo na primer odlično smolo.« »Iivala,« sem rekel. »Odkar iščem dreto, imam smolo tucli sam! Pozdravljeni!« Obrnil sem s? in po oficirsko odkorakal čez most v Kandijo. Deset let je pn tek'o od tedaj, pa kolika razlika! Bilo je seveda treba velikih naporov, da imamo danes vsega, kar potrebujemo. Zato ima ta zgodbica danes vesel prizvok, toda takrat ni bila zabavna. Rrkhiili. Stari slog se umika novemu, ogleduje v vaški mlaki Ko prideš prvič v Brkine, se ti oči ustavijo na belih stožčastih kupih kamenja, ki so posebni po gmajnah. Kaj le pomenijo? — Nič nenavadnega. Pastirjem, ki tod pasejo živino, označujejo meje, do kje smejo pasti. Znotraj teh kopic rasejo mladi bori. Ce pogledaš med travo in kamenje, opaziš mlade sadike, ki poganjajo med kamenjem. Polno jih je, kar je dokaz, da bo pogozdovanje uspelo. Človek je v stoletjih uničil obsežne gozdove v teh krajih, človek — gozdar skuša danes pogozditi sr-elanje goličave. Ali mu bo uspelo? Sodeč po temnozelenih zaplatah, ki so raztresene tu in tam po vsem Krasu kot krpe na zašitih beračevih hlačah, lahko upamo, da njegovo delo ne bo zaman, Nove tem-nozelene lise bodo čez desetletja kot gozdovi prekrile večje površine sedanjega Krasa. ■Lepo je, ko se nenadoma znajde. med redkimi kraškimi pašniki. kjer iz kamenja, brinja in ostre trave puhti poletna vročina. Tu se rastlinstvo trdo bori za obstoj v peščici zemlje, ki se je skrila v razpoke sivega kamenja. A do Makarovie mmîmwÊMmmmmjmMmmÊÈÈ * 1 1 IÉSH Takih ograd je polno na Krasu Med poimenovanji za krščanskega hudiča, v katerih so sledovi .iz prcel-krščanske davnine, je pri istrskih in primorskih Slovencih tudi V r a -n i č. Hrvati: izgovarjajo z mehkim -č, a tako mehko tudi Slovenci v zaledju Pirana in Portoroža, toda tu je tudi -i- onemel zaradi naglasa: Vrane. Dalje na sever je nastalo: Vran'é in Vrnč. Original bo torej iz Istre, ker hudič kot čmuh je tukaj imenovan Vran. Končnica -ič je očitno deminutivna: Vranic »liudl-ček«, toda verjetno, da je še nekaj drugega v njej, ker ta končnica rabi tudi za laskajoča imena. Srečamo jo tucli pri staioslovan-skih imenih za namišljena mitološka bitja. Svarožič na primer ni Svarogov sin, temveč laskajoče ime za istega Svaroga. Pripona -č (-ič) je pozneje označevala očetovstvo, kakor je to še danes in to prav zaradi njenega starejšega pomena — laskanja, v tem primeru otroku, Tudi Božič n! krščanska beseda, marveč od prej in bi pomenila majhnega boga, ljubko bitjece, nikakor nekega .»sina božjega«. Naj zadoščata ta dva primera za razumevanju, da ni izključeno, da se je istrski Sloven z imenom Vranic hotel prikupiti hudiču — Vranu, kakor se je laskal malemu bogu, s tem, da ga ;e klical Božič. Iz katerega vzroka je imenoval hudiča z lepšim imenom, — ne Vran ampak Vranic, — je drugo vprašanje. Ker do zlega bitja ni mogel ime» kakih simpatij, se mu je holel mogoče prikupiti iz strahu pred njim. ker se je bal, da mu nc bi škodil? Mogoče! Toda lo bi se nc strinjalo s krščansko predstavo o hudiču, ker veni' k ne sme imeli nobenega opravka s hudičem. Olepševanje France Mihclič: Maske hudičevega imena, istočasno z olepševanjem imena dobrega boga (Božič, Bogec, Bogek), se bolje sklada z dualizmom Slovena »pogana«, ki se ni smel zameriti ne enemu, ne drugemu. Prav tako bi bil torej primorski Vranic - Vranč po tem takem zelo stara beseda. Pri Slovencih imamo precl krščanstvom in tudi med pokristjanjevanjem tu pa tam lastna imena, ki so pravzaprav nazivi za hudiča: Zlobec, Zlbdej, Hudič, Hudiman, Besomar. To pomeni, ela .je bilo Slovanu popolnoma naravna stvar imenovati svojega otroka po hudiču in ga na la način postaviti pod njegovo varstvo. K> so lorej mladi Slo-vančki tekali okrog z imeni: Bes, Crt. Hudič, je bil tudi huclič Vran - Vranic, kakor je bil takrat Bog — Bož.č. Mimogrede naj omenim, da tudi dobri Bog prvotno ni imel posebno lepega imena, ker je bog po- menilo »žareč- ne »svetli« (od blia <). kakor so nekdaj fantaj'7); rali naši starejši pisci. Končno naj omenim, da je slovensko mitološko bitje, imenovano -Bogec«, nagajiv in hudoben škrat. Prešeren je popolnoma pravilno mislil, ko je s stališča slovanskega dualista zapisal, ela se .;e Črtomir (pomeni: ljubitelj »Za Črte, (in) za bogove nad ob-bojeval. Če primerjamo z navedenimi lastnimi imeni sedaj ime Vran za hudiča, se nam zazdi celo precej zmer- Ako rečeš komu »Brkin«, mu gotovo ne bo všeč, zakaj nihče noče nasiti tega imena, čeprav niso Brkini slabi ljudje, niti kraji tako grdi in zapuščeni. Od Kozine gor vsaka' vas pomika Brkine vedno više, naprej v naslednja vas. Res pa je, da že star pregovor pravi: Čič krade, Brkin laže, a Bržan verjame. Je pa ta, kakor tudi marsikateri drugi pregovor že zastarel in je .'izgubil precej veljave. Dimes je že tako urejeno, ela bi Či-ča hitro prijeli, če bi ga obšla hudobna in nezdrava želja po tuji lastnini, Brežan pa ni več tako lahkoveren, da bi verjel Brkinu, da je .krava. liska že pet mesecev breja, ko vendar še pri biku ni bila. Brkini so visoka planota z valovitimi, nevisoldmi hribi, ki se raztezajo do Rodika pa tja do Barij pri Ilirski Bistrici. Področje je razmeroma gosto naseljeno in ima laporna- no, saj pomeni končno le »Črni«. Za kristjana je čm seveda le peklenski hudič, za pogana .pa to ni tako samo po sebi umevno, ker slovanski dualist ni imel samo dva boga in črnega hudiča. Neki »Bel-ga« in »hudiča«, ni poznal belega moga in črnega hudiča. Neki »Bel-bog« ali »Črnobog« ni v njegovih predstavah nikdar obstajal, predno n: spoznal 'krščanstva. Neka kronika nam sicer imenuje nekega slovanskega -boga »Tjarnaglofi«. Prvič pa ne vemo, ali smemo to spako č.tati »Čamoglavi« — Čmoglav, če je ime tega boga res »Čmoglav«, pomeni le »Črnolas« in ničesar drugega (primerjaj: iPotoglev »raz-kuš Iranec«). .Primorski naziv Vranč —- Vmč za hudiča ne bo torej samo predkrščansko ime, marveč prav mogoče ime za neko mitološko bitje črrilh las, pjrj! čemer nc moremo nitti reči, ali je bil ta bog Vranic hudobno ali dobro bitje, saj je kristjanu postalo vse hudič, kar je bilo prej poganu sveto. Za krščanskega hudiča je bilo ime boga kaj primerno, saj je pomenilo »Črnega«! Ptskristjanjeni Slovan pa je ohranil z Vranom tudi njegovo lepše ime Vranic, kakor ga še danes imenuje, in s katerim se je nekoč obračal k njemu, ko ga je prosil, naj mu ne uiiiči polja. Saj res — bog temnega oblačnega neba je bil pri Slovanih Perun, pri Grkih Uranos. Recimo brez stra-lni po naše Vran, ker tudi Vran je temnokodji: bog temnooblnčiipga, yi]harnega neba, ki ga Albanci'ponekod še danes imenujejo Vran, Ko je pozneje uzuirpator Zen prevzel to funkcijo, je po ljudski predstavi tudi on stresal svoje vranječnie kodre, ko se je pripravljalo k ne-v i lil ti. 'Ni izključeno lorej, da je bil na:š Vranic lemnokodri bog viharnega neba, lorej med bogovi upoštevanja vreden funkcionar, preden ni bil odstavljen in imenovan za navadnega — črnega hudiča. to, z apnencem mešano zemljo. Brkini, ki gravitirajo proti vodi Reki, so bogati zlasti na sadnem drevju, vasi pa so revne. V teh krajih se je v prejšnjih časih zgodilo marsikaj zanimivega, kar bi bilo vredno ohraniti v spominu, * k Bilo je prva leta italijanske okupacije naših krajev, — 1920-21. Takrat so Bnkinci sekali manj vreden les za kurjavo, kakor jelše, topole in votle vrbe ter jih vsak dan vozili prodajat 'trgovcem na Kozino in v Ilirsko Bistrico. Vse to je šlo takrat v Italijo, kjer je bilo veliko pomanjkanja lesa. Ljudje so imeli polne žepe denarja. Kvartali so, pili in v jedli konzervirane ribe, salame in mortadelo. Ob nedeljah je bil skoro v vsaki vasi ples ,tako da je zmanjkalo celo harmonikarjev. Takrat je hodil okrog po vaseh Jože iz Padeža, 70-leten možak — piivček, ki ni mogel dolgo ostati doma. Dajal je ljudem sicer elobre nasvete, govoril o morali in gospodarstvu, sam pa je delal dolgove po gostilnah. Padež je majhna naselbina, globoko v žlebu ob rečici Padežci, ki se zliva v Reko. Naselje ima le šest hiš, od katerih ima vsaka svoj mlin in dovolj niletve. Tudi ob suši ne zmanjka vode v rečici. Nekega dne je občinski delegat prinesel Jožetu razglas, v katerem je bilo ukazano, da smejo mlinarji jemali le 10 lir od stota zmletega žita. Delegat je Jožeta vprašal: »Koliko jemljete vi sedaj od niletve?« »Kolikor hočemo,« je odgovoril Jože, »saj mi nobenega kmeta ne kličemo, ampak pridejo sami. Mi vzamemo .toliko moke, da laže nese iz tega žleba, odkoder se ne vidi drugega kot nebo in kravi rep.« Občinskega oglasa Jože ni sprejel, pač pa je dostavil: Padež je vas poštena, če ne .ukrade mož, ukrade pa žena. Prva leta okupacije se je Jože klatil okrog in napravil tri, včasih pa tudi šestdnevnico. Nekoč je šel na Tatre, Erjavce, Pregarje in od tam na Ostrožno brdo. Bil je ponedeljek. Po vseh vaseh jc srečava! »vesele« ljudi, ki so, kot so takrat pravili — »ponedeljek delati«. Jože je videl ob poti na njivi šest ročajev motik, ki. so štrlele kvišku, de-Iavcev pa ni bilo nikjer. Prisluhnil je malo v grmovje in slišal, kako se v senci pogovarjajo fantje z dekleti o plesu iz prejšnjega dne. Jože je takrat videl v kmečkih kuhinjah -in po gostilnah na steni razne šivane prte z risbami in napisi: »Zadnji v posteljo, prvi pokoncu, pa bo vsak dan kaj dobrega v loncu« in podobno. L. Z. Na vse strani silijo korenike trave, trnja, brinja in redkih borov, ki so ušli suši, požarom in sekiri. Ko se tod razdivja silovita burja, trepeta vse rastlinstvo. Krčevito se oklepa tal in š-iti listo malo zem-'1 je, da je ne odnese veter. Razen listih kopic kamenja, človeka zanimajo še s suhim zidom ograjene vrtače, na dnu. katerih ra-seta krompir ali koruza. Zdijo se kot majčkene oaze sredi puščave. To so kraške ograde. Zloženi zidovi branijo rast in jo ščitijo pred burjo. NOV VODOVOD ZA SLIVJE , IN VELIKE LOČE V Sežani nas je znanec opozoril: »Zakaj ne greste pogledat v Slivje in Velike Loče, kjer so prebivalci zgradili vodovod, ki jih bo rešil skrbi, ela bi še kelaj zmanjkalo vode.« To povabilo nas je vzpodbudilo. da s'mo se hitro odloči'i: čimprej v Brkine! Sonce je grelo kraško kamenje s tako močjo, kot bi ga hotelo raztopiti. ko smo iz Markovščine pešačili proti Slivju in Velikim Ločam. V gostilni v Markovščini so nam pred odhodom postregli s prvovrstnim, dišečim brkinskim pršutom, ki nima prav nič skupnega s tistim pravljičnim pršutom iz še bolj pravljičnih časov, »ko sta po teh krajih pešačila popotnika Kristus dn Peter — Skala«. Vas Slivje leži na nekaki planoti, ki se položno dviga vse od Markov-tščine. Za ozadje ima polkrožni greben z dolgimi njivami žita, ki je »Le napišite, da smo od glavne cevi na lastne stroške napeljali vodo v vse hiše, Tudi potrebne cevi in pipe smo si sami nabavili. Kot ste lahko videli, dela še niso končana. Se bo treba prispevati okrog 300 ur- Ko bomo spravili seno in žito, bomo znova prijeli za delo. Upamo, da bo do formiranja komune v g!av nem dovršeno najvažnejše. — Pri izkopu jarka za glavno cev smo naleteli na velike težave. No več mestih je vdirala v jarek voda in smo jo morali sproti črpati.« Ljudje so ponosni na svoje delo. Zdaj ne bodo več v skrbeh, da bi jim sredi največjega dela zmanjkalo vode. Dokler ni bil zgrajen istrski vodovod (1933), so hodili po vodo v Slivje tudi prebivalci vasi Golac, Poljane, Obrov, Gradišče, Marlcovščina in drugih, Rešetasta kamenita tla so sproti popila vso deževnico, da se je brezkoristno porazgubila v podzemeljski svet. BRKINSKA JABOLKA Glavni dohodek leh vasi je iz sa-djereje. Leta 1947 je bila v teh kra,-jih dobra sadna letina. Kmetijska zadruga v Slivju, kamor spadajo še vasi Tatre, Ostrovica, Padež, Mr-še, Hotična, Kovčice, Velike Loče in Orehek. je takrat odkupila 10'i vagonov Sadja. Se več pa so sadja porabili svežega, za sušenje in za kuhanje žganja. Ne moremo pa pohvalili sedanjega načina sadjarjenja. Nikjer nismo videli urejenega sadovnjaka. Sadno drevje je prepjščeno samo tebi iS : :%• iS: . «F' ■ " š: fe; S- ' ': S iS«;.;: ji ■" WA.. Si Ï '■ V is;-..::s : ., .■■■: , .; /S siji /S-; ;;s :,:.S v,f- ¿fc^S^i&^SS^:-'^ : . i> siliti* ' Ji' \s;::,sj iisFsi sss:S: ..j:ji : j.;;. .vi. :;■ j'î.^gi.j^.aÊâ^vilÎij'Vv Pogled 3 Vrtišča na Slivje prav te dni dozorelo. Vas je skoro skrita v sadnem drevju, prav tako pa je polno sadnega drevja tudi na obeh straneh naselja, Dobrih deset minut oddaljene so Velike Loče. Tam so imeli le domače vodnjake, kamor s'e je zbirala deževnica. Ze nekajkrat se je v preteklosti zaradi slabe vode pojavil v vasi tifus. S pomočjo okrajnega RK Sežana in republiškega higienskega zavoda v Ljubljani so se prebivalci teh dveh vasi laftili gradnje novega vodovoda. V Stranah pod Veliko Rebrjo s'o zajeli vodo štirih izvirkov. Ze leta 1917 so še avstrijski vojaki -vodo treh izvrkov po ceveh napeljali v Slivje. Dela pa so bila zaradi vojnih razmer le površno opravljena in s'e je voda izgubljala. Posebno zadnja leta je vodovod skoraj popolnoma odpovedal. Pred dvema letoma so ljudje začeli z deli. »Zdaj je čas. ko nam nudijo pomoč,« so govorili. Samo od izvirkov do cerkve v Slivju so skopali okrog 1800 metrov jarka za cevi. Od Slavja do Velikih Loč pa še 960 metrov. V Slivju so na najvišjem delu vasi zgradili rezervoar, ki drži 52 kubičnih metrov vode, in §o dve cementni napajatišči s pipami. V Velikih Ločali pa bodo rezervoar začeli gradili, ko bodo opravili najprej najnujnejša dela na polju. Velik je delovni prispevek pri gradnji vodovoda. Prebivalci obeh vasi so v dveh letih prispevali prostovoljnega c»a za 3 in pol milijona dinarjev vrednosti. Tovariš Rudolf Cergol je v razgovoru dejal: BOGOMIR MAGAJNA: i\UIIU El I J3J3S7> pvQ ra lili« i % sisïi' ssS- = ' . -S. .S. ■"*'. : V = in raste kot pač raste. V tem pogledu čaka kmetijske strokovnjake bodoče hrpeljske komune veliko in hvaležno delo, Obnova sadovnjakov bo najnujnejša naloga. Ljudje težko čakajo, da bodo na Hrpeljah dogradili drugi del tovarne steklene galanterije. Upajo, da bodo tam dobili zaposlitev in si ui-ko pomagali iz nelahkega gospodarskega s;anja. Med Mar.kovščino in Slivjem je sredi kamnite gmajne velika vdr-tina. To je vhod v jamo Dimnico, Iki je bila pred nekaj desetletji zelo obiskovana. Tako prebivalci Mar-ikovšMne kot Slivja si lastijo pravico do te jame. Človek ima vtis, ela so v tihi borbi za lastništvo. Sliv-čani pravijo: slivska jama Dimnica, prebivalci Markovščine pa govorijo, da jama pripada k njihovi vasi. Videli Smo, da se iz globine jame vleče vse do Markovščine širok zasut jarek. Tega so skopali nemški okupatorji, ela bi iz dna jame napeljali vodo v Markovšeino, Po osvoboditvi se je vsa zadeva tako obrnila, ela so že položene cevi izkopali in odnesli drugam, .Se nezaraščen zasut jarek priča, da je bilo delo dobro začeto, toda 'slabo končano. Pustimo na stran krivdo in krivca. Nas zanima, kaj delajo v jami sedaj. Videli smo delavce pri čiščenju steze, ki se v spirali spušča v jamo. Povedali so, da so se za jamo začeli zanimati za turizem odgovorni ljudje, in da jo bodo očistili ter zavarovali vhod z ograjo, Ce bo šlo vse prav, bo jama že v drugi polovici avgusta znova odprta za obisk. P. A. i (Odlomek iz novele »Marta«, ki je izšla v zbirki »ZGODBE 1 O LEPIII ŽENAH « v izdaji Primorske založbe Lipa v | Kopru) | Teden dni pozneje je pridrvel pred gostilno kamion z | višjim oficirjem karabinjer.jev, novim maresciallom ter z | novo posadko. Nova posadka se je ustavila v gostilniški | sobi, oficir iin novi maresciallo sla odšla po stopnicah v g stanovanje karabinje.rjev.. Več kot uro jih ni bilo nazaj. | Noto je videla natakarica, kako je prihajala vsa stara po- = sadka brez orožja. Zadnji je sedel k šoferju višji oficir in g zaklical: »Vozi!« | Ko je kamion oddrdral skozi vas, jc skozi okno strmela | za njim Anita. Po licih so ji polzele solze. Tomaž in Albin sta odšla k novemu mareseiallu prosit | za dovoljenje za uprizoritev igre »Dom«. Sprejel ju je z | mrkim obrazom in hladnim pogledom. Takoj je ukazal ka- | Tabinjerju-pisarju. naj zabeleži njuni imeni. Ko sta obraz- | ložila precej nedolžno vsebino drame ter pristavila, da bo | pri tej uprizoritvi zapel itueli zbor nekaj pesmi, ,je odgovoril | naslednje: »Ne dam dovoljenja.« | »Toda to je vendar kulturna prireditev.« | »Ko bo ustanovljen .Dopolavoro', boste lahko imeli s kulturnih prireditev, kolikor boste hoteli. Italija je v ku!- | turnem pogledu zadosti bogata, da vam ne bo zmanjkalo = snovi.« | Albin je hotel še naprej razpravljati z maresciallom, | upajoč, da ga bo le pregovoril. Tomaž pa je takoj spoznal, s ela ne bo uspeha in je vprašal: »In če nam da kvestor v | Postoini dovoljenje, ali boste potem uprizoritev dopustili?« I -»'Potem jo bom dopustil,« je odgovoril maresciallo z | mrzlim glasom ter jima z roko namignil, naj odideta, i Treba bo torej iti v Postojno. Albin, ki .je nekoč pre- = potoval vso Italijo, je vedel, da jc v Italiji mogoče kupiti 1 f denarjem vse oel mežnarja do papeža, od financarja do g kralja, vedel je, da ne bo mogoče h glavarju brez večje g podkupnine. Pevci so zbrali nekaj slo lir. Tomaž in Albin | sta se odpeljala v Postojno. | Na hodniku pred kvestorjevo pisarno je korakal livriran ! sluga z izrazom neskončne važnosti na obrazu. Kot bi ne | bilo nikogar blizu, se je od časa do časa ustavil pred zrca- | lom m si z roko poglaclil gladko polizane lase, ki so se vili I točno od črte na sredi lobanje na obe strani. Ponovno sta | ga nagovorila, preden se mu je želelo sploh vredno, da bi | ju pogledal in poslušal. Potem je vzkliknil s povzdignje- I mm glasom: »Ni mogoče, ni mogoče. Ekselenca ne more 1 fPrejemati za vsako malenkost, to je vendar stvar krajevnih | kl'al';evrh karabinjerjev.« Albin se mu je prijazno nasmehnil | in ga prosil naj bi stopila v kot zaradi važne zadeve. Slu«'a g mu je sledil. Albin mu je stisnil v eno roko sto lir: »Tole 1 Zi vas,_ gospod!« V drugo roko mu je stisni! dve sto lir: = >4o vasi uvidevnosti, gospod! Morda bi to rabil ekselenca = v kak dober namen.« — V tistem času je tak denar že ne-kaj pomenil. Za sto lir je bilo mogoče kupiti dvanajst dvo-hlTsfah pleitenk zelo dobrega vina. Sluga se je prijazno nasmehnil: »Bom poizkusil, ali si da kaj napraviti,« je rekel in stopil v kvestorjevo pisarno. Nekaj minut za tem ju ie pozval, naj vstopita. Kvestor je bil sklonjen .nad aktom in ju je pustil kako minuto čakat-, preden je dvignil glavo. Nato jima je na-inugnil naj sedeta in se zopet za več minut zamaknil v akt Soba je zaudarjala po parfumu. Na kvestorju je vse sijalo od elegance. — »Premalo sva mu stisnila,« sla istočasno pomislila Albin in Tomaž, toda kvestor je končno le dvignil g avo, ju premeril od podplatov do las, se nasmehnil jn vzkliknil z meketajočim glasom: »Beee, kaj bi rad i spoštovana gospoda?« Obrazložila sta mu svojo prošnjo in pristavi la, da sta prepričana, ela bo ekselenca kot visoko .< uit uren človek zagotovo dovolil uprizoritev igre »Dom« in pevskih točk. »Kaj pomeni beseda dom?« je vprašal "lavar, »La časa.« , »°> gkjta no, to pa je naša stara rimska beseda — uomus• — la pravijo nekateri, da je stara rimska kultura V teh krajih popolnoma zamrla.« Slovesno je zabeležil s svinčnikom na mapo pred seboj: La časa. domus, dom, — Nato je nadaljeval: »Zelo težko mi je razodeti vama in pci | asm ti vama, da so slovenske kulturne prireditve, razen plesov seveda, popolnoma ukinjene. Tega nismo mi storili zato, da b, uničevali kulturo, ampak prav zaradi tega, da bi dvignil,, kulturo teli krajev. S tem dejanjem smo povz.ro-c a bo ljudstvo laže prevzemalo v svojo dušo in svoje srce_ dosti višjo kulturo, našo rimsko kulturo, staro nad dva bsoc et, ki jo občuduje ves svet. Z veseljem vama bom dovolil prireditev, ce bo za začetek vsaj polovico italijanskega programa v njej.« »Ljudje ne znajo italijanski, ekselenca!« , , >>Sai t0 1° listo' Prav ob italijanskih prireditvah bi se ljudstvo našega lepega jezika kmalu navadilo.« Vstala sla in se hotela poslovili! Kvestor pa ju je pri-clrzal: — »Ne tako hitro, gospoda! Prepričana bodita, da jaz popolnoma razumem vajina čustva. Sam vem, da se ne ela hipoma preiti na nove, čeprav veličastne stvari, Povem vama; da prizna nova odredba o ukinitvi slovenskih prireditev neko olajšanje. Tu in tam je mogoče dovoliti slovensko kulturno prireditev v čisto ozkem, družinskem krogu, v zaprtem prostoru, samo za gotove, s pisanim povabilom povabljene goste. Aka sta s tem zadovoljna, bom narekoval dovoljenje. Beee?« Tomaž in Albin sta se spogledala, nato prikimala .in kvestor je narekoval pisarju: »Dovoljujem gospodoma ,.., da lahko uprizorila s svojim pevskim zborom m igralci kulturno prireditev s peljem in uprizoritvijo drame »Dom« v popolnoma zaprtem prostoru in le za pismeno povabljene goste. Dovoljenje velja -.a enkratno prireditev, ki se mora izvršiti najkasneje do,.,« »Zelo vljudno bi ibilo, če bi povabila na prireditev tucli marescialla, čeprav lo ni nujno.« je rekel, jima izročil list, prijazno pokhnal in se zamaknil zopet v svoj akt. Ko sta stopila nazaj na cesto, sta se spogledala. Bila sta mod prvima v Primorju, ki sta zvedela za zloglasno uredbo, ki .je napovedala, ela bo Rim storil odslej vse. da bi čimprej uničil vso, kar je slovenskega., (Nadaljevanje in konec) PRISILJENOSTI (KOMPULSIJE) Zelja po natančnosti postane pri nekaterih otrocih od osmih do desetih let tako močna, da se navzame-jo raznih nervoznih navad. Gotovo se jili spomnile iz svoje lastnega de-tinstva. Najbolj pogosta navada je preskakovanje mejnih črt kamenja na pločnikih. Dobro veste, da je to delo brez pomena, vendar vas nekaj sili, da to delate. To je listo, kar imenujejo psihiatri pnisiljeiiost ali s tujko kompulsije. Medtem ko hodijo nekateri otroci s pogledom uprtim v tla in poskakujejo po robu pločnika, gledajo drugi naravnost in se dotaknejo vsakega tretjega kola v ograji, štejejo gotovo predmete, ki jih vidijo ob poti itd. Če so; jim zdi, da so sn zmotili, se vračajo do izhodišča in začenjajo s štetjem znova. Kar pomislil:.1 malo in spomnili se boste, da ste nekoč, počeli prav tako. Vsak od nas je imel že kdaj sovražne občutke do ljudi, ki so mu sicer zelo blizu. Otrokova vest bi bila sicer vznemirjena, če bi «vojc zle misli tudi uresničil in zato se omeji na nagajanje. Včasih pa je otrokova vest tako zelo stroga, da mu zameri tudi ta nagajanja in celo še takrat, ko mu je že uspelo, da jih pokoplje v svoji podzavesti. Takrat muci otroka občutek krivde, čeprav se niti ne zaveda zakaj. Svojo vest pa si olajšuje prav 3 takimi brezmiselnimi dejanji, kot je »krmarjenje« po pločniku in podobno. Vzrok, da otrok najmočneje pokaže svoje kompulsije okrog devetega leta. ni dejstvo, da je poslal otrok bolj »grešen«, ampak to, da je postala njegova vest na tej stopnji razvoja veliko bolj stroga. Otrok se zdaj mogoče bori s svojo potlačeno željo, da bi žalil starejšega brata, očeta ali mater, če mu ne ustrezajo. Vemo tudi, da je lo doba, ko otrok poskuša pregnati misli o spolnih vprašanjih, ki ga mučijo in to dgra prav tako važno vlogo pri izražanju prisiljenosti. Zmerne prisiljenosti so tako skupne vsem otrokom od S. do 10. leta, da je samo vprašanje, kdaj jih lahko res smatramo za naravne in kdaj za znamenje nervoznosli. Vsekakor so ta znamenja veliko vidnejša pri otrocih, ki so slrogo vzgojeni. Prav gotovo nas ne bo vznemirjala rahla otrokova prisi-ljenost, kot je n. pr. že omenjeno preskakovanje po pločniku,če je otrok sicer živahen in zadovoljen ter v šoli dobro napreduje. Morda le malce pomislimo, če nismo z otrokom prestrogi. Vsekakor pa moramo vprašati za svet psihiatra, če opazimo, da razne kompulsije vzamejo otroku veliko časa iin da so zelo pretkane (n. pr. prekomerno pranje rok, dolge ceremonije pri ko-_ panju ali oblačenju), tako da je ' otrok v tej dobi zaverovan sam vase, zaskrbljen in nedružaben. .NAVADE NERVOZNIH OTROK Prisiljenosti, o katerih smo prej govorili, ne smemo zamenjati z raznimi nervoznimi navadami, kot so ■ n. pr. mežikanje, zmigavanje z rameni, grimase obraza, zvijanje vratu, pokašljevanje, smrkanje itd. Tudi te navade se pojavijo prav tako kot prisiljenosti okrog devetega le- ta, lahko pa se pojavijo v vsaki otrokovi dobi, od drugega leta naprej. Te kretnje so vedno zelo hitre in enake. Bolj pogoste so, če otroka kaj muči ali če je utrujen. Trajajo lahko tedne ali mesece, lahko minejo, včasih pa se pojavi nova oblika, ki nadomesti prejšnjo, Mežikanje, .smrkanje, zmiigovanje z rameni in pokašljevanje se včasih začne zaradi prehlada, toda ne minejo, ko je otrok že zdrav. Zmigova-nje z rameni je lahko ¡tudi posledica slabo sešite obleke. Nervozne kretnje, kot je n. pr, oziiranje preko rame je lahko posledica prestanega strahu. Otrok se lahko navadi lakih kretenj tudi s tem, da posnema druge. Take navade včasih v otroku sprostijo napetost, ki je v njem že dalj časa in samo čaka na priložnost, da se pokaže na ta ali oni način. Te nervozne manifestacije kot tudi koniDulsiie so veliko bolj pogoste pri napetih in neizživljenlh otrobih, ki imajo posebno stroge starše, Včasih sta oče ali mati z otrokom prestroga, vedno ga opominjata in popravljata. Skratka, na otroka izvajajo prevelik pritisk. Starši lahko pogrešijo tudi s .tem, da kažejo za otrokove »opravke« premalo zanimanja, da so pasivni ali pa da mu vedno govorijo o nedosegljivih vzorih. Včasih ga tudi preveč obremenjujejo z raznimi aktivnostmi (glasbo, plesom, športom). Če je otrok dovolj pogumen, da se temu zoper-stavi, potem bo sam v sebi manj napet. Toda navadno je otrok preveč dobro vzgojen, da bi nasprotoval željam staršev, zalo zaduši svojo razdraženost, ki se potem pokaže v raznih nervoznih kretnjah. Otroka ni treba kregali ali stalno ' opozarjati zaradi njegovih nervoznih navad, kajti to se dogaja izven njegove kontrole. Ves svoj trud pa moramo usmeriti v to, da bo otrokovo življenje doma čim bolj lahkotno in prijetno, v šoli in v družbi pa / k f\ S Am JEN w v - M aA Mfm ~ A - i i'"i r * w Poletni popoldanski obleki ZbRflVNISKI KOTIČEK Sen - nalezljiva Sen je nalezljivo kožno vnetje. Če je koža zdrava in cela, nas varuje bolezni, če pa je tudi le neznatno ranjena, lahko nastane na tem mestu šen. Ranica je lahko včasih tako majhna, da jc niti ne opazimo. Najraje se šen pojavi na obrazu, kjer je koža najbolj nežna in tudi najbolj izpostavljena raznim ranit-vam. Če ima kdo razjedo na nogi, lahko dobi okoli rane šen, • Najprej dobi bolnik, ki je zbolel za šenom, visoko vročino, potem se pokaže okoli okuženega mesta rdeča oteklina, ki se naglo šini po vsej okolici. 2c čez nekaj ur je lahko obraz ves zatekel in rdeč. Na tej oteklini se včasih napravijo tudi- večji ali manjši mehurji, ki so napolnjeni z bistro tekočino. Sen lahko potuje po telesni površini. Prvotno obolela koža jc žc zdrava, ko zajame šen bolj oddaljena pod- kožna bolezen Točja kože. Če bolezni ne zdravimo, se včasih vleče prav dolgo, pri pravilnem zdravljenju pa ka: hitro preneha. Rada pa se bolezen po krajšem ali daljšem času ponovi. Sen torej ne zapušča imunosti, ampak prav nasprotno, kdor ga je enkrat imel, ga drugič laže dobi kol .tisti, ki ga ni imel še milcoli. Zdravljenje bolezni pa je zelo uspešno. Ker je bolezen kužna, čeprav ne zelo, mora boln'-k v bolnico. Bolnik s šenom ¡e nevaren zlasti za ljudi, ki imajo odprte rane in za porodnice, ki lahko dobijo od takega bolnika neposredno ali preko okuženih rok babice porodno vročico (sepso), ker ie povzročitelj obeh bolezni isti, Če pride ta povzročitelj v ranjeno kožo, povzroči šen, če pride po porodu v maternico, pa povzroči zloglasno in , navadno smrtonosno sepso. da bo zadovoljen in ne preveč napet. POMOČ OTROKU, DA POSTANE DRUŽABEN ¡IN PRILJUBLJEN Važni koraki, ki jih moramo naredili v otrokovem življenju, da bi bili družabni .in priljubljena, so že zarana; ne smemo mu popravljati vseh besed in kretenj že v prvih letih življenja; pustili mu, da je čim več skupaj s svojimi vrstniki; dali mu svobodo, da razvije svojo neodvisnost; čim manj menjali okolje, v katerem živi družina in kjer gre otrok v šolo; pustiti mu, da se sam oblači, da se čim več igra, pogovarja, da ima iste svoboščine in privilegije, kot drugi njegov.i vrstniki, ki so kolikor toliko pravilno vzgojeni. Kako se bo pozneje človek znašel kot odrasel človek z ljudmi pri delu ali v družini, je v veliki meri odvisno od tega, kakšno razmerje je imel kot obrok s svojimi vrstniki. Če so dali starši otroku doma plemenite .in visoke ideale, bo to vplivalo pozitivno na njegov značaj, čeprav bo mogoče tudi šel skozi groba in neprijetna obdobja detinstva, Če živijo starši v okolju, s katerim se ne razumejo in zato branijo tudi otrokom to družbo, se ilahko zgodi, da ho to otroka tako zastrašilo, da sc bo pozneje v življenju zelo težko znašel v vsaki družbi. Takrat seveda vsi visoki in plemeniti ideali ne bodo prav nič koristili niti njemu niti družbi, v kateri živi. Dr© fesi i nasveti Neki ameriški zdravnik je mnenja, da s pranjem zob zjutraj in zvečer ne storimo kdo ve kaj za- njiho-vo zdrav/e. Pravi namreč, da je treba zobe očistiti takoj po jedi, kajti že pol ure potem- ostanki jedi v zobeh gnijejo, kar jim zelo škodi. Aluminijasta posoda ni za vsako jed. Če damo vanjo večkrat krompir, postane posoda črna. Sneg iz beljaka zelo težko delamo v aluminijasti. posodi, tudi kave in čaja ne kuhajmo d njej. Neprijetni vonj iz. vrčev in iz steklenic odpravimo, če natresemo vanje oglja. M "r~r I M,s- ffA'.&í ¡s, v-:-;.:. • Uj ■ ¿Ü i:'";. ^AsäsiffiS Vv'äiS ; .. & > ; i 1 p», i-rfe'-.' , «átír mmí ÉSjkmmm'' ífl lilllS ms MMm f* «selita: './v • §®s «s ** Plisirano krilo je zelo moderno in zlasti za mlada dekleta je zelo primerno. Pristaja samo vitkim osebam. Obleka na naši sliki, jc dvodelna, tako da lahko nosimo h krilu tudi druge bluze lile Po dolgoletni uporabi se tudi žima precej zamaže in zato je potrebna čiščenja. To najbolje napravimo takole: Žimo denemo v lesen čebor in nalijemo nanjo vrele vode. Ceber pokrijemo s pokrovko ali z debelo rjuho. V .tej sopari pustimo žimo .2 do 3 ure. Nato vodo odločimo in polijemo žimo z vrelo milnico ter jo zopet pokrijemo. Ko se bo milnica nekoliko ohladila, zmencamo žimo z rokami, nakar vodo odce-dimo. Zimo spet polijemo z vročo vodo in premešamo s palico. V tej vodi naj ostane 1 uro. Končno jo še enkrat splaknemo z vročo vodo, ožmemo in Tazlresemo po veliki rjuhi na soncu ali blizu peči, da se posuši. Zime ne smemo prati' niti splakova.ti z mrzlo vodo, sicer bi se zravnala in bi ne bila več kodrasta. Zato uporabljajmo samo vročo vodo. Za osvežitev Mrzel čaj Skuhamo poljuben čaj, ga odcc-dimo in ohladimo. Hladnega osladi-mo, mu dodamo limoninega soka in sesekljano limonino lupinico, Na velik kozarec priilijerno še pol šileu malinovca. Mleko s kakaom in vaniljo 1 liter mleka, 1 zavitek vanilije-vega sladkorja, 1 žlica kakaa, 3 dkg naribanih mandioljev, slladkor po okusu, '/•! litra poljubnega sadnega .soka. Vse dodatke zmešamo z mlekom, nato dobro stepemo z metlico za sneg. Pripravljena pijača naj malo pošto.]i, predem jo serviramo. Kf.kao zmešamo z žlico sladkorja in prav malo mleka in ga gladko raz-inešamo, preden ga dodamo mleku, ko. Mleko s figami 5 do 6 svežih pa tudi suhih fig, sok in ihupinfica polovice limone, po! litra mleka, sladkor ali med. Fige zmeljemo na mesnem stroju ali jih. na drobno sesekljamo, prav tako limonino lupinico. Vse dodatke zmešamo v mleko in sladkamo s sladkorjem ali medom. Stepemo z metlico za sneg in serviramo mrzlo. Limonina pena 2 jajci, 10 dkg sladkorja, sok ene limone, 3 žlice vode. Rumenjaka zmešamo s polovico sladkorja, mu prilijemo sok .in vodo in lo stepamo nad soparo, da se zgosti. Ko je snov gosta, jo počasi vlivamo v trd sneg, • ki smo mu primešali ostalo polovico sladkorja. Limono lahko nadomestimo s pomarančo. Nikdar ne zavrzimo vode, v kateri smo kuhaliA testenine ali riž. Če tej vodi doli jemo prav toliko sveže, bomo imele izvrstno raztopino za škrobljenje perila. Tanke čipke se ne bodo pri likanju trgale, če jih pomočimo v malo osladkani. vodi. Kuhalnice in lesene žlice bodo spet bele, če jih bomo pustili en teden d raztopini sode. A n v Í I ilPAQíff U11 Úü:k f ? Na poziv Socialistične ženske organizacije »Femmes prevovantes« je bila v Belgiji delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije. V času svojega bivanja u Belgiji so članice obiskale številna letovišča, porodnišnice, domove za matere in. otrok,e šole in podobno. Med drugim so obiskale tudi otroško mesto v Marcinelle v oblasti Charleroi. Članica delegacije tako opisuje svoje vtise: i«! Otroško mesto v Marcinelle je ustanovila Interkcmunalna skupnost za socialne ustanove v oblasti Charleroi, kjer je združenih 33 komun s 350 tisoč prebivalci. Otroško mesto so osnovali leta 1939. Ko so nemški nacisti napovedali Belgiji vojno, je v 10. paviljonih Otroškega mesta živelo 44 otrok. V vojnem času so otroke evakuirali, po vojni pa so se vsi vrnili v svoje mesto. To so otroci brez enega ali obeh staršev, zapuščeni otroci ter tisti, ki jih je Komisija za socialno skrbstvo odvzela staršem. Danes 1 i 111 a to mestece 18 paviljonov in v vsakem paviljonu IG otrok. V mestu je tudi paviljon - bolnica, kot tudi velika pekarna. Vsak Davil jon je enonadstropen. V pritličju je dvorana za igro in d.uiinska so-ba na eni strani, na drugi pa obed-nica s kuhinjo, V nadstropju so spalnice, kopalnice z banjami In tuši s toplo in hladno vodo. Mesto ima tudi lepo in veliko telovadno dvorano, kjer vsi otroci telovadijo eno uro na dan pod strokovnim nadzorom vzgojiteljev. Vsak paviljon ima kljub enotnemu tipu svoje lastno obeležje .in svoie Ime, Eden se imenuje 11. pr. »Bamby«, drugi »Slaveek«, tretji »Male čebelice«, potem »Bratstvo« itd. Vsak paviljon vodi »mamica« (mo-nitrice), ki jo otroci kličejo »Mamy«. To jc .prava mati svoje družine šestnajstih otrok. Nekatere »mamice« stanujejo v paviljonih s svojimi možmi, nekatere pa niso poročene, »Mamica« vedno uči, nadzoruje, pomaga iii svetuje. Njena dolžnost je zelo težka in naloge ogromne. Na nogah je od šestih zjutraj, pa dokler zadnji otrok ne zaspi v svoji postelji. Vsak dan prapravlja hrano za svojo veliko družino, skrbi za njihovo obleko in vzgojo, kakor I udi za snago v domu, »Mamica« pomaga tudi otrokom pni učenju in jim pregleduje šolske naloge. Seveda je to delo tako veliko, da ima vsaka »mamica« še pomočnico, pomagajo pa tudi odrasli otroci. Vsaka »mamy« mora izpolnjevati tri glavne pogoje: vešča mora biti gopodiajskih poslov, 'ljubiti mora otroke in biti popolnoma zdrava. Bazen teh pogojev na mora biti tudi dobra organi-zitc.ika, sicer svojega dela ne bi zmogla, Teoretično ima vsaka »ma-rnv« po dvanajstih delovnih dneh pravico na tri prosto, vendar se to v praksi malokdaj uresniči. Uprava Otroškega mesta je imela v času svojega obstoja vrsto vzgojnih .problemov, ki jih je morala reševati 111 izpopolnjevati. Medtem ko so včasih ločili otroke v paviljonih po letih in spolu, so danes v skupnem paviljonu deklice in dečki od 3 do 7 let, kar daje vtis resnične družine. Po sedmem letu starosti jih po spolu sicer ločijo, vendar ostanejo bratje in sestre še vedno skupaj. Dečki imajo v svojih paviljonih vsak svojo sobo, Ko so včasih starejše otroke premeščali v drug paviljon, so videli, da rodi to slabe posledice tako za otroke kot za zaposleno osebje. Otroke so tako ločili od njihovih prijateljev, s katerimi so se dobro razumeli, in z »mamv«, 11a katero so bili navezani. Danes otrok v tc-m mestu sam,o dvakrat spremeni okolje: prvič, ko pride po tretjem letu v mešani paviljon iin drugič, ko kot odrasel mladenič ali dekle pride v paviljon odraslih, kjer ima svojo lastno sobo. Otroci vstanejo zgodaj zjutraj in njihovo življenje se začne po dnevnem redu. Vsak otrok ima v svojem domu dolžnosti: ena skupina n. pr. pospravlja sobe, druga pomaga v kuhinji/ čislii stopnišče itd. Pri tem ni razlike med dečki in deklicami. Otroci obiskujejo redno šolo. Majhni gredo v vrtec, drugi v osnovne in razne strokovne šole, kakor tudi na univerzo. V Otroškem mestu nimajo nobene verske vzgoje. Na izrecno olrckovo željo pa lahko obiskujejo verski pouk v rednih šolah. Otroci ostanejo v tem mestu, dokler ne postanejo popolnoma samostojni in si ne ustanovijo samostojnega doma. Mnogi sc celo po od-služenju vojaškega roka vračajo v svoj »dom ;. Nekateri otroci odidejo iz mesta že prej in se vrnejo k svojim staršem. Zgodilo se je tudi že, da so staršu zahtevali nazaj svojega otroka, ko so videli, da bodo lahko imeli od njega materialno korist. Toda krajevne oblasti vodijo strogo kontrolo nad vsakim otrokom, ki se vrne k svojim staršem. Če zvedo, da so zahtevali starši otroka ,ker mislijo izkoristi bi njegovo znanje in sposobnost, ki. si jo je pridobil v Otroškem mestu, zahtevajo oblasti od staršev povračilo vseh stroškov dotedanjega otrokovega vzdrževanja. Če družina tega denarja nima, ne more dobiti otroka. To je samo del otrokove zaščite. V Otroškem mestu imajo tudi psihologa, katerega naloga je, da skrbi-iin proučuje primerne načine otrokove vzgoje, da daje »mamici« navodila ter da spremlja otrokov psihološki razvoj. Prav gotovo je zanimivo dejstvo, da pri obisku Otroškega mesta sploh nismo videli otrok. Bili so v šoli. Povedali pa so nam, da obiskovalcem vedno pokažejo mesto takrat, ko nii olTok v paviljonih, ker nočejo, da bi otroci dobili vtis, da so .nekaj posebnega, nekai, kar se razkazuje. Otroško, mesto v Marcinelle predstavlja zelo zanimivo, koristno in lepo ustanovo, ki smo jo videli v Belgiji. Bilo je vir novih in -koristnih spoznavanj na področju otroške psihologije in pedagogike ter korak naprej v nenehnem razvoju in iskanju novih poti iin boljšega načina vzgoje. M. S, (Nadaljevanje s 2. s/rani) Nismo šo opustili misli, da bo pri nas' v Jugoslaviji nekoč prišlo do tega, da se bodo vsa majhna gospodarstva nekako združila. Pri vas v Ameriki je do tega že prišlo, je de-ijal predsednik Tito. Mi nočemo tega izvesti s silo, temveč prepričati naše kmete, da je to tudi njihov interes. Zadružništvo se nam do zdaj se' ni posrečilo, ker nismo imeli dovolj mehanizacije in nismo mogli dati kmetom dovolj semen. Da bi izboljšali naše kmetijstvo, smo decentralizirali administracijo in gospodarstvo na splošno. Uveljavljamo najširšo demokratizacijo, slono-čo na gospodarski podlagi. Glavni notranji problem Jugoslavije je naša industrializacija, to je. da Jugoslavija nehava biti agrarna država. Zaradi industrializacije smo morali sprejeti velike obveznosti v tujini, naši ljudje so morali veliko žrtvovati. Se vedno moramo uvažati, zato pa tudi izvažamo ne samo "tistega, kar imamo odveč, marveč tudi tisto, kar bi jjotrebovali doma. To je vzrok težav, ki naslajajo na domačem tržišču, Toda naša industrija proizvaja vedno več in naša pasivna bilanca v obveznostih bo vedno manjša. Naš letni prirastek prebivalstva jt okrog 300 tisoč ljudi in da vsem zagotovimo prehrano, moramo našo deželo industrializirati. Gostje maršala Tita so s'e zanimali tudi za probleme etnične in verske raznolikosti jugoslovanskih narodov. Maršal Tito jim je pojasnil, da z enotnostjo naših narodov nimamo problemov. Razne vere ne vplivajo na nas v tem smislu, da bi nastajala verska nestrpnost. "Vs'ak narod se pri nas upravlja sam, sodeluje v oblasti, skratka vsi narodi so enakopravni. Tudi če bi cerkve hotele, ne bi več mogle ločiti naših narodov. Tudi niso resnične informacije, ki jih imajo ponekod v tujini, da pri nas preprečujemo verske svečanosti. Veroizpoved je svobodna. Cerkve so polne ali ne. Saj je tudi v Ameriki cerkev ločena od države, toda nihče ne preprečuje veroizpovedim, da se nemoteno razvijajo. Tako je tudi pri nas. Popolnoma os'ebna zadeva naših državljanov je, je dejal maršal Tito, če hočejo praznovati cerkvene praznike ali ne. Nihče jih k temu ne sili, 'toda tudi nihče jim tega ne brani. Mi sicer pripoznamo samo državne praznike in jih tudi plačujemo, ne Tnoremo pa plačevati vsem ljudem tudi njihovih različnih cerkvenih praznikov. Predsednik Tito je potem pojasnil svojim gostom, da je jugoslovanski ikomunizem v glavnem gospodarski sistem, vezan seveda s' političnim in kulturnim načinom življenja. Mi skušamo na socialistični gospodar- ski način doseči čim višji življenjski standard. Pred nekaj leti je bila Jugoslavija opustošena, z našim sistemom pa smo jo dvignili do današnje višine. Mi smo praktični ljudje hi jemljemo z Vzhoda in Zahoda tisto, kar je pozitivno. Zato se tudi ne vključujemo v noben blok. ampak smo nekakšen most med obema blokoma. Tudi mi poznamo Leninovo napoved, da bo država odmrla. Zdi se mi, da je prav v tem njeno bistvo, je dejal maršal Tito. Seveda pa bo še dolgo trajalo, da bomo v Jugoslaviji komunizem dejansko u-resničili To je vprašanje nadaljnjega gospodarskega razvoja in zavesti ljudi. Marx je sicer pos'tavil tezo, da se bo to zgodilo po revolucionarni poti, upošteval pa je tudi postopno spreminjanje oblike. V Ameriki n. pr. so že končane mnoge spremembe v notranjem sistemu. Marx tega ni mogel predvidevati, V petek, soboto in nedeljo bo v Kopru četrto državno prvenstvo ja-drnic-slok (kljunačev). ki ga prijela Jadralna zveza Slovenije. Prvenstvo pripravlja koprski »Jadro« PROGRAM DRŽAVNEGA PRVENSTVA JADRNIC TIPA »SLOKA« (SNIPE) V KOPRU TEKMOVALNI PROGRAM: 4. avgusta ob 20.: sestanek tekmovalcev in pozdravni večer v hotelu »Triglav«; 5. avgusta ob 10.: otvoritev državnega prvenstva in I. regata, ob 14.: II. regata prvenstva: 6. avgusta ob 10.: III. regata prvenstva, ob 14.: IV. regata; 7. avgusta ob 10.: V. regata. ob 14" regata vseh jadrnic. VESLASKI REGATI 6. IN 7. AVGUSTA; Sobota, 6. avgusta: 1. Četverec Jola s krmarjem — ženske: ob 17.30; 2. Četverec Jola s krmarjem mladinci: ob 17,50; 3. Četverec Jola s krmarjem novinci: ob 18.10; 4. Četverec Jola s krmarjem — člani: ob 18.30, Nedelja, 7. avgusta: 1. Četverec priklopne gradnje s' krmarjem — ženske: ob 7.30; 2. Četverec priklopne gradnje s krmarjem — mladinci: ob 7,50; 3. Schiff priklopne gradnje s krmarjem — mladinci: ob 8.10; 4. Schiff priklopne gradnje s krmarjem — člani: ob 8.30; 5. Četverec priklopne gradnje s krmarjem — člani: ob 8.50. zato je tudi dejal, da stari red ne bo razjDadel, ampak da se bo spremenil. Amerika je tudi dežela, ki lahko najbolj pripomore k miroljubni aktivni koeksistenci. Mali narodi bi morali imeti v Organizaciji Združenih narodov več svobode, da ne bi glasovali zaradi svoje gospodarske in politične odvisnosti proti svojemu prepričanju. Na kratko je predsednik odgovoril še na vprašanja o zaslužku naših ljudi, o organizaciji naše zdravstvene službe. Na prošnjo Američanov, naj pove še kaj ameriškemu ljudstvu, je maršal Tito ponovno poudaril, da bomo tudi v prihodnje sodelovali z vsemi državami. V imenu člpnov skupine se je predsedniku Titu zahvalil vodja g. Dupre, ki je rekel, da ga veseli, da imamo kljub gospodarsko in politično različnemu sistemu skupno humano obravnavanje problemov. klub, ki si je v svojem petletnem obstoju pridobil velik ugled, saj je na številnih tekmah in regatah dosegel najboljše uspehe. Sloke s'o manjše jadrnice, dolge 4.72 metra z 12 metrov visokimi jadri. So praktične in ekonomične. Za upravljanje zadostujeta le dva človeka. Primerne so za zalive, kjer je morje mirno in dokaj močan veter. Ta vrsta jadrnic se je razširila do vsem svetu. K nam je prišla šele v zadnjem času, ker so imele ob naši obali prednost večje jadrnice, bolj primerne za globoko in nemirno morje. Med prvimi v Jugoslaviji jih je dobil tudi »Jadro« klub v Kopru. Na prvem državnem prvenstvu slok, ki je bilo leta 1952-v Močeni-iški Dragi, je pet od šestih Koprčanov pet prvih mest in s'i tako priborilo naslov državnega prvaka. Tudi naslednje leto so na prvenstvu zmagali Koprčani, a jim komisija ni priznala zmage in je prvenstvo odnesel klub »Istra« iz Lovrana. Lani pa je »Jadro«, okrepljeno z nekaj novimi čolni, ponovno prevzelo častni naslov. Tudi na tekmovanjih v Pulju in drugod so bili »Jadrovci« vedno med najboljšimi. To pot bo tekmovanje v Kopru. Gotovo bodo vsi tekmovalci prišli na svoj račun in pokazali, kaj zmorejo Nizozemska : Jugoslavija 118:105. Plavalni in waterpolo dvoboj med Jugoslavijo in Nizozemsko, ki je b,l te dni v Nijmegenu, se je zaključ'l z zmago Nizozemske v razmerju 118:105. Jugoslavija je odnesla dve zmagi v vvatierpolu. RADIO NEDELJA. 7. S.: 8.15 Slovenske narodne pesmi pojo solis" in ansambli; 8.40 Z„ naše Kmelovaicc; 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik: 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji: Lepote tolminske in njeni turistično gospodarski problemi; 16.00 Tisoč in en takt; 21.00 Dubrovniški festival 1955; 22.10 Pleši te z nami, 23.10 Igra orkester Kuri Edclhagen; 23.40 Glasba za lahko noč. PONEDELJEK, 8. 8.: 7.25 Najljubša popevka tega tedna: Dama v hermelinu; 13,45 Zabavala glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Igra mali ansambl; 20.00 Melodije iz operet in filmov; 20,40 Zagorske narodne pesmi; 21.00 Naš tedenski program; 21.10 Koncert pianista Acija Bertonclja in violinista Janeza Bokavška; 21.30 Morja široka cesta. 21,45 15 minut s slovenskim oktetom; 22.00 Plesni motivi; 23.10 Igra plesni sekstet radia Ljubljana; 23.40 Glasba za lahko noč. TOREK, 9. S.: 7.25 Najljubša popevka tega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 Domače polke in valčki; 20.00 20. minut ob melodijah za trobento; 20.30 G. Puccini: «Tosca« — opera v treh dejanjih. SREDA, 10. S.: 7.25 Najljubša popevka tega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 »Glasbena kronika«; 14.45 Poje tolminski ženski oktet; 20.00 Doris Day z orkestrom Paul Weston; 20.40 Istrska folklora; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Iz albuma priljubljene klavirske literature; 21.30 Iz domače in tuje književnosti; 22.00 Prosimo za ples; 23.10 Igra orkester radio Ljubljana; 23.40 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, H. 8.: 7.25 Najljubša popevka lega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Štirje fantje igrajo; 20.00 Melodije iz filmov »Roberta«; 20.40 Preko Bosne z narodno pesmijo; 21.00 Istrski susreti; 21,30 Du-brovniški festival; 22.30 Plesna glasba; 23,10 20 minut z orkestrom Billy Bay; 23.40 Glasba za lahko noč. PETEK, 12. S.: 7.25 Najljubša popevka tega tedna; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Štiri domače koračni-cc;20.00 Hollywoodski zabavni motivi; 20.40 Srpske narodne pesme i kola; 21.00 Jugoslovanski operni pesmi in kola; 21.00 Jugoslovanski operni pevoi pred našim mikrofonom; 22.00 Plesna glasba; 23.10 Igra orkester radia Zagreb; 23.40 Glasba za lahko noč. SOBOTA, 13. 8.: 7.25 Najljubša popevka tega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 14.40 Tržaška kulturna kronika: 14.50 Mladinski zbor gimnazije iz Ajdovščine; 20.00 V ritmu valčka z orkestrom Mantovani; 20.40 20 minuta kroz našu "zemlju: Narodne pjesme; 21.00 Koncert operetne glasbe; 21.30 Radijska igra: Ladja »Maščevanje«; 22.10 Plešite z nami: 23.10 Sc-renate za godala, 23.40 Glasba za lahko noč. OSEBNO IZKAZNICO štev. 335SS/ 23573 izstavljeno 2-1. XII. 54 na ime Kleva Antonija rof. 27. VI. 1886 v Kortah razglašam za neveljavno. ker mi je bila ukradena. SKORJA ALDA iz Izole Alietova IS, je med Koprom in Izolo izgubila osebno izkaznico, Razglaša jo za neveljavno. Sporočamo žalostno vest, da se je pri izvrševanju službene dolžnosti dne 2. avgusta 1955 smrtno ponesrečil pri delu na§ delavec I 3 član Zveze komunistov in odbornik mestne občine Piran, zgleden borec za delavske pravice, interniranec in politični prega-njanec za časa bivših režimov. V delu za socializem je bil vedno med prvimi. Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot vestnega delavca in dobrega tovariša! 1 V Piranu, 3. avgusta 1955. Kolektiv in sindikalna podružnica ter organizacija Zveze komunistov PLINARNE v Piranu Državno prvenstvo „Slok" v Kopru VICENTE BLASCO ¡BÁÑEZ; CAÑAS V BARRO v Delo je bilo trdo, človeka je kar slabilo. Podvig za mravlje ali pa za Kiplope. Samo Tono, vztrajen in žilav delavec, se je laliko s pomočjo svoje družine lotil kaj takega. Odhajali so v velike kanale Albufere in z dolgimi lopatami dvigali z dna lepljivo in smrdljivo blato. Ko se je blato na bregu pod vplivom sonca spremenilo v belkasto zemljo, so to naložili na oba čolna ter ju zvezali, da sta "tvorila en sam čoln. Odhajali so in hrabro s pomočjo vesla po dolgi uri moreče vožnje zvrnili na nenasitni pravokotnik. Kup zemlje, ki je izginjal pod vodo, ni pustil najmanjšega sledu; voda ga je popila, požrla. Ribiči so videli, kako so ta majhna in vztrajna bitja, ki so bila dvakrat ali trikrat na dan premerila Albufero, podobna močvirskim muham, ki drsijo po mirni gladini jezera. Tonet pa je kmalu klonil. Ni bilo pravega razmerja med njegovo šibko voljo in tistim ogromnim delom. Ko so minili prvi dnevi navdušenja in vneme, je delo postalo enolično in že je začel računati mesece in leta, ki so bili potrebni, da bi videl ostvarjeno novo rižišče. Z izgovorom, da si je v vojni nakopal bolezen in da se ,ie sedaj ta poslabšala, je ostal doma. Komaj sta Tono in Dorda odšla, je stekel v svoj sveži kotiček v gostilno, kjer mu ni manjkalo tovarišev pri igri in kozarcev vina. Delal jei morda je še dan ali dva na teden. Stari Paloma je pojasnjeval: —■ O, jaz ga dobro poznam! Kost ima počez in ta mu ne dovoljuje, da bi se sklanjal pri delu! . . . Samo eno zdravilo je: razbili mu je treba to kost s palico! V svoji notranosti je želel, da bi sinov podvig naletel na čimveč zaprek, zato je bil tudi z vnukom uslužen. Vse preveč pa se je v Palmaru govorilo o Tonetovem zahajanju v gostilno. Ljudje so opazili, da je včasih izmenjal bežen pogled z Nelletto. Stara Canamielova svakinja je bila najbolj drzna v pojasnjevanjih: .111 ' — Tista dva se razumeta! ... In ta norec od Caname-la! . . . Le pustite ju in boste videli, da bo imel vse, kar je spravila skup moja nesrečna sestra! . . . „ Gostilničar, ki ni za te zalirbtnosti nič vedel, se je za Toneta prizadeval kot za svojega najboljšega prijatelja. Igral je z njim na karte in vpil na Nelletto, če mu ni dajala pijače. Ni bil pa zmožen, da bi bral v ženinih očeh ironijo, s katero je odgovarjala na očitke, ko je dajala kozarec svojemu bivšemu zaročencu. Klepetanje pa je prišlo do Tonetove koče. Ta je nekega večera spregovoril sinu z malodušnostjo ponižanega človeka, ki se zaman bori z revščino. Prepričan je bil, da mu Tonet noče pomagati. Vračal se je v svoje postopaško življenje. Toda sedaj je bil mož in on, njegov oče, ni mogel dvigniti roke, da bi ga kaznoval, kot je to storil nekoč. Ce on noče delali, prav! Bo pa sam nadaljeval. Nečesa pa ni mogel trpeti: Tonet je zapravljal cele dneve v Canamelovi gostilni in se zadrževal v pogovoru z Nelletto. Tega ne more dopustiti. Naj bi hodil v katerokoli gostilno, v vse lahko, le v 'tisto ne. Tonet je silovito protestiral. To je bila hlimba, obrekovanje Sammaruce, tiste kače, Canamelove svakinje. To je tako odločno povedal z močjo, lu zasluži verodostojnost, prisegal in krivo prisegal, da se ni dotaknil niti gostilničarki-nega prsla in da ni niti zdaleč omenil njene stare ljubezni. Oče se je žalostno nasmehnil. Verjel je njegovim besedam, prepričan je bil, da je bilo vse to le obrekovanje, toda poznal je nujnost, ki jo zahteva življenje. Ce sta se danes samo gledala, bosta jutri padla v sramoto, logično posledico tiste nevarne igre. Nelletlo je imel za žensko kratke pameti, prelalikotno in nesramežljivo, da bi laliko zdržala, ko bi prišlo do odločilnega trenutka. Nato je močni mož spregovoril sinu z ljubeznivim in mirnim glasom, ki je Toneta pretresel. — Zavedati se moraš, da si sin poštenega moža, ki ga je sreča le malo varovala, toda kateremu ne more nihče očitati enega samega nepoštenega dejanja v celi Albuferi. Nelletia je poročena in kdor zapelje tujo ženo, stori greh in izdajstvo. Canamel je tvoj prijatelj in ti preživljaš z njim cele dneve, igrata in pijela v intimni družbi. Varati moža v takih okoliščinah, je podlost, nedopustljiva podlost, ki je vredna krogle v glavo. Očetov glas je postal slovesen. — Nelletta je bogata, ti ubog. Lahko bi rekli, da ji le zato dvoriš, da bi živel na njen račun. Ob misli na to se je njegova žalost spremenila v jezo. Raje bi videl svojega sina mrtvega, kot pa bi moral pretrpeti tako sramoto. — Tonet, nt o j sin! Ne pozabi na družino, na Palome, stare kolikor vas sama; ne pozabi na rod delavcev, ki jih sreča ni sprejela, a bili so pošteni; polni dolgov zaradi sovražne sreče, a spoštovani in niso bili zmožni niti misliti na izdajstvo. Sinovi jezera, mirni v svoji revščini, bodo stopili na zadnjo pot, ki jih bo popeljala h gospodu, in prišli bodo do nebeških vrat s pomočjo vesla, da pokažejo vsemogočnemu sicer žuljave roke, a dušo očiščeno vsakega nadeža. III. poglavje Druga nedelja v juliju je bila v Palmaru najvažnejši dan v letu. Vaščani so žrebali r e d o 1 i n s e ali kraje za ribarjenje v Albuferi in njenih kanalih. Žrebanje je bilo že po izročilu velika slovesnost, ki ji je predsedoval en delegat Finance. Financa, — je rekel Paloma, — je bila »skrivnostna gospa«, katere ni nihče nikoli videl, o kateri pa so vsi govorili z babjevernim spoštovanjem, kajti bila je neomejena gospodarica nad jezerom in nad neskončnim borovim gozdom v Dehesi. ¿¿¡r© fey To ni kraj na Kitajskem, kakor bi kdo sklepal po imenu, marveč svetovno znana ameriška kaznilnica. Stoj» le nekaj kilometrov od New Yorka in je šc najbolj podobna srednjeveški utrdbi. Zgradili so jo pred kakimi šestdesetimi leti; do svojega ugleda je pa prišla, ko so v njej usmrtili najnevarnejše in najkrvo-ločnejšc ameriške gangsterje. Kdor ije prestopil njen prag, se lahko za vedno poslovi od prijateljev in od svobode, kajti v Sing-Sing prihajajo le kaznjenci, ki so obsojeni na dosmrtno ječo ali pa na električni stol. Doslej ni še nikomur uspelo pobegniti. Nad njimi noč in dan bdi 22 stolpov, Id groze s svojimi mitraljezkimi cevmi, ponoči pa z reflektorji tipajo po vsej okolici. ■raj smrli Kaznjenci se kmalu vdajo v usodo in se privajajo na nov način življenja. S slabim obnašanjem ali celo z organiziranjem uporov bi svoj položaj samo poslabšali. Vsak zapornik ima svojo celico. V njej je postelja, umivalnik s tekočo vodo, električna svetilka; nekateri kaznjenci imajo celo sprejemnik, ki je pa zvezan z glavnim radiom v upravi zaporov. Po več letih dobrega obnašanja dobijo kaznjenci od uprave mizo in stol. Ob šestih zjutraj zazvoni zvonec, s tem se začne za zapornike dan. V celici mora biti vzoren red in vzorna snažnost. Kaznjencem ni treba delati. Samo tisti, in teh je mnogo, ki zaprosijo upravo, smejo iti pod nadzorstvom slražarjev-strokovnja- K -5.U ■ íWSÍSÍW ŠPI ¡1Ü Kaj hočete, mlad je, pa Se rte ve kaj je dostojno vi kaj je nevljudno. Kdor stopi v njegov prostor, se ga loti na način, kakršnega vidite na sliki. Mladi slon spada v »inventar« zoološkega vrta, ki so ga pred kratkim odprli v Zahodni Nemčiji. kov na delo. Tu se lahko izuče kakšnega poklica in lahko tudi nekaj zaslužijo, Komur se pa ne ljubi delati, lahko vse dneve bere ali se pa ukvarja s športom. Ob športnem igrišču je stavba na smrt obsojenih. Temu poslopju pravijo »predsoba smrti«, v pritličju je montiran električni stol. Ta oddelek ima 39 celic, od katerih jih je nekaj odrejenih za ženske; .pravzaprav prihajajo ženske v Sing-Sing samo, če so obsojene na električni stol. Sest celic je rezerviranih za bolnike, šest pa za obsojence, ki se bodo naslednjega dne vsedli na ameriško giljotino. Na smrt obsojeni ima svojevrstne pravice: naroči si lahko kakršnokoli jed, ■ lahko piše kolikor mu jc drago in komurkoli hoče in ima pravico, da se vidi enkrat dnevno s sorodniki. Dan pred smrtjo sme preživeti od poldne do osmih zvečer z najdražjim človekom. Po tem se zapro vrata, ki jih zjutraj ob zori odklene krvnik. Posadi ga na stol, ga priveze in stopi k stikalom in tedaj v vsej kaznilnici zamežikajo žarnice. Letalo nove vrste 2e tako in tako bogat letalski besednjak je dobil še en pojem: ko-leopter. Večina novotari.j je rojenih v ZDA, tokrat .je pa naredila izjemo Francija. To zračno prevozno sredstvo ni miti najmanj podobno dosedanjim letalom. Namesto kril ima okrog .trupa širok prstan. Zakaj? Danes, ko je cilj letalske tehnike preko-zvočna ibrjjina, delajo konstrukcije kril inženirjem največ preglavic. Krila hočejo zmanjšati na minimum in tako so se Francozi odločili za prstan. Novo letalo ne bo potrebovalo dolgega vzletišča, ker bo -laliko pristalo ali vzletelo skoraj navpično. Letalo je skonstruiral Helmuth Zbo-ro\vski. To je eden tistih specialistov, ki so svoj čas delali za Hitlerja, pa so jih po vojni angažirali v svoji industriji zahodni zavezniki. pm^riMW'U /11 ^ Pomembnost batiskafa je jasna. Le pomislimo na prostranost podvodnega sveta, ki je skoraj popolnoma neraziskano. Batiskaf na naši sliki je plod dolgoletnega študija slavnega švicarskega fizika Avgusta Pic-carda. Profesor Piccard je eden redkih znanstvenikov, ki so v veliki meri darovali svoje znanje ravno raziskovanju stvari, ki še pred kratkimi desetletji ni dopuščala človeku, da hi imel jasno sliko o svetu: podvodnem življenju. Velike važnosti je batiskaf za biologe, geologe, geofizike, oceanografe in še za celo vrsto znanstvenikov, katerih stroka sega pod vodno gladino. Na podlagi različnih opazovanj iz batiskafa v globino, lahko čisto natanko ugotovijo vzroke in način delovanja vodnih tokov, valovanja, plimovanja, erozije itd. Vsi ti podatki so neobhodno potrebni pri zaščiti pristanišč :in obal. Mogoče je točno analizirali. morsko dno pred vodnimi gradnjami, (mostovi, pristanišča, podvodni tuneli). Z baliskafom lahko tudi. preučijo dno, preden položijo n frif prekooceanshe t.ejcfonslie in telegrafske kable. Nepogrešljiv je batiskaf tudi pri. ugotavljanju rojstva, razvoja in izumiranja morskilr rastlin in živali Na gornji, sliki: Piccardov batiskaf »Trieste« tik, preden so ga spustili v morje arve m nase 'D Niti od daleč se ne zavedamo, kako delujejo barve na naše razpoloženje. Ta spoznanja niso nova. Že stoletja dajejo ljudje barvam simboličen pomen. Pesniki so se za podkrepitev- vojih občutkov posluževali »barvilih« primer, tudi - slikarji izražajo svoja' občutja z močjo in (intenzivnostjo barve. Danes je vse to postavljeno na znanstveno podlago. Dokazano je, da nekatere barve blažijo našo živčno napetost, medtem ko jd druge izzivajo in dražijo. Zvezo med barvami in našim čustvenim življenjem je v svojem delu »Struktura organizma« obširno obdelal nemški učenjak Kuri Goldstein, Modra: je hladna barva, ki. po-mlaja. Bolniška soba bi morala bili zato vselej modra, ker bi nehote pomagala bolniku, da najde svoj duševni mir i:i svoje ravnotežje. Zelena: Splošno mišljenje danes je, da vpliva zelena .barva pomirjajoče. V zeleni okolici se ne bo strast nikdar razplamtela. Zalo se tudi ne smemo čuditi, da prevladuje v dvoranah, ki so, namenjene političnim konferencam, zelena barva, Rumena barva je topla barva, ki razdražuje. Znanost se je tu zoper-stavila tradiciji, ki jc s to barvo označevala izdajstvo, ljubosumnost in nezvestobo. Medicina pa vidi v. njej harmonijo in ravnotežje. Pri otrocih vzbuja misli, pri odraslih pa umetniška občutja. Barva ognja in krvi je Tdeča. Simbolizira sovraštvo, bolečino in strast. Bela barva ima v sebi fizično silo. Zelo radi se je poslužujejo moderni arhitekti. Odbija svetlobne in toplotne žarke in je zato v tropskih krajih zelo priljubljena. ÉÜ Če bi postavili vse korenine, n. pr. nekega kostanja, po dolžini eno poleg druge, bi bila vrsta tako dolga. da bi lahko šla okrog sveta. Če bi pa vse pore, ki jih je v eni korenini več, postavili eno poleg druge, bi večkrat objele svet. Neka nemška radijska postaja je objavila izjavo slavnega nemškega fizika in Nobelovega nagrajenca prof, Hahna o nuklearnih orožjih. V svojem znamenitem predavanju »Kobalt 60 — sovražnik človeštva številka 1« je dejal, da bi zadostovalo deset vodikovih bomb s kobal-. lovim ovojem za uničenje človeštva, neglede na to, kje bi te bombe eksplodirale. Blazen državnik, ki bi začel vojno, bi lahko s kobaltovimi bombami uničil poleg svojega naroda ves svet. Prof. Halm jc tudi Nekaj me danes zob boli, pa' sem sklenil dati polno besedo novemu prijatelju (imena vam drugim še ne zaupam, če bo kaj narobe, naj se nevihta izsuje kar po mojih plečih, ki so že navajena). Dobil sem namreč od tega novega prijatelja lepo pisemce, ki ga vsem svojim znancem in prijateljem v naslednjem posredujem. Takole pravi: »Spoštovani Batba Vane! 2e dolgo sem želel stopiti v vrste Tvojih dopisnikov, pa še nisem ujel primerne priložnosti, kajti je najprej ta nujno potrebna. Oni večer, ko je gostovala v Kopru umetniška skupina iz Beograda, pa mi je bila taka priložnost, prinešena tako rekoč na Krožniku. Seveda sem jo preccj zagrabil. Ne morem sicer napisali ocene in strokovno orisati > umetniški« nastop »mojstrov: plesalcev in pevcev, ker mi za tako delo manjkajo prav vsi po- goji. Ko so namrej delili razne dobrote. kot posluh, smisel, za ritem, občutek za barve in čas in podobno. sem jaz — nebogljenček — čepel za kazen lepo v kotu in je vse to frčalo mimo mene. Zalo mi tudi ne more nihče zamerili, če zaplešem valček, kadar udarijo godci Na neki porodniški kliniki v Los polko in narobe, r.WTO Angelesu sla se srečali dve materi, Cyntija Lusches in Linda Bishards, ki sla .rodili v istem času. To ni nič takega, porečete. Seveda ne, Toda obe materi sta bili tudi sami rojeni istega dne, obe sta iz istega mesta v Švici, poročili sla se na isti dan dn se istočasno selil! v Ameriko. To- Toda za nastop omenjenih umetnikov sem se vseeno močno zanimal, 2e zgodaj popoldne sem nabavil zase in za svoje ženske vstopnice. Privoščil sem si namreč za la večer malo poligamije in se kol paša sredi svojega harema podal na prireditev. Bilo je tam že nič ko- da to še ni vse. Tudi njuna otroka, liko poslušalcev in še vedno so pri- ki imata enako ime, sta bila ob roj- hajali novi. Na veliko žalost pa smo stvu do grama enako težka. ugotovili, da na naših, z vstopnica- Kaj takega se res lahko zgodi sa- mi zagotovljenih sedežih že sedijo mo v Ameriki. »bolj pridni« obiskovalci. Na naše proteste nam je reditelj velikodušno in širokogrudno pojasnil, da lahko sedemo »tam zadaj« kjer. hočemo. Miroljuben človek sem in sem svoj harem in sebe lepo posadil po zadnjih sedežih. Pred seboj sem imel nekaj lepili pričesk po zadnji modi, čez katere sem tudi primerno malo videl. Sem namreč že od rojstva bolj majhen, tolažil pa sem se, da je oder dovolj visok i.ri bodo verjetno tudi nastopajoči - v soglasju s svojo ožjo domovi.no primerno veliki, da jih bom lahko videl vsaj od pasa navzgor. No, delal sem spet račun brez krčmarja, kot pravimo. Tik pred začetkom predstave so namreč začele romati stolice s svojimi bremeni po vsem prostoru in sedeži po 50 din so se izenačili z onimi po 100, Tisti pa. ki jim ni bilo dano, da bi se zrinili v prve vrste, so vstajali na stolice, za svojimi hrbti pa s tem povzročali pravo burjo negodovanja, vpitja in zmerjanja. Sprva pohlevne prošnje so se kmalu izprevrgle v divjaške krike: »Stopi dol. Pepil« — Oštja le zlomi, boš sedel!« — »Tudi jaz sem plačali da bi kaj videl!« in podobno. Vse zaman. Da bi bila mera polna, se je na moji levioi oglasil prečudno mil plač majhnega otroka (saj je bilo še zgodaj, komaj deseta ura zvečer), na desni pa sta se dve gospodinji neženiranp pogovarjali o jutrišnjem kosilu. No. bili sla v mojemu podobnem- položaju in jima tega nisem mogel niti zameriti. Saj bi se tudi jaz pogovarjal, pa lepim huriskam nisem mogel obešali svoje skrbi zaradi zmanjšanih obrokov vina na mesec — čeprav sem začel »šparati« pri kruhu in masti, zdaj pa mi je bilo nenadoma hudo žal še za denarjem, ki sem ga izdal za vstopnice za nocojšnjo predstavo. Spredaj so nekateri ploskali in po tem sem povzel, da je točka končana in bo sledila druga, — pa kaj, ko so bile zame vse enake. Tudi sam sem malo poploskal, zaradi solidarnosti, kadar so ploskali drugi, pri tem pa sem komaj čakal, kdaj bo napovedani odmor. Trdno sem sklenil, da si bom tedaj preskrbel boljši prostor — toda preden sem se zavedel, je bil odmor že mimo in drugi so me spet prehiteli. Spet sem buljil v hrbte in glave srečnih Zemljanov, ki so »uživali« nad predstavo, zraven pa med drugim šun-drom lovil v ušesa južno glasbo. Moje ženske so si vsaj malo pomagalo: posedle so po naslonjalih stolne in le kdaj pa kdaj je kakšna izgubila ravnotežje In se povaljala po kamnitih tleli. Ko so ljudje po končani predstavi — z mano vred kar križem »zadovoljni« nad »edinstveno prireditvijo, vstajali in začeli odhajali, sem doumel, da jc »velikega užitka« konec in lahko grem spat. Spali pa kar nisem mogel. Premišljeval in modroval sem in si izmišljal vse mogoče rešitve za bodoče: O, ti Koper, Meka vseh Slovencev, ki hrepene po morju, prijetnem zraku in udobni deželi! Zaželeni kotiček zemeljske oble za vse liste, ki bi radi prišli do lastne strehe! Edmo zdravilišče za hudo nalezljivo bolezen »kopritis« — zato je tudi lak naval semkaj! Zato tudi ne morejo biti krivi za romanje sto-Iic, za jok in kričanje In podobne »prijetnosti« na »kulturnih« prireditvah prav domačini. Sicer pa posamezniki tako niso krivi, da jih poudaril, da lu droben prah, ki bi se ob eksploziji dvignil, bil za več let gotova smrt na zemlji. Pri tem je najslabše to, da se lahko izdelu-.jejo vodikove bombe s kobaltovlm ovojem vseli vrst in »kategorij«, saj je kobalt več kot desettisočkrat cenejši od urana. Nova vojna bi bila izključena, če bi vedeli ljudje, kaj bi lahko postala, je dejal slavni fizik. Sedaj vojna ni, več razreševanje sporov, danes bo ena sama vojna uničila človeštvo. »ni -glažar delal« in da so njihovi hrbti neprozornii. Ker pa sem a;eb-no prepričan, da bo v Kopru še več takih bolj ali manj kulturnih nastopov (kam pa sicer umetniki rajši, gredo), in da bi jaz in meni pod.ib-lii pri prihodnjih prireditvah pristna svoj račun, sem si »izmisiil« nekakšno »rešitev«; 1) Oder naj bo prenosen in nepritrjen na kamenje, in 2) delo za razporeditev stolic in numeriranje si prireditelji lahko prihranijo. Stolice naj stojijo v kotu ob-stolpu, da si jih obiskovalci lahko vzamejo in namestijo po mili volji. V primeru, da bodo sprednji g'e-dalci vstajali na svoje stolice, bodo zadnji lahko prenesli oder pred pre-torjevo palačo— in zadnji bodo tako prvi. Prav je, da so vsak enkrat —- enaka pravica za vse, ko že ni mogoče vzpostavili pravega reda. Če bo še potem kakšen nergač kji' pa naj se gre solit. Jaz osebno bom zadovoljen. s honorarjem, ki mi ga boš, kaj ne, dragi Vane, čim prej nakazal. To bo namreč moj obratni kapital, ki ga bom vložil v obisk prihodnje podobne prireditve, — seveda še vedno v družbi mojih zlatkanih žensk« Brili len bratec, kaj?! No, ker smo že pri tem. naj pa še naš kino malo »pičim-;. Res" jc pravi užitek, zdaj poleti lepo na prostem in v hladu gledali filme, pri izkušenj. imam pa pri leni nekatf be, izvirajoče iz lastni Sva namreč oba z Ji um skovalca prostora za i Nisva pa vedno naju bode v oči. običajnega ?urn,. •li nekdaj močno na\ gim od n1 sicer re predstav najbolj že v K tudi ž< Dov. obi-I: n ico. Tako