Dopisi. lz 3Iai*ibora. (Naznanilo.1 Vsem p. n. udom slavne »Slov. Čitalnice v Mariboru« in velespoštovanemu slov. občinstvu javlja se vspored Čitalničnih društvcnili sliodov do konea t. 1. in sieer bode dne 12. in 26. novembra večerna zabava s plesnim venčkom; dne 10. decerabra bode velik koncert, pri katerem se odkrije krasna slika SlomSekova; dnc 17. decembra bo znanstveno predavanje, za njim tombola. Ob torkih, pričenši s 7. noverabrom, je streljanje v ' Citalnični dvorani; ob ponedeljkih in sredah zvečer so pevske vaje. Vsako ncdeljo je Slov. Gilalnica p. n. udom za večerne zabave na razpolago. Dne 26. decembra bo občni zbor, dne 31. decembra zabaven večer. Nadejaje se vselej jako obilne vdeležbe, kakor to zahteva narodna sloga in čast, vabi k vsem shodom p. n. ude in velespoštovano občinslvo odbor Slov. Gitalnice v Mariboru. Od Pesnice. (Z veseljem) beremo, kako lepo stoje naši sosedje, vrli Šentiljeani, za dobro stvar, za narodno življenje. Ce tudi iniajo Ijutih sovražnikov, ni se njim bati, da jih le-ti zmagajo. Drugače pa je pri nas ob Pesnici. Todi so se nam nemžkutarji tako zajedli v kožo, da se nam jih bode težko znebiti. Ali tudi pri nas bi še šlo, da bi le imeli mož, ki bi zbirali narodnjake, ali nimamo njih in tako imajo nemškutarji lahko delo; zato pa veji- tudi skorcj po vseh naših občinah neinškutarski duh. Kaj, ali bi se ne dalo napraviti bralno društvo pri Sv. Juriji, v Svičini, v Gornji Sv. Kungoti, na Pesnici, pri Sv. Marjeti ? .. . Oj lepi so ti kraji in dobro slov. Ijudstvo prebiva v njih, vendar pa so vse te občine v svojih zastopih nemške; kako je to mogoee? Ker je povsodi par nemškularjev in ti potegnejo nckaj drugih mož s seboj, ostali kmelje pa se ne vdeležijo volitev, ali pa volijo tudi po nasvetu nemškutarjev, ker ne vejo drugače. Zalo je treba poduka, treba bralnega društva. Pesniški. Iz Slov. Goric. (Popotnik.) Sedaj sem v Ljutomeru, o katerem sem sodil, da je v obče slovenski trg, a žalibog da ni lako. Naj rai bo dovoljeno vsaj malo naslikati Ljutomer. Slovenske napise v Ljvitoinera imnjo sledeči gospodje: Peter Moro, sodar. Martm Karba, sedlar, Marlin Cagran, urar. Franc Repič, Alojzij VrSic, trgovca. Fran Sršen, trgovina in gostilnica. F. Robek, klobouar. Prodaja melje iz ljut. par. mlina. Babnik vrvar. Vaupotič, gostilnica, Josip Serec, gostilniea v resleračiji pri kolodvoru. Te imena si dragi Slovenei, v Ljulomerskera okroju dobro zapomnile, in le pri teh trgovcih kupujte blago, in le v one gostilne zahajajte. Svoji k svojim. — Druge napise sein opazil: Narodna šola; okrajna posojilnica. Kažipot: V Onnož jo nnjpopred slovensk. — Sedaj'pa zapišem nemške napise: Anton Arnosch; Johann Filipič in Mikoscheg — »schumacherji«. Martin Maleg, Gustav Thurmann, Albert Novak. Backerei. .loliann Schmaulz — Sattler und Rienier. M. VVicher — Hutmacher. J. Hendja — Seiler. Ludwig \Vaser — Spengler. A. Huber, Kisenhandlung. Anna Thurinann — Lsbzelterin. .1. Novak's — Leder-liaberei. M. Novak, Kleiderinaeher. F. Dubois, Buchbinder. Andreas Pučko, gepr. Hulschmid. Mathias Semlitsch; V. Schneider; Heinric-h Stefling; Ferdinand Herzog; Max Honigmann Gastbaus zur Post. Josef Schraminels — Hotol. Hoinrich Sideritsch, Gasthaus. Kedaj vam bodo vaši »Nemci« v Ljutomeru postali bolj ponižni ? Ako njini ne bosle tako neumno nosili tjekaj slovenskih grošev. — Iz Ljutomera se napotim v naroduo Krapje, kjor sem obiskal slov. pisalelja gosp. Josip Karba. Živio narodnjaki. Potem sem stopil v Veržej, tain so vrli narodnjaki, poleg katerih živi pešeica nemškutarjev, zvonec nosi kremar in trgovec J. Miihlfelner. Za Slovence je gostilna Marija Gajser. Le samo narodnega trgovca manjka v Veržeji, naj se nekdo nastavi, ker Voržpjci ga bodo radi podpirali. G. g. župnik Janžekovič so mla(linoljub, ker radi za učenec kupujejo dobre knjižice. Nekatere hiše imajo napise: »Vržej«, a na šoli se blest<: »Veri in omiki«, zelo primeren napis. — Tako sem naslikal lep kos slovenske zemlje, iz čcsar se razvidi, koliko imata Orehovski prerok in Ljutomerski Mavrič — uspeha in neuspeha. Upara, da na deželi imata malo privržencev, a tudi v trgih jima bo nckdaj odklcnkalo. Orehovčanu bi posebno svetoval, da naj raje skrbi za močne ključavnice v rešitev — časti svoji rodovini. Iz Slovenskih goric. (S pota.) K zadnjim svojim spominom dodam še sledeče: Rad pohvalim gosp. predstojnika v Bišu, ako jc res tak6 dober Slovenec, živio! Pri Sv. Benediktu se opazi nov slovenski napis: »Golobova gostilnica k pošti«, a ga ima tain na vrtu, spredaj je pa nemško. Kdo je zakrivil, da je pri njem dobila nemščina prvo mesto? Gospod sobni slikar M. Pi\vclz od Sv.Lenarta, on je bojda tako »nakomandiral«. Dobro bi bilo, ako bi Slovenei pustili toga slikarja na miru, akoravno se hvali, da ga č. g. duhovačina visoko čisla, njej za hrbtom jim se pa sineje in lcga ne slori, kar mu kdo naroči, nego nasprotno. Gospod Golob je blnga duša, priporočam njegovo — nemško slovensko gostilno n v nemško njegovo trgovino naj hodi.jo izNemčije! — V Ivanjcih so si pa omislili dva lepa saino v slmenščini izdclaha kažipota: V Negovo in k Sv. Juriju. Zivio napredni Ivanjci! — Od Ivanjec so Očeslavci, imajoč ncinško slovensko napise n. pr. Očeslavci in: »Peska pot v Grabanoš in k Sv. Juriju«, izvrstno! Proti Kapcli sem videl križ, a na njem napis: »Mogočno in sveto jo njegovo ime«, primeren napis, ki dela na potnika velik utis, veselil nie je tembolj, ker vee kje vidim na križih — ncmške napise. Pod Kapelskim hriboin je čedna kapelica Lurške Matere božje, Marija je ukusno izrezljan;1 od domačega umetnika L. Perkota! — V Kapeli sen; na lnojem potovanji pomagal »vezati« dva č. g. godovnjaka Jerneja, tam v prijaznem Okoslavskem vrlui, in kjer se je rekla marsikatera bešeda v korist dijakoin, — Pri Kapeli zastonj iščeš nemške napise, da bi le v srcu bili iskreni narodnjaki. Sedaj se napotim skoz vasi Mota in Hraslje, tam je lična kapehca, na kateri opazim nad slikama slov. blagovestnikov napis: »Brata sv. G:ril in Metodij, priprošnjika bodita nain vsikdar«, ta napis okrcpi vsacega popotnika, da kakor pomlalajen pohiti dalje za svojiini ležnjarni. V Vučji vasi sem slišal, poprašajou po nekem zastopniku, a ženka pokliče moža ovako: »(ime) komm biserl herauf!« To je jako ve.-^l klic za Orehovskega preroka. Veseli me jako, da imajo v Ljutoinerskem okraju že z.\ vandrovce slovenske napise. — Slrdjo Stara Nova vas, Iljaševci in Sv. liriž. Napisi so lepi slovenski, saino nek upokojeni nadtičilelj ima na svoji trgovinici napis v blaženi nemSDirti. — Pri Sv. Križu sta dva nemška napisa namree neki Lorenz Trutschl in Nemec Josef Honigmann, Slovenceni svelujem, da obiskujpjo trgovino domačinke g. Terezijo Zadravec, njej pa pravini, naj si išče pri prodaji mali dobiček, ker le takrat bodo Slovenci zapuščali nemškutarje in se nje oklepali. Svoli k svojira! — Pri Sv. Križu smemo pohvaliti požrtvovalne farane, ki so si zgradili v lepem zlogu novo cerkcv, ki jini bo odsodaj zadostovala, in bo jedna najlepSih v Ljutomerskem okraju. — Prikolovratiin do postaje Ljutomer, a kako se začudim, videvši na postaji na obeh straneh: Luttenborg! No kcr postaja: Buoetiovci iina po jedni strani slovcnski napis, jednako tudi svarilne tatle. zakaj bi Ljutomer ne imel ? Dalje je napis: »Nach Zven und Mautdorf«, a zatem šo je slovenski. Od Velenja. (Popravek. — Sadjereja. —¦ »Amerikanci«.)v V moj zadnji dopis o pogreLu rnj. .lanez DolinSek v Šent-Ilju vrinila se je neljuba pomola. G. Rafael DolinSek ni več pristav, ampak rnnogozaslužni e. kr. davkarski priglednik (kontrolor).— Šent-Ilj utegne pa še v drugem obziru postati pomenljiv. Tam iina »Sadjerejsko društvo Šaloško d.iline« v hiši gospoda Ivana Kranjc na KoroSoevem svoj pravi dom. V nodeljo dne 15. oktobra t. 1. prisla sta tje blag. go?pod vitez Berks z Blagovne in g. Ivan Bele, popotni učilelj štajarski iz Maribora. V doinaei besedi sta podučevala zbrane družbenko in druge poslušalce, kako bi povzdignili domačo sadjerejo, oziroma, kako si o pravnn času izredili rodovitnih ameriških trt, ker domača plemena očivestno pešajo. Oba govora bila sta ne samo zaniinljiva, ampak tudi podučljiva, ker g. Ivan Kranjc pripravil je bil obilno različnega sadja s svojega krasncga ?adunosnika ter ameriškfh trt iz svojih lepih trsnic, da sta gospoda govornika lehko pogluSalcem pokazala vse, kar sta učila. Zalo paso Šentiljani tudi iskreno zahvalo dolžni slav. odboru »sadjemjske družbe«, posebno njega naeelniku g. Ivanu Krajncu, potem pa obema govornikoma g. vitezn lierksu in g. Beleju. Od Pesnico. (Trdnjava.) Slovenska trdnjava blizo nemške mejo je Sv. llj v Slov. goricah. Iz nje izvomo, kako vstrajno se borujejo tamoSnji Slovenci za narodno in sveto stvar in za občno korist Slovencev. 0 vas, predragi Sent-Iljčani, velja prislovica, kakor o junaških Gningordh: Kolikor vojakov, toliko junakov, kolikor Slovencev, loliko junakov; le ne udajte se in ne pustile so strahovati od peščice prisoljenih Nemcev, aaj so se oni k vam priselili, ne pa vi k njim.