pisali ste nam pismo
Obrobnost poplav
in ljudi tudi
Poplave. ki so zajele dobršen del Ijubljanske-ga Barja in, ki niso tako posamične kot se sicer na prvi pogled zdi niso bile dovolj pojasnjene oziroma dobro predstavljene širši javnosti. Ko-likor vem, je o tem poročala le Naša komuna in nekaj smo prebrali v Delu. To pa je bilo tudi vse. Poplave. ki so bile komaj deset kilometrov stran od strogega centra Ljubljane so ostale na obrobju dnevpih dogodkov.
Obstaja vtis, da ta obrobnost ne velja zgolj samo za poplave do katerih prihaja na tem področju skoraj redno ampak tudi za druge aspekte vsakdanjega življenja in dela na tem koncu Ljubljane. Prebivalcem naselij kot so Črna vas, Lipe in še nekatera se ne godi dosti bolje kot se jim je pred desetletji. Niti smeroka-za na Ižanski cesti ni. ki bi tam nekje pred sredino pokazal. da je potrebno zaviti na desno, če hočeš priti v Črno vas in naprej v Podpeč. Sicer pa ti kraji sploh niso povezani s kakršnim-koli prometnim sredstvom razen seveda z oseb-nimi avtomobili in kolesi. Tako morajo tisti, ki enih ali drugih nimajo kar lepo 5 do 6 km peš do Ižanke ali pa do Podpeči. Javne razsvetljave ni. javne telefonske celice tudi ne in če se ne motim tudi ni nobenega telefonskega priključka. Do šole je še dosti več kilometrov, vendar tja vozi otroke vsaj šolski avtobus. No jasno je tudi, da ni nobene vzgojno varstvene ustanove, trgovine ali kakšnega drugega objekta družbenega stan-darda. Zdi se, da se je čas na tem delu Barja ustavil.
Ko se nekje na sredi Črne vasi zgubi asfalt in luknje porivajo kolesa globje* v blatnike se zdi bližina glavnega mesta Slovenije nekaj imagi-narnega.
Skoraj vsakoletne poplave pa kličejo po čim-prejšnji ureditvi kajti poleg vsakdanjih težav prebivalcev tega dela Ljubljane so poplave še dodatno zlo. Kazalo bi resno proučiti marginal-nost tega dela krajevne skupnosti Barje.
Borut Pogačnik