Edizione per 1'estero >— Inozemska izdaja Leto LXXI	mm stev. 37 a
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnical Novo mesto.
SEO &E.NEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn.
Abbonamentt: Mei» 18 Lire. Estero, mete 3150 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lire. C. C. P.s Lubiana 10650 per gli »bbonamenti, 10.349 per le in-»crzioni.
F11 i a 1 e t
Novo mesto,
3 Oredniitvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana, a Izključna pooblaščenk« za oglaševanje italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva b, Lubiana. | Concesslonaria esclnsiva per la pnbbllciia di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	|	Telefon 4001—4005,	1	ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 996
Intensa attivita di pattuglie sul fronte libico-lunisino
Bombardieri italiani bombardano Tobruch ed Algeri — 13 velivoli nentici distrutti
TI (Juartiere Generale delle Forze Armate eomunira:
Intensa attivith di opposte pattuglie esplo-ranti sul fronto I i h i r o t u n i s i n o.
In violenti scontri con la aviazinne avvorsa-ria eacciatorj gerinaniri abbattevano 11 Spitfire.
Nostri bombardieri hanno agito sulic attrez-zatture portuali di A I gor i c Tobruk pro-vorando vasti inrendi.
leri a tarda sera aerei nemiri, in piii ondate. hanno lanriato bombe di vario ealibro e spezzoni incendiari silila eittii di Milano rausando danili gravi a nuinerosi fahhrirati eivili.
Le vidimo finora arcertato sedici morti e 221 feriti. Duo dei cpiadrimotori sono precipitati ad opera clella artiglieria della difesa; 11110 in via Bnffalora e uno tra Merrallo e Inveruuo.
Un nffiriale nemico lanciatosi col paracaduto e stato catturato.
Altra incursiono ellettuata sulla Spezia eausava tra la popolaziono un inorto c 22 feriti.
Vojno poročilo št. 996
Živahno ogledniško delovanje na libijsko-taniškem
■ ■ »vv
bojisoii
Italijanski bombniki napadli Tobruk in Alžir — 13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Močno obojestransko ogledniško delovanje na 1 i b i'j s k o - t u n i š k e m bojišču.
V - močnih spopadih z nasprotnim letalstvom so nemški lovci sestrelili 11 »Spitfirejev«.
Naši bombniki so delovali nad pristaniškimi napravami vTobrukum Alžiruter povzročili obširne požare.
Včeraj pozno zvečer so sovražna letala v več valovih spuščala bombe razne velikosti ter za-žigalna sredstva na mesto Milano in so povzročila hudo škodo na številnih civilnih zgradbah. Doslej ugotovljene žrtve znašajo 16 mrtvih in 224 ranjenih. Dva štirimotornika sta treščila na tla, zadeta od obrambnega topništva, eden na Via Boifalora in eden med Mercallo in Inveruno. En sovražni častnik, ki se je spustil s padalom, je bil zajet.
Drugi napad na Spezio je povzročil med civilnim prebivalstvom enega mrtvega in 22 ranjenih.
Močan odpor nemških armad
Odbiti napadi pri Novorosijsku in kubanjskem mostišču - Oživeli so boji med Donom in Kurskom - 19 sovjetskih letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dane« naslednje vojno poročilo:
Sovražnik poskuša nn vzhodnem bojišču z vedno novimi oddelki, ki jih namesto izkrvavlih čet meče v bitko, z obkoljevalnimi in prodornimi nastopi doseči odločilne uspehe. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim vojevnnjem in odločnimi proti napadi namen sovražnika iu mu prizadevajo vedno znova najtežje izgube.
Pri Novorosijsku in nn neknterih drugih točkah k 11 b a n j s k e g a mostišča pod vzeti •sovražni napadi so bili 7. velikimi krvavimi izgubami odbiti.
Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od K u r s k n je /.oprt pridobila nn silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, Wi je ob srednjem Doncu prodrl v naše zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju nasproti.
V	teku odmikalnih premikov iz Dončevega kolena na predvideno skrajšano obrambno črto sta bili po načrtu in brez motenj s strani sovražnika, izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilov-g r a d.
Na bojišču med Volltovom in Ladoškim jezerom ter pred Leningradom je sovražnik tudi včeraj napadel na široki fronti. Napadi so se zrušili v koncentričnem ognju vseh vrst orožja.
Letalski oddelki so kljub težkim vremenskim pogojem sovražnim napadalnim oddelkom prizadejali velike izgube in so na tem bojnem področju sestrelili 19 sovražnih letal. V Kronstadskem zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovražni napad.
Na bojišču v Severni Afriki je bilo včeraj živahno delovanje izvidniških oddelkov. V nizkih poletih je letalstvo uspešno nastopilo proti sovražnim zbirališčem oklepnih vozil, tojvov in motornih vozil. V letalskih bitkah so sestrelili nemški lovci 11 »Spitfirejev«.
V	Dovrski ožini je bila skupina sovražnih pomorskih odinic. ki se jo skušala približati rta Oris M oz, z ognjem mornariške obalne baterije pregnana.
Britanska letala so včeraj v večernih nrah metala na nekatero krajo z a p a d n e Nemčije, predvsem na vasi, razdiralne in zažigalne bombe. Prebivalstvo jo imelo predvsem v Ko 1 n u izgube. Povzročena jo bila škoda taradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osem izmed napadajočih bombnikov jo bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Uokavskcga preliva.
Ii-rlin, 15. febr. AS. Pičla poročila vojaškega značaja, ki so prispela to noč iz vzhodnega bojišča, soglasno potrjujejo srditost borbe, ki divja zlasti na srednjem in severnem odseku južnega bojišča ter med Volhovom in Ladoškim
Zaključno poročilo o japonskih pomorskih zmagah
Potopljenih je bilo 98 vojnih ladij, med njimi 6 okiopnic, 4 letalonosilke
in 36 križark
Tokio. 15. febr. Poročilo japonskega glavnega 6tana povzema dosedanje japonske pomorske uspehe pri Saloinonskih otokih in pri Novi Gvineji. Poročilo pravi: Doslej še neobljavljeni uspehi japonskih pomorskih nastoj>ov v Saloinonskih vodah kakor tudi v vodah Nove Gvineje znašajo od 7. avgusta 1942 do 7. februarja letošnjega leta: j)0-topljene vojne ladje: 4 podmornice, 3 lorpedovke, 1 patrolna ladja. Težko poškodovane: 3 rušilci, 4 podmornico in 1 patrolna ladja. Skupno S vojnih ladij potopljenih in prav toliko poškodovanih. Sovražnih letal je bilo sestreljenih 205. na tleh uničenih 32, skupno 237. Od nevojnih ladij je bilo 8 potopljenih, 2 pa težko poškodovani. Doslej neobjavljene japonske izgube pa so: potopljeni 3
Schmidt obiskal Romunijo
Bukarešta, 15. februarja. AS. Minister Paul Schmidt, vodja nemškega tiska, ki je bil te dni gost romunske vlade, je odjiotoval iz Bukarešte v Berlin. Spremljali so ga nemški časnikarji. Na posta ji ga je pozdravil romunski propagandni minister Marcu, nemški minister v Bukarešti, ter druge oblasti in osebnosti.
Japonsko postopanje z vojnimi ujetniki
Tokio, 15. febr. AS. V zvezi z japonskim postopanjem z vojnimi ujetniki poudarjajo v Tokiu, da jo sam ameriški general Vainwright poslal jajKmskim oblastem pismo, v katerem zatrjuje, da jc to postopanje v vsakem oziru jileme-nilo in da vojni ujetniki dolgujejo Japoncem hvaležnost. Življenje ujetnikov jio koncentracijskih taboriščih poteka v redu, prehrana jim ne povzroča skrbi in ujetniki so lahko posvečajo intelektualnemu ter šjTortneinu udejstvovanju.
Alarm v Švici
Bern, 15. februarja. AS. V večini švicarskih krajev je trajal ponoči med 21. uro in pol in 24. uro in 15 minut letalski alarm.
Berlin, fb. febr. AS. Uradna nemška poroče-vnlska agencija javlja, da je v sobolo proti poldnevu nastala eksplozija na kolodvoru Friedrich-Btrassen in jc povzročila smrt dveh oseb.
rušilci, 3 podmornice in 1 patrolna ladja, poškodovana pa 1 križarka, 4 podmornice in 1 patrolna ladja. Na sovražne cilje se je vrglo 215 japonskih letal, poškodovanih pa je bilo 114 letal.
Skupno število že objavljenih potopljenih sovražnih ladij v bitkah pri Saloinonskih otokih in Novi Gvineji pa znaša: potopljene vojne ladje: 6 oklepnic, 4 letalonosilke, 22 rušilcev, 13 podmornic, 3 petrolejske ladje, 1 polagalka min in 13 torpedovk. Skupno 98 ladij. Težko poškodovane pa so bile naslednje sovražne ladje: 4 oklepnice, 6 letalonosilk. 6 križark, 18 rušilcev, 5 podmornic, 1 polagalka min, 1 petrolejska ladja in 3 neugolovljene ladje. Potopljenih je bilo še 53 sovražnih trgovskih ladij, poškodovanih pa 8.
Japonske izgube so: potoj>ljene so bile: 1 oklepnica, 3 križarke, 10 rušilcev, 4 podmornice, 1 petrolejska ladja, torej skupno 19. Poškodovane so bile: 1 oklepnica, 1 letalonosilka, 2 križarki, 6 rušilcev, 5 podmornic, skupno 15. Potopljenih jo bilo še 10 japonskih trgovskih ladij, poškodovanih pa 17.
jezerom, kakor ludi pred Petrogradom, kjer Sovjeti navzlic obupnim izgubam nadaljujejo svoje ofenzive s svežimi rezervami in vojnim gradivom, ki stalno priteka na bojišče z raznimi sredstvi. Mnenje teh vojaških krogov je, da je sovražnik v tem času, ki je letos izredno ugoden /nnj. napel vse svoje sile, da bi utrdil svoje ozemeljske pridobitve vsaj no glavnih središčih fronte, preden ne b<> propadla njegova tako draga in obširna zimska kampanja. V luči te sovražnikove življenjske nujnosti dobijo dogodki na vzhodu poseben pomen, ki opravičuje tudi stališče tukajšnjih političnih krogov o taktiki nemškega vrhovnega poveljstvo. ki namerava predvsem izčrpavati nasprotne sile. prezirajoč cinitelj prostor, ki ima /lasti v tem letnem čn«it zelo relativen pomen. V Berlinu se pripominja, dn s tega stališča gledajo tudi nn l>olj ali manj avtentične i/jnve anglosaških vladnih ljudi, ki. da bi opogumili sovjetskega trmoglnvca pri njegovem hiranju, kateremu je izpostavljen in da bi ga ščuvali k vedno novim »junaštvom«, ne razmišljajoč preteč o obljubljenih ozemeljskih razširitvah, ker gre za evropske države, /a katere \nglosasi dobro vedo, da ne morejo stremeti ne danes ne kdaj koli z h nndoblast nnd njimi. Današnji listi, /lasti »Viilkischer Bcobachtcr«, to omenjajo tvr podčrtujejo dejstvo, tla se Churchill in R<xwo-velt ne delata slučajno /a paladinn sovjetskih teženj v Evropi pod pretvezo najabsurdnejšili in najbolj otročjih političnih formul knkor »mednarodna varnost«, »čuvanje svetovnega
miru«, ali ustanovitve »svetovne vlade«, v kateri bi imela Sovjetska Zveza veliko betiodo. t
Berlin, 15. februarja. AS. Mednarodna poročevalska agencija poroča: V obširnih strateških premikih, ki jih izvajajo nemške in zavezniške čete na južnem odseku vzhodnega bojišča, sta bl!t metodično izpraznjeni mesti Kostov in Vorošilov-grad, |Mitem ko so bilo uničene vso vojaške naprave. Dejstvo, da niso bili evakuirani le vsi ranjenci, marveč tudi vso orožje in vsr voino gradivo v popolnem redu. je posledica brezprimer-nega napora nemških in romunskih zaščitnih čet. V večdnevnih silovitih bitkah so s čudovitim pogumom vztrajale proti po številu in orožju nad-močnim iKjIjševiškim silam, dokler ni vsak nemški vojak dospel na novo določeno mesto. Pripominja >e, da ie tudi pri prejšnji sovjetski ofenzivi bil liostov provizorično izpraznjen.
Berlin. 15. fehruaja. AS. Preteklo noč 'o angleška letala napadla zahodno Nemčijo ter povzročila žrtve med civilnim prebivalstvom in podrla nekaj hiš. Po dosedanjih poročilih je bilo zbitih 8 sovražnih letal.
Berlin. 15. februarja. AS. Včeraj so močne skupine nemškega letalstva napadle vojaško pristanišče Plvmoutr na južni angleški obali. Napad je trajal pol ure. Številne razdiralne in zazigalne bombe so zadele ladjedelnice in pristaniške naprave, kakor tudi mestno industrijsko področje Po prvem napadli so se dvignili veliki oblaki dima ler jKikazali, da so bili cilji dobre zadeti Istočasno drugi nemški bombniki tolkli neko drugo mesto v južni Angliji, kjer so povzročili velike po/arc in razdejanja. Vsa letala, Ki so se udeležila teh dveh poletov, so sc vrnila v svoja oporišča.
Berlin. 15. februarja AS V poznih včerajšnjih urah je manjše število angleških letal na slepo spuščalo'nekaj bomb na zahodno Nemčijo. Skoda ni bila znatna.
Boji na 1000 km dolgem bojišču
Obnovila se je silovita bitka med Orlom in Rostovom
Berlin, 15. februarja. Govorilo se je o popuščanju velike bitke na vzhodu. Te govorice so bile prezgodnje. Po kratkem odmoru je sovražnik, ki mu zaradi dotoka novih rezerv ni bilo treba reorganizirati 6vojih sil, še povečal 6voj pritisk proti Harkovu in Rostovu. V zvezi s tem jc zanimivo vedeti, kakšne rezerve imajo Sovjeti in katera je nova črta. na kateri se nameravajo dokončno utrditi nemške sile. Na prvo vprašanje odgovarja obnova bojev, ki jih vodijo Rusi z zelo velikimi silami, kakor da ne bi pretekli trije meseci od za. četka ofenzive. Iz tega se da sklepati, da maršal Zukov razpolaga še s številnimi rezervami. (Nima smisla spraševati 6e. če ni to morda skrajni sovjetski napor z uporabo zadnjega razpoložljivega vojaka; zadošča, ako se omejimo na pripombo, da vsaj zaenkrat Sovjeti brez ozira na težke izgube in na oddaljenejša izhodišča ne trpe pomanjkanja ljudi in gradiva.)
Kakšen je odgovor na drugo vprašanje? V Berlinu o tem ne dajejo nobenih izjav, kajti ]X56ta-vitev nove dokončne zaporne črte je skrivnost vrhovnega poveljstva, zato pa je tudi vsako ugibanje brezpredmetno. Sedanje bojišče poteka od Kurska preko Belgoroda in teče nato vzhodno od Markova (odkoder je sovražnik oddaljen še takih 10 km)
nato pa sega proti Slavjansku in Vorošilovgradu in preko Rostova proti Novorosijsku. Sovražni vdori proti vzhodu te črte doslej še niso im.ii uspeha razen južno od Slavjanska. kjer jc sovražnik malenkostno napredoval. Nemški tisk, od koder so vzeti ti podatki, pripominja, da poteka velika bilka na fronti Orel-Rostov. ki meri v zračni črti 700 km, na kopnem pa nad 1000 km. Tukaj |X)sega v boje tako na sovjetski kakor na nemški strani velikansko število sil. V trimesečni bilki je sovražnik izgubil že 7000 tankov ter desetine in desetine tisočev ljudi, toda njegove rezerve še niso izčrpane. Nemške izgube niso tako hude. 7. izjemo Stalingrada se je nemškemu poveljstvu vedno posrečilo izmakniti se obkolitvi in nemški premiki na nove črte se vrše v redu. Tudi če se je boljševikom posrečilo zasesti večji del krajev ki so jih izgubili v poletni ofenzivi 1942, vendarle niso mogli doslej zadeti glavnine nemških sil ter zasesti nekaterih važnih ciljev.
Sovjetska ofenziva pri Ladoškem jezeru še nI končana in sovražnik je privedel nove sile na bojišče med Volgo in Petrogradom, kjer bi rad uničil nemški blok okoli obleganega Petrograda. Doslej sovražnik še ni dosegel nikakega uspeha. Na jugu teče nova nemška črta od Novoro6ijeka proti polo-toku Taman. ( Picolo«).
II-*
Angleži in Amerikanci si niso edini glede Arabcev
Berlin. 15. februarja. AS. Iz nevtralnih virov poročajo, da nameravajo Angleži ustanoviti personalno unijo med Saudovo Arabijo ter Sirijo pod Saudovo dinastijo. Zvedelo se je tudi, da se Amerikanci upirajo ustanovitvi tako velikega bloka arabskih držav pod angleškim vodstvom. Ibn Saud je pri pogajanjih sporočil Angležem svojo staro željo po aneksiji emirata Kovev v Perzijskem zalivu. Tam pa so že Amerikanci. ki so upirajo aneksiji, ker bi jim iztrgala važno strateško oporišče.
Umor bivšega bolgarskega vojnega ministra generala Lukova
Sofija, 15. febr. AS. O umoru generala Lukova, do katerega je prišlo predsnočnjim, poročajo
\V,
Evropski jugovzhod v borbi proti boljševizmu
Anglija se je odpovedala svoji zgodovinski odgovornosti
Bukarešta, 15. februarja AS. Ti6k romunske prestomice komentira sovjetske vojne cilje in piše, da skuša Rusija zaenkrat še zakrinkati svoje resnične namene, to je stremljenje po neposredni oblasti nad evropskim jugovzhodom. Toda, kar je treba pri tem jKiudariti. piše list »Porunca«, je očividno izdajstvo Anglije nad Evroj>o, ki je, čeprav govori, da se bori za ideje svobode, človečnosti in spoštovanja zakonov in pravic narodov, prepustila boljševiški Rusiji 6 jx>lnoveljavnim sporazumom ves tisti evropski jugovzhod, ki ne želi drugega, kakor, da bi bil osvobojen boljševiške grožnje. Temu angleškemu ravnanju se n: čudili, kajti treba se je zavedati dejstva, da se je Anglija od|iovedala vsaki zgodovinski odgovornosti. Narodi, ki jih zanimajo boljševiški načrti, pa si ne delajo nikakih utvar, ker vedo, kaj bi se zgodilo, če bi njihovo orožje prenehalo imeti besedo na ruskem bojišču.
Solija, 15. februarja. Poluradni »Dnejs< je ob-
javil uvodnik z naslovom »Pripravljanje za boj«, v katerem piše: »Vojna proti Rusiji zanima celo Evropo, toda za Bolgarijo je boljševiška nevarnost večja, kakor za katero koli drugo evropsko državo.. Angleži in Amerikanci 6o Sovjetom že obljubili veliko plačilo v ozemlju, med katero 6pada tudi bolgarska črnomorska obala, to je 6koro četrtina Bolgarije. Bilo bi neumno verjeti, da bolj-ševiki ne bi več odšli iz Bolgarije, če bi enkrat zasedli del njenega ozemlja. Znane so tudi angle-ško-ameriške obljube takozvani jugoslovanski in grški vladi v škodo Bolgarije. Churchill in Eden sta večkrat izjavila, da ne bodo odtrgane od Bolgarije le Maeedonija, Tracija in kraji ob Moravi, marveč še nekateri drugi kraji. »Lahko je torej uganiti« — pri|x>minja »Dnes« — »kaj bi se z nami zgodilo, če bi zmagali Angleži in boljševiki.« List zaključuje: »Bi ti moramo iorej močni in pripravljeni na boj za obrambo naše države. Ce bo potrebno, moramo biti tudi pripravljeni dati 6voj krvni delež.*
naslednje podrobnosti: General se je vračal do* mov v spremstvu hčerke, tedaj pa se mu je približal morilec in čisto od blizu oddal nanj štiri strele. Ko se je prepričal, da jo njegova žrtev mrtva, mu je uspelo izmuzniti se. Pri prizoru jo bila navzoča samo generalova hčerka, ki zatrjuje, da je morilec nosil avtomobilsko naočnike. Brž ko je prišla policija na mesto, je zaprla vso mestno četrt. Nato sta prišla tja notranji in vojni minister. Aretirali so veliko ljudi. General Lukov je bil voditelj legionarskega združenja. Bil ie star 56 let in j» bil politična osebnost prve vrste. Njegova vojaška pot je bila zelo sijajna in v letih 1935—1938 je bil vojni minister.
Sovjeti zopet odsotni
Bern, 15. febr. AS. Vedno dvoumni odnošaji med sovjetsko in anglosaško diplomacijo tec med obojestranskimi propagandnimi orguni so razvidni tudi iz odsotnosti Rusije na tnkn/vn-nem »mesecu združenih narodov«, ki bo pričet te dni v Wais]iingtonu in kjer bn vrstn propagandnih predavanj za zaveznike. Sam podtajnik zunanjega ministrstva Sinnner Welles je pri otvoritvi priprav izrazil obžalovanje vseli zavezniških držav, ker se sovjetska Rusija ni ho. tela udeležiti teh prireditev.
Iranski predsednik odstopil
Ankara. 15 februarja. AS. Iz Teherana poročajo, da ,|e zaradi nezaupnice v parlamentu moral odstopili iranski ministrski predsednik. Ministrski predsednik je bil od avgusta lanskega lela in jo bil poslužno orodje v rokah angleškega poslanika ter je podpiral njegove načrte za izkoriščanje Irana. To ga je osovražilo ne samo v parlamentu? marveč tudi pri ljudstvu. Zaradi izredno slabega gospodarskega položaja je novembra zahteval začasna opolnomočja. Ker pa ni prišlo do izlwlj-šanja, je moral zdaj odstopiti.
Angleške civilne izgube
Lizbona, 15. februarja. AS. Uradno poročajo, da so v januarju znašale angleške civilne izgube pri letalskih napadih 325 mrtvih ali pogrešanih ia 507 ranjenih, ki se zdravijo po bolnišnicah,
Ameriški kongres proti Rooseveltovi politiki
Novi predsednik republikanske stranlie Združenih ameriških držav, llarrisou E. Spangler, je
na strankinem zborovanju v St. Louisu razglasil svoj program s temi besedami: »Moja poglavitna naloga je ta, da si pripravim dovolj bojevnikov, da bom enkrat za vselej lahko obračunal z Ne\v Dealothk Tako se jo novi načelnik republikanske stranke v USG razglasil kot sovražnik Roosevelta iu njegovega poslovanja.
S Spanglerjem je republikanska stranka prešla v roke zagrizenih sovražnikov Rooseveltove diktature zlasli še zdaj, ko je nasilno nagnal Američane v svetovno vojno. V to stranko pa spadajo najštevilnejši sloji delavcev in kmetov. Now Deai jo za zmeraj izgubil njihove simpatije. Zato so žo pisali listi: >New Oeal jo kakor človek, ki umira. Nima nobenega zdravnika, ki bi ga še mogel spraviti na noge.« Takle nasproten veter Že dalj časa vleče zoper kongres, že od 3. novembra 1942 dalje, že odtlej, ko jo bila oznanjena silna izguba pri Pearl Harbourju. Odtlej Roosevelt nima miru in čim več je nasprotnikov v njegovih vrstah, ki mu bolj in bolj mečejo polena pod noge
Roosevelt se v novem kongresu more opirati edinolo na demokrate. Vse drugo stranke, na delu jim jo republikanska, pa se nočejo dati več voditi po Rooseveltovih diktaturah.
Tudi Willkie, lii so ni bil udeležil zborovanja v St. Louisu, se v poslednjem času bolj in bolj oddaljuje od Roosevelta. Njegovo razmerje do Roo-sevelta gledo na vojno in zunanjo politiko je zmeraj bolj napeto. Noče se ukloniti raznim smernicam in ukazom, ki z njimi Roosevelt tako po tri-noško razpolaga z Združenimi ameriškimi državami.
Toda Roosevelt nima v kongresu samo republikanskih nasprotnikov. Tudi zastopniki in po-
| oblaščenci njegove lastne stranke so nezadovoljni z njegovo politiko. Bolj in bolj glasne so kritike iz vrst vseh kongresnih poslancev. Opozicija vedno bolj narašča in se zgraža, kako so v Beli hiši po mili volji razpolaga s svobodo ljudstva. V krajih kongresa se zato vedno bolj vidijo razna vprašanja. Kakor piše »Baltimoro Post« hoče opozicija prisiliti Roosevelta in upravne urade, da naj v svojem delovanju sledijo določbam zakona.
V kongresu so štiri skupine; demokrati, demokrati noudealisti, republikanci in republikanci, 'ki so na strani Ne\v Deala. Poslednja skupina je najmanjša, a je često dala številne glasove za uveljavljanje zakonov New Deala. Dve najvažnejši skupini sta republikanci in konzervativni demokrati, ki so večidel iz južnih pokrajin.
Dve nasprotujoči si struji.
Na področju zagovornikov New Deala je po-jačenje konzervativnih teženj izzvalo glasen hrup. Njujorški listi pripominjajo: »Bolj in bolj se zgo-ščajo vrste, ki so proli predsedniku. Imeli so pri zadnjih volitvah velike zaslužke in če bo do leta 19-14 pihala ista sapa, jih bodo imeli še več. Dve slruji si slojita druga nnpram drugi.« Na eni struni se zbirajo okrog republikancev konservativni elementi, ki so v enem letu vojne lahko ugotovili popolno pomanjkanje Rooseveltovega Ne\v Deala, organizacijsko nesposobnost države, inflacijo, zaostanek v trgovini in vojaške neuspehe. Na drugi strani so sodelavci New Deala, ki brezpogojno odobravajo Rooseveltovo diktaturo v njegovi notranji in zunanji politiki. Opazovalci severnoameriškega položaja imajo torej prav, ko obljubljajo za bodočnost vedno večja nesoglasja v razmerju med kongresom in vlado.
lUltime Notizle.)
SoSdonijeva »Mirandolina« v ljubljanski Drami
(Premiera 11. februarja 1943.)
Predstava Mirandoline je slika gledališča, kakršno je bilo pred dve sto leti. Zato ne smemo presojati teh predstav s sodobnim okusom in jih gledati z današnjimi očmi, ampak v duhu časa, ko so nastajale in živele. Za 18. stoletje pomeni Gol-doni velikega dramatika, ki je prinesel v gledališko umetnost nove smeri in je postavil italijansko dramatiko na nove osnove
Že od 16. stoletja so bile v modi commedie dcH'arte, tako imenovane po poklicnih artistih, ki so jih pisali in po snovi, ki se je razvijala po določenem načrtu. V teh komedijah je bil velik poudarek na mimiki. Nastopale so tudi maske, ki so stalno predstavljale določene lastnosti Pantalone jc n. pr. 6talno predstavljal starega, dobrega trgovca, Arlecchino pa naivnega služabnika, ki jc prišel s kmetov. Pa tudi ostalih oseb se jc držala kon-vencionolnost. Zaplet teh komedij je bil kompliciran, poln prepirov, bahavosti in burk vseh vrst, zaključek pa je bil zmeraj ženitev.
Goldoni je hotel commedio dell'arte nadomestiti s commedia di carattere, z igro, vzeto iz resničnega življenja, kakršno so pisal: antični pisatelj in Moliere. Z ognjem se je posvetil temu delu. S pomočjo igralske družine Medcbach, ki je bila pisatelju zelo vdana, je izvedel prve reforme komedije. Očaral je občinstvo v gledališču S. Angelo v Benetkah, kjer je bila tudi Mirandolina prvič uprizorjena. Od tod pa je odšel Goldoni v gledališče San Luca, kjer je svoje reforme tudi dokončal. Vendar se ni nikoli otresel vplivov commedie dell'arte. Ohranil ie služabnike in maske cclo v svojih najboljših komedijah. Prav tako jih končuje z ženitvijo in z moralnim naukom.
V mladosti je poizkušal pisati junaške tragedije in burke, vendar tu ni obstal, ampak je postal mojster v komediji. Napisal jih je preko sto in v vseh, tudi v povprečnih, ki jih je v naglici vrgel na papir, ne manjka živahnosti prizorov. To so slike o življenju. V njih jc toliko psiholbške resničnosti, barvitosti in razgibanosti, kolikor je potrebno, da je slika živa. V njih diha življenje 18. stoletja, posebej še življenje v Benetkah. Goldini slika to življenje le od zunanje strani. Tudi kadar slika probleme med staro in novo generacijo (I ru-steghi), ne vidi težav, ampak le smešnost položaja. Zato je tudi glavna poteza njegove dramatike mir in vedrina.
Med najboljše Goldonijeve komedije spada »La locandiera«, pri nas znana pod imenom »Pri lepi krčmarici«, ali pa »Mirandolina« To je večno ponavljajoča se zgodba o lepoti, ki premaga vsak ponos. Snov je čisto enostavna, neproblematična in lahko umljiva. Mirandolina giblje in poganja dejanje. Okrog nje se sukajo moški, ji dvorijo in ji nosijo darila, toda ona se ne zmeni za te grofe in markize, mika jo vitez, ki ne mara žensk, ki ga še nikdar ni uklenilo dekle. Mirandolina se ga loti in ga kmalu ovije okoli prsta. In ko je dosegla svoj namen, stoji vitez — sovražnik žensk osramočen, ona pa se poroči z zvestim služabnikom Fabricijem. Nikdar se ne prenagli, opominja Goldini v komediji, Kaj bi govoril prezgodaj in bil tako visok in ponosen. Srečaš preprosto dekle, ki te
očara in snc6ti moraš besedo. Mirandolina ni plem-kinja, ampak samo gostilničarka. Ni to pokvarjena ženska, pač pa navita, vesela in zabavna. Vse ji pride prav, da doseže svoj namen. Zdaj je prijazna, zdaj nedostopna, zdaj jo spet prime omed-levica. Ton, ki se ga poslužuje vitez, je v čudovitem ravnovesju med smešnostjo in dramatičnostjo, med šaljivostjo in strastjo. Samo na višku prevlada zadnje, nato se spet komedija veselo razvija do konca. Dramatski razplet bi pokvaril ljubkost komedije, ki je v bistvu šaljiva, čeprav ji ne manjka psihološke trdnosti. Okrog zadržane, ko-ketne glavne osebe se razpleta prijetna, bežna zgodba z lahkotnostjo, ki je tipična za 18. stoletje, v katerem je bila žena bolj kot kdaj koli gospa in gospodarica.
Dejanje je sestavljeno lz malenkostnih dogodkov, ki se le malo izpreminjajo iz prizora v prizor. Komedija je polna veselosti brez navdušenja in dobrote, brez junaštva, brez napak in brez velikih krivd. Pred seboj imamo družbo, ki" malo trpi in malo misli, živi lahkotno, klepeta, opravlja in raztresa svojo radovednost. Glavno vlogo ima ženska, ki je muhasta in prebrisana. Tudi moški imajo na sebi nekaj ženskega: so polni čenč, ljubosumja, opravljivosti in nežnosti. V Goldonije-vih komedijah sploh manjka moža kot ga najdemo pozneje v Alfieriju.
Režiser g. Jože Kovič je dal komediji lepo podobo in je oživel teater, kakršen je utegnil biti nekoč. Dejanje je postavil v zgodovinsko, stilno razgibano sceno, ki jo je uredil g. inž. arch. Franz. Odločil se je »za stilizirano, improvizirano odrsko podobo in za improvizirane spremembe na odru, ki jih po možnosti sami igralci opravijo« (režiser).
Gotovo je bila taka podoba najboljša in zategadelj zanimiva Res, da nas predstava danes ne more več ogreti, ker se komedije drži dosti značilnosti stoletja, v katerem je nastala, vendar je prav, da se je pridružila vzporedu novejših italijanskih iger v Drami tudi klasična italijanska baročna teatralika. Režija je vtisnila predstavi vemo podobo starosti, vendar ni samo potegnjena iz arhiva, ampak kolikor mogoče približana sodobnim zahtevam. Predstavljanje in druge Goldonijeve posebnosti so bile režijsko zelo spretno in naravno izvedene. Morda bi bil le ritem komedije na nekaterih mestih hitrejši.	«,
Naslovno vlogo je igrala ga M. Danilova, čeprav teatralično, v duhu celotne predstave, vendar nikjer vsiljivo in nenaravno. Uspeh predstave je odvisen od njene igre in treba je poudariti, da je svojo nalogo rešila po svoji najboljši moči. Morda je v tej Mirandolini tu pa tam prišla preveč do izraza preračunljiva, sodobna ženska in se je nekoliko odmaknila Goldonijevi naivni in koketni mladenki. Zagrizenega sovražnika žensk, viteza Ri-pafratto, ki v boju z lepo krčmarico vendarle podleže in naravnost obnori od ljubezni, je naravno karikiral g. Jan. Podobo markiza Forlipopolija, starega obubožanega plemiča in zaljubljenca je zelo posrečeno zadel g, Gregorin, mladega razsipnega grofa Albaflorita pa je igra! g. Verdonik, prav tako z razumevanjem in z uspehom. Ge Gabrijel-
Nekaj kriminalne statistike
Ljubljana, 15. februarja.
Višje državno tožilstvo v Ljubljani je zbralo kratko podatke o poslovanju dveh državnih tožilstev, ki spadata sedaj v Ljubljanski pokrajini pod njegovo kompetenco. Državno tožilstvo v Ljubljani obsega ozemlje ljubljanskega okrožnega sodišča, pod katero spadajo okrajna sodišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Logatcu, Cerknici in Ložu. Državno tožilstvo v Novem mestu pa obsega ozemlje novomeškega okrožnega sodišča, pod katerega območje spadajo sedaj razen okrajnih sodišč v Radečah in Krškem okrajna sodišča v Novem mestu, Kostanjevici, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Mokronogu, Višnji gori Žužemberku, Vel. Laščah, Ribnici in v Kočevju.
Na področju obeh okrožnih sodišč oziroma državnih tožilstev se je šlevilo kaznivih dejanj zelo zmanjšalo nnpram zadnjim letom. Bilo je lani obravnavanih 2532 kazenskih zadev, od katerih jo odpadlo na Novo mesto 620. Na predlog državnih tožilstev je bilo lani odrejenih 176 kazenskih preiskav, v Novem mestu 17. Preiskovalni zapor je bil izrečen proti 277 osumljencem. Zaradi pomanjkanja dokazov in iz drugih razlogov kazensko pravdnega postopka in brez obtožnice je bilo končanih in ustavljenih 1973 kazenskih preiskav, v Novem mestu 478. Dvignjenih je bilo pri obeh državnih tožilstvih 390 obtožnic, v Novem mestu 75. Do glavne ustne razprave je prišlo v 332 primerih, v Novem mestu do 103. Sodb jo bilo s kaznijo izrečenih 237, v Novem mestu 37. oprostitev pa 33, v Novem mestu 4. To so splošni podatki za leto 1942.
Leta 1941 pa je bilo pri ljubljanskem in novomeškem državnem tožilstvu zaznamovanih 5619 kazenskih zadev, v Novem mestu 1326. Obtožnic jo bilo to leto pri obeh oblastvih dvignjenih 5373. Bilo jo 919 glavnih razprav, izrečenih 683 sodb in 183 oprostitev. Leta 1940 je bilo pri obeh tožilstvih zaznamovanih 5311 kazenskih zadev, dvignjenih 4664 obtožnic, razprav je bilo 1211, izrečenih 914 sodb in 138 oprostitev. Da je bilo prejšnja leta večje število obtožnic in tudi večje število obsodb, je bistveni vzrok v dejstvu, da so spadale pod okrožna sodišča tudi razne verižniške in navijalske zadeve, posebno prestopki po členu 7 uredbe o maksimalnih cenah, ko so bili ovadeni in sojeni mnogi prodajalci zaradi prekoračenja maksimalnih cen. Te zndeve pa so bile lani jeseni podrejene sodnosti vojaškega vojnega sodišča v Ljubljani.
Določitev babiških nagrad
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se babiške nagrade za babiško pomoč oskrbovnnknm skupin po členu 2. te naredbe določajo takole:
Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši f> obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč zdravniku v izrednih primerih: I. skupina 500 lir, II. skupina 300 lir, III. skupina 150 lir.
Izredni obiski poleg gornjih, vsak: I. skupina 15 lir, II. skupina 10 lir, III. skupina 5 lir.
Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. tire, izvzemši gornjih 24 ur: I. skup. 40 lir, II. skup. 25 lir. III. skup. 15 lir.
Priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki ali odpravni operaciji: I. skup. 150 lir, II. skup. 100 lir, III. skup. 75 lir.
Zdravljenje vagine in izpiranje vagine (po zdravnikovem predpisu: I. skup. 10 lir, II. skup. 7 lir, III. skupina 5 lir.
Za oskrbovanke v kmečkih občinah se znižujejo nagrade za 30%, izvzemši I. skupino.
Oskrbovankam vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 30%.
Če gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otroč-nicah, zaradi česar ni bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 33%.
Člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene razrede:
I.	skupina: državni uradniki do pete italijanske stopnje, svobodni poklici vobee, trgovci, industrijci, posestniki;
II.	skupina: državni uradniki od šeste do desete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, onrtniki, zasebni uradniki;
III.	skupina: nižji uradniki, delavci, sluge, tramvajci, mezdni ki vobče.
Člen 3. Tarifa po členu 1. je obvezna za vse babice.
čičeva in Juvonova sta prijetno predstavljali gledališki igralki in sta k uspehu predstave mnogo doprinesli. G. Gorinšek je igral natakarja Fabricijo, gg. Benedičič in Podgoršek pa slugi.
besedilu je nekaj nemogočih jezikovnih napak. Ne vem, ali je krivda na prevajalcu (dr. V. Knaflič), ali na dramaturgu, ki morda trenutno ne opravlja svojega poklica, ali pa na režiserju, če je zdaj to tudi njegov posel. Na vsak način jezikovne strani gledališče ne sme zanemarjati.	P.
Izročitev premoženja razpuščenlh športnih društev
Zaupnik CONI-ja objavlja:
Glede na naredbo Visokega komisarja št. 31, objavljeno v Uradnem listu št. 15 z dne 21. II. 1942-XX in na naredbo št. 23 (objavljeno v Uradnem listu št. 36 z dne 6. V. 1942-XX), se objavlju naslednje:
Glede nu odloke o razpustu športnih društev »Grafike«, »Jadrana«, »Slavije« in »Svobode«, ki jih je izdal Visoki komisuriat, se pozivajo vsi, ki imujo iz kakršnega koli razloga premično ali nepremično premoženje, športne naprave, opremo, vrednosti kakršnegu značaju, upravne knjige, arhive in karkoli drugegu iz lastništva omenjenih društev, da niorujo v 8 dnevih od te objave vse to prijaviti zaupniku CONI-ja (Bleiweisova 1 a).
Kršitelji te odredbe bodo prijavljeni pristojnim oblastem zaradi zakonskih ukrepov proti njim.
Razveljavitev prejšnjih določb glede natakarskega osebja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se uredijo delovni pogoji 06ebja, zaposlenega v gostinskih podjetjih, in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj, odreja:
1.	Določbe odredbe bivšega bana dravske banovine z dne 14. decembra 1940, objavljene v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine št. 729-102 iz 1. 1910., o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetjih so razveljavljene glede natakarskega osebja z dnem, ko je stopila v veljavo kolektivna delovna pogodba, sklenjena za to kategorijo dne 22. decembra 1942-XX1.
2.	Za druge kategorije v gostinskih podjetjih zaposlovanega osebja, za katere še ni kolektivne delovne pogodbe, ostanejo v veljavi določbe odredbo iz prednjega člena, dokler se zanje ne sklene pogodba.
3.	Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Novosti Vseučiliške knjižnice
Aecurtl T.: Alino edltloncs sacc. XV pleraque nondum
deseriptae. Florentine 1936. (II 68194) Darlo J.: lianarnici I Ijokarnicl iz franjovačkog roda.
Zagreb 1907. (II 66016) Berlcso A.: Gli lusetti. Milano 1909—25. (II 68212) ltlondl II.: La catcgoria romana delle «servitutcs». Milano 1938. (11 64.489—11/60) Bottarl St.: Antoncllo da Mcsslna. Mešalna 1939. (67.170) Camcrnnl-Teodorova M.: 11 teatro butgaro. Roma 1942. (11 6*210—1(1)
Cartlnl L:. Ileccnti scavl dcH'lHtltuto itallnno di paleontologa. Fireuzo 1939. (II 68.090) Castelllno N.: Luigi Dovoto. Napoli 1936. (II 66146) Cava/.zutl A.: Kiilla sioroturapla uutldiftorica. Modena
1934. lil 660.r»0) Cerulll V.: II ealendnrlo. Pavia 1931. (II 67.288) Corpus numinoruin itulicorum. Milano 1910. (lil 68.327) Damiani E.: 1'oesia c prosa In llulgaria durnnte la
sorvitn nazionalc. llomn 1941. (II 68210—8) Damiani E.: Norme ndottatn per Tunificazione blblio-
grafica del nomi d'autorl. ltotnn 1940. (II 681.97) Dclogu O.: La pittura italiana del seiconto. Fironzo
1931. (II 67.285) IVOrlando L.: Lis scarpli dal re. Tldine 1924. (67.251) Kfcmcrldl astrouomiche ad uso dol naviganti. Genova 1916. (67.2421
Pantanl A.: Indasinl sulln «Itivoluzlone dei prezzi«.
Milano 1940. (II 64.489—111/21) Gamlia O.: G. Ilollini. Milano 1939. (67.117) Ganil)! gllanl-Zorcoll A.: L'urpnia. Torino 1939. (II 66094) Glanclll G.: lloma noll'etft dollo euerro punlcbe. Bologna 1938. (II 67.258—2)
TEU
KINO ll.MO\
12-21
Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega Igralca Helnriclia Gcorgea
>Ura
sreče«
z Marijo Tasnady, Karlo Rust ln Pavlom Rlchterjem.
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18.15: ob nedeljah ln praznikih ob 10.80. 14 SO, 16 30 In ob 18.30
TEU KINO HI ATI CA ""
DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen« ob 16.30 ln 18.30 »AnuSka« — Ob nedeljah in praznikih ob 10 30 »Ciganska ljubezen«, ob 14.30. 1 6.30 ln 18 30 »AnuSka«
Ciganska p-d,l-Cl?l ,Bralcl
Modelalne Sologne, 4ean Gallant liethATOn Dramatična vsebina, petje ples. I|UU6£CII Ciganski orkester tn zbori I
Anilčlra nepozabna Dunja — Hllde Krahl MlIMSKCl v glavni vlogi I FIlm pestrosti in dekorja t Dunajski valčki. Etare pesmi In plesi I — Drama lepega, plemenitega dekleta.
rRU KINO SLOGA "-30
Odlična komedija v filmu
»Enkrat na teden«
Vera Carml, Roberto Vlila, Carlo Campanlnl PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedeljah ob 10.30, 14.30. 16.30 ln 18.30. Konec ob 20.15.
32 mwKm mlm
trcožig mlm
POT POLITIČNE M0C1 PETROLEJA
Ko se je zdelo, da je zagotovljeno prijateljstvo in prospeli Kolumbije z njenimi bančnimi zvezami, je pričela s svojim delom se-slrska družba Standard Oil of Ney Jersey — Tropical Oil in odkrivala De Maresove koncesije. To so petrolejska polja, ki leže : redi med Magdalenami in vznožjem vzhodnih Kordiljerov. Zgradila jc 600 kilometrov dolg petrolejski vod do Mamonala pri Carlageni, investirala 52 milijonov dolarjev, preden je pritekla prva kaplja petroleja v njene tanke in je do leta 1936 izdala še nadaljnih 42 milijonov za razvoj njenih petrolejskih polj. Danes pa za to prevaža na ladjah letnih 180 milijonov sodov petroleja.
Še bolj bogata kot Maresova koncesija, je Barco-koncesija, neposredno na kolumbijski meji in nadaljevanje petrolejskih polj Co-lon družbe Royal Dutch v Venezueli. Ta koncesija, ki nosi ime po generalu Virgiliju Barco leži tesno pod zemljo; bogati bencinski vrelci vro iz zemlje. Barco, po rodu Kolumbijanec, ki je obogatel z vžigalicami, sladkorjem in živinorejo, je slučajno našel petrolejske izvire in jih črpal le tako mimogrede za vsakdanjo uporabo in za krajevne potrebe: izkopal je ribnik, v katerega je tekel petrolej. Iz Amerike je dobil prav majhno rafinerijo, ki je prečistila dnevno 8 sodov svetilnega petroleja.
Ta Barcova koncesija bi bila zdaj dobro orožje proti Delerdingu; od teh bi lahko napravili Colon-polja revna. Toda, tu sta bili dve oviri. Prva ovira so bili Motiloni, pritlikavi Indijnnci, ki so prizadevali skrbi tudi venezuelskim petrolejskim gospodom. Ti goli, (lebelotrebušasti in krivonogi divjaki so pri svojem delu nevidni, človek jih more le zavohati: svojo kožo mnžejo z močno dišečo ali-;;ntorjevo mastjo. Toda, kadar jih človek zavoha, je največkrat že prepozno, kajti Motiloni so odlični lokostrelci ia hudi sovražniki vseh belokožcev.
Tej nerodnosti se je pridružila še druga: general Barco je imel neljube spomine na Newyork. Ko je potoval v Ameriko, da bi se pogajal s Standard zaradi svojih koncesij, ga zaradi nekega nesporazuma niso sprejeli. General ni govoril v angleščini in uslužbenci družbe Standard, ki niso razumeli španščine, so bili do njega ne-zaupni in končno so ga celo ven vrgli. Tega general Barco ni nikoli odpustil družbi Standard. Nikdar več se ni pogajal z njenimi agenti. Barcovo koncesijo je dobil Doheny, leta 1926 pa jo je dobila Gulf Oil Corporation Andrewa Williama Mellona. Toda preden jo je mogel izkoriščati ta milijarder — bil je poleg tega lastnik Alu-ininium Co. of. America in velikih bank, bakrenih, jeklenih in premogovnih podjetij — je angleško-ameriški boj za moč potegnil za seboj že zopet Kolumbijo. Medtem pa je prišel Deterding.
Deterding, sveže pečeni veliki delničar Anglo-Persian Oil, je pričel boj v Kolumbiji s tem, da je stavil iste pogoje kakor 14 let prej Pearson. Leta 1927 je prišel v Bogoto upokojeni angleški polkovnik, gospod Henry Irving Fredrick Yates. Stanoval je v prostorih angleškega poslaništva, imel je diplomatski potni list, veljal pa je kot zastopnik Anglo-Persian. Yates je zahteval 50 letno koncesijo državnega ozemlja v severozahodni Kolumbiji, na meji Paname in jo dobil koncesijo Uraba. Po dogovoru med Montalvo in Yatesom je prevzela vlada Kolumbije izkoriščanje petrolejskih zalog od državo in jih v ta namen izročila izključno oskrbniku s popolno geološko izkušnjo. Oskrbnik in izkoriščevalec teh rezerviranih področij je bil Yates. O načinu njegovega dela je bila sestavljena posebna pogodba z brezštevilnimi klavzulami in paragrafi in med vsem tem je bil zapisan nekako na skrivaj tale stavek: Gospod Yates je dobil pravico, da gradi družbe za gradnjo železnic ali drugih prometnih sredstev.
Ali je mogoče mišljen pod temi »prometnim! sredstvi« tudi prekop?
Amerikanci so se spomnili na lelo 1921 ln na vojno med Costa-rico in Panamo in v resnici je Yalesova koncesija vključevala čisto slučajno reko Alrato, ki so izliva v Darijski zaliv ne daleč od Co-lonske ožine Ln ki izvira nedaleč od Pacifika. Ker je reka v glavnem
plovna, bi Alrato nikakor ne predstavljal slabega začetka konkurenčnega podjetja Panamskega kanala. Konkurenca v petroleju in strateška nevarnost, to oboje je bilo Washingtonu le preveč. Wa-shington se je obrnil na Foreign Office v London' in senator Borah je predložil vojnemu ministru resolucijo, ki naj »obvešča senat o vseh dejstvih in okolnostih, ki se nanašajo na koncesije, ki si jih je zagotovila angleška vlada v republikah Panama in Kolumbije...«
Niso pa bili nezaupni samo Amerikanci. Proti Yatesovim koncesijam so pričeli kampanjo Kolumbijci sami, med njimi nekdanji delovni minister dr. Laurenzo Gomez in poslanec Urife Afanador. Predobro so jim bile še v spominu one sloveče besede predsednika Roosevelta: »Prevzel sem kanal in medtem ko je kongres debatiral in je govoričenje šlo dalje in dalje, je rastel tudi kanal.. .« Kar je Roosevelt storil v Panami, to bi lahko Angleži ponovili v Urabi. Ali ni bila Anglo-Persian last angleške admiralitete?
V Združenih državah je ščuvala Standard Oil. Spomnila se je na lo, da so prenesli mornariška petrolejska polja Naval Reserve No 2 pri Elks Hills na Ilonolulu Oil. Co. Ko jih je ta izkoriščala nekaj časa, jih je dobila Standard Oil. Deterding je ta petrolej prodajal Japoncem, ali Deterding je pelrolej ameriške mornarice prodal japonski mornarici, da je bil ta vedno hud sovražnik itd. Washington je vedno bolj sunkovito interveniral v Londonu.
Tudi Gomez ni miroval in angleški poslanik je storil nekaj najbolj nespametnega, kar je sploh mogel v tem trenutku. Združil je vprašanje Yatesovih koncesij z nekim pravkar nastalim spornim vprašanjem. Nastala je afera, ki je Yatesa odpravila za vselej.
Amerikanci so na vse lo gledali seveda z velikim zadovoljstvom. Tedaj so bili že dovolj osovraženi v Južni Ameriki in so bili zelo veseli, da so kolumbijski nacionalisti odvračali njihovega konkurenta in se ni bilo treba vmešavati njim samim. Dr. Gomez pa se jo obrnil zdaj tudi proti Amerikancem. Vsi so mu bili kakor ta Yates in nacionalizirati so morali vse koncesije. Deselletja je oslala Barcova koncesija neizkoriščana. Proglasili so jo za neveljavno. Kot prva žrtev Amerikancev je padla družba Andrevv Mellous Gulf Oil.
Zanimiv obisk v dvoranah Auerspergove palače
V mestnem muzeju je 14 dvoran starinskega pohištva različnih dob in slogov — Kakšen je bil okus naših prednikov ?
Ljubljana, 15. febr.
Premišljevanje, kako so živeli naši predniki v {asih, ko je bila Ljubljana še malo, patriarhalno mesto, ko so bili še brez neštetih dobrot tehnike, s katerimi nas je tako razkošno obdarovala doba zadnjih desetletij, je nad vse zanimivo. Kdor je pri proučevanju starega načina življenja navezan samo na knjige, si bo težko ustvaril nazorno sliko o okusu naših prednikov in o življenjskih okoliščinah, v katerih se izraža pretekla doba.
t Martinu Humeku za slovo
Nimam ne dolžnosti in ne poučenosti, da bi napisal, kaj je delal in dosegel kot 6adjar, spočetka zasebno, kasneje kot strokovni nadzornik za podvig sadjarstva v domovini. Rad pa bi mu zaklical ob grobu prisrčni zbogom kot človeku, neutrudnemu delavcu, polnemu ljubezni do vseh in do vsakega, ki mu je mogel 6torit: prijazno uslugo, in kot možu resnične žive vere brez narejenega skazovanja.
Martina Humeka je rodila Raka. Tam so doma garači, ki se zagrizejo v težko zemljo, ki jim plug in kopača pojeta svojo pesem o trdem delu in iztiskata iz zemlje zrno in vino. Delo mu je bilo vcepljeno v kri. Vsako delo. Ko je bil učitelj, ga je dobilo vzhajajoče sonce že na vrtu, kjer je rigolal, sadil in sejal. Oblič in dleto pri skobeljniku sta mu bila pokorna kakor izučenemu mizarju. Cebelariti jo začel s par kranjiči, a se hitro oprijel napredne čebeloreje in bil naglo pravi čebelarski strokovnjak. V prvi mladosti je segel po sadjarski knjigi in po njej vzljubil sadjarsko stroko, ki se ji je vsega posvetil. Na tisoče kilometrov je prevozil s kolesom po vsej domovini, predaval 6to in stokrat, učil, navduševal, po vrtovih stvarno kazal, kako naj naš človek dvigne zanemarjeno, a za zdravje tako koristno in za gospodarstvo tako dobičkanosno sadjarstvo. Njegov goreči trud je imel velikanske uspehe. Ljudstvo ga je hitro spoznalo in vzljubilo. Prihajala so pisma za navodila, obisk za obiskom na dom, a vsak s prošnjo za pouk in nasvet. In v vsakem je videl samo sočloveka, ki išče njegove pomoči. Nikomur je ni odrekel. Uradni človek kaj lahko omaga v skušnjavi in postane samo uradnik, dn še kot tak kajkrat siten in razburljiv. Humek jo odlično uradoval, a ni bil nikdar uradnik — ostal je človek, poln krščanske ljubezni, postrež-ljiv, na voljo vsako uro v uradu, doma iu na stro-'kovnih potih.
Ob vsej tej zavzetn06ti in zaposlenosti z gospodarskim delom ni nikoli pozabil na 6rce in dušo. Sedel je za orgle, kadar je bilo treba, študiral je neprestano, se zanimal za vso našo književnost, ljubil či6toto slovenskega jezika. Kako je opilil strokovni jezik za vrtnarstvo in sadjarstvo, ko je bil nadzornik in ko je sam pisal članke! Kako ga je bolelo, ko je bral po časopisih, da pismarji niti ne ločijo pečke od koščice itd. Imel je tanek posluh za govor in izraz naroda. Tam je pulil korenine resnične slovenščine.
Kot človek je bil tudi neskončno skromen. Vem, kako je kot fant opravljal na vrtu težko delo od ranega jutra do temč, a njegova hrana je bifa kruh, krompir in solata. Zapravil ni nič, edini nepotrebni trošek je bil za tobak. Ko se mu je pa 6in zavezal e samostanskimi obljubami, je odložil pipo kot žrtev na sinovo žrtev. Ta silna skromnost in varčnost, ki pa ni bila nikaka 6kopost, mu je pripomogla, da si je sezidal hišo — Pomono (jabla-nico). Toda spet se je razodela njegova delovna kri. Prodal jo je, si sezidal Čebelico, jo spet prodal in sezidal še tretjo hišo, na Pokljuki pa ljubko kočico zase in za družino, kamor je tako rad hodil na oddih. Kot pošten vernik je pogrešal tam cerkvice. Lotil se je še tega in sezidal lepo kapelo sv. Antona na Pokljuki. To zidanje ni bila muhavost. To je bila kri garača, 6ila moža, ki ni mogel mirovati in mu je bilo neprestano delo, trud in ekrb imperativ življenja.
Kakor so mu bila na skTbi žlahtna drevesca po vsej domovini, tako so mu bile tem bolj pri srcu mladike njegove rodovine. Šestero otrok si je vzgojil. Vsi so po njegovi 6krbi pri delu in kruhu. Vsa modrost vzgajanja je bil njegov zgled in njegova velika ljubezen. S tresočo se roko je tik pred smrtjo še pobožal svojo vdano mu zakonsko družico, kakor bi hotel še poslednjič objeti vso družino, in ji je 6 slabotnim glasom pošepetal: »Tri in štirideset let sva bila skupaj in vedno 6va se imela tako rada! Hvala ti za vse.<
Sedaj si se umiril, ljubi prijatelj Martin, in se boš spočil v svojem Bogu, ki si ga ljubil, mu bil zvest vse življenje in si ga za popotnico v večnost tolikokrat prejel ves vdan v sveto voljo Najvišjega. Hudo nam je po tebi, a privoščimo ti. Trdo si zaslužil počitek in plačilo, ki ti je odločeno. Prejel si ga — zaupamo — zakaj božja tehtnica je pravična.
H. C.
Poglavje zase j*i takem premišljevanju je notranja oprema stanovanj, človeka zanima, kakšno pohištvo so imeli, kakšne mize, omare, stole, postelje, svetilke, peči, pisalne mize, zavese in j>o-dobno. Kako neki je vplivala industrializacija dela na meščanski okus in na udobnost notranje opreme? Ali je današnji način življenja v zaprtih prostorih toplejši, prijetnejši in udobnejši, ali pa je bil napredek le navidezen? Ali smo napredovali tudi glede okusa?
K sreči imamo v Ljubljani muzej, v katerem je veliko lepega in zanimivega gradiva, ki omogoča primerjanje preteklih življenjskih razmer s sodobnimi. Nn koncu Napoleonovega trga, kjer stoji Auerspergova palača, je ustanovila ljubljanska občina pred dobrimi petimi leti mestni muzej, v katerem je 14 dvoran pohištva različnih slogov in drugih znamenitosti. Ko ga je župan dr. Jure Adle-šič 1. 1937 otvarjal, je poudarjal, da r.ovi muzej nima namena, da bi samo zadostoval radovednosti povprečnega obiskovalca; dvigal naj bi duhovno obzorje občinstva. Razstavljeni predmeti naj bi bili v pouk vsem, ki se bavijo z umetnostno zgodovino in z umetnostno obrtjo.
V	Auerspergovo palačo v Gosposki ulici nisem zavil kot umetnostni zgodovinar ali kaj podobnega, temveč samo kot človek, ki ga zanima preteklost našega mesta. Potrkal sem na vrata prof. Peternela, se mu predstavil in ga naprosil, da bi mi razkazal muzej. Ljubeznivo se je odzval in me odvedel najprej v sobo, ki je opremljena v gotskem slogu. V kotu sem zagledal staro mizo, katere značilnost je v tem, da nima nog, pač pa leži mizna ploskev na dveh, med seboj zvezanih kozah. Izdelek je še močno tesarskega značaja. Pri mizi stoji rezljan stolček brez naslonila, na drugi strani skrinja in visok umivalnik. Ornamenti so le plitvo izrezljani, ker so rabili v naših krajih največ mehki ali trdi gličasti les. O stolu in umivalniku bi sodil, da nista nudila udobja, kakršnega smo vajeni dandanes. Umivalnik je razmeroma visok in ozek, posoda za vodo pa bi zadostovala komaj za britje. Inifiozantna jo pristna gotska ključavnica na ponarejenih vratih. Tudi okno te sobe je izdelano v golskem slogu. Značilni so svinčeni obrobki barvanegn stekla. O sliki v oknu, s svojim blestečim sijajem sem zvedel, da je iz konca srednjega veka. To bi bila torej soba v gotskem slogu, kakršne so imeli imoviti meščani in graščaki pred davnimi stoletji.
V	naslednjih dvoranah je razstavljeno pohištvo renesančno dobe. Razen značilnosti sloga s svojimi bogatimi, rezljanimi okraski, opaziš tudi stre-
mljenje po večjem udobju. Pri tem pohištvu pre-vladujejo že vodoravne linije. Poleg skrinj, ki slu- f žijo meščanu za shrambo perila, opazimo lepe < omaro, v katere so shranjevali težko in bogato < ohleke tedanje dobe. Na omari iz temne orcho- < vine je letnica 1609. Pisalne mize v današnjem < smislu še ni videti, pač pa naletimo na majhno <
■»■umu re 111 iiuiii, H'"- i">	iu iiiojum"	...	•	, •	x	T
omarico na skrinji, katere sprednja stena se od-	\ *a razno idejne razprave v zadnjem fasu. lo ut
pira v vodoravno lego in služi za pisanje. Stoli so	< zgolj slučaj, saj je za naš čas najbolj značilno prav
nekoliko udobnejši, nad razmeroma kratko poste-	f razvrednotenje, ali boljo, provrednotenjo vrednot.
1 jo pa opazimo leseno ogrodje za baldahin. Posli- J Nekatere vrednote so izgubilo veljavo, druge so kani leseni strop izvira iz neke stare ljubljanske J potisnjeno v ozadje, čeprav bi po svoji važnosti hiše.	morale zavzemati vodilno mesto, tretje, feprav jim
f ni odrekati pomembnosti, pa so zopot povišano na podstavek, ki so dviga visoko nad drugimi. Neka-
Peta dvorana mestnega muzeja je posvečena sjiominu Viktorja Smoleta, ki jo zapustil del svojega premoženja narodnemu muzeju. Oko se zaustavi zlasti na dobro ohranjenih slikah — kopijah inozemskih mojstrov, ki jih je izdelal Ferdo Vesel. Tu vidimo pet baročnih omar, starinsko peč, klečalnik, henečnnski lestenec, pisalni pult in
Avtonomija kulture
»Grmade, ki so pouiivalo krivoverske knjige...« (Slovensko berilo, 1913.)
Vrednote so postale najbolj priljubljena snov
tero »vrednote« pa so se včasih imenovale vse drugače, kakor vrednote, toda čas jih je povzdignil in jih posvetil; kur je hil nekdaj greh, to je danes krepost, nekako tako, kakor je hudomušen Iran-coski pesnik napisal v epigramu na konjeniški spo-podobno. Spomin na velikodušnega dobrotnika- slo- i »,cn,i.k francoskega kralja Ludovika XV. ki pre.l-
venske kulture poživlja njegova slika, delo Ju- } 8,nv|Ja kralJa "a ko.nJ"> okro« "JeKa na ,lcU Pa rija Šubica	t upodobljene kreposti:
V naslednjih dvoranah, od katerih so neka- \ ®h ,a h.plla 8,a,u.e- 9h. bpa" Pipdps,al« tere slogovno mojstrsko urejene in polne znatne- <> Les VPr,U8 s011* « P,pd- lo vlce es' a ^llPvn,• nitega umetnostnega in obrtniškega gradivu, vi- (0, kako krasen kip, kako ta podstavek poda se! diino primer baroka, rčgence-sloga, rokokoja. slo- Kreposti so pod kopiti, greh pa na konju balia se.) ga Louisa XVI. in vse do bidermajerja, ki ga vi- t> Tudi slovenski esejisti radi razpravljajo o tlimo v 12. dvorani. Podrobnosti so opisano v Vod- vrednotah, najrajši o kulturnih. Stanko Gogala jo niku po ljubljanskem mestnem muzeju, ki ga je napisal dr. Josip Mal.	f
Prijatelje narodopisnega gradiva bo zanimala ? dvorana, ki je bila najbrže last barona Zoisa. O J tej dvoarni piše dr. Mal na str. 19 Vodnika med \ drugim: »Ko sla barok in rokoko v velikem svetu ' že zdavno zamrla, jo njune oblike šo vedno upo-
n. pr. v zadnji številki »Času« poskušal spojili zahteve kulturnih vrednot z zahtevami svetovnega naziranja. Naš slovenski filozof Aleš Ušoničnik je v mnogih svujih spisih na klasičen način orisal pomen in važnost vrednot ter jim določil mesto v tako imenovani lestvici vrednot.
in prav tu je jedro vsega vprašanja: v lestvi-
nibljaV kmečki" ohrtnik?Todohno"kako7irpoie"g {	fi "ednot, ki se s tujko imenuje tudi hierarhija
starejše, res narodne peče postala meščanska avba	v^,1»ot- N redno'e n,so na",rpf d™8» "d « '
dol narodne noše. Pa ne le navadni mizarski po-	«"»rgane m popolnoma neodvisne, temveč skladno
močniki in mojstri-skaze, marveč tudi pravi cehov- <	mpd 8al»°. porazdeljene druga r ski mojstri so izdelovali pohištvo v narodopisno t •»•	Podrejene, kakar to
ojmovanem in preoblikovanem slogu in to ne le . Dcse"a »'»erarnija«.
pojmovanem in preoblikovanem slogu za podeželje, marveč tudi za meščanskega naročnika, kakor kaže oprema te sohe, ki je bila po izročilu nekočv lasti barona Žige Zoisa.«
Mnogotere podrobnosti stanovanjske kulhire so ohranjene v mostnem muzeju. Pri bežnem pregledu so prepričaš, da živimo dandanes neprimerno udobneje, prednosti preteklih slogov in nekdanje izdelave pa so v mnogoterih potankostih, ki se dosledno ponavljajo v oblikah pohištva, lestencev, sobno slikarije, peči itd. Naši imoviti predniki v mestih in na gradovih, pa tudi obrtniki — mizarji, rezbarji, ključavničarji, kovači in drugi — so imeli vsekakor veliko smisla za lepo ročno izdelavo, katero je v novejšem času izpodrinila tovarniška konkurenca.
O dvorani županov in o mestnem arhivu pa šo prihodnjič kaj.
drugo povezane, nazorno ponieuja
Gospodarstvo
Dokončni rezultati vpisa 4% devetletnih bonov 1951. Agit poroča: Lanski podpis 4% devetletnih bonov z zapadlostjo 1951 je dal naslednje rezultate: Skupna podpisana vsota je znašala 24.375 milijonov lir, od tega je bilo vpisanih v gotovini 17.503.4 milij. lir, 1.840 milij. lir v že zapadlih kuponih in 5.656.6 milij. lir iz konverzije 4% državnih blagajniških bonov, zapadlih 1. 1943.
Hrvatsko-nemški sporazumi. V Zagrebu je bil te dni podpisan tretji nemško-hrvatski trgovinski dogovor, ki določa, da bo Nemčija izvažala na Hrvatsko kemične proizvode, tekstilne stroje, premog in tekoče gorivo, nasprotno pa bo Hrvatska dobavljala svoje proizvode. Urejeno je bilo tudi vprašanje pošiljatev zaslužkov hrvatskih delavcev v Nemčiji v domovino, kakor so bile dogovorjene nove osnove za medsebojni plačilni promet.
Oservatorij za izkoriščanje beneških lagun. V
kratkem bo ustanovljen na otoku Crevan, severno od Benetk, poseben oservatorij, ki bo imel nalogo proučevati možnosti izsušitve beneških lagun, in sicer z nasaditvijo lakih rastlin, ki bodo važne tudi za avtarkijo.
Dobave bakra v Srbiji. Centrala za železo in kovine v Srbiji obvešča vse potrošnike, da bo v bodoče prodajala le na debelo in na drobno električne bakrene napeljave in električne aparate samo proti oddaji starega bakra. Za vsak kilogram novih bakrenih napeljav je treba oddati 1.3 kg starih bakrenih napeljav ali 1.5 kg starega bakra.
Francoski mednarodni sejmi. V tekočem letu bodo v Franciji prirejeni 4 mednairodni sejmi in sicer v Parizu, Marscillu, Lyonu in Bordeauxu.
Ureditev klirinških dolgov bivše jugoslovanske Narodne banke. Dne 22. julija 1942 podpisani sporazum o likvidaciji bivše jugoslovanske Narodne banke je predvideval med drugim tudi ureditev klirinških dolgov iz plačilnega prometa bivše Jugoslavije z Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Toda tozadevna poga-
janja še niso zaključena, — Na Madžarskem je zahtevala, tamošnja narodna banka od denarnih zavodov podatke o teh dolgovih, ki se nanašajo na plačila, ki niso mogla biti izvršena zaradi nastopa vojnega stanju.
Varčevanje s papirjem v Nemčiji. Nemški pravosodni in finančni minister sta izdala odlok, po katerem se skrajša doba, ki je predpisana za čuvanje listin in uradnih dokumentov od 10 na 5 let. To določilo pa ne zadeva blagajniških knjig.
Ni dvoma, da so razne kulturne vrednote na silno visokem mestu v tej lestvici. Toda kakor vso druge, so tudi te povezano z drugimi vrednotami, in ker niso najvišje, nekaterim višjim tudi podrejene. Tudi ni dvoma, da so res take vrednote, ki kulturno vrednote po svoji stopnji presegajo. Vzemimo za primer blagor skupnosti. Kar jo skupnosti škodljivo, se mora izločiti. Torej so kulturne vrednote v tem ozira podrejeno skupnosti. Vzemimo primer morale. Kar jo proti morali, je nemoralno, in kar jo nemoralno, je pn zdravem človeškem pojmovanju treba prav tako odstraniti. Torej je kulturno prizadevanje podrejeno moralnim normam. Vzemimo primer vere. Kar je proti veri, se mora po zdravem krščanskem pojmovanju izločiti. Torej so kulturna stremljenja v tem ozira odvisna od verskih zahtev. Tako so nekatero vrednote kulturnim vrednotam nadrejene. Kulturne vrednoto torej niso tako avtonomne, da hi si moglo ustvarjati nek svet zase in se pri tein nič ne ozirati na ves svet ostalih vrednot. Njih avtonomija je lo relativna, to je, avtonomne so le na svojem lastnem področju. Ko pa zadenejo oh vrednoto višjega in splošnejšega značaja, se jim morajo umakniti iu prilagodili svoje zahtevo njihovih zahtevam.
Pri nas je miselnost n absolutno avtonomni kulturi še tako globoko zakoreninjena, da pride oh vsaki priliki na dan s svojimi zahtevami. Morda je to vpliv drugod že premaganega modernizma, morda ,ic to Io taktična in zvijačna poteza kulturnega boljševizma. Gotovo pa je, da nam je tn poj-
r --- -- ------- r----- -— ?,•...	movanjo v slovenskem kulturnem in zlasti krščan-
inventarjev ter bilanc. S tem bo pridobila nemška f	oh?egtvu nare,lH0 vc|iko žkmle in ,,„
industrija papirja in lepenke velike količine su- f <rcba ,, korenini zatreti. rovin za nadaljnjo izdelavo papirja. Končno je 9 dana podjetnikom tudi še možnost ohraniti si važne listine tudi v daljšem roku, kot je predpisan sedaj. Izvzeti so od teh ukrepov tudi dokumenti, ki imajo zvezo z gibanjem cen.
Bolgarski gospodarski ukrepi. Bolgarska vlada je odredila uvedbo posebne davščine za prodajo nekaterih predmetov, ki znašajo od 20—1007Ž. Poleg tega so blokirane tudi vse kovine, katerih trgovina pride pod državno nadzorstvo. Nakupi in prodaje se lahko izvrše samo z dovoljenjem ministrstva za trgovino. Izločene pa so od zapore dragocene kovine, katerih prodaja jo jiodvrzcna zelo visoki taksi.
Industrijska koncentracija v Zedinjenih državah. Vedno večje vojne zahteve povzročajo v severnoameriških Zedinjenih državah vedno večje omejitve. Za leto 1943. je napovedano zmanjšanje proizvodnje j>otrošnih dobrin za 20%. Po britanskem vzgledu hočejo sedaj tudi Amerikanci pridobiti novih delovnih moči za vojno industrijo in sicer s koncentracijo vse industrije. Velikih obratov se ne upajo dotakniti, ter se boje prevelikega odjiora, zato pa 60 si izbrali za poskusno polje industrijo za izdelovanje peči in dvokoles. Od 12 tvornic za bicikle hočejo 10 preurediti za vojno proizvodnjo, ostali dve j>odjetji pa bosta še naprej izdelovali dvokolesa. Proizvodnja naj se zniža na 120.000 koles letno napram 1.8 milijona, kolikor je znašala doslej. Kolo pa je zadnje čase
prišlo zelo v modo, dočim so se prej vozili z njim predvsem otroci. Govorijo sedaj tudi o koncentraciji v mlekarstvu in izdelovanju kmetijskih strojev.
Nemški plačilni promet. Iz poročila Nemške državne banke, kakor ga objavljajo v izvlečkih nemški listi, je posneti o nemškem plačilnem prometu naslednje: Posebno pozornost jo posvečala banka r>ospcševanju zunanje trgovine. V klirinškem prometu, ki se razvija potom nemške obračunske blagajne v Berlinu, ni narastel samo promet, toda tudi število udeležencev. Trenutno je priključenih večstranskemu klirinškemu prometu preko Berlina 19 evropskih dežel in ozemelj. Nemški klirinški dolgovi so nadalje narasli, povečanje pa je bilo povzročeno manj radi izpremenjenega razmerja med uvozom in izvozom, temveč radi tega, ker je inozemstvo v nemški vojno-gos|>odarski službi. Tu je treba predvsem šteti zaposlitev inozemskih delavcev v Nemčiji, katerih nakazila plač so dosegla v klirinškem prometu znatne zneske, nadalje so bila važnega j>omenn tudi plačila za vojaške potrebe v inozemstvu in naročila važnih dobav v inozemstvu. Vkljub vezanju cen so v nekaterih državah nastopila zvišanja cen, kar* je jiovzročilo podražitev v Nemčijo uvoženega blaga, kar je tudi doori-neslo k zvišanju klirinškega dolga.
KULTURNI OBZORNIK
Trygve Gulbranssen: In večno šume gozdovi...
Po meščanskem erotičnem romanu Mire Pu-cove »Tiha voda«, po protiangleškem egiptovskem življenjepisu zdravnika, ki pa očituje v dnu naturalistični etos, »El hakim« J. Knittela, je pred kratkim izdala »Jutrovac založba »Dobra knjiga« nordijsko povest pisatelja Trygve Gulbranssena »In večno šume gozdovi...*, ki je z našega svetovnega nazora povsem sprejemljiva, čeprav je tipično protestantsko nadahnjena. Toda njena osnova je tako duhovna in njena umetniška podoba tako polno-barvna in močna, da zasluži vso pozornost.
O pisatelju Trygve Gulbranssenu ne vemo ničesar, kajti tudi novejše literarne zgodovine norveške književnosti ne imenujejo njegovega imena. Pojavil se je namreč šele pred leti v javnosti in s tem 6vojim prvencem: »In večno šume gozdovi« postal .po zaslugi nemškega prevoda znan po Evropi ter je zdaj po prevodu Mete Korenove postal znan tudi Slovencem. Ta povest norveškega severa ima vse tipične lastnosti velikih severnih pisateljev, ki že zadnjih petdeset let v nekih pogledih prednjačijo evropskemu pisateljskemu svetu: imajo velik smisel za polnost življenja, ljubezen do zemljo in skrivnostno, mistično zvezo človeka z njo, ki ga očistuje od greha in znova veže na Boga. To jo ta »blagoslov zemlje«, ki ga je odkril Ham-sun, najvidnejši slogovni predhodnik tega novega norveškega pisatelja, kajti tudi Gulbranssen je predvsem pesnik, ki je občutil pesem gozdov in jo prelil v slikoviti slavospev kmečkega življenja.
Roman nas takoj s prvim prizorom personifi-ciranega medveda postavi v gozdove norveškega hribovja, kjer kraljujejo medvedi — zveri in njim podobni medvedi — ljudje. Takoj smo tudi informirani o dolgoletnem sovraštvu med dolinoi in hri-
bovci: eni so bogataši in meščansko civilizirani, drugi pa stare kmečke korenine, »kralji na Betaj-novk, v večnem stiku z zvermi in zemljo. Zaratfi tega dolinskega prezira hribovci z Bjorndala ne hodijo več v cerkev in nočejo imeti z njimi nobenega stika. Zgodi 6e pa, da dolinci pridejo prosit pomoči zoper medveda k hribovcem in odzove se stari Torgier Bjomdal, ki uniči zver, pa tudi sebe. Tu se začne zgodba o njegovih dveh sinovih in njegovem vnuku, o dveh tragičnih smrtih in dveh ljubeznih v razdobju enega človeškega življenja, dovolj dolgega, da prezrti hribovci zavladajo prevzetnim dolincem in da 6e dedno maščevanje spremeni v odpuščanje in dobroto, odtujenost od Boga v ljubezen do Boga dn denarna skopost v dobrodelnost.
Vse te zgodbe, kako prihajajo hribovci v stik z dolinci (kakor bi jih jaz imenoval, ne planjavce!) ter kako raste samoniklo življenje v gorah sredi gozdov ob starih običajih, ki jih va-ruje stara Harn-marbojeva Ana, svečenica tradicije in modrosti, se razvija v dveh delih, katerih prvi v6e.buje zgodbo in ljubezen starega Daga, zadnji pa že ljubezen njegovega sina Daga: Tereza iz mesta in Adelajda iz častniške družine dolincev pa sta dve ženski, ki oblast moških spreminjata v dobroto in pesem tradicije in lepoto prave klene ljubezni.
Stari Dag je pravi hribovski kralj, katerega poreklo izvaja pisatelj iz resnične preteklosti pradavnih kraljev ter tako dobiva mistično pomembnost i.n simbol. Vse navade, ki jih vzdržuje med hribovci stara Ana in jih prevzema od nje meščanska Tereza, so sveti obredi, ki imajo sakralen pomen. Patriarhalnost in tradicija dobita v tem delu svojo poezijo in moderno vrednoto, ne da bi bili nazadnjaški element, temveč pozitiven, ki ne ovira novega napredka: poleg stare hiše dedov zraste nova, ki pa ni tako sveta, ker ni posvečena z bivanjem dedov. Toda ta 6tara bivališča neukih hribovcev izpred stoletja so naravnost meščansko komfortna ter pričajo o veliki kulturi norveškega vaškega sveta. In tu stari Dag zraste ob Tcrezi in
z njenim denarjem v denarnega oblastnika vse okolice ter v sužnja bogastva, dočim je Tereza svečenica družinske tradicije. Ko mu dolinci ubijejo enega sina, mu postane smisel njegovega življenja — maščevanje. Zato s svojo oblastnostjo kljubuje dolincem in jih obvladuje. Ob 6mrti žene je mogoč-njak, toda zakrknjenec denarja, dasi strog v pravičnosti in pravičen v strogosti, nepopustljiv in maščevalen. Toda v drugem delu, ko se njegov drugi sin Dag ves oblikuje po njem, se ob njegovi tihi nedzrazni ljubezni do inajorjeve Adelajde^ in ob spominu na dve ženski bitji v njegovem življenju: odločne žene Tereze in dobre žrtve dolincev Doroteje, tudi njegova maščevalnost izgublja ter ga zaposluje vedno bolj misel na Boga. Ko dobi dolince v osebi polkovnika z Borglanda v gospodarsko odvisnost in bi se lahko maščeval za vse ponižanje, se ga naenkrat dotakne Bog in Dag prepusti maščevanje Njemu, 6am pa spozna muko suženjstva denarju ter višek duhovnega kraljevskega občutka: biti svoboden tudi v bogastvu. In tako se je ta denarni in oblastni hribovski kralj dvignil tudi v duhovno veličino ter postal predstavnik svobodnega rodu, navezanega na tradicijo in odvisnega samo od Boga. S tem pa so kaže tudi 6odobno pojmovanje pisateljskega poslanstva, ki ga je on s to pesmijo zemlji in krepostnimi ljudmi umetniško močno ponazoril ter v polpreteklo dekadentno književnost prinesel novega duha.
Tako nas te zgodbe o norveških hribovskih ve-ljavih zadovolje z velikim umetniškim užitkom, ki ga nam nudijo njegove razgibane in močno karaU-terizirane postave, izgubljajoče 6e v naravnost epič-ne perspektive, pa tudi po duhu dela, ki nosi vse pozitivne poudarke nove dobe. Včasih se ustavimo samo ob stilzlranih slučajnostih, ki so poetično sicer utemeljene, realistično pa gotovo ne. Pesem gozdov, v katero so te zgodbe^polopljene, pa dajejo poln okvir, lirično razpoloženje, slikovito barvitost ler pravo severnjaško skrivnost, ki nam danes zelo prija. Namesto erotičnih mističnih občutkov takega naturalizma, kakor ga nudi iiainsun v 1'anu, nam
njegov rojak in po peresu sorodni duh Gulbranssen nudi v poetičnem okviru mogočno podobo novih duhovnih vrednot: dela, nravnih kreposti, kakor jih dmajo te zdrave ženske, vero v ljubezen in ljubezen do tradicije, medsebojno prelivanje kast, prehod iz duhovnega in gospodarskega liberalizma v pravilno pojmovanje socialnosti in vere v po-6mrtn0'st, ki postane duhovna osnova življenja.
Tako tudi ta roman predstavlja v novi evropski književnosti z njo vred odklon od dekadentnih snovi polpretekle literature ter vodi v nov, pesniški, idealistično stilizirani realizem, poudarjajoč zdrave in trdne osnove kolektivnega živijenja. td
še glava cesarja Karakaia . v Ljubljani
Na Anonimovo protidokazovanje v Slovencu 14. febr. 1943, da glava, ki so jo našli pri Sv. Flo-rijanu v Ljubljani, ni rimskega cesarja Karakaia, bi ojjoninil: 1. Umevno je, da je velika razlika med umetnimi rimskimi portreti cesarja Karakaia in med barbarskim izdelkom emonskega portreta. 2. Rimski portreti so iz belega marmorja, emonski pa iz domačega peščenca, kakor je tudi nagrobna plošča, ki jo je v Lescah jx)stavil Marcus Oclatius Avihis svojemu 6inu Justu. 3. Izraz emonskega portreta se ne more imenovati dobrodušen, kvečjemu resen. 4. Fines na tem portretu ne smemo iskati, ker je že toliko let ležal v mokri zemlji. 5. Na nazobčan roket je težko misliti, ker se zobci ne razločajo. 6. Glavni znaki portretov se čudovito vjemajo: Kodrasti lasje, prislrižena brada, močna nodočna kost, značilni ovoj krog vratu. 7. Ko bi bil portret iz Mislejeve ali Robbove dobe, bi se gotovo dalo dognati, koga predstavlja in zakaj 60 ga zavrgli in zagrebli. Znan pa je iz tiste dobe le en portret, namreč Karla VI. iz I. 1728., ki je pa seveda popolnoma drugačen. Da 60 pa postavili Emonci vprav Karakalu s|x>menik, je umevno, ker so se čutili počeščene, ker so j>o njegovi milosti postali civre' Romani.	.Viktor Steska.
te noi
Koledar
Torek, 16. svečana: Julijana, devica in mu-čcnica; Onezim, škof in mučenec; Filipa, devica; Selevk, mučenec.
Sreda, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; Romul, mučenec; Fintan, spozua-valec.
Novi grobovi
"t" Pežman Terezija. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani vdova po železniškem pregledniku, mati in gospa Dežman Terezija. Pokopali jo bodo v torek. 16. t. m. ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
■f" Ivanka Ogulili. Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka Ogulin, veleposestnica na Vrtači št. 1. Blago rajnico Ix>do pokopali v torek dopoldne ob 10.
Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
Samo še
1 dan
kupuje tvrdka v Prešernovi ul. 44 stare gramofonske plošče ler plača za komad 250 L. l'ohitite!

25 let zvestega dela
Prav te dni poteka 25 let, odkar je nastopila gospodična Milka Petričeva svojo službo pri znanem in uglednem ljubljanskem optiku g. Fr. P. Zajcu v Stritarjevi ulici 6. 25. leto poteka, odkar je kot j>oslovodkinja v zvesti službi pri isti tvrd-ki, kateri jo dala vse svoje trgovske sposobnosti in svojo pridnost. Kdo ne pozna gdč. Milke, ki jo do vsakega, ki vstopi v to trgovino, tako vljudna, tako postrežljiva, da vsakemu uslrcže, kolikor le more. Lep je jubilej 25 letnega zvestega službovanja, lep praznik delovnega sožitja med gospodarjem in nameščencem. In prav 25 let službovanja more in je lahko zvesti delavki v velik ponos in odliko. Prav tako pa more biti tudi g. Zajec zadovoljen s svojo zvesto nameščenko, ki je njegovi odlični tvrdki dala vse, kar je zmogla zvestoba in vztrajna delavnost. Zvesti gospodični Milki pa želimo še enkrat najmanj 25 let zvestega dela. Ugledni in vzorni jubilantki našo prisrčne čestitke!
Bogoslovna knjižnica
*
Izšel je novi zvezek:
SVETEGA AVRELEJA
AVGUŠTINA IZBRANI SPISI
Govori o Janezovem evangeliju 342 strani. Broš. 53, vez. 70 L.
Ta zvezek vsebute 44 govorov, ki jih je Imet sv. Avguštin o evnng. sv. Janeza. Prevod je napravil dr. Ks. Lukman. — Klasično delo pa-tristike, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici miših izobražencev. *
Založila Ljudska knjigarna
v Ljubljani, Pred škofijo šter. 5
—	Škofijsko vodstvo Marijinili družb obvešča tozadevne gg dušne pastirje, da bo predavanje in razgovor; »O posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu« nepreklicno jutri, v sredo 17. t. m. ob treh popoldne.
—	Ob obletnici enega največjih požarov v Ljubljani. Eden izmed najstarejših ljubljanskih gasilcev, gospod Pritekelj Anton, ki lahko s ponosom gleda na 60 letno uspehov polno delo pri prostovoljnih gasilcih, je bil tako ljubezniv, da nas je opozoril na obletnico enega največjih požarov, ki jih je doživela stara Ljubljana. V noči od 16. na 17. februarja 1. 1887 je okrog polnoči strel z gradu naznanil, da gori v mestu. Gorelo je staro nemško gledališče. Stalo je tam; kjer je danes kino Matica na Kongresnem trgu Vsi gasilci, kar jih je premogla Ljubljana, so tedaj skušali omejiti strašen požar. Trdo in naporno je bilo gašenje, pri katerem seveda velikega poslopja ni bilo mogoče rešiti. Od vseh gasilcev, ki so nastopili pri tem požaru, sta danes živa samo še dva, g. Franc Medic in g. Pritekelj Anton, ki je kot 19 letni mladenič pristopil k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. Bilo je to leta 1882. V dolgi dobi je neštetokrat sodeloval pri gašenju požarov. Najbolj v spominu mu je ostal poleg požara mestnega gleda-
lišča tudi požar v Kamniku, ko je zgorelo skladišče smodnika ter velikonočni potres leta 1895, ko so gasilci reševali z velikih hiš prebivalce, ki se čez podrta stopnišča niso več mogli rešiti.
—	Jutranja temperatura nad ničlo. Lepo, sončno in skoraj zgodnje pomladansko vreme traja že četrti dan. Jutranja temperatura se ie dvignila nad ničlo. V nedeljo zjutraj je bilo še —4° (\ v ponedeljek po sv. Valentinu jia nad ničlo 4-0.4" C. V ponedeljek z jutraj je bilo po cestah še nekoliko nomrzlo. Nato je zapihal topel jug. V ponedeljek zjutraj je bilo precej oblačno, zlasti na jugovzhodni strani. Pozneje je postalo lepo jasno in sončno. Barje je že nekaj rini brez megle. V soboto je bila najvišja dnevna temperatura +5.5" C, v nedeljo pa je bilo izredno toplo, ko je bila v tem mesecu dosežena doslej najvišja dnevna temperatura. Bilo je popoldne kar +9.3° C. V nedeljo je barometer kazal 768.8 nun, v ponedeljek zjutraj 766 mm.
—	Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuneov, perutnino itd., kateri dosedaj niso prejemali krmil za živali pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 10. t. m. črko H do L, 17. t. m. črke M do R, 18. t. m. črke S do 2, 10. t. m. zamudniki.
—	Ni še prepozno, pač pa skrajni čas, da več ne odlašate z nakupom »Družinske pratike«, ako hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne se Vam primeriti, da pičla zaloga tega ljudskega koledarja s podobo svete Družine prej poide, preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato Vam vnovič svetujemo: ne odlašujte!
—	Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljuh-liaia I. poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo pogreha blagopokojnega društvenega predsednika Martina Humeka v torek 16. februarja.
Iz Novega mesta
Smrt matere. V torek, dne 9. februarja je umrla soproga krojača g. Jožeta Priinca v Novem mestu. Pokojna Fani je bila vrla žena in dobra mati svojim otrokom. Pokopali smo jo ob veliki udeležbi obrtništva v četrtek popoldne. Naj ji sveti večna luči Užaloščenemu soprogu pa nuše sožalje.
Mojstrski izpiti zopet v Novem mestu. Vse interesente za polaganje mojstrskega izpita, ki so že vložili svoje prošnje in plačali vse pristojbine IkhI i s i potom Zavoda za pospeševanje obrti — Poslovalnice v Novem mestu, bodi«i potom kake druge ustanove ali pa naravnost bivši Zbornici za TOI v Ljubljani, opozar jamo, da se bodo mojstrski iz,piti zopet vršili v Novem mestu prilično tekom enega meseca. Vsak, ki rc-flcktira na polaganje mojstrskega izpita, naj to javi osebno ali pismeno na naslov: Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokra jine, odsek zn obrtništvo, poverjeništvo v Novem mestu. Kdor pn bi se rad za mojstrski izpit na novo prijavil, naj se zglasi v pisarni zgoraj imenovanega urada Ljubljanska cesta štev 4, kjer bo dobil vse zadevne informacije. InterC' sente pozivamo, dn se takoj ponovno javijo.
Važno zn čevljarj,", ki spadajo v področje novomeškega okrajnega glavarstva, ne glede
na to, v katero poverjeništvo spodajo. Vse te
"k> odslej na na razpolago usnje za nakup na podlagi nji-
čevljarje obveščamo, da jim bo
naprej
iz dlela in življenja - od tu in lam
Iz Gorizije
Centralno bogoslovje. Poročali smo, da je ravnatelj Centralnega semenišča msgr. Buli od-stopil. Za letos na njegovo mesto ni bil imenovan noben naslednik, ampak je bil za prorektorja določen g. Just Soranzo, prejšnji stolni vikar.
Zmrznil je. 21 letni Marij Ternovšek iz Ver-taccia, občina Salona, se je 29. januarja zvečer vračal proti domači hiši. Na poledeneli cesti mu je zdrsnilo in je nesrečno padel, da se je močno poškodoval. Revež je izgubil moč in je obležal. Ko so ga drugo jutro našli sosedje, je bil mrtev. Noč je bila mrzla in je siromak zmrznil.
Z Gorenjskega
Kmetijska zadruga v Bohinjski Srednji vasi dobro posluje. Kmetijska zadruga v Bohinjski Srednji vasi nudi kmetom umetna gnojila, ž,itno seme, kmetijske stroje, semenski krompir, krompir za prehrano, premog, cement in opeko. Zadruga ima tudi lastno pekarijo in trgovino.
Nov otroški vrtec na Jesenicah. 6 februarja je bil na Jesenicah odprt otroški vrtes kjer je tudi mladinsko zavetišče. Okrožni vodj.1 je odprl vrtec ki ga bo vodila Hilda Frick.
V	Begunjah je bil sklican velik apel sotrud-nikov Koroške ljudske zveze. Poročila o lanskem letu so ugodna. Zlasti je bil pohvaljen ženski odsek. Na koncu je krajevni vodja proglasil za leto 1943 geklo: Hodimo po ravni poti, da čim najbolj prispevamo h končni zmagi.
Dovoljenja za nakup kmetijskih strojev. V gorenjskem tedniku je objavljeno opozorilo v vednost vsem interesentom za nove kmetijske stroje, da se morajo po novi naredhi prijaviti za nakup novega stroja pri pristojnem uradu deželnega svetnika. Prodaja novih strojev na stare dovolilnice je od novega leta dalje razveljavljena.
V	Poljanah je bil z novim letom postavljen za krajevnega uradnega vodjo Janez Režek. Urad za organizacijo je bil prenesen na gospo Kržišni-kovo.
S Spodnjega Štajerskega
Kulturno zborovanje v Mariboru. V dneh od 6. do 7. februarja je bilo v Mariboru zborovanje vseh dekliških voditeljic, ki bodo pripravljale kulturni teden v marcu. Na zborovanju so bili referati, ki naj bi voditeljice poučili, kako se uvajajo lutkovna gledališča in kako se prirejajo večeri za starše. Tudi praktične vaje v petju so bile na sporedu tečaja.
Mladina in predstave v kinogledaliičih. Mariborski dnevnik »Marburger Zeitung« ponovno opozarja, da ne smejo prihajati k predstavam mladeniči pod 18 letom, če je to izrecno prepovedano. To opozorilo velja tudi za tiste mladeniče, ki imajo sicer že orožni list, pa vendar še niso izpolnili 18. leta.
Prometna vzgoja v Celju. V Celju so zadnje dni v januarju s smotrnimi ukrepi začeli vzgajati občinstvo k redu na cestah. To nalogo je prevzel
oddelek stražnikov na motociklih, ki jc opozarjal v vseh delih mesta, tako pešce, kakor tudi voznike na pravilno obnašanje na prometnih žilah. Hkrati je, ker opozorila skozi več me6ccev niso zalegla, delil tudi kazni.
Iz Hrvaške
Bihnč očiščen. Časopisje NDH objavlja poročilo nemškega vojaškega poročevalca, da so nemške in hrvatske oborožene sile dne 29. januarja t. 1. očistile Bihač in njegovo okolico vseh uporniških elementov ter jih v silnem zaletti popolnoma uničile.
Drugi sprejem hrvatskega prosvetnega ministra. Prosvetni minister NDH. dr. Mile Starčevič je priredil prejšnji teden drugI sprejem, na katerega so hiti povabljeni vsi člani hrvatske vlade, hrvatskih ustaških in ostalih oboroženih sil, zastopniki tiska in Člani diplomatskega zbora. Po uvodnih pozdravnih besedah ministra dr. Starče-viča je )K>vzel besedo nemški vojaški poveljnik v Zagrebu general Glaise von Horstenau ter je navzočim opisoval boje na vzhodnem lKijišču,
Nova urednika »Hrvatske Revije«. Na zadnji seji Matice Hrvatske sta bila določena dr. Rrani-mir Livadič in prof. Olinko Delorko za urednika družbenega leposlovnega glasila »Hrvatska Revija«.
Akcija za proglasitev Samobora za mesto. V
hrvatskem Samoboru, v katerem so lani imeli proslavo, odkar je ta kraj proglašen za trg, so sedaj najuglednejši tržani započeli akcijo, da bi bil Sa-niobor čimprej proglašen za mesto. V to svrho so sklicali sestanek, na katerem je bila sprejeta tozadevna resolucija.
Zamenjava modre galice za baker, bron ali medenino. Kljub prizadevanju hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo za potrebe vinogradnikov za letos ni moglo nabaviti v inozemstvu potrebnih količin modre galice. Zalo je sedaj omenjeno ministrstvo obvestilo prizadete vinogradnike, da bodo mogli letos dobivati modro galioo samo za zameno za baker, bron ali medenino. Zamenjava se bo vršila tako. da bodo vinogradniki dobili za vsak kg čistega hakra po tri in pol kilograme modre galice. Preskrbo vinogradnikov z modro galico in njeno razpečevanje je hrvatska vlada zaupala podjetju Gimpex.
Davek na alkoholne pijače v Osijeku. Zaradi pokritja povečanih izdatkov jo mestna občina v Osijeku uvedla poseben davek, ki ga bodo morali plačevati vsi obiskovalci javnih lokalov, v katerih točijo in prodajajo alkoholne pijače.
Krožna tramvajska proga v Zagrebu. Zaradi vedno večjega osebnega prometa na vseh progah zagrebške cestne električne železnice ie zagrebško mestno podjetje sklenilo zgraditi krožno tramvajsko progo, od katere bo imelo korist predvsem prebivalstvo v'posameznih predmestjih. Z gradbenimi deli bodo v kratkem pričeli.


hovih pooblastil za nakup usnja v Novem me stu, kjer se je osnovalo skladišče usnja trgovcev: Verbiča Jurija in Murna Stanka !z Novega mesta, ter trgovca Glihe iz Kostanjevice. Na skladišču bo tudi poskrbljeno glede zamenjave pooblastil oziroma za nova potrdila in dovoljc nja. čevljarji bodo oddali do vsakega 8. dne v mesecu svoja pooblastila za nakup usnja ali pri svojem obrtnem združenju v Novem mestu ali pa kair trgovcu na skladišču, ki bo potem poskrbel za zamenjavo pooblastila ali pa za novo potrdilo.
Morje blata je razlito po naših mestnih ulicah in cestah. Zadnji sneg, ki se je že pričel polagoma topiti, je razmočil ceste in ulice tako, da jo človeka kar strah stopiti iz hiše. Vse hi-e ob glavni, to je Ljubljanski cesti so na debelo oškropljene z blatom, tako da v nikaki najbolj hribovski vasi ni tega. Vse šipe so zapackane z blatom vse izložbe.
Iz Logatca
Naročnino za časopise »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub« in »Slovenčevo knjižnico« za okraj Logatec lahko poravnate pri našem zastopniku, ki je v hiši g. Martina Rejca v Dol. Logatcu štev. 14. Tam tudi lahko naročite oglase in dobito vso informacijo o časopisju in knjižnici.
Dotrpela je naša najdražja, plemenita Teta, sestrična in svakinja, gospa
Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«?
Ogulin
veleposestnica na Vrtači št. 1
V zadnji domek jo pospremimo v torek', 16. februarja, ob 10 dopoldne, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k njenemu najboljšemu soprogu Jan kotu, kjer bosta uživala skupno večni in nemoteni sen.
Maše zadušnice se bodo brale v Semiču in v Ljubljani.
Semič, Straža - Toplice, Ljubljana, Logatec, New York,
dne 13. februarja 1943.
Globoko žalujoči sorodniki
c^ ■ ,, v , .	■ - -.'.''L.ž.'V,-; .■;■,;-■.•■;
Drobna Ifublfanska kronika
Mesto cvetja v spomin pokojne gospo Frančiške Flegar je darovalo osebjo personalnega oddelka mestnega poglavarstva Društvu slepih, Ljubljana, Lir 12U.— Iskrena livala!
Natančni spored klavirskega koncerta,
ki ga bosta izvajali domači pianistki ga. Marta Biz.iak in gdč. Silva Hrašovec, v petek, dne 19. t. m. oh pol 7 zvečer v mali filharmonični dvorani, je naslednji: Prvi del koneortnega sporeda bo izvajala pianistka Hrašovčeva, in sicer: 1. Pescettl: Al-legro; 2. Bach — Busoni: Ciakona v d-molu; 3. Brahms: Rapsodija v g-molu; 4. Ravnik: Melanholični valček; 5. Tajčevič: Trije balkanski plesi. Pianistka Marta Bizjakova bo izvajala drugi del koncertnega sporeda, in sicer: 6. Alatti: Otroška igra; 7. Gorgni: Mistična pesem; S. Pich. Manglftgalll: To-eata; 'J, Ciglič: Nokturno: 10. Ostorc: Koral in fuga; II. Prokofjov: Itigondon in Babica pripoveduje; 12. Itavnik: Karakteristični valček. Na koncert dveh domačih umetnic opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Za VIII. simfonični koneert letošnje sezone, ki bo pod vodstvom dirigenta Draga Marija siianea, bodo vstopnice od jutri da-lie v predprocla.il v knjigarni Glasbene Matico. Cene posameznim sedežem so za 1.— liro dražjo, kakor dozda.i. Občinstvo prosimo, da to upošteva, V knjigarni je na razpolago tudi podrobni spored koncerta. Koneort se bo vršil v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 7 -zvečor v veliki unionski dvorani
Valentinova nedelja. Valentinova ne-della je hita prijetna In sončna. Zjutraj nI bilo megle. Popoldne je bilo prav toplo. Valentin, ki prinnša ključe od korenin, je lepo (rodovni. Lepo vreine nn Valentina .leseni prinaša vinogradniku vina. Ljubljan-
čani so Valentinovo nedeljo lepo praznovali. Marsikateri naravo ljubeči Ljubljančan se jo v nedeljo popoldne vračal z notranjim | zadovoljstvom s svojega sprehoda po bližnji j okolici in po bližnjih rožniških gozdovih. I Nekateri so šele zdaj odkrili razne lepote in zanimivosti Rožnika. Po gajih so žo oglašajo prvi pevci. Ti so letošnjo zimo dobro prestali. — Kakor druge nedeljo so bilo gledališke in kinopredstavo popolnoma zasedene in je bil povsod izreden obisk. Za vsako prireditev so so ljudjo zanimali in skušali dobiti pravočasno vstopnice.
Ponesrečenci v LJubljani. V pivovarni Union zaposlenega 53-letnega Karla Melihna je težak voz pritisnil ob zid. Dobil je hudo notranje poškodbe v trebuhu, da so ga morali prepeljati bolnišnico.
V LJubljani umrli od 5. februarja do 11 februarja 1913. Cvetrečnlk Josip, 88 let, sliknrski mojster, Japljeva ul. 2, Novak Frančiška, 86 let., delavka tob. tov. v p., ■laplieva ul. 2. Slrekelj Apolnnijn, 85 lot, služkinja. Japljeva ul. 2, Srčnik Frane, 85 let posestnik. Rožna dolina. C. VII-11, Wa-delkn Frančiška. «2 let, obč. uboga. Petrov-če, okra i Celje, Mirt.ič Anton. 80 let, pekovski pomočnik, Vidovdanska c. 9, Sluga Ma-riia. roi. Svetlič. 82 tet, delavka tob. tov v p.', Tržaška e. 141, Vojska Marjeta, M let, vpokojenka tob tov. v p.. Tabor 2, Novine Frančiška roj. Trntar. 85 let, zasclmlen, On-lievir-a IO«, lievk Cecilija, roj. kober. 83 let, 7»«ebnlca, Povšetova ul 56, Mernik Jniicz, 27 let, pečar. Sibenlška ul. 17. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Cankar Mni-ljn. 2 leti, hči vajenke, Rudnik 88, Mafiueic Ar. ton, 55 let. mestni delavec, Cesta v mestni log 3, Bergmnn Silvester. 57 let. delavec, Pod hribom 51, Orožnik Marija. 47 let, žena posestnika, Lesno Brdo 41 pri Horjulu, Por-
ine Mntevž, 55 let, voznik, Cesta 29. oktobra 19, Miiller Otilija, 40 let, gospodinja, Gramozna jama 37, 2orž Kristina, 40 let, služkinja, Mencingerjeva ul. 91, Brajdič Alojzija, 50 let, ciganka, Vič, Pri dolgem mostu, Juričič Elma 6 tednov, hči delavke, PurI,leva ul. 6, Kocjančič Josip, 73 lot, hlapec, Vodnikova c. 97, Magušar Josip, pekovski mojster, Galjoviea 2, Polak Sonja, 4 leta, hči monterja Kotnikova ul. 2j,, Pikolnik Anton, 50 let, prosjak, Malo Laščo 41, Koleno Marija 27 let, služkinja, Nova vns 25 pri Celju, Zupančič Marija, 37 let, zasebnica, Velik stmlon 15, Petrič Josip, 69 let, strojevodja drž. žel. v p., Sv. Jakoba trg 5, Flegar Franja roi. Suštcršič, 76 let, bivša gostilničar!;«, Ilirska ul. 15, Štrukelj Miro-sluva, 12 let, hči kroj. pom., Predjamska ul. 31, Hren Apolonija roj. Demšar, 69 let, žena kroj. mojstra, Zeloznikarjova ul. 10, Zadel Frančiška, roj. Mozelj. 54 let, žena žel. kurjača v p., Tovni-niška ul. 25, Pajk Karolina, 34 lot, hči rudnrjn, Ilotje 49, obč. Trbovlje.
Nesreče na deželi. Posestnikov sin 13-letni Vid Steblnj v Zelimlju jo rezal za živino rezanico. Slamorczniea mu je porezala prste na levici. — V Vidmu jo padel in si zlomil desno nogo 5-letni delavčev sin Ignacij Krašovcc. — Na stopnicah je spodletel in si zlomil desno roko 48-letni delavec France Kolar, stanujoč v Planini pri Rakeku. — V papirnici v Vevčnh znposle-na delavka. 37-lotna Francka Perčičeva si je hudo poškodovala desno nogo. — V Mačjem dolu je občinska uboga, 72-letna Marija Žnidnršičeva padla in si zlomila desno nogo. Vsi so zdrave v ljubljanski bolnišnici.
Rdeči križ sporoča
V poizvedovalnem oddelku I. H. K Via Arlclla Ren 2 11 (GospoaveUka cesta), soba 3, naj se javijo med uradnimi urami od 8—12 naslednji: Svojci vojnega ujetnika Inž. Zupančičji France: osebe, ki so poslalo puketo naslednjim: 1'odlojrar Cveto, Erjuvec
Bogdan, Vldie Štefan, Velde Alojz, Sever Frane, Smuk Frnno, Dejak Franc, Skodlar Frane, Borgant Ivan, Podržaj Janez, PujniS Ivun, Sečnik Jožef, Muster Jože, Zajo Vinko, Cimperman Anton. Turk Jože, Božja Frnno, Lnvšin Jože, Brenoe Janez, Trontel Malka. Poljaneo Frančiška, Makuc Marija, Fabiani Viktor, Brenoe Ana, Teknvoe Frane, Lehen Avgust, Kozina Ivnn, Ogrin Ludvik, Skulj Janez, Marinčič Martin, štrukelj Alojz, Zore Frane, Ampovič Vlada.
Gledališče
OPERA. Torek, 16. februarja ob 17: »Reg lz serajac. Red B. — Sreda, 17. februarja oh 17: »Sestra Angellka« — 7. simfonija. Red Sreda. — Četrtek, 18. fobruarja oh 17: »Ileg Iz soraja«. Rod Četrtek. — Potok, 19. februarja: Zaprto. (Generalka). — Sobota, 20. fobruarja ob 17: »Janko lu Metka«. Premiera, Red premiorski.
lluinpcrdtnrk: »Janko ln Metka«. Pod muzikalnim vodstvom dirigenta N. Stritofa, ki je opero na novo prevedel, v režiji in scenski zamisli režiserja C. Debevca in v koreografiji inž, P. Gotovina, bomo dobili novo uprizoritev to, v muzikalnem pogledu z bogastvom glasbeno tehnike instrumenti-rane opore. Glavne partije bodo poli: Janka
—	Golobova, Melko — Mlejnikova, čarovnico — Karlovčeva, nadalje očeta — Janko, mnter — Polajnarjeva, Trosi — možka — Barbičova, Rosi možka — Urbnnčičeva.
DRAMA.. Torek, 16. februnrja ob 17.30: »Mlrnndollna«. Ited Torek. — Sreda, 17, februarja ob 1730: »Ples v Trnovem«. Red A.
—	Četrtek, 17. februarja ob 17.30: »V Ljubljano Jn dajmo!« Premiera. Red proinierskl.
—	Petek. 19. februarja ob 15: »Primer dr. Hlrnn«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Sobota. 20 februarja ob 17.30: »Mlramlola«. Izven Cene od 20 lir navzdol.
V četrtek bo v Drami premlern stare slovenske Igre, ki jo je napisal Josip Ogri-
nec, z naslovom: »V Ljubljano lo dajmo!«
na to dolo, ki spada med ljudske igre in ki jo razširjeno po vseli naših čitalniškili odrih, opozarjamo. Režijo ima Milan Skrbinšek. Premiera bo v četrtek, 18. t. m. za ' red premierski. Zasedba vlog jo sledeča: Srebrin — Cesar, Rotija — Pol. Juvauova, Marica — Levarjcva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenoveo, Pavle — Peček. Neža — Rakarjova, notnr — Košuta, dvo priči: Be-nedičič in Brozigar,
Naznanila
RADIO. Torek, II. februarja. 7.30 Pisana glasba. —8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Porodila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba na ploščah — l4 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijnnoc. Lahka glasba — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voco dol Padrone — Columhia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20 Napoved časa Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi zn vse okuse vodi dirigent Sogurinl — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Moderne pesmi vodi dirigent Zorne — 22 Vesela glasba osemnajstega stoletja — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo	Imajo lekarne: inr. Bakarčtč, Sv. Jakoba	trg 9, mr. Humor, Miklošičeva c. 20 in uir.	Muruiuyer R., Sv. 1'elra e. 78.
Poizvedovanja
Vratni obesek (korale) najden v ulici 3. maja v nedeljo 14. febr. dopoldne.
fitov. 67,
xflJOTENEC<, tore% TO. februarja 1M5-XXL
jtran t>
Usoda zakladov z Akropole
Pred 148 leti, ko je bi! Pitt predsednik vlade v Londonu in je Nelson razbil iranco6ko brodovje pri Abukirju, je postal lord T. Elgin poseben an-gle&ki poslanik v Carigradu. Lord Elgin je bil bogat in vnet zbiratelj umetnin. Grčija mu je živela v spominu kot neizmerna zakladnica samih pravljičnih dragocenosti. Menil je, da spadajo ti zakladi bolj v Anglijo ko v Grčijo. Zatorej je svoje diplomatsko poslanstvo strnil s »kulturno misijo«. Od sultana si je izposloval neko listino, da sme vzeti s seboj ne le odiivke umetnin, marveč tudi »kamenje 6 6tarimi napisi ali 6ohami«. Lord je vzel e seboj mnogo strokovnjaških delavcev in se ie s sultanovim dovoljenjem na vso moč okoristil. Nobena grška umetnina pa bodi še tako razsežna, ni bila varna spričo njega. V6e je odnašal s 6eboj.
Več let je trajalo to uničevanje. Angleži so kupovali hiše in jih podirali, da bi iskali antične umetnine, ki so bile zazidane v temeljnih zidovih. Slednjič 60 6e pod vodstvom lorda Elina spravili tudi na prekrasno pročelje templja boginje Atene. Z žagami za marmor so odločili 6ohe od ozadja. Potem so čudovite umetnine atenskih starodavnih kiparjev na lafetah odvažali po pobočju Akropole in jih v atenskem pristanišču naložili na 33 ladij,
na manjše vojne ladje in tudi na trgovske ladje in jih odpeljali v London, oziroma v lordov grad na Škotskem. Angleška vlada je potem za 35.000 funtov šterlingov odkupila te naropane grške umetnine od lorda Elgina.
Umetnine grškega veleuma Fidija in njegovih učencev niso brez ši<ode prestale vožnjo po Sredozemskem morju. Ena teh ladij, »Mentor«, se je bila potopila, vendar so potapljači rešili 17 zabojev dragocenega tovora. Slednjič so pa te grške umetnine razpostavili po Britskem muzeju in jih zavarovali s šipami. Vendar je podnebje angleške prestolnice slabo vplivalo na nežno površino marmorja. Kar 6e je v čistem, suhem ozračju na atenski Akropoli, ki 6e dviga visoko nad mestom, usedlo kot tisočletna patina na marmor, pa je postalo v Britskem muzeju prevleka iz saj in vlage, tako da so bili (čez 120 let) tozadevni krogi vendarle primorani umetnine temeljito očistiti. Pri tem pa se je pripetilo nekaj nezaslišanega: marmorne sobe 60 nevešče roke tako surovo očistile, da je bila uničena fina vrhnja prevleka in je ostalo le golo robato kamnito površje, ki je iz njega izginila vsa tista živa duša, skrivnost najvišje umetnosti izpod dleta. Taka zla usoda je zadela neminljive grške umetnine v Angliji.
Livorno spet nosi prvenstveno zastavo
Poraz Ambrosiane v Bologni — Vedno več kandidatov v II. razredu
Včeraj je bila v državnem nogometnem prvenstvu nedelja krepkih srečanj. Padlo je tudi nekaj krepkih izidov, zlasti v Bologni in v Torinu. Da si ogledamo najprej dogodek v Bologni. V goste je prišla Ambrosiana, ki se je v preteklem tednu postavila na čelo razpredelnice. V Bologni je igrala proti moštvu istega imena, ki se je utaborilo na petem mestu. Trenutek, ko smo pričakovali, da se bo Ambrosiana utrdila na prvem mestu, je zaigrala: prejela je tri gole, v mrežo nasprotnika pa je poslala samo enega. S 3:1 izgubljena igra pomeni za Ambro6iano precej hud udarec. Napadalna vrsta Bologne, ki jo vodi znani Mntosich, se je sijajno obnesla. Tako je zdrknila Ambrosiana s prvega mesta na tretje.
Stremeče moštvo Torina je imelo tokrat lažjo nalogo. Na domačem igrišču je sprejelo Rorao in jo gladko odpravilo s 4:0. Zelo krepak izid ali toč-nejše povedano, hud poraz za Rcmo, ki si je lansko leto priborila državno prvenstvo. Torino je spet na drugem mestu s 27 točkami in še vedno čaka priložnosti, da bi dohitel Livorno. Lepo tekmo so gledali včeraj tudi v Rimu. Tam je gostovalo moštvo Livorna in merilo svoje sveže sile z rimskim Laziom. Odpor, ki so ga nudili domačini, je bil precej izdaten, kar sodimo po izidu 1:0 za Livorno. Moštvu Livorna je vsekakor zadostoval, da je spet vzel zastavo v roke in koraka sedaj na čelu vseh šestnajstih moštev, ki se borijo za naslov državnega prvaka. Po 20. nedelji ali ob koncu druge tretjine prvenstva vodi torej spet Livorno s 29 točkami.	i | - O«
Težko bi bife ugibati, kako se bo končal letošnji prvenstveni ples na zelenem polju. Za sedaj si dovoljujemo napovedati samo to, da bo romal naslov državnega prvaka v Livorno, Torin ali Milan. Razlika po točkah znaša med prvimi tremi le dve točki in položaj na vrhu razpredelnice se bo v
teku prihodnjih desetih nedelj ie nekajkrat spremenil.
Precej veselo je moralo biti včeraj v Benetkah. Domača cnajstorica, ki je izgubila nekaj izvrstnih moči (odstopila jih je drugim moštvom) in ki je letos sprejemala udarec za udarcem, jc igrala včeraj proti sloviti Fiorentini. Izid je bil 2:2, kar pomeni za Benečane v letošnji formi lep uspeh. Kljub temu pa je ostala Venezia še vedno na predzadnjem mestu razpredelnice in ji še vedno preti nevarnost, da bo po končanem prvenstvu zdrknila v drugi razred. Triestina je odpotovala v Bari, izgubila igro z 0:1 in pustila tamkajšnjemu moštvu obe točki.
Pregled včerajšnjih izidov v prvem razredu je tale:
Milan — Milano : Vicenza 1:1, Benetke — Venezia : Fiorentina 2:2, Torino — Torino : Roma 4:0, Genova — Genova : Liguria 2:1, Bergamo — Juventus : Atalanta 2:0, Rim — Livorno : Lazio 1:0, Bologna — Bologna : Ambrosiana 3:1, Bari — Bari : Triestina 1:0. Včeraj je dosegel Livorno svojo dvanajsto zmago in vodi z 29 točkami. Drugo mesto s 27 točkami si delita Torino in Ambrosiana. Tik za petami jim je Juventus s 26 točkami, vrstni red ostalih pa je naslednji: Bolonja 23, Genova 22, Fiorentina 21, Milano in Atalanta 20, Lazio 19, Roma, Triestina in Bari 16, Liguria 13, Venezia 12, Vicenza 11. O Romi in Liguriji dodajemo, da imata še eno tekmo na dobrem.
O drugem razredu bi lahko rekli, da je vedno več gneče na vrhu. Tu sta najprej Pro Patrie in Spczia, ki vodita s 26 točkami. Dobro pa se držita tudi Modena in Napoli, katerima sc pozna lanska
Oklepni vlak, ki vozi ob italijanski obali in jo tako brani.
višja šola v tovarišiji najboljših. Med njimi je še Pisa, tako da je sedaj na vrhu razpredelnice že kar pet moJtev, med katerimi znaša razlika samo
dve točki.
Včeraj so odigrali ves spored razen onega v
Palermu, kjer bi moral nastopiti Napoli proti enaj-storici istega imena. V Busto Arsiziu sta se spogledala dva z vrha — Pro Patria in Modena — ter končala neodločeno z 0:0. Ostali izidi so bili: v No-vari: Novara : Alessandria 1:0, v Pisi: Pisa : Bre-scia 2:0, v Pescari: Pescara : Anconetuna 3:2, v Savoni: Savona : Spezia 1:1, v Cremoni: Cremo-nese : Padova 1:0, v Udinah: Udines« : Mater 9:0, v Sieni: Siena : Fanfulla 2:1.
Vrstni red in točke v drugem razredu: Spezia in Pro Patria 26, Modena in Pisa 25, Napoli 24, Padova 22, Brescia 21, Fanfulla in Cremonese 20, Udine in Novara 19, Pescara in Anconetana 18, Alessandria 16, Savona 15, Palermo, Juve 14, Siena in Mater 13,
Prve nagrade v rokah Korotancev
SK Mladika jo priredila uspeli turnir namei-
nega tenisa za juniorsko prvenstvo Ljubljane
Po daljšem .premoru jo bilo spet Kodeljovo pozorišče živahno domače športne prireditve. — •SK Mladika je povabila v solioto in nedeljo ljubljansko mladino k turnirju, pri katerem naj bi ugotovili, kdo je juniorski prvak namiznega tenisa v našem mestu. V lepem številu so se odzvali igralci Hermesa in Korotana, na tudi prireditelja samega. V vsem se jo prijavilo sodniškemu zl>oru 9 moštev, 20 posameznikov in 10 dvojic.
Največ zanimanja je bilo kajpada za tekmovanje posameznikov. Imena- Dular, Strojnik, Ivane in Mlakar so prijateljem namiznega tenisa žc dobro znana in pomenilo bi nemalo presočenje, čo bi se pojavil kdo drugi in zmagal. V četrt-finale jo prišel Strojnik Štefan (imenovati ga moramo tudi z imenom, ker igrata med seniorji tudi dva njegova brata) z zmago nad KoJakom, dalje Mlakar z zmago nad Jankovičem, Dular z zmago nad Tušarjem, in Ivane, ki je dobil igro proti Medenu.
Strojnik S. (Korotan) je odpravil vse i>o vrsti in si zagotovil naslov juniorskegn prvaka Ljubljane. Na drugem mestu je Mladikar Mlakar, na tretjem Korotanec Dular, na četrtem pa spet Mladikar Ivane.
Dobro razpoložen in nadarjen Strojnik je doprinesel svoj lep delež tudi k zmagi moštev. Vrstni red moštev:
1.	Korotan (Potočnik, Strojnik), ki jo premagal Mladiko I. (Mlakar, Meden) s 3:0;
2.	Mladika I.'z zmago nad Hermesom (Gregel, Tušar) s 3:0;
3.	Ilermes II. (Završnik, šircclj) z zmago nad Mladiko II. (Klun, Ivane) 3:1;
4.	Ilermes I. z zmago nad Hermesom III. 3:1.
Dvojice: V finale sta se plasirala Korotanca
Potočnik in Jankovič z zmago nad Jlermežanoma Gregloin in Tušarjem. Obvladala sta ju z 2:1. Prav tako sta se uveljavila za končno srečanje tudi Mladikarja Meden in Mlakar, ki sla premagala Strojnika in Dularja (Korotan) z 2:1. Pri odločilnem srečanju sta zmagala Korotanca Potočnik in Jankovič z 2:1 (21:10, 21.17).
Zmagovalci juniorskega turnirja za prvenstvo Ljubljane so dobili okusne diplome in praktična darila. O poteku turnirja velja zapisati, da se je pričel brez zamude in da je potekal v pravem športnem duhu. Vedenje tekmovalcev je kazalo, da jim niso neznana pravila športnega bontona. Ni bilo prerekanja, protestov in tudi no zavisti, ki tako rada izbruhne na dan, kadar gre za borbe mladih športnikov. Tudi pri bodočih podobnih prireditvah bi želeli, da bi posvetili prireditelji vzgojni straui športa prav toliko pozornosti kakor tehnični.
Nedeljski športni drobiž
V Monakovcm so gledali tekmo v hokeju na ledu mod SC Riesserseejem in kombiniranim moštvom. Ricsersee je zmagal z visoko razliko 23:4.
Berlinski atleti so tekmovali v gozdnem teku po Griinevvaldu na 3.5 km dolgi progi. Prvi je prispel na cilj Star s časom 11 min. 22.6 sek.
Švicarski nogometni izidi: Grasshoppers : Ba-sel 2:0, Cantonal : Ziirich 3:0, Lugano : Luzern 3:1, Young Fellons : Grenchen 1:0.
Gradjanski ne ho gostoval r Budimpešti. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bi moral nastopiti v Budimpešti Gradjanski iz Zagreba proti Kispestu in Ferencvarošu. Zaradi tehničnih zaprek pa so morali gostovanje odpovedati. Budimpeštanski prijatelji nogometa bodo morali potrpeti do 28. t. m., ko bodo začeli spet s prvenstvenim tekmovanjem.
Vitez Nikolaj Horthy je obiskal madžarsko visoko šolo za telesno vzgojo. Z velikim zanimanjem si je ogledal udejstvovanje mladih športnikov kakor tudi gradnjo novih telovadnic. Kakor znano, jo vitez Horthy velik prijatelj športnega gibanja, v katerem tudi sam sodeluje kot predsednik madžarske plavalne zveze.
Na plavalnih tekmah štirih mest v Rotterdamu so dosegli naslednje izide: 100 m prosto A. Ra-mack, Rotterdam, 1 min. 2.1 sek.; 200 m prsno
k{	lirsi,« V<■'

6\
Hrž sem jo ubral v nnznnčeno klet. Težka vratu sem po hudem prizadevunju odprl. V kleti jo lcžnl zaboj, ki je imel na eni strani strašen znak: mrtvaško glavo. Ta bo pravil Lia je poskrbela, da me ni nihče motil, sam pn sem se spravil nad zaboj. Če bi no vedel, da jc notri zaklad, bi sc pnč 110 mučil. Prcrlen sem zaboj odprl, sem se pošteno prepotil.
64.
Nič nisem poškodoval pokrova. Odstranil sem opaž, ki je zakrival vsebino... Ostr-mel sem — tako močnn svetloba mi je zaslepila oči, dn sem kar mežikal in sc pričel solziti. V naglici sem vitlel zlato, bisere... dolgo časa pa nisem mogel gledati neizmerne lepote.
Kruithotf, Rotterdam, 2 min. 51 sek.; štafeta 4 krat 100 m prosto Rotterdam 4 min. 17.1 sek. — Razmeroma še boljše izide pa so dosegli na tekmah žensk: na 100 m hrbtno je zmagala Fegge-len (Amsterdam) v 1 min. 16.2 sek.; na 200 m prosto Van Veen (Rotterdnm) v 2 min. 20.2 sek.; v štafeti 4 krat 100 m prosto pa predstavništvo Rotterdama s časom 4 min. 50.8 sek. Povprečen čas udeleženk štafete znaša potem takem na 100 metrov 1 min. 12.7 sek.!
Krompir ima mrzlico
Kakor človeško telo in živali, tako imajo tuoi rastline lahko različne bolezni in pri tem tudi vročino in mrzlico. Zlasti krompir je občutljiv za bolezni in 6e mu v bolezni menja temperatura kot pri človeku — kar je dognal dr. Defago v Lausani. Pravi, da se da pri krompirju meriti temperatura in 6 tem določiti, kakšno bolezen ima.
Skrivnost zimskega spanja med sesalci
Ledvice in koža, oziroma njene znojni-ce, delujejo naprej, čeprav neprimerno počasneje kot v navadnem življenju. Netopirji, ki žive na suhem zraku, in ne morejo vdihavati vodnih hlapov, se čez zimo izsuše, torej baš obratno, kot je 6lučaj pri normalnem dihanju, ko pozimi oddajajo pljuča vodo, ki jo prevzemajo iz krvi. Med zimskim spanjem so telesni izločki počasnejši, vendar v odgovarjajočem razmerju, pri čemer delujejo vsi organi skladno in vlada določeno ravnovesje. Črevesje tudi nadalje prevzema žolč; sečni mehur se napolnjuje s sečnino, ki se proti koncu spanja pobarva temneje in izprazni šele po prebuditvi; kožne žleze so posebno živahno med nezavestnim stanjem itd. Toda čimbolj se znižuje telesna toplota, tembolj počasno potekajo ti pojavi in s padcem telesne toplote je zaradi teh lastnosti v zvezi tudi prebuditev. Preden preidejo živali v nezavestno stanje, so zelo spitane in imajo obilo maščobe med mišičevjem in kožo, kot tudi med črevesjem. Ob nastopu zime je maščoba čisto bela in bolj redka. Začetkom januarja pa že opazimo zmanjšanje tolšč in tudi snovno izpremembo, pri čeiner postane tolšča gostejša in temnejša, včasih celo rdečkasta. Masti je vedno manj, postane še bolj črna in z naslojioin marca vidimo še zadnji preostanek, ki jc temen in rjavkastorumen ter prepleten z rdečkastimi žilicami. Povprečno izgubi netopir eno šestino do eno petine svoie teže. Padec ie predvsem v zvezi
(Konec.)
7. uporabo maščobe, a se zniža bolj ali manj tudi količina mišičja. Ko prične spet toplo sonce stelno greti zemljo Jn ko narava zopet ozeleni ter ožive žuželke, se netopirji polagoma prebude in si s hrano krepijo izmozgana telesa.
Med izrazite prczimovalce spada tudi jež, ki se hrani z različnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, a obrajta tudi miši, žabe, kuščarje, polže, itd. Zaradi uničevanja miši in zlasti ščurkov, ga1 nekateri ljudje drže v hiši. Če 11111 pri-1 manjkuje navadne hrane, si poželi tudi j sadja. Loti se celo gada, ki mu njegov > strup niti malo ne škoduje, a drugi j stru- strupi mu prav tako izlepa ne pokvarijo zdravja. Jeseni se dobro zde-beli, in ko prične odpadati listje, se tudi on primerno pripravi na zimo. Izkoplje si globoko jamo in nanosi vanjo listja, mahu in trave. Smešno ga je glc-. dati, kako se valja po listju in nahovju, pri čemer si nabira gradivo za zimsko stanovanje. Ko nastopi mraz, se jež zarije v ležišče, se zvije in zaspi polagoma lako trdno kot malokatera druga žival. Število srčnih utripov in dihlja-, jev se znatno zniža, na dražljaje ne odgovarja. Človek bi mislil, da je mrtev,1 tako ga zimsko spanje odtegne življenju in skoraj približa smrti.	|
Ilrček je posebne vrste glodalec. Do pozne jeseni, dokler jo kaj na polju, znaša neulruudoma vsakovrstni živež: žito, lan, mah, sočivje, razne korenine, krompir itd., a zraven lovi tudi miši, kuščarje, kače in razen mrčes. Pod zem-
ljo, 1—2 m globoko, si uredi stanovanje, kamor vodi navpičen rov, ki mu služi kot vhod, in poševen rov, ki ga uporablja za izhod. Tu živi običajno sam, ker mu je malo za druščino. Včasih nanese v prezimovališče do 25 kg žita in drugega zrnja. Lahko si mislimo, kako znatno škodo dela v krajih, kjer se je razplodil. Ko začno mrzli jesenski vetrovi biti po stmiščih, zadela hrček obe odprtini s prstjo ter si izkoplje novo stanovanje, nekoliko globokejše od prvega, kamor prenese vso zalogo. Ko je to storjeno, začne jesti, da se zelo zredi, nato leže v posteljo, ki 6i jo je pripravil iz mehke trave, in zaspi tako, da se zvije v svitek. V laki obliki prespi vso zimo kakor mrtev; nič ne sliši, ne vidi in ne čuti. Je celo za znatne rane malo občutljiv. Tudi električni udarci ga no zbude, ako niso dovolj jaki in pogosti. Telesna preosnova je zelo zmanjšana in tudi njegova toplota precej pade. Proti koncu prežimovanja nastopajo v zadnjih 14 dneh vedno krajše dobo spanja. Izguba in ponovni nastop telesnega delovanja si sledita približno lako kot v začetku. Popolno gladovanje vzdrži žival šest mesecev brez škode. Vsake 3 do 4 tedne se žival prebudi, da se očisti blata in sečnine. Prenapolnitev sečnega mehurja povzroči mnoge dihalno gibe s pomočjo nezavestnih dražljajev. Ti učinkujejo slično kot budilka, a se pomiri, če poskrili žival vsaj za delno izpraznitev seči iz mehurja. Poraba kisika med dihanjem tekom zimskega spanja znaša komaj eno štiridesetinko do ene trldesetinke navadne množine. Nečista kri je bogatejša na ogljikovem dvo-kisti. Število rdečih krvnih telesc med zimskim spanjem v resnici pade, a so-razmeioma z belimi krvnimi telesci se
Ea zveča. Iz primerjanj, glede množino ivalskega škroba v jetrih in vsebine sladkorja v krvi, se opaža, da 6e porabijo v budnem stanju ogljikove spojine, a v spanju maščoba. Nakopičenje ogljikovega dvokisa v krvi in izguba vode vodita do samoomamitve in telesnega ohlajenja. Zveča se tudi množina acetona v krvi in ravno ta podaljšuje zimsko spanje. Zanimiv je pojav v živali, ki vodi iz spečega v trdno stanje, pri katerem se po nekaj urah iz nizke toplote, približno 9 stop. C, dvigne do višine, ki je za žival običajna. Jasno je, da ima svoj delež velika poraba snovi, predvsem organskih, in zato se tako znatno zveča množina oddanega ogljikovega dvokisa. Videti je, da 6e pri zbiranju zlasti izraža živalski škrob, ki ga žival še vedno skrhno čuva v primerni množini, in to v jetrih in mišicah, čeprav je bila prej več mesecev brez hrane, dočim je med zimskim spanjem prevladovalo zgorevanje maščob. Smešno je gledali hrčka spomladi, ko se zbudi iz dolgega zimskega počitka. Najprej se leno steguje, zeha in renči, kakor da se mu zdi še prezgodaj zapustiti posteljo. Potlej prične pomežiko-vati; rad bi sedel, pa ne zmore tega, se opoteka, kakor da bi bil pijan. Sčasoma so mu to vendar posreči, se zdrami, obliže, opere in gre jest ter kmalu postane spet grešnik, kakršen je bil poprej.
Le malo manjši glodalec od hrčka je polh. Poleti, zlasti pa jeseni, je ta žival zelo požrešna, zato se jako zredi, a nato gre spat na postlano posteljo v duplu. Tu se zvije v svitek, pri čemer skrči glavo, noge in rep, otrpne in zaspi. Polha v tem stanju lahko primemo z rokami. raztezamo, ga zakotalimo po zem-
lji, celo zbodemo, a se kljub temu ne prebudi, tako trdno vztraja v zimskem spanju. V dolgi zimi se vendar toliko predrami, da se naje iz zaloge, ki si jo je jeseni v ta namen nanesel. Včasih prezimuje tudi več živali skupno v istem duplu. Zimsko spanje zelo dolgo potegne. včasih do sedem mesecev v letu in mu je zategadelj nastalo nemško ime >Sibensehlafer«. O človeku, ki trdno in nepretrgoma spi, pravimo, da spi kot polh.
Pri tretjem glodalcu, veverici, ne moremo govoriti o pravem zimskem spanju. Navadno ima več gnezd; poletno je bolj zračno, a zimsko toplejše in proti burji ter močavi zavarovano. Zime ne prespi, vendar pa se zavleče v zimsko bivališče ob nastopu hudega mraza. Zvije se in tako prebije lahko nekaj dni, ker ji ni dosti povolji grdo jesensko ali hladno zimsko vreme. Napravi si tudi zalogo za slabe čase v votlini kakega drevesa, v razpokah ali pa v zemlji. '
Ako spravi zima na kolena celo medveda, jo s primerno pozornostjo pričakuje tudi človek, ki si prav tako skuša omiliti zimske nevšečnosti s tem, da si preskrbi kurjavo in dovoljno hrano, ki mora biti v hladni dobi še posebno izdatna. Njega ne varuja debela podkožna plast tolšče in zato potrebuje močne brane, zlasti maščobe, za katero se človek tako močno peha, da nadomesti izgubljeno toploto 7. novimi viri, katerih poglavitni vrelci so danes tako visoko cenjeni prašiči. Ker nima kožuha kot omenjeni prezimovalci. mori človeka še ena skrb več, in to preskrba s toplo obleko. Kako prijetno bi bilo zanj, če bi slabe čase lahko kratomalo prespal in se zbudil, ko bi spet posijalo toplo sonce I
r O M A 2 POKIUKAR: (itmHimimim,
Q||iii|!l||||l|f ^ ^^ HSiiSilO isJi i II f m lii lliif I lil i HffaBlIllllll' *ill lili 111IIII11
■I IIBE LE Z VE I IDE!
(ItrmiinTnji
jI* 1ii|!!jn, f" ' i 1
43
Ilir
lliHIlilliiv m
V.
I
'i •1 -i«s jmmiijfiiMHii«?
A^vJuAdLSilil 9 lB
To, kar je slišala, ni bil očilek. Dobri otrok jo vpraševal po vseh drobnih stvareh, ki jih je Marjeta že napol pozabila. Majda jo čutila, kako ji postaja duša laž-ja, kakor ji prinaša ta lepa, vedra žena spet žarek sonca v 6rco. Sedaj je dobila pogum, da ji je vso povedala.
Bele zvezde na nebu so videle, kako jo mlada žena objela Matevževo dekle in ji brisala solze, ki so se svetlikale v žaru ribiške luči. »0, zakaj je verjela pismu, ki ga je dobila!« je tožila.
Naslednji dan jo poslala brzojavko k Sv. Lovrencu.
Rodovnik Andraževih
Očo Andraž jo bil hud na Matevža.
»Prej bi nam lahko povedal, zakaj hitiš o preureditvijo hiše!«
»Ah, oče moj, ko pa sam nisem vedel. Rog je vse obrnil. Še ni pozabil na nas Andraževe.«
»Kdo bi te razumel?«
Matevž se je gnal in delal kakor da bi mu gorelo pod nogami. Vso poletje ni govoril o dekletu in tudi pošte ni prejemal. Ko pa je prišla brzojavka z morja, sam ni vedel, kaj bi naj počel od veselja. Če mu ne bi bilo nerodno pred
'liSiiiUliiiiiaiB.Jllii
B> Hiiii!
iiilil-Lilijiiiiii
materjo in očetom, bi priredil veliko gostijo. Tako pa je začei samo znova pripovedovati o dekletu in o ženitvi.
Lahko bi prej jiovedal, zakaj hiti s preureditvijo domačije; saj to jo tudi očetu Andražu všeč, da se bo sin ženil. Nova moč bo pri hiši, ob letu pa bo prišel na svet drobčkan Andražič, ki bo prinese! novo življenje v lo hišo. Ah, kako dolgo sta si želela stara Andraževa, da bi lahko na stara leta poganjala zibelko.
Fant jo spet hodil na pošlo. Ko mu jo Majda sporočila, da se je vrnila z morja v Ljubljano, je dejal očetu:
»Gretn k Vorinovim, da se pogovorimo. Čez tri dni bom spet doma.«
Glede dela in opravkov je imel toliko naročil, kakor da bi bil žo gospodar, ki mora za vso skrbeti. Pognal jo že globoke korenine na očetovi domačiji.
Pri Vorinovih se je medtem veliko spremenilo. Majdine matere ni več skrbelo, kako bo s hčerko. Odkar je govorila z Marjeto, je uvidela, da ne gre razdirati tega, kar je bilo med Majdo in Matevžem in kar je zagorelo z novim žarom. Majda je poslala spet vedra; težak
kamen se ji je odvalil od srca in zajelo jo je novo veselje do življenja. Ne, v svoji prvi ljut>ezni ni bila razočarana.
Ko jo je fant obiskal, sta zaprefcla spet tam, kjer sta izpregla pred božičem, ko je odhajal v gore To. kar je bilo vmes, se jo zgodilo samo zato, da bi se prepričala, da no moreta pozabiti drug na drugega. In morda tudi za to, da bi oče Vorina uvldei. da ni ravnal prav, ko je zmerjal Majdo z romantično kntn-tico. Iz oči ji jo bral, kako je trpela, zadnje tedne pa, kako je bila vesela.
Matevž je bil nemalo presenečen, ko mu jo mati sama namignila, da bi govoril z očetom. »Pogovorili se moramo z njim,« je dejala z mirnim glasom.
Sedeli so v jedilnici. Okna s pogledom na Kamniško planine so bila odprta: na vrtu so se sklanjale težke veje z rumenimi jabolki.
Oče Vorina 6i je prižgal cigaro in poslušal fanta, ki je govoril brez ovinkov.
»Sedaj, ko imam bolj jasno sliko o tem, kaj ji bom lahko nudil in ko sem prepričan, da ji ne bo hudo, sem prišel, da se pogovorimo do konca...«
Matevž ni okleval. Preudarno je govoril o dolžnostih moža, ki mora upoštevati razmere, v katerih je živela njegova izvoljenka. Trgovcu Vorini je kolikor toliko razgrnil svoje delovne roke in mu podal poročilo o zemlji in gozdu, ki utemeljujeta gmotno stran novega ognjišča. Od načrtov mu je omenil samo one. katerih se je žo lotil in katerih uspeh ni bil več dvomljiv.
Vorina je bil pač človek 6tvarno narave. Vprašal ga je še to in ono, nazadnje pa je dejal, da je vse to prav za prav zudeva Majde same. Zadnji meseci so ga prepričali, da Majda ni dekle, kateremu bi lahko iskal ženina po lastni preudarnosti in okusu. Tako si je mislil, povedal pa tega ni.
»Zmenita se in uredita, da bo prav.« To je menda rekel le za to, da bi se izognil izjavi, kateri se .ie tako dolgo upiral.
Žena ga je razumela, Matevž pa njo: dva bisera v očeh sta povedala to, česar jezik ni hotel ali ni mogel.
Po treh dneh jo bil Matevž spet pri zemlji, na svoji ljubi domačiji na pobočju Pohorja. Iz mesta je prinesel veliko knjigo, v močno usnje vezano, s tremi belimi zvezdami na prvi strani.
Ko se je oglasil pri župniku, sta brskala po starih zaprašenih knjigah in Matevž si je izpisoval vse, kar je bilo tam zabeleženega o rojstvih, porokah in smrtih Andraževih. Vse popoldne se je zamudil v župnijski pisarni.
Po končanem dolu je povabil župnika na čašo vina. Takrat je bil župnik presenečen, zakaj Andraževi niso imeli navade. da bi hodili v gostilno na delovnik.
»Bova pila doma, če hočeš,« je odločil župnik.
»Tem lepše!«
Matevž ni povedal, zakaj si jo izpisal tako natančne podatke o dedu in prade-du, pa o mnogih sorodnikih, ki so dočakali visoko starost in počivajo sedaj na
njivi božji. Šele pri tretji čaši, ko mu je župnik povedal ze toliko dobrega o pokojnem Cirilu, s katerim je izgubil zvestega prijatelja. 6e je Matevžu razvezal jezik. Čutil je, da je prišel trenutek, ko bi se spodobilo zaupati in razodeti, zakaj si izpisuje vse. kar jo pomembno za rodovnik Andraževih.
Malo se ie zamislil, potem pa je povedal kar brez ovinkov:
»Gospod župnik, preden bo padel prvi sneg, vam bom pripeljal novo ovčico«
»Pn se ne boš ženil, Matevž!« je župnik veselo vzkliknil.
»Ženil — ženil in prav pri Sv. Lovrencu!«
To pa je bilo pri vseh malih odločitvah in pripravah pred poroko najtežje.
»Oče Vorina je hotel, da bi bila poroka v Ljubljani, midva pa sva vztrajala na leni, da mora biti zapisano vse v naših farnih bukvah. Danes sem dobil pošto.«
Matevž je potegnil iz žepa pismo in
bral: Vaše, dragi
Naj bo še v tem oziru po Matevž, ko nam jemljeto
hčerko, ki jo bomo težko pogrešali.«
Preden je zapadel v dolini prvi sneg, je načel Matevž v svoji trpežni, za stoletja pripravljeni in v usnje vezani knjigi, poglavje o novem rodu na domačiji Andraževih Začel ga je s prepisom poročnega lista.
KONEC.
40 ur dramatičnega
Kako jo ranjena torpedovka »Unče«
iz Tripoišsa
Operacijsko področje, 13. febr. s. Med nekim sovražnim letalskim bombardiranjem pri-stranišča v Tripolisu — pravi posebno poročilo dopisnika agencije Štefani — je bila torpedov-ka »Lincc« hudo poškodovana. Ko so jo za silo popravili, so jo skušali odvleči v Italijo, kar pa ni uspelo. Ladja bi lahko plula samo po mirnem morju in z majhno lirzino. Ko je bilo sklenjeno, da se vojska umakne iz Tripolisu, je poveljnik odredil, naj ladjo na mestu potope. l)ne 18. januarja so pričeli izkrcevati posadko in uničevali tajne listine. Tedaj jc drug častnik, ki j(* poveljeval ladji, ker je poveljnik padel, zbral okoli sebe posudko in ji obrazložil svojo namero, da spravi ladjo za vsako ceno v domovino. Povedal je, kakšne nevarnosti in težave so s tem v zvezi, in je hotel, da mu pri tem poinagujo samo prostovoljci, toda vsi člani posadke so javili, da mu hočejo pomagati. Častniki popadke, ki so bili zelo potrti, ker bi morali zapustili svojo ladjo, so sprejeli poveljnikov predlog 7 največjim navdušenjem in so soglasno izjavili, da so pripravljeni premagati vse težave in deliti svojo usodo z usodo ladje. Poveljnik je odšel v poveljništvo, kjer je zaprosil dovoljenje za odhod. Admirala je presenetil sklep in jc dovolil poskus.
Tako je ranjena torpedovka odrinila na morje svoji usodi nasproti. I«dja je bila ol>o-rožena samo z enim topom in z nekaj strojnicami, bila je brez torpedov in brez podunorni-ških bomb. nejni motorji pa so zelo slabo delovali. Morje je bilo vse prej kakor mirno. Torpedovka je odrinila zvečer 18. januarja po liu-
feoja u SrsfaniSjsi
zaradi poguma svoje posadke ušla v domovino
dem letalskem bombardiranju v megleno noč. Ušla je spretno sovražnikovi budnosti. Sovražna letula so letala nad njo, a jo niso opazila, zvečer 19. januarja pa je pristala v pristanišču Sfu.\a.
Morje se je precej pomirilo in poveljnik ni bolel izgubljati časa, ker so mu javili, da so izven luke sovražne ladje. Ob zori 20. januarja je spet odplul. Sovražno letalo »Bristol Blen-heim« je takoj napadlo ladjo, ki je plula zelo počasi. Strojnice n« ladji so dobro delale in letalo, ki je bilo večkrat zadeto, jc moralo opu-
stiti napad in se obrniti. Za njim je bilo videti dolg pramen dima. Popoldne je bila torpedovka priča brezuspešnega napada sovražne podmornice no majhen parnik. Ker ni imel drugega orožja na razpolago kakor prednji del svoje ladje, je poveljnik odredil, naj ladja sama prepreči z zaletom v sovražno edinico napad, stroji iladje pa so odjx>vedoli. Podmornica
se je oddaljila, ladja pa je nadaljevala pot in priplula ponoči 20. januarja v Sušo, zvečer 21. januarju pa v neko italijansko pristanišče.
Častniki in posadka je v 40 dramatičnih lirah plovbe premagala ob popolnem preziru nevarnosti s svojo voljo in vse ovire. Italiji je bila s tem ohranjena ladja, ki bo lahko še dobro služila.
: gA POVSOD

t
Po dolgotrajnem trpljenju nas je v 76. letu starosti zapustila naša dragu mama, stara mama in sestra, gospa
Dežman Terezija
vdova po žel. pregledniku
Pogreb drage pokojnicc bo v torek, 16. februarja t. L, ob pol štirih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Osijek, dne 14. februarja Malči, hči; Srečko, sin; Ivo, vnuk — in sorodstvo.

Po najnovejši nareJbi št. 15 Visokega Komisarja morete sedaj
vzeti Vaš radiiski aparat iz uradne hrambe ali si nabaviti novega.
Interesenti morajo vložiti prošnje za to pri Kr. Kvesturi.
Zaprositi morajo tudi oni, ki imajo dovoljenje za aparat, ker so ta dovoljenja z naredbo razveljavljena. Rok za te prošnje je kratek in sieer do 20. februarja 1.1.
Poiasnlla tiskovine dobite pri trgovcih z radijskimi aparati v Ljubljani.
Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje našemu najboljšemu in najplemenilejšeniu soprogu in očetu
Martinu Humeku
«
višjemu sadjarskemu nadzorniku in bivšemu uredniku »Sadjarja in vrtnarja«
Božja previdnost mu ni dovolila dočakati cvetoče pomladi, ki jo je tako neizmerno ljubil. V mrzli zimi je z zgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpil kupo trpljenja in se tako dobro pripravljen za večnost vrnil k svojemu Stvarniku. Materi zemlji izročimo nepozabnega v torek, dne 16. februarja ob 3. tiri popoldne iz kapelice sv. Andreja. Maša zadušnica bo v četrtek ob 7. uri zjutraj
v trnovski cerkvi. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj!
ŽALUJOČE RODBINE:
HUMEK, SOVRE, RAVNIHAR, TRNKOCZY
SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTVO
sporoča svojim podružnicam in članom, da je umrl naš dolgoletni prezaslužni predsednik in urednik »Sadjarja in vrtnarja«, gospod
Martin Humek
višji sadjarski nadzornik v pokoju
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti iz kapelice sv. Andreja na Žalah, v torek, dne 16. februarja t. 1. ob 15. uri, na pokopališče
k Sv. Križu.
S'ava njegovemu spominu!
V Ljubljani, dne 15. februarja 1943.
NACELSTVO SVD.
Jordan Jovkov:
Razsodba
Prevedel Živoin Žun
Sredi smetišča na trgu se dvigne vrtinec prahu in se kakor pravljično drevo, ki je za hip pognalo iz tal. vzravna in zažene kvišku. Kmalu polem se prah razprši in v očiščenem zraku ostane samo še nekaj slamk in lističev, ki se počasi spustijo na zemljo.
Na verandi v senci akacij je sedel Mustafa Ešref, bolj znan s pridevkom Tokmakčija. Ker ni imel nikakega dela, se je predal po svoji navadi opazovanju. Tokmakčija 6e je rad poglobil tudi v najneznatnejše reči; opazil je bil zračni vrtinec in bogsigavedi kam bi ga odvedle misli in kake modre zaključke bi napravil, če bi ga no težilo nič drugega. Zdaj pa so ga ti papirji, ki so se zibali v zraku kakor ladjice na valovih, spomnili na neko zelo navadno a obenem zelo neprijetno reč: namreč na poziv, ki ga je bil prejel, da bi pričeval pri neki sodni razpravi. Vzdl^elal je, se nepremično zazrl predse in potem začel leno šteti na prste. Nato znova od kraja in še tretjič in ko se je po vsej podobi prepričal, da dan, ko naj bi se vršila razprava, ni daleč, je zavzdihnil in si prižgal novo ciffhreto.
Ker je bil vajen samote in mirnega življenja, ga je plašila najmanjša sprememha, še bolj potovanje. Mimo tega ga je tfapila misel, da bo pri sodišču, ki se je nameravalo zbrati prav na mestu — na pašniku, padel med mnogoštevilno ljudsko množico, ki je večidel vedela za njegovo nekdanje l»ogastvo, zdaj pa se bo bržkone posmehovala njegovi revščini. V njegovo dobro razpoloženje je
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
žo kanil strup, toda kot je vsak vzhodnjak navajen pokoriti se usodi, je Tokmakčija hotel pozabiti to neprijetno zadevo in pognali misli na drug tir.
Pretresljivo in nebogljeno čivkanje se oglasi nad njegovo glavo. Tokmakčija dvigne oči in se zagleda v lastavičja, vzdolž strehe nalepljena gnezda. Dolgo časa je opazoval odhajanje in prihajanje ptic in ko je gledal, kako se iz vsakega gnezda steguje petero, šestero lačnih, čivkajočih kljunčkov. je ganjen premišljeval o tem, kako hudo je trpljenje mater in kako velika je njihova ljubezen. Prenesel je oči na dvorišče in pogled se mu je ustavil na pestrih barvah vrtnih cvetlic, preskočil na panje, ki so bili kakor poveznjene cepiče ,in čebele, ki so brenčale okoli panjev in cvetočih akacij. Zrak je polnil prijeten in sladek vonj medu. V tisočev kril, ki so trepetala v sončnih žarkih, so pršeli zvoki kakor iz čarobne pi-ščali. »Velika in premodra je sleherna stvar božja.« je pomislil Tokmakčija in roka mu je nehote zdrsela po molitvenem načinu pravovernih preko obraza in bele brade. Ko se je tako raznežil in pripravil na trpljenje, se je v njem vzbudil grenak občutek in spomnil se je poziva, ki ga je nedavno prejel. Znova je začel šteti na prste, in da bi se še trdneje prepričal, kdaj bo usodni dnn, so mu je zahotelo videti samo pozivnico. Odložil je umetniško izdelan ustnik, ki se je iz njegove jedre jantarjeve konice sukljnl tenak pramen dima. in po navadi iz prejšnjih časov plosnil nekajkrat z dlanmi ter zaklical:
»Šakire! Šakire!«
Njegov malce lirinav toda šo močan bas je zadonel daleč po dvorišču, oglasil se pa ni nihče. Tokmakčija se je ozrl na levo in desnci, preiskal
Izdajatelj:
z očmi ves prostor, a žene ni bilo nikjer videti. Prav za prav bi jo težko videl, tudi ko bi bila tam, zakaj onstran vrta in čebelnjaka so se križem kražem vlekli plotovi, kozolci, kašče in hlevi, razmajani in na pol porušeni, preraščeni z bezgom, koprivo in trobeliko. Bili so zgolj žalosten ostanek nekdanjih udobnih prenočišč, po katerih je njega dni mrgolelo dninarjev in lovcev; Turki-nje so v svilenih šalvarih (nabrane dolge hlače, ki jih nosijo turške žene) hodile med vrtnicami na skritih vrtnih kotičkih. In ni bilo dneva, da ne bi dol pred gostinsko sobo, privezan na železne obroče, ki so bili še vzidani v steno, hrzal arabski hat (konj) kakega gosta.
Tokmakčija je zavpil v drugo in v tretje. Ker pa se spet nobeden ni oglasil, je znova potegnil dim in se zamislil.
Če mu je bilo še tako neprijetno javiti se pred sodišče, se temu ni mogel izogniti. Sama pravda mu je bila popolnoma tuja. Dve sosedni vasi, Zagorci in Bistrica, sla bili v prepiru zaradi meje na pašniku. Ta pradavni spor se je bil spre-vrgel v pravo vojno in vsako leto so ovčarji, go-vedarji in poljski pazniki drug drugemu lomili rebra in betice, zapirali svojo živino, nalagali težke globe, ki jih seve nihče ni hotel plačati. Nazadnje se je zgodilo nekaj, kar je zadržalo obe stranki in vsaj začasno napravilo konec pobojev. Tik po vojni je Andrej, molčeč, toda močan in neustrašen kmet iz Zagorcev. ki je bil baje v voj-ski^narednik, ponovno zasačil na meji Atanasa Kucija iz Bistrice, ko mu je ravno podoraval njivo. Kucija ni bil v vojni in se je okoristil z Andrejevo odsotnostjo v prepričanju, da se bo človek takega kova ie stežka vrnil cel. Tako mu je prav vsako leto podoral njivo, nli — kakor
Inž. Jože Sodia
je sam pravil — jemal nazaj, kar mu je Andrej baje prej ugrabil. Za njegova pisma se ni niti zmenil; ženske, ki so mu prihajale naproti, je podil z gorjačo. A glej ga, spaka, Andrej se je vrnil in ga zasačil, ko je Kucija oral prisvojeno ozaro. Kljub temu ga je Andrej na miren in lep način pozval, naj se umakne z njegove njive in prestavi mejnike tja. kjer jih je vzel — na pravo mejo. Kucija ne samo da ga ni poslušal, marveč je očividno hotel pokazati, da je pravica na njegovi strani Vzkipel ie, začel psovati in se pripravil, da bi Andreja celo udaril. Tedaj mu je Andrej iztrgal grablje iz rok in s strašnim gnevom, ki se mu je že davno nabral v duši, in s tisto brezsrčno lahkotnostjo, kakor so se ljudje navadili ubijati v vojni, začel udrihati po Kuciji, kamor je kanilo in namerilo. Nehal je. ko se mu je zdelo, da pod njegovimi udarci ne leži več živ človek, ampak truplo, Kucijo so odnesli še živega. Izdihnil je čez dva ali tri dni, ogrnjen s kožami pravkar zaklanih ovac, s katerimi so ga obuli, da hi ga ozdravili. Andreja so odpeljali v mesto in ga zaprli,
Ta zločin bodo zdaj obravnavali. Meja med njivami Kuciia in Andreja je bila obenem meja med obema vasema, tako da je za vsako stranko stala cela vas In če bi se dokazalo, da ie Andrej tolkel Kucija na svoji njivi, ko jo je ta podoraval, bi bila njegova krivda če ne izbrisana, pa vsaj zmanjšana. Obe stranki sta bili v skrbeh Poiskali so najstarejše in najbolj poštene ljudi v okolišu, ki naj bi bili za priče. Med drugimi so izbrali tudi Tokmakčijo Nekaj časa je namreč njegov oče. za njim tudi on sam posedoval te kra.ie in jo vedel najzanesljivejše pokarati, kod Ipčp prava meja.	(Dalje prihodnjič.)
Urednik: Viktor Cenžič