VSI NISO POKAZALI ZOB V ENEM DNEVU NAŠLI DVE MRTVI IME 1 iTOp/c caftf UŽITEK V DOBRI KAV!! PBtŽARNA: 03/713-2666 = ST. 41 - LETO 61 - CELJE, 26. 5. 2006 - CENA 300 SIT-1.26 EUR Stanovanjski kredit, da! -510% Stroški odobritve banka celje JERNEJ STROMAJER: SITI SMO PRAZNIH CRNA SREDA CELJSKIH NOGOMETAŠEV IN ROKOMETAŠEV LETETI KOT BUMERANG SONČEK 080 19 69 Imate pošto na strani 22 m. tednik rasllsceije ! CELJE 'NOVA Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o., Gaji42b, Celje OKNA prednost jo v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. »GODKI Wť UVODNIK Študent naj bo? Imate pri hiši študenta ali dijaka, morda celo dva ali več? No, potem vam ni. treba razlagati, kako dragi so prevozi, kako neurejena je dijaška prehrana, kakšen nedosegljiva dobrina so študentske postelje. 'Didi brez šolnin si marsikatera družina ne more privoščiti študenta, saj mu na nesrečo ne zadošča samo postelja, ampak hoče tudi knjige, pa obleko in hrano. Štipendij pa ni. Saj ne za večino. Kaj torej ostane otrokom iz družin, ki že brez študentov komaj vežejo kraj s krajem? Delo. »Najprej me je bilo strah, da bom prisiljen delati ponoči, da. bom lahko plačal študij. Danes me je strah, da še ponoči ne bom mogel delati, saj nam hočejo časovno omejiti študentsko delo na največ 10 dni na mesec,« je ocenil prihodnost Jernej Štromajer. Ravno študentsko delo pa je tisti osnovni kamen spotike, ki zaenkrat onemogoča soglasje med študenti in dijaki na eni strani ter vlado na drugi. Vlada bi rada, razumljivo, študentsko delo vsaj omejila, če že ne odpravila. Pa ne zato, ker ne mara delovnih študentov, ne. Za denar gre, tako kot vedno. Denar, ki se sedaj nateka razen v prazne žepe študentov še v blagajno študentskih servisov in Študentske organizacije Slovenije, bi država seveda raje videla v svojem proračunu. Študenti seveda ne verjamejo, da bi denar potem še našel pot nazaj, za njihove potrebe. S tako zbranim denarjem se namreč financira dejavnost vseh študentskih klubov v Sloveniji. Res je, da z delitvijo tudi sedaj vsi študenti niso najbolj zadovoljni, saj kar 40 odstotkov ostane pri ŠOU Ljubljana, vsi klubi, kjer se delo dejansko izvaja, pa dobijo le 33 odstotkov. A to je stvar, ki jo morajo rešiti študenti sami. Nikakor pa ni njihov problem, da je postalo študentsko delo prava črna luknja, v kateri se skriva delo na črno in pere denar. To je stvar države in njene kontrole. Nobena skrivnost ni, da niti slučajno vsega dela, ki se plačuje preko napotnic, ne opravijo študenti. Nekatere firme s tem kar lepo služijo. Upanje, da bi denar namesto za plačilo študentskega dela namenjale za nove zaposlitve in štipendije, je prazno. Za delodajalce je oboje kratkomalo predrago. 'Rtdi to je stvar države. A ta se je očitno odločila za lažjo pot - omejitve in obdavčitve. Pa se še čudi, da študenti niso nasedli. Vsaj večina ne. Mladi iz podmladkov vladnih političnih strank nas namreč prepričujejo, da študenti potrebujejo le kakovostni študij in ne privilegijev. Se vam zdi, da je delo poleg študija res privilegij? Tudi tisti, ki ne delajo zgolj za preživetje, ampak tudi za kakšen dodatek, tega ne bi rekli. Če pa mene vprašate - ko bo na razpolago dovolj štipendij za vse, ki brez dodatnega denarja ne morejo študirati, ko bo za večino prostor v študentskih domovih, potem ga pa lahko tudi ukinete. Do takrat pa malo več nadzora, pa bo šlo. Ja, lahko pa tudi spremenimo tisti člen v Ustavi, ki pravi, daje Slovenija pravna in socialna država ... »Ne ponižujte osamosvojiteljev« Lojze Peterle, evropski poslanec in prvi predsednik Demosove vlade, je včeraj na novinarski konferenci v Celju ostro protestiral proti zadnjim zapletom pri imenovanju novega načelnika Generalštaba (GŠ) Slovenske vojske in še posebej proti poniževanjem, ki jih ob tem doživlja Tone Krkovič. »Nimam nobenih pristojnosti pri imenovanju načelnika GŠ, a kot predsednik prve Demosove vlade moram javno protestirati proti dogajanjem, ki tik pred proslavo 15-letnice slovenske osamosvojitve omalovažujejo takratna dejanja nastajajoče slovenske vojske in ponižujejo Toneta Krkoviča, ki je častno in uspešno opravil zadano nalogo vzpostavljanja slovenske vojske,« je bil odločen Peterle. »Slovensko osamosvojitev smo speljali zaradi odločnih mož v takratnih strukturah, ki so že bile slovenska voj- ska, in z vso odgovornostjo trdim, da imamo svojo vojsko že 16 in ne 15 ali celo 14 let, kot je razbrati iz trditev sedanjega načelnika Ladislava Lipiča. Zato protestiram proti takšnemu ravnanju in proti tako neurejenemu zgodovinskemu spominu. Pozivam, da ta spomin uredimo in da damo osamosvojiteljem tisto mesto v zgodovini, ki jim pripada,« je zaključil Lojze Peterle. BRST Siti praznih obljub Študentske in dijaške demonstracije - Jernej Štromajer: »Za kakovost visokega šolstva in izboljšanje socialnega položaja dijakov in študentov gre!« Med slovenskimi študenti in dijaki vre. Po Črni sredi prejšnji mesec, ko so prvič množično opozorili, da se ne strinjajo s spremembami, ki jih načrtuje vlada in ki bi spremenile njihov položaj, in neuspelih pogajanjih z vladno pogajalsko skupino, so 24. maja pripravili demonstracije. Ali se borijo za enako dostopnost do kakovostnega študija za vse ali le za ohranitev privilegijev, je v tem času postalo glavno vprašanje. Odgovor nanj je odvisen od tega, od kod prihaja. Javnost so vladna in nasprotna stran zasipali z zelo nasprotujočimi sporočili, oglašajo se stranke, njihovi podmladki in posamezniki. Naj so študenti še tako dokazovati, da bi spremembe poslabšale njihov socialni položaj, nasprotna stran je trdila, da jim gre le za ohranitev privilegijev - še zlasti vodilnim v Študentski organizaciji Slovenije. Tega predsedniku Dijaške organizacije Slovenije Jerneju Štroma-jerju, ki je ta teden prejel spričevalo o uspešno končanem četrtem letniku I. Gimnazije v Celju (in posebno zahvalo te šole za delo v dijaški skupnosti), prav gotovo ni mogoče očitati. So bile demonstracije res potrebne? Drugega nam ni preostalo, saj se z vladno pogajalsko skupino nismo mogli uskladiti o študentskem delu, o povečanju kakovosti javnega visokega šolstva, o nazivih po končanem študiju, povečanju študentskih postelj, štipendijah ... Nekaterim prvotnim zahtevam pa ste se že odpovedali. Brezplačnim javnim prevozom, na primer. S to zahtevo smo hoteli poudariti, kako drag javni prevoz imamo v Sloveniji. Dijaki ogromno plačujemo za prevoze v šolo. Ko smo na to opozorili, nas je minister Zver zavrnil, da to ni razlog za demonstracije. Taki oceni nasprotujemo. Je pa študentska organizacija od tega vseeno odstopila, saj to ni bila ena glavnih zahtev. Naše zahteve so kompleksne in zavzemajo celoten visokošolski ciklus. So prišla na mizo tudi pogajanja o izenačitvi dijaške prehrane s študentsko, za kar se osebno zavzemate? Osebno se res zavzemam za urejeno prehrano dijakov, a to sploh ni prišlo na mizo, ker gre za neskladje v resor-jih. Minister Zupan, ki je bil vodja pogajalske skupine, žal kot minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ni pristojen ne za socialo ne za srednje šolstvo. Dejali ste, da so vaše zahteve kompleksne. Gotovo pa imate tudi prioritete? Naša prioriteta je preprosta: zahtevamo kvalitetno Jernej Štromajer »V sredo je po nas padal dež, prej in potem smo bili pod točo ostrih besed. A nismo se dali in se ne bomo. Vztrajali bomo in opozarjali še naprej - vse dokler ne dosežemo sprejemljivega dogovora.« Nasprotujete tudi izenačitvi akademskih nazivov po sedanjem in bodočem študijskem sistemu. Kakšen je vaš predlog? Preprosto se moramo zavedati, da bolonjska načina 3+2 in 4+1 nista enaka kot šolstvo in ne dovolimo, da se socialni položaj študentov poslabša. Tudi če ne bo šolnin, se to preko dodatne obdavčitve in omejitve študentskega dela popolnoma uniči in razvrednoti. Študentsko delo nebo več konkurenčno na trgu dela. To bo onemogočilo velikemu delu študentov, ki jim je delo eden glavnih virov zaslužka, da sploh lahko študirajo. Štipendije, ki bi naj to popravile, in dosegljivost študentskih postelj, ki bi zmanjšale cene bivanja, pa obljubljajo nekje v prihodnosti. Govori se o letu 2010, to pa je že mandat nove vlade, po drugih volitvah. Nikakor ne bomo pristali na to, da se položaj študentov danes poslabša - kvečjemu se mora izboljšati. Na prvo mesto ste postavili kvaliteto študija. Na kaj s tem mislite? Na sam način izvajanja študijskih programov. Morate se zavedati, da na veliko fakultetah uporabljajo zelo stare knjige, kar potrjujejo številne raziskave. Zahtevamo tudi dosledno implementacijo bolonjske reforme, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija, in ustanovitev javne agencije za kakovost visokega šolstva. Na žalost ljubljanska univerza ni med prvimi 500 univerzami na svetu, kar je absurdno in nekaj je potrebno narediti. Menite, da bi privatizacija, ki počasi prodira v šolstvo, izboljšala kakovost? Privatizaciji šolstva odločno nasprotujem. Na eni sttani na tak način na naš račun bo-gatijo posamezniki, na drugi pa je socialno krivična. Slej kot prej bi prišlo do razkoraka med kakovostjo javnih in zasebnih šol tako kot na primer v ZDA ali Veliki Britaniji. To pa prinese tudi družbeni razkol. sedanji študijskimi programi, zato tudi nazivov ni mogoče enačiti. Najti bo treba skupni jezik, nove poti, da bo izobrazba, ki si jo bodo dijaki in študenti priborili, pravilno vrednotena in bo imela svojo težo na trgu dela. Pa imate organizatorji demonstracij večinsko podporo članstva? Lahko govorim v imenu dijakov. V Dijaški organi- zaciji Slovenije smo imeli 18. maja parlament, na katerem se sestanejo vsi predsedniki srednjih šol. Domala soglasno, s tremi glasovi proti, je bil potrjen sklep, da gremo na demonstracije, če ne dosežemo sporazuma. Potrjena je bila resolucija, da se borimo za izboljšanje socialnega položaja na vse možne načine. Očitajo vam zavajanje javnosti. To ostro zavračam. Ko minister Zver trdi, da zavajamo, manipuliramo, se nam to zdi smešno. Nam o politični motiviranosti govorijo tisti, ki so sami politično opredeljeni. Gre za tradicionalen, cehovski boj določenega dela družbe za svoje pravice. Žalostno se nam zdi, da nas poskušajo povezati s političnimi strankami ali sindikati. Imamo svoja stališča, za katerimi trdno stojimo in v katera verjamemo. Pogajanja so se izjalovila, demonstracije tudi same po sebi ničesar ne spreminjajo. Kako naprej? Uporabili bomo vsa legalna in legitimna sredstva, ki so nam na razpolago. Upamo, da se bomo lahko dogovorili, verjamemo v sporazum. Verjeli smo tudi v ponedeljek, ko smo bili pripravljeni odpovedati demonstracije in podpisati sporazum, če bi le dosegli konsenz. Pripravljeni smo bili za popuščanje, a takšnega sporazuma, kot so ga nam ponudili, nismo mogli sprejeti. Ne bomo se zadovoljili z drobtinicami, medtem ko nam jemljejo naše osnovne pravice! MILENA B. POKLIC CMCel/e ceste MOStOVl CĚLJĚ d.d. kompleksu Livada Šentjur pri Celju prodamo: > 4 duoetažnih stanovaní v četrtem nadstropju in mansardi v • 8 garaž v izmeri 2,9 m * 5,6 m tel. 03 42 66 586 ga. Matejo K0MP0Z. Gradimo za vas KABELSKI INTERNET ^piektro TURNŠEK IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah DOGODKI 3 Letos gradnja nadvoza v Štorah Težko pričakovani nadvoz nad železniško progo proti blokovskemu naselju Lipa v Štorah bodo začeli graditi najpozneje v začetku oktobra, omenjajo v štorski občinski upravi. V mesecu dni nameravajo vložiti vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot je v sredo povedal štorski župan in poslanec Franc Jazbec, sta odkup zemljišč ter pridobivanje projektne dokumentacije v zaključni fazi. Investitor nadvoza bo agencija za železniški promet iz Maribora, ki je del Slovenskih železnic. Gradnjo bodo financirali iz najetja kreditov za posodobitev železniš- ke infrastrukture v Sloveniji, pri čemer je na vrsti vladna uskladitev poroštvenega zakona z vladnim jamstvom. V torek je bil tako zaključni sestanek med predstavniki Občine Štore in omenjene agencije, kjer so obravnavali terminski plan začetka gradnje I. faze nadvoza proti Lipi. Po njem naj bi bil začetek gradnje v začetku oktobra. V poletnih mesecih bodo izbrali najboljšega ponudnika za gradnjo nadvoza. Izbrani ponudnik bo v I. fazi zgradil priključno cesto na Lipi in most čez Voglajno ter nasploh opravil vsa dela na območju štorske občine. Za II. fazo (za dela na ozem- lju celjske občine) že pridobivajo lokacijski načrt, zaradi česar bo 30. maja prostorska konferenca. Nadvoz bo namreč na širšem območju obstoječega prehoda čez železniško progo pri »Godcu«, z začetkom na koncu Teha-rij (pri zadnji hiši v celjski občini) ter zaključkom na Lipi, pri stavbi nekdanjega internata. Projektna vrednost težko pričakovanega objekta znaša blizu 800 milijonov tolarjev, pri čemer nista upoštevana prestavitev komunalne infrastrukture ter občinski delež, v katerem sta vključena odkup zemljišč ter priprava projektne dokumentacije (v znesku 150 milijonov tolarjev). Med pripravami na gradnjo nadvoza so opravili tudi pomembno prekategorizacijo ceste Štore-Svetina-Laško, ki je po novem v državni pristojnosti, ne več občinska. V Štorah so prepričani, da gre za najpomembnejši projekt od ustanovitve občine. Železniške zapornice na obeh lokacijah v tem kraju so namreč zaprte tudi po 18 ur na dan, Štorovčani pa obsojeni na dolgotrajna čaka- nja. BRANE JERANKO Cankarjev srebrni in zlati sij Na slovesnosti v Narodnem domu v Celju so v sredo podelili letošnja zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, ki jih je na Celjskem osvojilo 107 učencev in dijakov. Območno tekmovanje osnovnošolcev in dijakov za to najbolj ugledno jezikovno priznanje sta pripravila slavistično društvo in območna enota zavoda za šolstvo ob gostoljubju Poslovno komercialne šole Celje. »Letos se je v tekmovanju na temo odraščanje, kot ga je zaznati iz petih del slovenskih pisateljev, na štirih stopnjah pomerilo 255 tekmovalcev ob pomoči 94 mentorjev,« je povedala predsednica slavističnega društva prof. Alenka Pre-bičnik Sešel. Priznanja so prejeli tekmovalci, ki so se uvrstili med dva odstotka najboljših na vseslovenskem tekmovanju. Srebrna Cankarjeva priznanja je prejelo 92 učencev osnovnih in srednjih šol, 15 pa jih je doseglo zlato priznanje. Med osnovnošolci so to: Manja Mlakar (OŠ Ob Tuš tudi med mobilnimi operaterji Skupina TUŠ je odkupila opremo Vege, dosedanjega tretjega mobilnega operaterja v Sloveniji, ki se 1. junija umika iz naše države. Pod blagovno znamko Tuš mobil bodo do konca leta začeli tržiti svoje pakete mobilnega telefoniranja in spremljajočih storitev za zasebno in poslovno rabo. Agencija za pošto in elektronske komunikacije je Tuš mobilu, ki bo uporabljal Mo-bitelovo omrežje, že dodelila koncesijo in ga vpisala v register nacionalnih ponud- nikov storitev mobilne telefonije. Direktor nove družbe Tuš mobil Marko Fujs je pojasnil, da gre za koncesijo, ki jo je doslej uporabljal Western Wireless International oziroma njegovo slovensko podjetje Vega. »Ta koncesija nam omogoča, da lahko poslovanje začnemo takoj, saj smo se s prvim mobilnim operaterjem v državi. Mobitelom, že dogovorili za uporabo njegovega omrežja,« je še povedal Fujs. Celjani so se na vstop v mobilno telefonijo oziroma storitveno industrijo na področju sodobne informacijske tehnologije pripravljajo že nekaj časa. Tudi ponudba za dokapitalizacijo kranjskega Iskraemeca je namenjena vzpostavitvi komunikacijskega, razvojnega in logističnega centra v Skupini Tuš. Vendar bodo, kot napoveduje Fujs, ne glede na odločitev o dokapitalizaciji Iskraemcca že v naslednjih mesecih začeli trženje svoje mobilne industrije. JI Dravinji Slovenske Konjice) Ana Oštir (I. OŠ Celje), Mir-jam Močnik (OŠ Ljubno ob Savinji), Neža Žagar Korenjak (IV. OŠ Celje), Ana Kralj (OŠ Dobrna), Anja Kol-man (OŠ Frana Kranjca Celje) , Petra Plantak, Jana Ob-šteter in Eva Bolha (vse OŠ Šoštanj), Maja Škomik (OŠ Frana Malgaja Šentjur), Blaž Plaznik Šporin (OŠ Nazarje) in Julija Podbevšek (OŠ Primoža Trubarja Laško); med srednješolci pa: Patricija Hofman (Srednja strokovna in poklicna šola Celje), Dara Dobrijevič (I. Gimnazija v Celju) in Katarina Čakš (Gimnazije Celje-Cen-ter). BRST Foto: GREGOR KATIČ ^jiUobîr PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKUUSTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 KJE SO NASI POSLANCI? Med trdim in mehkim V torek so poslanci po dobrih 12 letih potegnili voz ustanavljanja pokrajin iz blata, v katerega se je v tem času pogreznil do ojes in še čez. Razen peterice iz SNS so vsi podprli začetek ustavnega postopka za spremembe 143., 140. in 121. člena ustave, te pa naj bi omogočile uravnotežiti sedanje nerav-novesje med državo in brste-čo množico občin z ustanovitvijo vmesnih pokrajin. Kot je dejal Bojan Kontič (SD) so sedaj tudi vsi tisti, ki so doslej zatrjevali, da je pokrajine mogoče ustanoviti brez spreminjanja ustave, spoznali svojo zmoto. Velenjski poslanec je pri tem spomnil na vsaj dva poskusa regionalizacije »od spodaj«, z občinsko pobudo. Zakon o Koroški pokrajini je v prejšnjem mandatu že prestal prvo obravnavo v državnem zboru (DZ), preden je omagal na svoji poti, v tem mandatu pa so savinjsko-šaleš-ki poslanci na čelu s Kontičem v DZ prenesli pobudo občin za Savinjsko-šaleško pokrajino, a so postopek zamrznili, dokler ne bo sprejeta celovita rešitev. »Ker vem, da prihajate iz SLS, mi je žal, da niste bili na podobnem mestu že pred leti, potem bi Slovenija morda že imela regije,« je ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanu Žagarju polaskal celjski poslanec LDS Slavko Gaber. Po njegovih besedah namreč Slovenija z vsakim letom brez močnih regij zamuja, njeni potenciali pa se izgubljajo v prazno. Gaber je ob tem opozoril, da je predolgo obdobje centralizacije in odsotnosti pokrajin v Sloveniji vzpostavilo sindrom napadanja centra. Ponazoril ga je z besedami še enega Celjana, Zmaga Sagadina: »Ljubljana se ne ukvarja s tem, kako bi komu kaj preprečili. Ljubljana z drugimi ne tekmuje, drugi tekmujemo z Ljubljano.« »Spreminjanje ustave je ob-čutljiva tema in zahteva temeljit razmislek. To ni navaden zakon, zato se spreminja, ko je nujno potrebno, ne pa za vsako figo,« je vodja poslancev SLS Jakob Preseč-nik zavrnil namige, da je njegova stranka v prejšnjem mandatu preprečila sprejem potrebnih sprememb ustave. Po njegovih besedah do sprememb na področju pokrajin ni prišlo tudi zaradi lokalnih, ne le zaradi političnih interesov. »Če bo ustanovitev pokrajin prinesla samo krepitev novih pokrajinskih centrov, pozabili pa bomo na podeželje, potem to ne bo decentralizacija, niti uresničevanje zakona o skladnem regionalnem razvoju. Upam, da pokrajine ne bodo jemale pristojnosti občinam,« je nekaj strahov lokalnih skupnosti pred pokra- jinami razkril Martin Mikolič (NSi). Njegova poslanska skupina je najbolj med vsemi dvomila v nujnost ustavnih sprememb, a se je uklonila mnenju večine. »Morda so bile občine premehke in država pretrda za pokr ajinsko pot od spodaj navzgor,« je ugibal Drago Koren, prav tako iz NSi. Po njegovih besedah je glavni razlog za zadržanost stranke tudi nejasnost, katere naloge bo država prenesla na pokrajinsko raven in od kje bo zagotovila sredstva za njihovo izvajanje. Tako poslanci, kot tudi strokovnjaki za upravno pravo se strinjajo, da bo to dolgotrajen in naporen proces, cilj pa morajo biti močne in finančno neodvisne pokrajine, ki bodo postale spodbuda za regionalni razvoj. Pokrajine bodo omogočile strnenje energij za dodatne projekte ter za postavitev protiuteži preveliki moči države, je poudaril Gaber. Hkrati je opozoril, da bi preveliko število pokrajin razpršilo njihovo moč, tako da ne bodo dovolj resna protiutež in partner državi. »Kot politični realist pa se strinjam, da bi bilo popolnoma kontraproduk-tivno, če bi že pred spremembo ustave skušali oblikovati vse pristojnosti pokrajin, to bi verjetno zgolj blokiralo spremembo ustave,« je dejal celjski poslanec. »Ne morem se otresti bojazni, da bi se lahko tudi tokrat, tako kot v primeru občin, razprava osredotočila predvsem na iskanje odgovora, koliko pokrajin in kje bo njihovo središče, pomembna vsebina njihovih nalog in pristojnosti pa bo postala obrobna tema,« je težave ob sprejemanju potrebnega paketa pokrajinske zakonodaje napovedal Kontič. Pre-sečnik opozarja, da jih tudi po spremembi ustave čaka še veliko dela: »Pokrajinski zakoni bodo povezani z raznimi interesi, mnogo bo lobiranj in pritiskov. Pričakujem pa, da bomo vse te zakone, ki so vezani na ustanavljanje pokrajin, pripravljali, usklajevali in sprejemali v paketu. To je po mojem edini način, da sploh lahko pridemo do pravega rezultata.« SEBASTUAN KOPUŠAR 4 DOGODKI NOV? TEDNIK Poziv ministru za promet Konjiški župan Janez Jazbec je ministra za promet mag. Janeza Božiča pozval, naj do konca maja odgovori, kako in kdaj bodo v njegovem ministrstvu odpravili neenakopravnost na izvozni postaji avtoceste za Slovenske Konjice ter ostale velike napake pri cestninjenju v Sloveniji. »Vaš odgovor pričakujemo v Občini Slovenske Konjice do 30. maja 2006, po tem času pa bomo verjetno prisiljeni ukrepati tudi z drugimi oblikami izražanja nezadovoljstva,« zaključuje pismo Jazbec. V njem ponovno opozarja, da je cestninjenje v Sloveniji negospodarno, nesistemsko, nee-kološko in nepravično. Negospodar-nost utemeljuje s podatkom, da je s plačevanjem cestnin pokrite le 55 odstotkov zgrajene mreže avtocest. »To pomeni ob letnem pobranem denarju v višini okoli 34 milijard, izpad prihodka iz cestnin v višini 27 milijard tolarjev. Dejstvo je, da bi vsi, ki sedaj plačujemo cestnino, lahko plačevali manj po uporabljenem kilometru avtoceste, če bi v plačevanje zajeli vso avtocestno omrežje.« Očitna je nesistemskost cestninjenja, saj se od Ljubljane do Kopra uporablja zaprti cestninski sistem, od Ljubljane do Šentilja pa odprti sistem z izjemami, kar v praksi pomeni popolno anarhijo. »V veliki meri se lahko še posebej tovorni promet izogiba plačevanju cestnin z uporabo vzporednih državnih cest,« opozarja Janez Jazbec. Neekološko cestninjenje povzročajo čelne cestninske postaje. Samo na odseku Šentilj-Koper (okoli 240 km) jih je šest, kar zaradi ustavljanja in ponovnega speljevanja vozil povzroča nepotrebno večjo potrošnjo goriva ter dodatno onesnaževanje zraka in okolja. Cestninjenje je tudi nepravično, saj vzpodbuja neenakopravnost ob uporabi avtoceste, ko z brezplačnimi izvozi iz avtoceste omogoča določenim območjem večje razvojne možnosti. »Konkretno, Slovenskim Konjicam pomeni zavoro v razvoju, še posebej, ker se iz- hod iz avtoceste plačuje vse od Šentilja do Vranskega le na tem izvozu. Zastonj izvozi so za Maribor, Slovensko Bistrico (dva izvoza), Dramlje, Celje (gradi se tretji izvoz), Žalec, Šempeter in Šen-trupert, kar pomeni neenakopravnost za Slovenske Konjice, kjer se edino plačuje izhod in vstop na avtocesto.« Da konjiški župan pri oceni razmer pri cestninjenju ni osamljen, potrjuje 7.200 ljudi, ki so v petih aprilskih dneh na Konjiškem podpisali peticijo proti nepravičnim cestninam. Podpise so ministru poslali v prilogi. MBP NAKRATKO O Staniču bo odločalo Velenje Zaradi krajevne nepristojnosti je ljubljansko okrajno sodišče sodno obravnavo proti nekdanjemu predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču odstopilo Okrajnemu sodišču Velenje. Kot je znano, obtožnica Staniču očita domnevno zlorabo notranjih informacij, ker je v času, ko se je v javnosti govorilo o prevzemu Gorenja in so delnice podjetja zrasle, prodal 20 tisoč delnic. Staničev odvetnik Stojan Zdolšek je opozoril, da je Stanič prodajo paketa delnic borzno posredniški družbi AC iz Ljubljane in Celjski borzno posredniški hiši naročil iz Velenja, torej dejanje ni bilo izvršeno v Ljubljani. Zato je zahteval, da se obravnava preseli v Velenje, s čimer se je strinjalo tudi ljubljansko okrajno sodišče. Več sodelovanja s Awsfrijei Območna gospodarska zbornica Celje je v sodelovanju z avstrijsko-slovensko trgovinsko zbornico iz Graza pripravila posvet o značilnostih poslovanja na avstrijskem trgu. Blagovna menjava celjske regije, ki je že vsa leta pozitivna, beleži namreč s sosednjo državo deficit. Lani, na primer, je znašal 44 milijonov evrov. V Celju so prepričani, da je možnosti za povečanje prodaje na avstrijskem trgu še zelo veliko, vendar jih podjetja zaradi nepoznavanja zakonodaje ne znajo izkoristiti. Poslovanje bi bilo tudi lažje, še opozarjajo v zbornici, če bi v Avstriji odprli vrata za pretok delovne sile iz Slovenije. JI Rog. Sla Podčetr Konjičani opozajajn tudi na nepravičnost cetninjenja, saj je na trasi od Šetilja do Vranskega devet brezplačnih izvozov za razliko od konjiškega. MARKIZE, SCREEN ROLOJI ter ostala senčila iz lastnega proizvodnega programa. Velika izbira modelov ter tus klub Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET! omwltednik NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače. 24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku. KUPON tednik celie Naročniška številka Novega tednika: □moro Številka Tuš klub kartice: gnnnmm Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ime in priimek: Naslov:_ Ob Šmartinskem jezeru po avstrijsko? Prebivalcem okoli Šmartinskega jezera predstavili koroški model razvoja ekološkega kmetijstva in turizma - Dvom v možnost skupne ponudbe Kako najti svojo priložnost v razvojnih načrtih za Šmartinsko jezero? O tem se gotovo sprašuje marsikdo ob prebivalcev okoli zaspanega jezera po tem, ko so jim pred časom predstavili smele načrte, po katerih naj bi to območje nekoč postalo prava turistična Meka. Je lahko za model sosednja Avstrija in njena dobra praksa pri razvijanju ekološkega kmetovanja, povezanega s kmečkim turizmom? Deloma že, čeprav so bih nekateri udeleženci ekskurzije na Koroško skeptični do nekaterih rešitev. Že prvi postanek v trgovinici, ki jo je v Velikovcu odprlo 20 kmetov, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, je dal misliti. Z neposredno prodajo namreč kmetje iztržijo več, ljudje pa tudi vse raje kupujejo t.i. bio prehrano. Sledil je poučen postanek na kmetiji Unterwalcher. Družina živi nekaj kilometrov od slovitega Millstattskega jezera, enega od več kot 130 koroških jezer. V krogu šestih kilometrov so našli šest somišljenikov in ustanovili združenje ekološko-turističnih kmetij. Dogovorili so se za specializirano proizvodnjo, da pač vsi ne pridelujejo vsega. Oddajajo lepe apartmaje, kjer ponujajo nočitev z zajtrkom za 50 do 110 evrov na apartma. Ljudi, ki letujejo pri njih, usmerjajo na sosednjih pet kmetij, kjer vsak dan ena pripravi tudi program - od ribištva do sprehodov, večera ob ognju, golfa na kmečki način ... Del prihodka, ki ga tako ustvarijo, združujejo za skupno promocijo. Počasi in postopoma Drugačen model razvijajo ob 11 kilometrov dolgem Belem jezeru, na 1.000 metrih nadmorske višine. Tam kar 80 odstotkov prebivalstva živi od turizma, vendar v modelu traj-nostnega razvoja spodbujajo tudi ekološko kmetovanje. Del turistične takse namenjajo neposrednim kmetijskim spodbudam. Razvili so sistem pozitivnih in negativnih točk, od seštevka pa je odvisna višina izplačanih spodbud. Del teh je namenjen vsem, ki ob turizmu še kmetujejo. Več dobijo tisti na strmih pobočjih, tudi oni, ki kmetujejo okolju prijazno, brez pesticidov, brez škropljenja, ki posredno onesnažuje tudi jezero. Za model trajnostnega razvoja sožitja kmetijstva in turizma jih je lani s posebno nagrado počastila tudi Evropska unija. A gospa Knaller, kije izletnikom razložila model in jih povabila tudi na svojo kmetijo ob Že majhen ribnik ob kmetiji močno popestri turistično ponudbo. jezeru na ogled lepih apartmajev ter savne tik ob jezeru, opozarja: »Nikar preveč ne hitite, če se odločite za ekološko kmetovanje v kombinaciji s turizmom. Potrebne so visoke naložbe. Začnite počasi, postopoma, da kmetije ne obremenite z dolgovi. Vsak, ki se odloči za takšno pot, mora najti svojo lastno hitrost, zlasti pa se mora zavedati, da ni sam. Kupujte pri sosedih, četudi so izdelki malo dražji. Potem bo tudi sosed kupoval pri vas.« Proti španoviji Kako pa o takšni poti razvoja razmišljajo domačini ob Šmartinskem jezeru? Nekdanji celjski mestni svetnik Kari Grad iz Runtol je bil zadovoljen z videnim. »Mislim pa, da se to ne bi prijelo ob našem jezeru. To je bolj lokacija za družinske izlete, sprehode, sončenje, kopanje... za kak špricer. V večji razvoj ob-jezerskega turizma ne verjamem, še zlasti ne, če računajo odgovorni na stacionarne goste. Saj turisti nas še najdejo, a ni prenočišč zanje, ni ponudbe. Da bi jo razvijali v španoviji večih sodelujočih kmetij, se mi nezdi izvedljivo. Mogoče pa ima ob jezeru perspektivo razvoj ribiškega turizma. In ob brani še doživljajski, adrenalinsko obarvan turizem. Kaj več bo težko doseči,« pravi Grad in dodaja, da je predpogoj za kakršen koli razvoj ekološka sanacija jezera. »Zlasti še izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav, ki bi očistile vodo ne dveh večjih dotokih v jezero. Jože Stropnik iz Runtol pravi, da na izletu ni videl nič takšnega, česar ne bi imeli tudi pri nas. Pritoži se čez sistem, ki kmetom onemogoča prodajo izdelkov na kmetijah. Zlasti pa pogreša kakšnega svetovalca, ki bi znal povedati, kaj bi se splačalo razvijati in v kateri smeri. »Za ekološko pridelavo in prodajo bio izdelkov nisem najbolj navdušen, Čeprav bomo mogoče šli tudi v to. Za razvoj turistične ponudbe pa sem zelo vnet, čeprav ne vem, kaj preurediti na domačiji in zlasti ne, kako dodatno dejavnost registrirati. Ob jezeru bi morali zlasti preprečiti pretirano poselitev, urediti infrastrukturo, preprečiti množični turizem, da bi to ostala oaza miru. V španovijo večih kmetij ne verjamem in v skupni lonec, iz katerega bi financirali promocijo, tudi ne.« Tudi Ivica Slemenšek iz Loč, kjer naj bi po sprejetem načrtu razvijali ekološko kmetovanje v povezavi s turizmom in se specializirali zlasti na ponudbo izdelkov iz jabolk in rib, misli podobno. »Saj denar še ne bi bil takšen problem. Bolj bi me, če bi se odločila za podoben model, skrbela kooperacija med našimi malimi kmetijami. Strah me je >fovšije< in tega. kaj bi se zgodilo, če bi iz morebitnega združenja večih kmetij kdo izstopil... ali pa ne bi naredil toliko kot drugi... Vprašanj je veliko, raz- voj objezerskega turizma pa vidim zlasti v pohodništvu, sprehodih, ribištvu... izgradnji kampa.« Od nezaupanja do radovednosti Milena Čeko Pungartnik iz občinske evropske skupine, zadolžene za projekte, ki bi jih bilo mogoče sofinancirati z evropskim denarjem, je bila po izletu zelo zadovoljna. »Primeri dobre prakse ljudem veliko povedo. Prebivalci okoli Šmartinskega jezera so pred dvema letoma, ko smo začeli, na to delo gledali s popolnim nezaupanjem. Zdaj jih je 40 že vsaj radovednih in so šli pogledat, kako to počno Avstrijci. V danih razmerah je še težko razmišljati o povezovanju, skupni promociji, razvoju ekološkega kmetovanja ... Toda model, ki so nam ga predstavili, bi bil uporaben v širšem okolju jezera. Tudi v povezavi z občinama Vojnik in Dobrna. Pomembno se mi zdi, da so udeležence prepričali, kako se da s politiko malih korakov veliko doseči. Največja ovira na poti ne bo denar za naložbe. Bolj se bojim večnega nezaupanja. Toda, Evropa sili k povezovanju in le to lahko prinese tudi njihov denar.« Strokovne ekskurzije na avstrijsko Koroško, ki jo je Mestna občina Celje pripravila za prebivalce okoli Šmartinskega jezera in za sodelujoče v projektu Razvoj podeželja iz celjske, voj-niške in laške občine, se je udeležilo 80 potnikov. Podobno zadovoljen je bil tudi Roman Kramer, ki v mestni občini vodi delo evropske skupine: »Čeprav nismo videli nič takšnega, česar ne bi znali tudi pri nas, smo se prepričali, da za začetek ni treba veliko. Le volja, jasen cilj in pripravljenost na združevanje, ki edino prinese tudi spodbude EU.« Kramer je še povedal, da si v občini prizadevajo, da bi za območje okoli jezera država sprejela svoj lokacijski načrt, kar bi omogočilo začetek uresničevanja razvojnih načrtov. A do sprejema tega je vsaj še eno leto. To pa je dovolj časa za priprave vseh sodelujočih. »Če bo zanimanje, bo občina pomagala. S svetovalci, z ekološko sanacijo okolja in jezera samega, izgradnjo infrastrukture,« je bil jasen Kramer in ljudi pozval, da naj v okviru teh načrtov razmišljajo po svoje in v celotnem projektu najdejo svojo pot, svojo priložnost in svoj izziv. BRANKO STAMEJČIČ Ob Belem jezeru stojijo majhne lesene koče. V njih so čolnarne, nekaj ležišč, v nekaterih, kot v tej na sliki. M lili.. GOSPODARSTVO C cetis Steklarji z Romuni rešujejo proizvodnjo Steklarska Nova bo v prihodnjih mesecih zaposlila več steklopihalcev z vzhoda - Računajo na 200 milijonov tolarjev državne pomoči Upniki, med katerimi imajo največ terjatev država in banke, so z veliko večino glasov podprli načrt finančne sanacije, ki naj bi Steklarsko Novo ponovno popeljal med uspešna podjetja. Načrt med drugim predvideva 35-odstotno povečanje proizvodnje, medtem ko naj bi se število zaposlenih s sedanjih 330 povečalo na 390. Direktor Mihael Kolar je prepričan, da bo sanacija uspela. Povezovanje s Steklarno Rogaška, o čemer se je zadnje čase veliko govorilo, za zdaj ne pride v poštev, še pravi. Steklarska Nova se je s prisilno poravnavo znebila za dobrih 473 mihjonov tolarjev dolgov. Ostalo ji je še 117 milijonov tolarjev navadnih terjatev, dolgovi do bank pa znašajo približno 400 milijonov tolarjev. Mihael Kolar ocenjuje, da bodo terjatve lahko poplačali brez velikih težav, še zlasti, ker letos ves čas tekoče poslujejo pozitivno. »Program naše finančne reorganizacije je eden redkih, ki temelji na povečanju proizvodnje. Izračuni so namreč Direktor Steklarske Nove Mihael Kolar je prepričan, da bo sanacija podjetja uspela s povečanjem proizvodnje. pokazali, da je glede na razmere na trgu, kjer se že nekaj časa srečujemo z vse večjo konkurenco cenejših izdelkov in z nenehnim povečevanjem cen energije in surovin, pri čemer so tudi stroški dela vse večji, to edina možnost za izhod iz krize,« pravi Kolar. V preteklih mesecih so že pridobili nekaj novih trgov, tako da imajo do jeseni zapolnjene vse proizvodne zmogljivosti. Edini problem, ki ga morajo čim prej rešiti, so steklopihalci. »Pri nas za ta poklic ni več nobenega zanimanja, zato smo prisiljeni tovrstne kadre pridobivati iz vzhodne Evrope. Večino steklopihalcev smo »uvozili« iz Romunije in Srbije,« pojasnjuje Kolar. V prihodnjih treh mesecih bodo s povečevanjem proizvodnje na novo zaposlili približno 60 ljudi. Povezovanje ni smiselno Manj optimističen kot direktor Steklarske Nove je prisilni upravitelj Branko Djor-djevič, ki ocenjuje, da se bo podjetje letos in tudi prihodnje leto še naprej srečevalo z likvidnostnimi težavami. Zato meni, da bi morali v načrt finančne reorganizacije vključiti še kakšno drugo obliko za poplačilo dolgov, na primer konverzijo terjatev. Da jih v prihodnjih mesecih čaka še kar nekaj težav, priznava tudi Kolar. »Nujno potrebujemo nekaj svežega denarja, zato smo se z državo, ki je naša lastnica, že pogovarjali o dokapitalizaciji, Podjetje Tuš BiH, ki zaposluje 116 ljudi, vodi Suzana Lazič. duje, da bodo v prihodnjih letih v Bosni in Hercegovini postavili 30 trgovskih centrov. Čez Bosno do Makedonije Čeprav so v Engrotušu pred časom napovedali, da bodo svoj pohod na Balkan začeli v Makedoniji, so se najprej ustavili v Bosni in Hercegovini. V Bihaču so z lokalnim trgovcem ustanovili mešano podjetje, v katerem imajo večinski delež, in ta teden odprli prvi trgovski center. V objekt, ki ima štiri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, so vložili tri milijone evrov. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je povedal, da so trgovski center, v katerem je poleg Tuševega supermarketa še nekaj manjših trgovskih in gostinskih lokalov, gradili oziroma obnovili v štirih mesecih. Ponudbo so prilagodili doma- čim kupcem, slovenskih izdelkov na policah pa je le 30 odstotkov. »Žal ne moremo ponuditi vseh izdelkov lastne blagovne znamke, pa tudi drugih slovenskih proizvajalcev ne, ker so carinske dajatve zelo visoke,« je pojasnil Svetelšek. Cene so prilagodili edinemu tekmecu, francoskemu diskontnemu trgovcu Inte-rex, ki ima v Bosni in Hercegovini vodilni tržni delež. Tuš namerava na bosanskem trgu postaviti verigo 30 trgovskih centrov, a v ka- marginalija, d.o.o. \ .... rimska cesta 98 a. 3311 Šempeter J marginalija td.: 03 70310 60. fax: 03 70310 70 zaprosili pa bomo tudi za pomoč podjetjem v težavah. Računamo, da bi lahko dobili približno 200 milijonov tolarjev,« meni Kolar, ki pričakuje, da bi podjetje že v začetku prihodnjega leta lahko začelo poslovati brez izgube, tako da bi lahko čim prej poplačalo vse dolgove. In kaj pravi o povezovanje s Steklarno Rogaška? »To so za zdaj samo govorice. Res je, da smo še pred kratkim želeli, da bi si s steklarno razdelili tržišče, tako da bi oni prevzeli proizvodnjo izdelkov iz kristala, mi pa iz kri-stalina, vendar sosedje takšnega predloga niso podprli, ampak so raje obnovili svoje peči. Zato se mi povezovanje ne zdi več smiselno,« je pojasnil Kolar. JANJA INTIHAR Blues in Gorenje na pol poti Gorenje je z invalidskim podjetjem Blues pripravljeno podaljšati pogodbo o sodelovanju, vendar pod enakimi pogoji, kot jih imajo ostali dobavitelji. Blues pa mora, kot so po torkovem srečanju predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca in lastnika Bluesa Jožeta Angelija sporočili iz Velenja, izpolniti še določene pogoje. Mednje sodi tudi plačilo že lani zapadlih obveznosti družbe LTH do Gorenja v višini 122 milijonov Če bo Blues izpolnil ta pogoj, bo Gorenje z njim podaljšalo pogodbo o dobavi materiala za eno leto, vendar pod konkurenčnimi pogoji in nič več na ekskluzivni osnovi, kot je veljalo zadnjih deset let. Ob večji izpostavljenosti Gorenje od Bluesa zahteva tudi ustrezno zavarovanje obveznosti, načeloma pa velja, da mora biti Blues enakovreden ostalim Gorenjevim dobaviteljem. To pomeni, da mora zagotavljati vrhunsko kakovost, biti cenovno konkurenčen in zanesljiv. Kot poudarjajo v Gorenju, si pač ne morejo privoščiti, da bi Blues, ki je zagotavljal približno en odstotek vseh nabav, zaradi nezanesljivosti lahko ustavil delo deset tisoč zaposlenih. Doslej veljavna pogodba med Gorenjem in Bluesom bo potekla konec maja in tudi če jo bodo podaljšali, invalidsko podjetje ne bo moglo obdržati vseh delavcev. Od 240 zaposlenih naj bi brez dela ostalo sto ljudi. Kljub temu v Bluesu težko čakajo, da bo dogovor 7. Gorenjem dokončno sklenjen, saj je od tega odvisno izplačilo marčevskih plač, pa tudi delavci, ki jih bodo še potrebovali, bi se lahko končno vrnili na delo. Kot je znano, v podjetju že od prvomajskih praznikov dela le 40 ljudi, vsi ostali so na podaljšanem dopustu. JI I) banka celje gy/ôtiUJô Tj Na dopust brez vseh skrbi! terih krajih, za zdaj še ne želijo povedati. Kot pravi Svetelšek, imajo v tej državi veliko možnosti, saj je trgovina v tisti fazi, v kateri je bila slovenska pred 15 leti. Razmišljajo tudi že o tem, da bi čim prej postavili tudi kakšen Planet Tuš. Zaradi širitve v Bosno in Hercegovino načrti, ki jih ima Engrotuš na jugu Balkana, niso zastali, zagotavlja Svetelšek. Prihodnje leto bodo namreč prve trgovske centre začeli odpirati tudi v Makedoniji in Srbiji. JANJA INTIHAR Topli sončni žarki so obudili skomine na sonce, morje, hribe in doline ali z eno besedo - na dopust Verjetno že premišljujete, kaj vse morate s sabo vzeti na dopust? Brisače, kopalke, masko, plavutke, obleko, ki ste jo kupili ravno prejšnji teden, novo ribiško opremo, pohodne palice ... Kaj pa denar? Menda ja ne boste nesli kup gotovine s sabo? In kaj boste storili z vrednostmi, ki jih puščate doma? Tudi tokrat nasveti Banke Celje ne bodo odveč. V nekaj naslednjih stavkih vas bomo spomnili na nekaj koristnih zadev, da ne bo na dopustu in po njem slabe volje. Prvič, na dopust za vsak slučaj vzemite dve različni mednarodno veljavni vrsti kartic (Banka Celje vam ponuja Activo/MasterCard in Viso). Na večini prodajnih mest so prijazno sprejete za plačilo blaga in storitev brez stroškov za imetnika kartice. Za vsak dvig gotovine na ban-komatih boste plačali provizijo. Dobro pa je s sabo vzeti tudi potovalne čeke, če slučajno ravno v času, ko se vam mudi, kakšne pol ure ni povezave, mož pa že »benti«, češ, da mu boste s čakanjem pred blagajno zagrenili dopust. Saj poznate Murphijevzakon, kajne. Ko gre nekaj narobe, gre vse narobe. Drugič, nikoli ne veste, kdaj boste potrebovali večjo vsoto denarja. Kaj če na primer spodleti povezava, ki jo je organizirala potovalna agencija. Mimogrede lahko naletite na takšne ali drugačne težave, ki brez denarja postanejo še večje. Poleg tega ste kot imetnik plačilne kartice Activa, Activa/Mastercard in Visa brezplačno vključeni v nezgodno zavarovanje. Tretjič, pred odhodom na dopust je dobro preveriti tudi zapadlost kartice (sicer vas banka mesec dni pred iztekom veljavnosti obvesti o poteku veljavnosti kartice) in višino razpoložljivih limitov po karticah. Pred odhodom na dopust si izračunajte, koliko ste že »pokurili« za nujne dopustniške potrebščine? Treba je vedeti, da vam informativne rezervacije, kot so rezervacije hotelov, izposoja vozil... zmanjšujejo razpoložljivost limita porabe sredstev s kartica- Hkrati pa morate tako v Sloveniji kot v tujini upoštevati nasvete o vami uporabi plačilnih kartic. Če na primer počitnice plačujete preko spleta, ne vpisujte številke povsod, kjer jo od vas pričakujejo, temveč le takrat, ko ste se za nakup res odločili in želite plačati. Poleg tega plačujte le tistim ponudnikom, za katere veste, da imajo zagotovljene minimalne varnostne nastavitve na svojih spletnih straneh. Verjetno ni treba ponovno poudarjati (to čivkajo že ptički v gnezdih), da svoje osebne številke, če si jo ne morete zapomniti, ne pišite na kartico ali zapisane nosite skupaj z njo. Zlato pravilo ravnanja s kartico je tudi, da ne sprejmete pomoč z ulice, če vam pri bankomatu ni kaj jasno, pač pa za pomoč prosite bančne uslužbence. S hrbtne strani plačilne kartice si prepišite telefonsko številko, kamor lahko v vsakem trenutku sporočite krajo ali izgubo kartice. Še več koristnih navodil najdete na zloženki Varna uporaba bančnih - plačilnih kartic, ki jo lahko brezplačno dobite v vsaki enoti Banke Celje. Vedno več prodajnih mest v Sloveniji in v tujini je opremljenih s sodobno tehnologijo, ki nadomešča sedanje potrjevanje plačila (s podpisom imetnika) s PIN kodo. Preverite ali poznate PIN kodo, ki je bila dodeljena vaši pametni kartici, ker jo bo treba vedno večkrat uporabiti za potrditev plačila. Pred odhodom na dopust je pametno poskrbeti tudi za vrednosti, ki jih puščate doma. Priporočljivo je, da si vsaj za čas odsotnosti najamete bančni sef v Banki Celje. V njem bodo vamo spravljeni tako vaši biseri kot vrednostni papirji in razni dokumenti. Za vsak slučaj si ga rezervirajte že zdaj! [QtOll panna! i najbolj,vim okusom is DOGODKI 7 Vsi niso pokazali zob V torek je bila v Planetu Tuš zaključna prireditev 22. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani v občinah Celje, Vojnik in Štore. Prireditve so se udeležili zmagovalni razredi iz šestnajstih osnovnih šol, ki so prejeli republiško priznanje in nagrado. Program je letos pripravila OŠ Socka s Stanislavo Štravs, ki je skupaj z učenci prejela posebno republiško priznanje za trikratno zmago. Karlina Praprotnik, višja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Celje pravi, da so tovrstna tekmovanja za otroke vzpodbudna in da so si bili otroci pripravljeni skozi vse leto skrbno čistiti zobe. Žal na prireditev niso prišli učenci šol iz Kompol, Štor in s Svetine. Uradno naj bi bila ovira prevoz na prireditev, čeprav so bili nekateri starši pripravljeni pripeljati svoje otroke v Tuš. Za primerjavo naj povemo, da so se učenci iz Vojnika, Soc-ke. Nove Cerkve in Šmart-nega na prireditev pripeljali s kar dvema avtobusoma. Otroci in njihovi starši so razočarani, saj so si vse leto pridno čistili zobe in se veselili zaključne prireditve in ogleda filma v Planetu Tuš, kamor nekateri otroci ne zahajajo prav pogosto. Razočaranje je še večje, saj bi tretji razred iz Kompol letos prejel posebno nagrado za že tretjo zaporedno zmago v umivanju zob. Na OŠ Što- re, kamor sodita tudi podružnični šoli Kompole in Svetina, govorice zanikajo in utemeljujejo, da sta žal ravno na ta dan sovpadla dva dogodka, ki so se ju otroci morali udeležiti in sta bila napovedana že dva meseca prej. Andreja Hočevar, pomočnica ravnatelja na OŠ Štore, pravi, da je žal zmagovalni razred iz Štor moral iti na plavalni tečaj, ki so se ga udeležili tudi učenci iz Kompol, v šoli na Svetini pa poteka mednarodna raziskava bralne pismenosti. »Smo šola, kjer si učitelji skupaj z otroki umivajo zobe in dnevno naredimo ogromno za dobrobit otrok,« še utemeljuje Hočevarjeva. MATEJA JAZBEC Foto: AŠ STRADIVARIUS Stradivarius je španska blagovna znamka za mlade ženske. Modna linija je namenjena ženskam dinamičnega značaja, ki imajo rade najnovejše trende designa, materialov in modnih dodatkov. Kolekcije nastajajo v Barceloni in v trgovino prihajajo 2-krat tedensko. Izdelke trgovine Stradivarius v vrednosti 5.000 sit prejmeta: poslušalka Marija Škor-janc. Strmca 36, Laško in bralec Jože Prevolšek, Čopova 23, Celje. ZERO Gre za nemško blagovno znamko, namenjeno ženskam z modernim, urbanim načinom življenja. Odlikujejo jo izjemno ugodne cene. Blagovna znamka Zero pokriva vse priložnosti uporabe: od mehkih puloverjev za udobno preživljanje prostega časa, prek resnih poslovnih kostimov, do svečanih, mladostnih, maturantskih oblek. Darilni bon v vrednosti 10.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Jelka Fabjanič, Jankova 1, Vojnik in bralka Snje-žana Brin, Stanetova 21, Celje. Na priloženem kuponu je potrebno obkrožiti logotipe treh trgovin, v katere se bo prihodnjo sredo nekaj po 10. uri napotila ekipa Novega tednika in Radia Celje, če boste ugotovili oziroma obkrožili vsaj eno pravilno trgovino ter če boste imeli še srečo pri žrebu, bo katera nagrad v približni vrednosti 10.000 tolarjev vaša. Kupone je potrebno oddati pri Informacijah Citycen- tra Celje, lahko pa jih tudi pošljete na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Kakšno vzdušje vlada pri nagradni igri, pa si lahko ogledate tudi na naslovu: www.radioce-lje.com Ob rojstnem dnevu je pevka skupine Tabu Nina Vodopivec z veseljem odtisnila svojo dlan na Niveino steno in poudarila pomen dobrodelnosti v družbi. iska/ni^e cíty/centGr Celje Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? j CALZEDONIA VSE3 de Telefon: 1 11 tednik ra di@celje Dve desetletji Klica upanja Negatoskopa tudi za Celje in Velenje Društvo za telefonsko pomoč v duševni stiski Klic upanja, ki smo ga dolga leta poznali kot Klic v stiski, deluje že dvajset let. Obletnico bodo obeležili to soboto v celjskem Narodnem domu. Predsednica društva psihiatrinja Cvijeta Pahljina, dr. med., napoveduje pester program, ki se bo začel ob 10. uri. Po pogledu v preteklost in prihodnost društva bodo vabljeni predstavniki inštitucij in društev spre- govorili o problemih današnje družbe, ob 11.35 pa je napovedana okrogla miza na temo Kako ujeti veselje do življenja s pomočjo javnih občil. Moderatorka bo dr. Manca Košir, izvedeli pa bomo lahko, ali res raje poslušamo slabe kot dobre novice in kako to vpliva na naše ravnanje. Na prireditvi bodo zaslužnim podelili priznanja, program pa bo povezoval Plesni teater Igen. Sodeloval bo pianist Igor Seme. MBP Celjski godalci junija v Križankah Celjski godalni orkester bo v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu s petim samostojnim koncertom sklenil letošnjo abonmajsko sezono. Na zadnjem nastopu bodo godalci pod vodstvom Nenada Firšta odigrali dela Zde-neka Fibicha, Pavla Mihelčiča, Mihaila Iva-noviča Glinke ter Concertino za klavir in godalni orkester Lucijana Marije Šekrjanca, v katerem bo kot solistka nastopila Marina Horák. Za otroke, ki nimajo Še do sobote bo na Trgu celjskih knezov v Celju postavljena Niveina stena, na kateri kozmetično podjetje Beiersdorf zbira odtise dlani znanih in manj znanih Slovencev. Za vsak odtis bo podjetje podarilo dvesto tolarjev v poseben učni sklad, ki ga je ustanovilo skupaj s slovensko zvezo prijateljev mladine. Zbrani denar bodo namenili boljšim možnostim šolanja otrok iz gmotno šibkejših okolij in družin. Celje je eno od sedmih izbranih slovenskih mest za to akcijo, prva pa sta Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je štirinajstim območnim zdravstvenim domovom in bolnišnicam podarilo nove negatoskope (naprave za lažje odčitavanje rentgenskih slik). Med prejemniki sta tudi celjska bolnišnica in velenjski zdravstveni dom. Z donacijo Europa Donna uresničuje enega svojih ciljev: posodabljanje medicinske opreme. Lani je združenje zelo uspešno za- ključilo veliko humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nakup novega mamotoma, pri tem pa so dosegli bistveno nižjo ceno od prvotno določene. S preostankom sredstev je združenje kupilo štirinajst negatoskopov in roloskop za onkološki inštitut, s katerim lahko natančneje odčitavajo in primerjajo večje število rentgenskih slik hkrati. Za negatoskope in roloskop so skupaj odšteli več kot 21 milijonov tolarjev. MBP Po uspešni sezoni pa za ljubiteljski ansambel še ne bo počitka. Junija ga namreč čakajo še nastopi na gradu Podsreda, v Radovljici in ljubljanskih Križankah, kjer bodo 21. junija nastopili z Big bandom RTV Slovenija in nekaterimi zvenečimi imeni slovenske zabavne glasbe. Oktobra letos bo Celjski godalni orkester nastopil v nemškem mestu Singen, s katerim Celje že vrsto let goji partnerske odnose. BA cityJi NAGRADNA IGRA Celje E ska/ni izračuni LJ STANOVANJSKI KREDIT ŠMARJE P. J.! PODČETRTEKJ ROGATEC 1 BISTRICA OB S. 13 V štirih letih do šampiona Celjana sta veliko presenečenje letošnjih vinskih ocenjevanj govalca Od popolnega začetnika do zma- Kumaj pred štirimi letí sta Celjana, Marjana in Marjan Bukovec, kupila vinograd na Škofiji nad Zibiko ter začela pridelovati vino. Letos, po štirih letih, sta na ocenjevanju vina v Šmarju pri Jelšah med drugim prejela najvišje priznanje ocenjevanja, šampion redne trgatve. Prejela sta ga za najvišjo oceno letošnjega ocenjevanja med vsemi prejetimi vzorci različnih sort (priznanje si zaradi iste višine ocene delita z vinogradnikom Francem Jančičem). Bukovčeva sta letos v Šmarju pri Jelšah poleg priznanja šampion (za zeleni silvanec, ki je bil obenem prvak sorte) prejela še zlato diplomo za belo mešano vino, prav tako za prvaka sorte. Po besedah strokovne komisije so takšni rezultati, kot sta jih dosegla Bukovčeva, pri začetnikih izjemno redki ter na ocenjevanjih težko ponovljivi. No, na vinskem ocenjevanju v Rogaški Slatini, ki je bilo pred nekaj dnevi, sta Bukovčeva za svoji vini dobila še dve zlati diplomi. Zakonski par s celjske Lopate je tako na letošnjih vinskih ocenjevanjih prekosil skoraj vse dolgoletne in upoštevane vinogradnike. Bukovčeva, veliko ime letošnjih ocenjevanj, živita na manjši kmetiji na Lopati pri Celju, kjer prisegata na biološko pridelavo in takšen način življenja. Preden sta se lotila vina. sta že pripravljala domače naravne sokove in kise. Marjan Bukovec je na Lopati samostojni podjetnik z lastno tiskarno, soproga Marjana je vzgojiteljica v Vrtcu Zarja Celje. Njuna pot k vinogradništvu se je začela, ko je Marjanu nekdanja sodelavka prinesla vino s Škofije nad Zibiko. »Takrat sem rekel, da bi rad imel svoj vinograd in tako dobro vino,« se spominja današnji vinogradnik. »Čez nekaj mesecev je poklicala ter povedala, da je na Škofiji na prodaj gorca z vinogradom.« »Že ob prvem ogledu, na Marjanov rojstni dan, sva se odločila ter nepremičnino kupila. Čez dve leti sva kupila še en vinograd,« dodaja Marjana Bukovec. Takoj po nakupu, v letu 2002, sta vinograd začela obnavljati ter dosadila nove trse, prav tako sta obnovila gorco. »K vinogradništvu in h kletar-jenju sva pristopila v želji po vrhunskem vinu. Najprej sva preuredila klet, kjer sva lesene sode zamenjala s cisternami, klet sva tudi izolirala in klimatizirala,« pripovedujeta zakonca Bukovec. Takoj sta se tudi včlanila v šmarsko vinogradniško društvo Trta ter se udeležila vseh predavanj v zvezi z nego in vzgojo vinske trte ter s kletarjenjem. Dodamo znanje sta poiskala v strokovni literaturi ter povprašala za izkušnje uveljavljene vinogradnike. »Ključ do vrhun- Celjana, ki sta kupila gorco v Škofiji nad Zibiko pred štirimi leti, sta postala veliko presenečenje letošnjih vinogradniških ocenjevanj. S priznanjem za šampiona redne trgatve ter z dvema prvakoma sort na ocenjevanju v Šmarju pri Jelšah, nato še z dvema zlatima diplomama v Rogaški Slatini. skega vina je v ljubezni do dela in v znanju,« omenja Marjana Bukovec. »Tako kot otroci potrebuje veliko ljubezni, nege in profesionalen pristop.« Oba vinograda obdelujeta sama, občasno jima pomagata otroka, študenta. Od lani jima lajša delo v vinogradih, kjer pridelata modro frankinjo, laški rizling, zeleni silvanec in belo mešano vino, še goseničar. Za vsako od teh vin imata kakšno priznanje. »Za ocenitve se odločava, da od strokovne komi- sije izveva, kakšno je najino vino. Ta ocena je osnova za lastno evalvacijo: kaj lahko še storiva pri negi in vzgoji trte ter pri kletaijenju za višjo kakovost vina.« Tako sta na vinsko ocenjevanje v letu 2003 poslala že svoj prvi pridelek, rdečo zvrst, ki se je presenetljivo uvrstila na četrto mesto. Do letos sta nato prejela za vsa poslana vina srebrne diplome, v tem mesecu pa je sledilo veliko zmagoslavje. Na vinogradniški Škofiji se nasploh počutita zelo dobro. Iz njunega drugega doma so med drugim veličastni razgledi od Žusma čez Tinsko in Rud-nico do Svete Eme in gričev Hrvaškega Zagorja, blizu sta Podčetrtek in Rogaška Slatina. Tu doživljata svojo vinogradniško pot, ki je resnično edinstvena. Nedavno sta bila popolna vinogradniška začetnika, danes sta ponos občine Šmarje pri Jelšah ter Obsotelja in Kozjanskega nasploh. BRANE JERANKO Prosti čas z LAS V Šmarju pri Jelšah od lani deluje lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti (LAS). V minulem tednu je skupina organizirala štiridnevno prireditev Prosti čas z LAS, namenjeno osveščanju širše javnosti, ki je uspela in bo postala tradicionalna. »Namen LAS-a ni, da bi preganjali odvisnike, pač pa pomagati tistim, ki to želijo. Glavna cilja pa sta osvešča-nje in izobraževanje krajanov o problematiki drog. Droge so prisotne tu in zdaj,« je pojasnila predsednica LAS Mateja Pilko. Na četrtkov predstavitveni večer so povabili zdravljenega odvisnika Zlatka Blaži-ča, ki je obiskovalcem razkril svojo zgodbo in opisal pot iz heroinske zasvojenosti, odgovarjal pa je tudi na njihova vprašanja. Večer je popestrila še vokalna skupina Amadeus. V petek je Mladinski kulturni klub Netek organiziral ustvarjalne delavnice, zvečer pa je bil na ogled slovenski film Slepilo in pogovor z režiserjem Janom Bilodjeričem. V soboto je Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah v športnem parku organizirala tradicionalno prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi, šport je življenje. V nedeljo pa se je okoli dvajset pohod-nikov s planinskim društvom podalo po gričih okoli Šmarja. SK Pohod po gričih okoli Šmarja Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) sklicuje prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE GAJI LOKACIJSKEGA NACRTA ZA POSLOVNO CONO OB BEŽIGRAJSKI CESTI Namen prostorske konference je ugotoviti usklajenost interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti pred javno razgrnitvijo lokacijskega načrta Gaji za prostorsko rešitev severnega dela manjše stanovanjske soseske s pripadajočo infrastrukturo na prostoru ob Obrtni cesti in robu hrastovega gozda in lokacijskega načrta za poslovno cono ob Bežigrajski cesti za cestno prometno ureditev in poslovne dejavnosti ob cesti. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Hitreje v Posavje V Obsotelju so poskrbeli za asfaltiranje ceste, ki povezuje vasi Kunšperk in Orešje na Bizeljskem, z njima pa občini Bistrica ob Sotli in Brežice ter dve slovenski regiji. Cesta je posebno pomembna za prebivalce Kunšperš-ke Gore, ki so morali doslej uporabljati makadamsko povezavo v dolžini pol kilometra. Opravljeno delo je z najvišjim deležem financirala Občina Bistrica ob Sotli, ostalo so prispevali vaščani Orešja in Kunšperka, KS Bi-zeljsko in Občina Brežice. Posebni pomen nove pridobitve je, da odpira pot do ruševin cerkvice sv. Marjete, ki izhaja iz poganskih časov, ter jo turisti že obiskujejo. Novo pridobitev sta slovesno predala namenu župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad in Brežic Ivan Molan. Obe občini, iz celjske in posavske regije, imata v načrtu še več skupnih projektov, med drugim asfaltiranje ceste Svete Gore-Vrhovnica-Bizeljsko ter asfaltiranje ceste Knezova pot, ki povezuje gradove Kunšperk, Bizeljsko in Podsreda. BJ NA KRATKO Herci v Sedlarjevem SEDLARJEVO - Jutri bo v kraju tradicionalno tova-riško srečanje borcev in svojcev brigad in enot NOVJ, ustanovljenih na območju nekdanje Sovjetske zveze (za Slovenijo). Spominska slovesnost bo ob pomniku partizanski brigadi z 960 borci, ki je stopila na slovensko ozemlje na tem območju, ter se bo začela ob 10.30. Uro pozneje bo sledil zbor omenjene skupnosti borcev, ki bo v Olimju. Škof med rojaki ROGATEC - V občini so ponosni, ker je celjski škof postal njihov rojak dr. Anton Stres, zato pripravljajo zanj slovesni sprejem. Ta bo jutri, v soboto, ob 19. uri v veliki dvorani dvorca Strmol. BJ Kolesarji do Albanije MESTINJE - V nedeljo bo proti Albaniji krenila skupina rekreativnih kolesarjev iz kolesarske sekcije domačega športnega društva. Traso, dolgo 1580 km, bodo štirje kolesarji (dva sta stara preko 50 let) predvidoma prevozili v devetih dneh. Zaključna prireditev bo 5. junija na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, kjer bo tudi cilj. Na Zreškem Člani Lions kluba Konjice skupaj s člani Leo kluba (v prvi vrsti) Izjemni v dobrodelnosti Lions klub Konjice je lani daroval pomoči potrebnim približno dva milijona tolarjev, dobrodelni ples prejšnji teden pa je potrdil, da bo tudi to leto dobrodelno uspešno. Lani je zdaj že 33 članov konjiškega kluba pomagalo pri dogradnji dnevno varstvenega doma Čebela v Slovenskih Konjicah, otroškemu mladinskemu centru Štorkljina hiša pri opremi z računalniki in 15 družinam z območja konjiške, zreške in vitanjske občine z nakupom velikih paketov z nujnimi živ- ljenjskimi artikli. »Letos smo se odločili, da bomo pretežni del zbranih sredstev namenili adaptaciji bivalnih prostorov bolnika s cerebralno paralizo Izidorja Rožanca in nakupu kombiniranega vozička za 3-letnega Davorja Lu-koviča,« je oznanil na dobrodelnem plesu sedanji predsednik Lions kluba Konjice Tadej Slapnik. Uspešna dobrodelnost, pokroviteljstvo akcije Plakat miru, v kateri sodelujejo osnovnošolci, in ustanovitev Leo kluba, v katerega so od aprila vključeni mladi s predsednikom Primožem Pokličem, uvrščajo konjiški klub med najuspešnejše v Sloveniji. Zato je klub prejel tudi priznanje guvernerja distrikta 129. Predsednik kluba pa je priznanje Lion leta za prizadevno delo namenil Vladu Gobcu in prvemu predsedniku leta 2004 ustanovljenega kluba, Miru Kvasu. Z avkcijo umetniških del ter z družabnimi igrami, za katere so poskrbeli mladi člani Leo kluba, so na dobrodelnem plesu zbrali več kot dva milijona tolarjev. MBP Prva atletska olimpijada Na nogometnem stadionu v Slovenskih Konjicah bo danes, v petek, 1. atletska olimpijada. Pripravlja jo Konjiška atletska šola, ki deluje v okviru Mladinskega centra Dravinjske doline. Na njej pričakujejo preko tisoč osnovnošolcev iz šol Ob Dravinji, Pod Goro in Loče. Konjiški atletski šoli pri organizaciji pomagajo poleg sodelujočih osnovnih šol še Zavod za šport Slovenske Konjice, konjiška gimnazija, PGD Slovenske Konjice in Atletski klub Kla-divar Celje. S prireditvijo želijo mladim približati atletiko in zdrav način življenja. Na olimpijadi se bo pomerilo preko 200 osnovnošolcev in osnovnošolk, ki jih bo na tribunah spodbujalo preko tisoč sošolk in sošolcev ter njihovih staršev. Mladi atleti se bodo pomerili v metanju žogice, teku na 60,100, 200, 400, 600, 800 in 1.000 metrov, ter v štafeti 4x200 metrov. Prireditev se bo začela ob 15. uri z mimohodom udeležencev, ki ga bodo pospremili združeni pevski zbori vseh sodelujoči šol in zvoki fanfar. Ob zaključku bodo najboljšim podelili medalje, šoli, ki ji bodo tekmovalci priborili največ točk, pa veliki prehodni pokal. Slavnostni govornik bo konjiški župan Janez Jazbec. MBP praznujejo Že ves mesec maj se v Zrečah vrstijo prireditve ob občinskem prazniku. Začele so se s srečanjem starejših občanov in koncertom New Swing Quarteta, vrh pa bodo dosegle ta konec tedna s slavnostno sejo občinskega sveta. Slovesnost bo danes, v petek, ob 18. uri v večnamenski dvorani Kulturnega doma Zreče. Na njej bodo podelili priznanja in grbe Občine Zreče, v kulturnem programu pa bodo nastopili Godba na pihala Zreče z dirigentom Avgustom Skazo, Mladinski pevski zbor OŠ Zreče z zbo-rovodkinjo Darinko Ivačič, pianist Samo Jezovšek in ci-trarka Kristina Podgrajšek. Jutri, v soboto, se bo ob 10. uri v Športni dvorani Zreče začel mednarodni turnir v odbojki, ob 19. uri pa bo v farni cerkvi koncert Marijinih pesmi. V nedeljo bosta dve tradicionalni športni prireditvi - 9. Cometov cestni tek se bo začel ob 9.30 pri športni dvorani, 4. kolesarski skok na Skomarje pa pri Hotelu pod Roglo ob 11. uri. Med prireditve v čast prazniku so Zrečani zapisali tudi XII. likovna prijateljevanje Slovenske Konjice - Zreče, ki bodo od 31. maja do 3. junija, ko bo ob 19. uri tudi zaključna prireditev z dražbo v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah. Prireditve bodo zaključili s praznikom petja Zreče pojo 2006 v Kulturnem domu Zreče 4. junija ob 19. uri. Vse te prireditve so hkrati tudi sestavni del ah uvod v jesenske slovesnosti ob 800-let-nici prve pisne omembe Zreč. MBP REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01 ) 47 87 400 . Telefaks: (01 ) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/ 02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za gradnjo nadvoza preko železniške proge Zidani Most-Maribor in republiške ceste Teharje-Svetina v Štorah, ki bo 30. maja 2006, ob 13.00, v sejni sobi Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo nadvoza preko železniške proge Zidani Most-Maribor in republiške ceste Teharje-Svetina v Storah. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Osnutek programa priprave in povzetek za javnost sta na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorátu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30 in na sedežu Občine Štore, Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj, in sicer v času uradnih ur, in na spletni strani Direktorata za prostor, http : / /www, gov, si / upr/aktual no. php, v rubriki Obvestila za javnost. Metka ČERNELČ, generalna direktorica Direktorata za prostor Delo z mladimi Dobrot več kot kramarije Nedeljsko dopoldne na Frankolovem so znova, kot že nekaj let poprej, popestrili člani društva Talon z organizacijo kramarskega sejma in pred graščino zvabili množico ljudi. A precej več kot krame se je nabralo kulinaričnih dobrot frankolovskih gospodinj, glavne nagrade srečelova pa so bile domače živali (upamo, da bodo namesto krožnikov krasile dvorišča). Za glasbo so skrbeli mladi harmonikarji, ki so tekmovali v predizboru za tekmovanje Pohorska cokla, ki bo poleti v vasici pod Roglo. RP Na 7. občnem zboru Gasilske zveze Vojnik-Dobrna so ugodno ocenili v lanskem letu opravljeno delo v šestih prostovoljnih gasilskih društvih, v katerih je 895 članov, od tega kar 874 aktivnih. Največ je prostovoljcev gasilcev operativcev (226), medtem ko jih je v rezervi še 151. Pripravnikov je 129, veteranov 71, pionirjev 86 in mladincev 90. Lani so člani PGD v občinah Vojnik in Dobrna sodelovali v 28 intervencijah, med katerimi je bilo deset požarov na objektih in sedem v naravi. Lani so bili člani PGD v GZ Vojnik-Dobrna uspešni na različnih tekmovanjih, pri čemer so svojo aktivnost pokazali tudi v različnih izobraževalnih tečajih. Predsednik GZ Vojnik-Dobrna Beno Podergajs je na občnem zboru omenil, da bodo tudi letos največ pozornosti posvetih delu z mladimi, saj je to perspektiva za kasnejšo dejavnost gasilskih dni-štev in za operativno izobraževanje gasilcev. Krepili bodo sodelovanje z drugimi zvezami, GZ Slovenije in pobratenimi društvi. Na občnem zboru so se zahvalili za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu predsedniku komisije za delo z mladimi Braniču Dobovični-ku, ki so ga nagradili s posebno plaketo GD Vojnik-Do-brna. Zamenjal ga je Boštjan Selčan. Posebno plaketo gasilske zveze je dobil tudi Heinz Frenzel iz Nemčije za dolgoletno uspešno pomoč pri ugodni nabavi gasilske opreme. Slavko Jezernik iz Nove Cerkve je dobil priznanje nemške gasilske zveze za dolgoletno uspešno delo z različnimi nemškimi gasilskimi društvi. Predstavniki gasilske zveze in društev so z županoma Benom Poder-gajsom iz Vojnika in Martinom Breclom z Dobrne ponovno podpisali pogodbo o upravljanju gasilske službe v obeh občinah. Udeleženci občnega zbora pa so znova večkrat izpostavili izjemno dobro sodelovanje z občani, kar tudi vpliva na dobro delo na terenu tako v primeru morebitnih intervencij ali pri organizaciji družabnih in drugih prireditev. TONE VRABL clfy7c center Celje Mitediiik cw„* Kjer kamni oživijo Zagotovo se kdo med vami sprašuje, kaj pomenijo trije zeleni senčniki na parkirišču pri Kulturnem centru Laško in velik bel oblak prahu nad njimi. Če ste bolj radovedne sorte, ste verjetno stopili bliže in kmalu ugotovili, da se v mestu piva dogaja nekaj izjemno zanimivega. Pod senčniki ste zagledali tri ali štiri zamaskirane osebe z brusilkami v rokah, ob njih pa tri velike gmote marmorja. Če ste se še malce ozrli okoli, vam je kmalu postalo jasno: seveda, znašli ste se sredi mednarodne kiparske delavnice ... Takšna delavnica v Laškem ni novost. Prvič so jo pripravili že leta 1998 ter nato spet leta 1999 in 2000. Letos so se v Laškem dogovorih, da v svoje mesto spet povabijo mojstre kle-sanja, ki so Laškemu s svojimi vrhunskimi umetninami pustili neizbrisen pečat. Med skulp- turami, ki jih ne prezre nobeno oko, so zagotovo Kralj piva pri mostu, pa kipa Antona Aškerca in Primoža Trubarja pri kulturnem centru, Kozorog pri pivovarni ter Vrelec življenja v zdraviliškem parku. »Tokrat se jim bodo pridnižile še tri skulptuře. Ena, krasila bo park, bo imela erotični naboj in bo predstavljala prebujenje oziroma nekakšno transformacijo. Druga, ki bo dobila svoje mesto pred dvorano Tri lilije, bo v obliki košarkarske žoge, tretja pa bo predstavljala ribo. Kam jo bodo postavili, še ne vem,« pojasni vodja delavnice akademski kipar Ferenc Kiraly iz Lendave. Poleg njega bosta v Laškem do 18. junija ustvarjala še akademska kiparja Janoš Szekely iz Transilvanije in Janos Lest-yan Goda iz Budimpešte, vsem trem pa bo pomagal asistent Patrik Otorman. Kiraly in Szekely sta kiparski delavnici v Laškem zvesta Mojstri klesanja so prava atrakcija sredi Laškega. S Kurami še na Ciper Komaj so se plesalke in plesalci Plesnega teatra Igen vrnili s Svetovnega festivala v Turčiji, kjer je bila njihova koreografija Kure proglašena za najizvirnejšo, že se odpravljajo na Ciper, kjer se bodo udeležili evropskega festivala plesa. Na pot se odpravljajo v nedeljo kot slovenski ambasadorji kulture. Tam jih čaka veliko predstav, snemanj, gala TV-prenos ... Poleg Kur bodo predstavili tudi duet Človek zbudi se plesalk Tare Jeršič in Katje Verdev ter solo projekt Življenje Eve Jankovič. BA že od leta 1998, Janos Lestyan Goda in Patrik Otorman na njej tokrat ustvarjata prvič. »Rad se odzovem povabilu. Malo zaradi lastne promocije, malo zaradi druženja in prijaznih go- Praznik plesa ob Jubileju Plesni forum Celje letos praznuje 30. obletnico umetniškega ustvarjanja na področju sodobnega plesa in plesnega gledališča v Sloveniji. Ob obletnici bodo jutri, v soboto, ob 20. uri v SLG Celje pripravili slavnostni projekt. ka Polona Dolžan iz Velike Britanije, plesalka Maja Ka-lafatič iz Avstrije ter umetniki, ki ustvarjajo v Sloveniji: igralka in plesalka Alja Kapun, plesalke Ana Štefa-nec, Špela Vodeb, Gea Erjavec, plesna pedagoginja in koreografinja Sava Malen-šek-Kučič ter igralec David Čeh. V drugem delu večera bodo plesalke in plesalec Plesnega foruma Celje predstavili še odlomek iz njihovega najnovejšega interakcijskega projekta Ionosfera, ki so ga pripravili v sodelovanju z glasbeno skupino Aperion. »S prireditvijo, ki bo ne samo za Celje, temveč za celo Slovenijo pomenila velik in pomemben kulturni dogodek, želimo obeležiti pomembnost sodobnega plesa v razvoju mladih ustvarjalcev. To bo slovenski praznik plesa!« še dodaja Goga Ste-fanovič-Erjavec. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: IZTOK SKOK Na slovesnosti bodo sodelovali številni plesalci in igralci, ki so svojo umetniško pot začeli ravno v Plesnem forumu Celje, a jih je pot kasneje zanesla v tujino, kjer danes nadaljujejo svojo umetniško kariero. »Kljub razpršenosti po svetu in številnim obveznostim, so vsi z navdušenjem sprejeli naše vabilo. Tako se bodo po dolgem času, zreli in umetniško izoblikovani ponovno predstavili domačemu občinstvu,« ne skriva zadovoljstva umetniška vodja foruma Goga Stefanovič-Erjavec. V prvem delu slavnostnega večera bodo s svojimi koreografijami nastopili plesalka Estela Žutič in plesalec Boštjan Antončič iz Belgije, multimedijska ustvarjal- 105 min., {X-Men: The Last Stand), ZF akcija Režija: Brett Ratner Igrajo: Patrick Stewart. Hugh Jackman, Halle Berry, Ian McKellen, Famke Janssen, Anna Paquin, Kelsey Grammar Ze v Planetu Tuš! WWW.I .com Obresti na devizne depozite najmanj 11 x višje od obresti na vpogledne vloge y evri h ! p°nu£,ba velja za depozite v evrih nad 6 mesecev in nad 5.000 EUR do vključno 31. maja 2006. www.abanka.si I info@abanka.si OCENJUJEMO To ti Je lajf Letošnjo gledališko sezono so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju zaključili na neobičajen, a v bistvu atraktiven način. Če so mnogi ob začetku projekta s sred- stiteljev,« pravi Kiraly. Da so kiparji in njihovo ustvarjanje res prava mestna atrakcija, dokazujejo mimoidoči, ki se ob njih radi ustavljajo in jim zastavijo tudi kakšno vprašanje. »Veseli smo vsakega obiska, še več gledalcev pa bomo verjetno imeli čez teden ali dva, ko bodo skulpture dobile svojo pravo podobo,« pogovor zaključi Ferenc Kiraly. BOJANA AVGUŠTINČIČ nješolci dvomili v izid oziroma realizacijo predstave, pa sta dramaturginja in sestav-Ijalka teksta Tina Kosi ter režiser in scenograf Vito Taufer dokazala, da je poskusni projekt mogoč, in izkazalo se je, da je pozitiven iz več razlogov. Najprej je velika vzpodbuda k ustvarjalnosti mladih, ki v primežu globalizacije »v novi« slovenščini pozabljajo na imenitno-sti, kot so dvojina, rodilnik ali srednji spol. Potem je tu priložnost, da mladi skozi pisanje izpovejo tisto, česar svojim staršem ali drugim družbenim avtoritetam sicer ne morejo. Takoj je tu povabilo, da si starši omenjeni produkt ogledajo, saj jim je sedanja mlada generacija nastavila zrcalo, y katerem se izkazuje, da so tudi sami šli skozi podobno mladost s problemi vred, le da so bili nekolikanj drugačni. Ogled je za roditelje pravzaprav nujen, saj jim bo nič kaj všečna lastna podoba pokazala, skozi kako težko, najmanj kom.nnika-bilno in empatično obdobje se prebijajo njihovi otroci. Preprosto in za marsikaterega »starca« dokaj šokantno besedilo je iz fragmentov dva-najsterice gimanzijcev izluščila ter ga povezala Tina Ko- Generacijsko napetost na odru izpovedujejo trije mladi in dva od njihovih staršev, mati samohranilka in redkokdaj trezni oče. Vsi so nesrečno vpeti v sodobno kolesje ekonomske naravnanosti, med generacijama ni dialoga, zato pa so monologi presneto dobre markacijske točke najpogostejših napak, ki jih starši zagrešijo nad otro- ki. Nič čudnega, da je iz ne-razumljenosti in stiske 17-let-na Ana zanosila z Vladom, dobro sta ju stipizirala Min-ca Lorenci in Aljoša Koltak. Posesivna in na trenutke zlobna mati samohranilka (v vlogi nesrečne negativke se je odlično znašla Jagoda) in okajeni, na fuzbal pritegnjeni oče (tudi z njim se je lepo poistovetil Renato Jenček) seveda iz tega naredita nepotrebni cirkus in pogrevata lastno zgodovino. Ampak ljubezen ni greh ali sramota; sramota je postati breme in odpadek staršem, ki ne razumejo, da tudi njihova semena nekoč zrastejo in nadaljujejo rod po svoje. Sicer pa: z ustrezno komunikacijo bi do vsega skupaj najbrž sploh ne prišlo. Dokaz ponuja pripovedovalka zgodbe, dijakinja Tara, ki jo je spretno in s potrebno zagrenjeno ih-tavostjo poustvarila Tjaša Železnik. Tekst sicer ni ponudil presežka v elementih absurda, ampak je dovolj močan, da valca. Scena je bila na moč minimalna, za izvirno glasbo je poskrbel zloglasni Saša »Plavi orkestar« Lošić, s kostumi Barbare Podlogar pa je bilo najbrž manj dela kot pa z elokucijo, za katero je poskrbel mentor Simon Potočnik, saj nihče od nastopajočih ni rojen Celjan. Pa se je vseh pet protagonistov lepo trudilo z izvirnim dialektom celjskih mladostnikov. Naj za konec letošnje sezone pripomnim: čeprav so regionalna gledališča v primerjavi z nacionalnimi finančno diskriminirana, pa to nikakor ne pomeni, da so njihove predstave kaj manj vredne ali kakovostne. Še bolj se morajo potrudili z izvirnostjo. Da to uspešno počno, je dokaz tudi zadnja premiera, ki si jo je ogledala skoraj vsa slovenska gledališka srenja. In če ne bi istočasno bito zadnje premiere v ljubljanski Drami, bi celjski teater tisti večer gotovo popokal po šivih Pohvalno. TomaS Iz zadnjega, plesno-glasbenega projekta Ionosfera - Št. 41 - 26. maj 2006 Lorenčakovi Jakopičeva nagrada? Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov bo prihodnji mesec podelila nagrade Riharda Jakopiča za letošnje leto. Med kandidati za nagrado za življenjsko delo je tudi celjska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Nagrado vsako leto podelijo slovenskemu likovnemu ustvarjalcu, ki deluje v Sloveniji in zunaj nje ter je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. BA 16 REPORTAŽA »Pa saj ni tako grozno,« so prvi komentarji najbolj dvomljivih, a hkrati drznih obiskovalcev kačje razstave. Naslednji pa: »Slikaj me!« ali celo: »Joj, kako je nežna.« Ne mokre, niti spolzke, pač pa nežne Si želite pobožati kačo? - Razstava za ljubitelje pajkov in škorpijonov Trgovski center Citycen-ter Celje je po dveh letih znova gostitelj repatih, podolgovatih, kosmatih (precej pridevnikov bi jim lahko še obesili) živali. Eksotične kače, pajke in škorpijone je na ogled tudi tokrat pripeljal Jiirgen Herget, svetovni rekorder, pustolovec in lastnik največje kačje farme v Evropi. »Kačji farmar« iz severne Nemčije ima v svojem Raju za kače, kot je farmo poimenoval, več kot 1.300 živali, od tega največ kač, poleg njih pa tudi škorpijone, legvane, ptičje pajke, piranje, morske prašičke, želve in žabe. S sabo je tokrat pripeljal 63 kač, pajkov in Škorpijonov, ki si jih bodo lahko obiskovalci nakupovalnega centra ogledovali do naslednje sobote, 3. junija. Strah, da bi katera ušla iz terarijev, je odveč, želja, da bi končno sami pod blazinicami prstov občutili kačjo kožo, pa čisto na mestu. Vsak dan ob 11. in 17. uri bo Herget s svojim sodelavcem pripravil predavanja, s katerimi upa, da bo kače uspel bolj približati ljudem, prikazal pa bo tudi postopek odvzema strupa. Ravno zaradi pridobivanja strupa Herget na farmi goji kače, hkrati čas izkoristi tudi za številne znanstvene poi-skuse. V duhu znanosti je sprejel tudi postavljen izziv, koliko časa lahko preživi v kletki s strupenimi kačami. V Ameriki so drzni poisku-ševalci preživeli le 19 dni, nemški kačji »zveličar« pa se je kar dvakrat zapisal v Guinessovo knjigo rekordov. V prvem poiskusu je med ne- Kačji strup se lahko uporablja za različne namene v farmacevtski industriji. Pomagal naj bi pri zdravljenju marsikatere bolezni, npr. išijasa, epilepsije, pa tudi pri raznih malignih obolenjih. de in večje kače pa na vsake tri do štiri mesece pogoltnejo kakšnega zajca) ali zgolj »cartanja« v letu dni kar 25 tisočkrat kakšno kačo v rokah, je na lastni koži njen ugriz občutil le trikrat, kar skorajda ni omembe vredno. »Ljudje prepogosto pozabljajo, da vse kače niso strupene, pravzaprav imamo v Evropi le dve strupeni vrsti kač, vi, v Sloveniji, pa celo le eno, modrasa. Pa tudi ta ni tako strupena, da bi potrebovati protistrup. Pri ljudeh je poleg tega, da verjamejo v preganjanje kač, zmotno tudi prepričanje, kako je potrebno ravnati v primeru, da nas piči kača. Najslabše, kar lahko naredite, je, da skušate izsesati, izrezati, izžgati ali obvezati mesto nad pikom. Z obvezo namreč preprečite pretok krvi, kar pomeni, da se velika koncentracija strupa nahaja zgolj na enem mestu, kar je precej bolj nevarno, kot če bi se porazdelila po telesu. Za primerjavo, če bi dojenček spil liter piva, bi dobil zastrupitev, odraslemu pa enaka količina piva prav nič ne naredi. Podobno je s kačjim strupom. Zato v bolnišnici dobite lc več tekočine, da se strup hitreje izloči iz telesa.« Na razstavi (in ne cirkuški predstavi!) boste najverjetneje lahko božali in nosili okoli vratu boo. To je sicer kača, ki ne piči, pač pa davi. A ste vseeno lahko brez skrbi. Za odraslega človeka je lahko smrtno nevarna le šest metrov dolga kača, manjše pa vam ne bodo storile nič hudega, temveč bodo le plazile po vašem toplem vratu. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN varnimi plazilci preživel 90 dni, v drugem pa celo 100. »Vse so bile ženskega spola,« se zdaj šali Herget, in malo bolj resno dodaja, »ne samo za podiranje svetovnih rekordov, tudi za takšne podvige je potrebno trenirati.« Kaj, če nas piči kača? Glede na to, da ima Herget zaradi čiščenja, hranjenja (mimogrede, njegov trop kačic tedensko zmlati 650 podgan, pri čemer manjše kače jedo le enkrat na mesec, anakon- Jiirgen Herget (gospod s kraljevim pitonom) je s starši dobršen del mladosti preživel v Južni Afriki. Kot pravi, je bila mama bolj mima, če se je igral s kačami kot pa z levi, z leti pa je postal pravi kačji glasnik. Ravno s takšnimi razstavami skuša razbijati tabuje, češ da je dobra kača le mrtva kača. Strupeno kačo spoznate po črni črti na sredini zenice. Če ima kača okroglo zenico, ste lahko prepričani, da ni nevarna. ------------------Št. 41 - 26. mai 2006 — GARANT di. Polzela DjB Kjr Industrijska prodajalna Polzela VlIVlIll Tel. 03 70 37 BO,70 37131 POLZELA UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI jft ta *! *> V DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA IZVOZNIH III OPUŠČENIH PROGRAMOV DO 50 % DO RAZPRODAJE ZALOG HITRI KREDIT DB VREDNOSTI 386.808,00 SIT OZ. T.ZSt.SB ESR KUHINJA DANA ■ VRHUNSKA KUHINJA PO UGODNIH CENAH Ugodna ponudba pohištva za upremo: spalnic, dnevnih sub, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinjo, računalniške in pisalne mize Delovni čas prodajalne: poo-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure informacije po telefonu: 83170 37 138,03/78 37 131 E-mail: infn@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! REPORTAŽA 17 Leteti kot bumerang VRATA? Matevž Lenarčič je v osemdesetih dneh pri preletu sveta z ultralahkim letalom ugotovil, da je Zemlja resnično okrogla Matevž Lenarčič, letalec, alpinist in fotograf, doma na Rečici ob Savinji, je svet doživel v preletu v osemdesetih dneh v ultralahkem letalu. Na pot, ki uradno šteje, je krenil 6. junija 2004 in prispel 25. avgusta isto leto. Dolžina poleta je znašala 37.582 kilometrov, pot pa ga je vodila čez Rusijo, Mongolijo, Kanado, Grenlandijo in Islandijo nazaj domov. Na poti je okušal prvinski stik z osupljivo pokrajino, spoznaval domačine ter razmišljal o svobodi in odgovornosti ljudi do Zemlje. Pravi, da je letenje z lahkim letalom okrog sveta nizko nad zemljo mogoče edini način, da človek dobi občutek za svet. O poletu sta nastali dve knjigi z enakim naslovom -Okrog edinega sveta. Prva opisuje dogajanje na poletu ter njegov oseben odnos do življenja, druga fotografska, ki je izšla pred kratkim, dodaja lep pogled na svet s ptičje perspektive. Lenarčič se je štiri leta vsak dan zbujal z mislijo na polet. Pravi, da so z otroki in ženo Katarino manj plavali, manj smučali, manj hodili v gozd in manj zapravljali. Vezi med njimi so zato postale še močnejše, a kaj se je resnično zgodilo z njihovimi odnosi, »bo pokazal čas«. Prvič naj bi se na pot odpravil 26. maja 2002, a se je zalomilo. Zagodlo jo je vreme, ki nekaj dni ni dopuščalo varnega leta proti Avstriji. Na prvo pot okoli sveta je zato od-letel tri dni kasneje, vendar se je ta pot končala v Montrealu zaradi birokratskih težav. Polet čez Rusijo je zanj ostajal neznanka in nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, ko bo prišel pred njeno mejo. Poleg živčne vojne z dovoljenji je Lenarčič veliko časa porabil za iskanje ljudi, ki bi finančno podprli projekt, saj jc bil ta žc od samega za Na podeželju Mongolci še jezdijo konje. V pokrajini, kjer mraz in veter že mladim ljudem vklešeta globoke gube, se zdi belo letalo kakor prikazen iz sanj. - Št. 41 - 26. ma] 2006 - Obiščite naš center v Medlogu, kjer vas čaka široka izbira: ® NOTRANJIH •» VHODNIH « GARAŽNIH * KOVINSKIH « PROTIPOŽARNIH VRAT različnin dimenzij in izvedb : dodatno nudimo: » brezplačno Divja in neobljudena Britanska Kolumbija, vmes pa številne doline s turkiznimi očesi ledeniških jezer, ki jih obdajajo bujni gozdovi. četka obsojen na neuspeh. V Minsku, v Belorusiji, je zaradi slabega vremena ostal kar pet tednov. »Imel sem občutek, da mi bo že zmanjkalo lepih dni za letenje.« Predvsem se je zatikalo glede izdaje uradnega dovoljenja za polet čez Rusijo, saj do takrat še nihče ni dobil takšnega dovoljenja. A mu je s skupno pomočjo uspelo in v prvem preletu jo je preletel skupaj z ruskim navigatorjem Andrejem Dubrovi-nom. Spominja se, da je Du-brovin imel le 62 kg in na letališče prišel z veliko po-tovalko in v uniformi z našitki. »Prtljago mu je takoj uspelo zmanjšati na minimum, čeprav sva se na letalu tiščala kar tri tedne.« Lenarčiču je Rusija po začetnem nezanimanju in ignoriranju lepega dne postala celo središče njegovega razmišljanja. Spominja sc. da se je med letom dogajalo marsikaj. Nebo so zakrivali temni oblaki, bile so nevihte, celo huda neurja so se razdivjala, vidljivost so preprečevali tudi obsežni požari, ki so se »razbohotili« na pod čez Sibirijo. Prvi poskus poleta se je končal v Anadirju, ker mu je potekla viza. Nelegalno je zato poletel v Ameriko in naprej do Kanade, v Montreal, kjer se je pot končala, »saj kanadskih birokratov nismo mogli prepričati.« Spet na pot z enako željo Čez dve leti je bil tako spet v Anadirju, tokrat sam, vendar z enako željo - leteti okrog sveta. Po začetnih birokratskih zapletih je Lenarčiču uspelo poleteti v deželo vetrov, v Kazahstan in Mongolijo. PravKazahstan, Mongolija in Kitajska so bile najvišje na spisku dežel, čez katere je želel leteti. Pravi, da je v Mongoliji stik z Bogom trden in otipljiv in da se tudi Mongolci vse bolj globalizirajo ter da se tudi tam, daleč od ponorelega sveta, vrednote spreminjajo. »Čeprav na visokih planotah Mongolije ljudje še vedno živijo kot v času Džingiskana in še vedno jezdijo konje,« pripoveduje. Alpinistična odprava v Grenlandijo pred leti je Lenarčiču v veliki meri določila nadaljnje življenje. Od takrat naj bi se mu zemeljski sever pogreznil v dušo, zato se je že zelo veselil poleta čez Severni Atlantik, saj je letel čez gore, ki jih je prej občudoval samo na slikah. Pot je nato nadaljeval nad kalifornijskimi mesti, kjer se skorajda cedita med in mleko, užival v pogledu na dno Grand Can-yona, letel nad Dolino smrti in nato nad Hudsonovim prelivom v Kanadi in nad Grenlandijo, ld ga jc očarala. Pra vi, da na samem poletu ni veliko jedel, temveč veliko pil zaradi strahu pred dehidraci-jo. »Malo potrebo sem opravil kar v steklenico.« Veliko naj bi pred poletom prebral o lepotah Islandije, vendar je v preletu nad njo hitel, čeprav je že nekaj let vedel, da mu je način življenja pomembnejši od materialnih rezultatov. »Vse bolj sem norel proti koncu,« pravi. Končno doma Ko se je odpravljal na pot domov proti Evropi, so bili napovedani hudi, močni vetrovi in veliko dežja. »Razlog za hitenje se mi je takrat zdel pravi in nič več se nisem spraševal o dvojni morali,« pojasnjuje. Ugotovil je, da se v dobrih dveh mesecih potovanja svet ni veliko spremenil. A nekaj se je vendarle spremenilo. »Spremenil se je moj pogled na svet,« pravi ob koncu. »Svet je postal krogla, ki jo lahko vzamem v roko in razmišljam o njeni usodi,« še pravi. Osemdeseti dan je točno ob pol treh popoldne nad Nanosom ugasnil motor. Povprečna dnevna etapa je bila dolga 1.500 km. Na tej razdalji se je lepo opazilo spreminjanje pokrajine in različnih kultur. Ker je letenje zaradi različnih klimatskih pasov in vremenskih težav tudi zelo zahtevno, se človek tudi zelo spremeni. Takšno letenje, kot pravi Lenarčič, ponuja nova, intenzivna občutja in močnejše zavedanje smrti, saj letenje poveča zorni kot. »Pogled na življenje se spremeni. Absolutne zakonitosti postanejo relativne. Vrednote življenja postanejo jasnejše. Vse premalo se namreč zavedamo, da živimo na majhnem delčku vesolja, ki je poleg tega naša edina možna rešitev. Če ga uničimo, nimamo kam drugam,« zaključuje. MATEJA JAZBEC 18 ŠPORT Le enkrat v petih poskusih Celjski nogometaši klonili v Areni Petrol po izvajanju enajstmetrovk - Sodniška trojka po Mandarićevih notah? Varovanci Nikole Iliev-skega niso ponovili lanskega uspeha (tedaj jih je vodil Marko Pocrnjič). Po strelih z bele točke so morali priznati premoč Koprčanom. Drugič so odločale enajstmetrovke, prvič se je to zgodilo v uvodni sezoni po osamosvojitvi. Pred tekmo je prenehalo deževati, potem pa je spet začelo liti kot iz škafa. Razmočeno igrišče je manj ustrezalo gostiteljem. Klavrn uvod Slabše se skoraj ne bi moglo začeti. V 60. sekundi je Mitja Brulc potisnil žogo na levi rob kazenskega prostora, levica Se-bastjana Gobca ni »usekala« s polno močjo, kar so vsi pričakovali, temveč je poiskala Dejana Rusiča. Žogi je pot v mrežo preprečila tudi roka gostujočega branilca Miroslava Ra-duloviča. Sodnik Čeferin je pustil, da se je igra nadaljevala, njegov kriterij pa je bil milo rečeno čuden, kot da se je čutil vpliv prihoda bogatega Milana Mandarića na slovensko nogometno sceno. »Prikazali smo kvaliteten nogomet. Odločale so malenkosti, ob koncu pa nogometna loterija, enajstmetrovke. Oškodovani smo bili že na začetku tekme. Branilec gostov je priznal, da ga je žoga zadela doval!« Koprsko nadaljevanje igre je bilo vendarle logično, Mujčinoviča je takoj zamenjal Sebastjan Čelofiga. Koprčani bi vodstvo lahko povišali v 20. minuti, ko je Jakomin odvzel žogoTravnerju in našel prostega Drobneta, a je bila tedaj sreča na celjski strani. Pobuda Publikuma V 2. polčasu se dolgo ni nič zgodilo zaradi zgoščene koprske obrambe, v 75. minuti pa je akcijo začel Dejan Robnik, odlično pa se je znašel Dejan Rusič in po podaji Brulca s 16 metrov streljal zelo natančno. V podaljšku je tempo padel, previdnost je v roko. Če bi mi izkoristili enajstmetrovko, bi se vse drugače odvrtelo. Nato so gostje v naslednjem protinapadu povedli. To je bil ključni trenutek, šokanten za nas. Imeli smo priložnosti tudi za zmago, a nismo zadeli!« je bil zelo razočaran Dejan Rusič, edini strelec Publikuma, ki je pred odhodom v tujino. Koper je pověděl po globinski podaji, iz kazenskega prostora je stekel vratar Amel Mujčinovič, slabo bila prisotna na obeh straneh. Pri enajstmetrovkah so bili gostje, ki po besedah Boruta Jarca tega elementa sploh niso vadili, precej bolj suvereni, medtem ko so streli Bre-ziča, Urbanča in Gobca bili slabo odmerjeni, le Križnikov je bil prepričljiv. Trener Publikuma Nikola Ilievski je priznal, da je zaradi pokala malce zanemaril državno prvenstvo: »Čestitam mojim fantom, ki so dali vse od sebe. Že v 4. minuti smo negativno za nas odločili tekmo. Izkazalo se je, da je bila odločitev glede nastopa poškodovanega Mujčinoviča pogubna za nas. Izgubili smo eno menjavo za praktično 130 mi- nut igre!« Kasneje je dodal, da enostavno ne more komentirati vsega, kar se je dogajalo: »Omeniti pa moram prekršek igranja z roko že v 2. minuti. Žoga je potovala proti golu in sodnik bi moral pokazati na belo točko. Ne glede, kakršni smo, smo se zbrali in izenačili. Vem, da so bili mnogi proti, ko je Robnik dobil priložnost. V njem pač vidim nekaj, a na žalost ni prikazal veliko. Najboljši je bil Dejan Urbanč. Če bom še trener, potem bom na njem gradil bodočnost.« Po 70 reprezentančnih tekmah na klopeh makedonskih selekcij in po zmagi v tamkajšnjem prvenstvu je Ilievski drugačen kot izbil žogo in obnovil poškodbo, Sašo Jakomin je najprej padel, potem pa vseeno poslal předložek, Oskar Drobne je prisebno z glavo spustil žogo do Mladena Rudonje, ki je s šestih metrov moral premagati le še branilca Jureta Trav-nerja na golovi črti. Mujčinovič je prišepal do gola, ko je bilo že prepozno. Po tekmi je dejal: »Pričakoval sem, da bodo Koprčani izbili žogo v avt, saj so videli, da sem se poško- Finale pokala NZS CMC Publikum - Anet Koper 4:6 (1:1,0:1 ) CELJE - Arena Petrol, gledalcev 3.000, sodnik Darko Čeferin (Kranj). Pomočnika Grabar (Ptuj) in Petrovič (Ljubljana). Strelca: 1:0 Rudonja (4.), 1:1 Rusič (75.). Strelci iz enajstmetrovk: Drobne, Knezovič, Lovrečič, Karič, Rudonja (Koper); Bre-zič, Urbanč, Križnik (CMC Publikum), neuspešen Gobec. CMC PUBLIKUM: Mujčinovič (5. Čelofiga), Križnik, Rusič, Beršnjak (57. Urbanč), Kelhar, Gobec, Ibeji (46. Robnik), Brulc, Stajič, Travner, Brezič. Trener Nikola Ilievski. ANET KOPER: Handanovič, Radulovič (82. Šečič), Knezovič, Lazič (105. Lovrečič), Pahor, Peršič, Karič, Kremenovič (46. Gregorič), Rudonja, Drobne, Jakomin. Trener Borut Jarc. Rumeni kartoni: Radulovič, Kremenovič, Jakomin, Karič, Gregorič; Brezič, Kelhar, Rusič, Stajič. Rdeč karton: Kelhar (116.). Zlatorog: Gorenje nasledilo Ciudad Real Prvi poraz celjskih rokometašev v novi dvorani v domači konkurenci - Velenjčani ostajajo v igri za ligo prvakov Če bo v zadnjem krogu lige za slovenskega prvaka - ki je seveda že znan - zmagalo tako Celje (doma proti Gold Clu-bu) kot tudi Gorenje, potem bi jutri Velenjčanom v velikem derbiju v Hrpeljah zadostovala že točka za drugo mesto. Poraz bi v vsakem primeru že pomenil slovo od lige prvakov. V Celju se je pred le 400 gle- šarov je zapravil obe sedem- dalci (glede obiska so razočarali seveda navijači iz obeh taborov) vnel dokajšen boj, gostje so zaradi višje motivacije povedli s 7:3 in 11:7, Edi Kok- metrovki in v 19. minuti je Miro Požun v minuti odmora vplival na nadaljnji tok dogajanj. Njegovi varovanci (Požun je zelo pogrešal poškodo- vanega Miladina Kozlino) so tekmece ujeli pred odmorom, po njem pa povedli. Dragan Gajič je izkoristil vseh pet kazenskih strelov (»suha lista« obema vratarjema), razpoložen je bil tudi Jure Natek, nasploh napad ni bil tolikšen problem kot obramba. »V drugem delu smo imeli le dva obranjena strela, s čimer je tež- Velenjčani so v tej sezoni prikazali več obrazov proti Celjanom, v zadnjem medsebojnem obračunu v tej sezoni pa so izkoristili njihovo »odsotnost«. ko premagati razpoloženo Gorenje. Zagotovo mi ni lahko, ko je prvič padla naša trdnjava,« je priznal Požun. Po dveh letih in pol je Velenjčanom uspelo kot prvi slovenski ekipi zmagati v novi celjski dvorani, kar je prej v LP storil le Ciudad Real. 12 minut pred koncem so še zaostajali, potem pa stopili na plin. Če sta jih sodnika Andoljšek in Pangerc nekajkrat prikrajšala do 59. minute, pa sta jim dvakrat prav v končnici tekme krepko pogledala skozi prste. »Celjani so bili kar precej sproščeni, v tekmo niso krenili na vso moč. Mi smo jih presenetiti z borbenostjo in zbranostjo. V Hrpeljah gremo 'na nož'. Tam se bo odločalo pravzaprav vse. Ja, imamo dodamo finančno nagrado za vnovično uvrstitev v ligo prvakov, vendar to je v drugem planu,« je dejal Momir Ilič. Tudi Vedrán Zrnič je kar desetkrat zadel v polno: »Pozabiti moramo celjsko zmago. Če niti enkrat v sezoni ne premagamo ekipe Gold Cluba, potem si lige prvakov niti ne zaslužimo. V Hrpeljah moramo prikazati še boljšo igro. Samo Obramba gostov na čelu z Brankom Bedekovičem (v boju z Goranom Kozomaro) je bila zelo bojevita, dopolnil pa jo je vratar Dušan Podpečan z 10 obrambami do odmora. da bosta vratarja razpolože- ljani bodo jutri gostili Koper, na in da bo Branko Bedeko- v sredo pa Gold Club. vič, ki nam izjemno veliko po- DEAN ŠUSTER meni v obrambi, zdrav!« Ce- Foto: ALEKS ŠTERN Začetek konca: Jasmin Handanovič je ukrotil Gobčevo bombo. HOV! UftSi ŠPORT 19 Mladen Rudonja, kapetan, direktor in predsednik Kopra, je v sredo dosegel prvi in zadnji gol, Sebastjan Gobec pa je bil izjemno potrt po porazu. Govorice pravijo, da se bo preselil na Bonifiko, kjer bodo Celjani gostovali jutri v prvenstvu. Zgrešen« a Minulih deset mesecev bodo v Treh lilijah skušali čim prej pozabiti pred leti, ko je prišel na Skalno klet. Še vedno je sicer temperamenten, dostikrat hitro potegne potezo, a je premeten, in nasploh poln vsega, kar potrebuje nogometni strokovnjak. Zdaj bi ga veljalo zadržati, čeprav je težko predvideti klubske načrte. Včerajšnja novinarska konferenca vodstva kluba se je končala zvečer. Na njej naj bi o prihodnosti spregovorili tvorci uspešnega celjskega kluba, ki je edini ob Mariboru Pivovarni Laško in Hitu Gorici vseskozi v prvoligaški konkurenci po osamosvojitvi, Marjan Vengust, Darko Klarič in Tomaž Arn-brožič. Vengust na skupščini (8. junij) po desetih letih ne bo več kandidiral za predsednika kluba. Preostala mo- ža naj bi bila pripravljena sodelovati tudi z novim upravnim odborom. Mnogo moči je vpregel župan Bojan Šrot. Okoli poldrugi milijon evrov zahteva vsaka sezona. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA MED GOLI PETEK, 26. 5. Liga malega nogometa Občine Štore, 6. krog: Storkom - Stopar (18), Štore Steel - Marinero (18.45), Cene sokoli - Pečovje (21), Laška vas - Torpedo (21.45). SOBOTA, 27. 5. l.SL, 35. krog: Koper -CMC Publikum, Velenje: Rudar -Bela krajina (obe 17). 3. SL - vzhod, 24. krog: Šmarje pri Jelšah - Stojnci (17.30). Štajerska liga, 24. krog: Dornava - Šampion, Šentjur - Šentilj, Peca - Zreče, Brunšvik - Rogatec (vse 17.30). MČL, 19. krog: Rogaška -Šmartno (17.30). NEDELJA, 28. 5. 2. SL, 26. krog: Triglav -Dravinja (17). 3. SL, 24, krog: Železničar - Kovinar Štore (17.30). Štajerska liga, 24. krog: Šoštanj - Pesnica (17.30). MČL, 19. krog: Kozje - Laško (17.30). Košarkarska ekipa Pivovarne Laško je imela v minuli sezoni zelo skromen izkupiček, najslabši v zadnjih nekaj letih. Ostala je brez Jadranske lige, brez končnice v državnem prvenstvu, edini svetli trenutek v vsej sezoni je bil finale slovenskega pokala. Najbolje stvari orišejo besede enega od članov upravnega odbora kluba: »Alešu Pipanu nismo hoteli po lanski sezoni dvigniti plače, pri čemer so nas kasneje trije trenerji stali bistveno več ob neprimerno slabših rezultatih!« Napake že na začetku V klub so po odhodu trenerja Aleša Pipana pripeljali An-teja Perico, Id je imel odličen rezultat z Elektro. V moštvu je bilo nekaj menjav, pri čemer so dolgo iskali pravi center. Ko so ga našli, je prišlo do težje poškodbe prvega strelca Roberta Trohe, ld je bil tako že na začetku odpisan za celotno sezono. Čeprav je Perica opozarjal, da morajo takoj dobiti nadomestilo zanj, od tega ni bilo nič. V klubu so čakali (na kaj?), ekipa je izgubljala tako na parketu kot pri samozavesti in že pred novim letom je bilo jasno, da bo moral Perica zapustiti Laško. A zanimivo je, da je od štirih zmag v Jadranski ligi Laško dve dobilo takoj na začetku, prav pod vodstvom omenjenega hrvaškega strokovnjaka. Po novem letu je ekipo prevzel srbski trener Boško Djokič, ki je napovedoval afirmacijo mladih igralcev in boljše rezultate. No, vsaj v prvem je imel prav, saj se je povsem dokazal mladi branilec Tadej Koštomaj, a predvsem zaradi nenadnega odhoda prvega organizatorja igre Damirja Milačiča v tujino. Djokič je sicer pripeljal v Laško tri nove igralce, svoje rojake, ki so žal bolj igrali za svojo statistiko kot za klub. Posamezni prebliski, kot je bil zaključni turnir pokala KZS, so hitro bledeli ob visokih porazih v Jadranski ligi ter mučenju v državnem prvenstvu. Niti Martič ni ustavil padanja Po porazu proti Elektri in Heliosu v drugem delu sezone v državni ligi je Djokič dal odpoved in odšel v Beograd, medtem ko je na vročo klop pivovarjev sedel Zoran Martič, Celjan, ki se je uveljavil predvsem z delom z mlajšimi reprezentančnimi selekcijami in v lanski sezoni pri Slovanu. Martič je sicer uspel nekoliko disciplinirati igro Laščanov, a pravega rezultata mu to ni prineslo. Po drugem porazu proti Elektri je odslovil vse tri srbske igralce, ki so prišli z Djo-kičem, in končno kot prvi ponudil še nekaj minut mladim igralcem, ki so na to zaman čakali vso sezono. Dobri rezultati v mlajših selekcijah namreč do zdaj niso bili dovolj tehten razlog, da se tistim najboljšim bolj zaupa tudi v članski kategoriji. Izjemi sta le Žan Vrečko, ki je več priložnosti dobil zaradi poškodbe Trohe, in Koštomaj, ki je začel veliko igrati šele po odhodu veterana Milačiča. Začeti bo treba znova V Laškem jih zdaj čaka veliko dela, saj so težko prigaran položaj v minulih letih (kot drugi ali tretji slovenski klub) zapravili, pri čemer ponovna vrnitev na te položaje ne bo lahka. Precej sprememb bo najbrž v ekipi, ni pa še jasno, kdo bo trener. Še vedno ni dogovora o tem, ali Martič ostaja ali prihaja kdo drug (Hauptman, Novakovič?). Treba se bo odločiti, ali igrati le domače prvenstvo ali se morda le prijaviti v drugorazredni evropski pokal Fiba. Sreča po tej nesrečni sezoni je le v tem, da za klubom trdno stoji podjetje Pivovarna Laško, saj so lani podpisali pogodbo o financiranju do leta 2009, tako da se vsaj s finančne strani ni bati za težave. Bo pa treba čimprej začeti urejati stvari, saj se morajo priprave na novo sezono začeti že v uvodu naslednjega meseca, ko mora biti jasno tudi, kdo bo trener in kakšno bo jedro ekipe. Seveda predvidevamo tudi ustvarjanje pametnega načrta, kako se vrniti proti vrhu v domačem prostoru. Položaj je zaenkrat slab. In to v največji meri po lastnih napakah. JANEZ TERBOVC PANORAMA ROKOMET l.SL Liga za prvaka, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 34:36 (17:17); Gajič 8, Natek 7, Kozomara, Harbok 5, Zorman 4, Kokšarov 3, Hribar, Gorenšek 1; Ilič, Zrnič 10, L. Dobelšek 4, Kavaš, Sovič 3, J. Dobelšek, Sirk, Oštir 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 29, Gold Club 24, Gorenje 23, Trebnje 14, Prevent 10, Koper 8. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 27. 5. ROKOMET Liga za prvaka, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper (19.30), Hrpelje: Gold Club - Gorenje (20). Svetovne prvakinje Na svetovnem kegljaškem prvenstvu do 23 let v italijanskem Bolzanu je slovenska ženska reprezentanca na čelu s celjskim trenerjem Ladom Gobcem in štirimi kegljavkami Miroteksa osvojila naslov prvakinj. Slovenske tekmovalke so podrlë 3554 kegljev in postavile nov svetovni rekord. Uspešne so bile tudi med dvojicami, Barbara Fidel in Tina Potokar sta s 1244 podrtimi keglji postali svetovni podprvakinji, boljši sta bih le Nemki, ki sta dosegli svetovni rekord. Sabina Koljič in Rada Savič sta bili sedmi, Nada Savič in Tanja Založnik pa sta končali na štirinajstem mestu. (JŽ) Tretje v državi Mlajše deklice B rokometnega kuba Celje Celjske mesnine so na državnem prvenstvu v Izoli zaradi slabše razlike v zadetkih (medsebojna srečanja prvih treh ekip) osvojile 3. mesto. Vodila jih je trenerka Želj-ka Dragišič. Za celjsko ekipo so igrale Lara Čater, Špela Ocvirk, Sanja Vrček, Katarina Regner, Anja Regner, Tina Žvegler, Urša Pupče-vič, Iva Škedelj, Nadja Jelen, Anja Žičkar, Sara Pla- huta, Sanja Pavlovič, Kaja Šolman, Klara Hrovatič Ribežl, Nika Zupančič, Kaja Anja Polajžar. ^'dežele celjske mesnine 22. oktobra lani je Pivovarna Laško v novih dresih po skoraj 20 mesecih in 12 porazih premagala Union Olimpijo, Damir Milačić pa je z asistencami ins13točkamize!o pripomogel k uspehu. Kasnejše kritike so ga prisilile k odhodu. NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA VEDO VEČ BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika Kupujejo ugodno s kartico NT IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase 40V KRONIKA 21 Je anonimnost zagotovljena? Ljudje se bojijo klicati na anonimno številko policije 080 12 00, ker v anonimnost ne verjamejo! Preprosta anketa med ljudmi je pokazala, da le redko kdo ve, kakšna je anonimna telefonska številka slovenske policije, redki verjamejo tudi, da je številka res anonimna. Čeprav je večkrat objavljena v medijih in napisana na skoraj vsakem policijskem avtomobilu. Na to številko lahko pokličejo tisti, ki bi radi prijavili in policiji sporočili, če se v njihovi okolici dogaja kaj sumljivega ali pa tisti, ki so bili morebiti očividci hujših nesreč ali kaznivih dejanj, pa bi radi ostali anonimni. Številka 080 12 00 nikakor ni nova stvar, saj jo je Operativno - komunikacijski center uvedel že leta 1997 pod sloganom Skupaj proti kriminalu, ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni. Številka je tudi brezplačna, občanom pa je na voljo 24 ur na dan. »Klice sprejema pomočnik vodje izmene, jih oceni, ali so za policijo dovolj pomembni, evidentira in o vsebini obvešča pristojno kriminalistično službo,« pravijo na policiji. Izkušnje namreč kažejo, da žrtve in oškodovanci ne prijavljajo vseh kriminalnih in nasilnih dogodkov, pa tudi priče velikokrat niso pripravljene povedati določenih podatkov policiji niti na kraju dejanja niti na sodišču ali pri sodniku za prekrške. »Najbolj pogost vzrok za to v policijskem žargonu imenovano >temno polje kri-minalitete< je strah pred maščevanjem storilca ali sorodnikov, strah pred odvetniki ali dolgotrajnimi sodnimi postopki. Čeprav postajajo ljudje posebno v mestih vedno bolj zadržani do dogodkov v svoji okolici, pa še ni rečeno, da niso pripravljeni po- sredovati določenih informacij o dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja ali podatkov o osumljencu, vendar tako, da osebno niso vpleteni v tuj problem,« še omenjajo na policiji. Brez imena »Lahko zagotovim, da je anonimnost v primeru klica na 080 12 00 v celoti zagotovljena. Gre za stoodstotno zavarovanje identitete klicatelja,« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek. »Tudi v primeru, če občan drugače posreduje policiji informacijo, ki je ključnega pomena za preiskavo nekega kaznivega dejanja ali za dokazovanje, obstaja pravna podlaga tudi z Zakonom o kazenskem postopku, da občanu v fazi predkazenskega in kazenskega postopka zagotovimo popolno prikritje identitete in tudi denimo kasneje priči. Na način, da se ta oseba nikjer ne pojavlja z imenom in priimkom.« Lani so tako na tej številki v celi Sloveniji sprejeli 664 klicev občanov. Gre za tiste klice, na podlagi katerih so vsebino anonimnih klicev posredovali v nadaljnjo preiskavo kriminalistom. V primerjavi z letom prej je bilo klicev več kar za 17 odstotkov. Pri teh klicih na omenjeno anonimno številko policije se je izkazalo, da so se klicatelji odločili pravilno, da so obveščali policijo, saj je le-ta lahko posredovala takoj in preprečila ali pa hitreje raziskala kaznivo dejanje. Ljudje največkrat sporočajo informacije, ki so povezane z razpečevanjem mamil, sledijo kazniva dejanja premoženjskega značaja. Čeprav se Celjani ne morejo ravno pohvaliti s tem. da to številko vedo na pamet, največkrat pa jo imajo nekje zapisano, je celjska regija na drugem mestu po številu anonimnih klicev, takoj za Ljubljano in pred Mariborom. Statistika še kaže, da so ljudje lani največkrat anonimno poklicali v mesecu januarju, povprečno pa je takšnih klicev na policijo med 33 in 66 v enem mesecu. Podrobnejša analiza je še pokazala, da ljudje na 080 12 00 pogosto kličejo ob četrtkih in petkih, največkrat v dopoldanskem in večernem času, najmanj pa v dneh vikenda. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GPU Našli dve mrtvi ženski Ena od teh je že več dni pogrešana 55-letna Sonja Vrezek - Na jezero odšla na sprehod in se utopila V ponedeljek, nekaj minut pred 16. uro, so v Šmartin-skem jezeru našli žensko truplo, mrtvo žensko pa so istega dne našli še v gozdu v Velikem Širju. V Šmartin-skem jezeru naj bi umrla 61-letna ženska, drugače os-krbovanka doma Nine Pokorn v Grmovju. 61-letnico naj bi k jezeru okrog 14. ure odpeljal taksi, sicer pa je bilo jezero menda njen priljubljen kraj, kamor je odhajala na sprehode. Po do zdaj znanih podatkih naj bi ženska iz neznanega razloga izgubila ravnotežje in padla v vodo ter se utopila. Našli so jo pri brani, pod skakalnico pri Jezerski kraljici. Znakov nasilja na telesu ni bilo, odredili pa so sodno obdukcijo. Isti dan so žensko truplo našli na območju Velikega Šir-ja pri Rimskih Toplicah. Ravno tam pa so že od 13. maja pogrešali 55-letno Sonjo Vrezek, ki je svojcem tisto soboto dejala, da gre v gobe, vrnila pa se ni več. Naj spomnimo, da so vse območje prečesali poleg policistov s psi in helikopterjem tudi lovci, celjski gasilci in potapljači so pregledali tudi reko Savinjo. Mrtvo žensko na našli na ozki kolovozni poti v neposredni bližini hiše, od koder se je Vrezkova odpravila 13. maja. Da gre za omenjeno, so uradno potrdili tudi z ugotavljanjem identitete, sodna obdukcija pa je pokazala še, da tudi pri njej ni bilo nobenih sledov nasilja. SIMONA ŠOLINIČ Odpeljali s kraja nesreče V torek, nekaj minut pred 16. uro, se je na Cesti na Dobrovo zgodila hujša prometna nesreča. Neznani voznik belega osebnega avtomobila, domnevno karavan izvedbe in krškega registrskega območja, je med neprimernim in nepravilnim prehitevanjem na rahlem klancu navzdol oplazil 65-letnega kolesarja, ki je vozil iz smeri Dečkove proti Ulici mesta Grevenbroich v Celju. Kolesar je pri tem izgubil oblast nad vozilom in padel na dovozno cesto do stanovanjske hiše. Pri padcu je dobil hude telesne poškodbe. Neznani voznik, ki je nesrečo povzročil, je odpeljal naprej. S kraja nesreče je odpeljal tudi udeleženec nezgode, ki se je zgodila v sredo zvečer na regionalni cesti izven naselja Vojnik in se je k sreči končala le z gmotno škodo. Voznik modrozele-nega clia je želel preprečiti trčenje z neznanim motoristom, ki je vozil motorno kolo črno-rdeče barve, pa mu očitno to ni uspelo. Celjski policisti naprošajo vse, ki bi o omenjenih nesrečah karkoli vedeli, da zaradi razjasnitve okoliščin pokličejo najbližjo policijsko postajo oziroma številko 113. Večmilijonski požar V sredo nekaj minut pred 15. uro je zagorelo v Hofmanovi ulici v Rogatcu. Do požara je prišlo na ostrešju stanovanjske hiše. Požar, ki so ga pogasih gasilci iz Rogatca in okolice, je povzročil za okoli 15 milijonov tolarjev škode. Goreti naj bi začelo zaradi varjenja na ostrešnem delu stanovanjske hiše, ogenj pa je uničil ostrešje in mansard-no stanovanje z opremo. Poškodovale so se tri osebe. Obvestilo! MOJSTRI KL.ESANJA ZOPET V LAŠKEM M Točimo od leta 1825! ZDRAVILIŠČE LAŠKO danostih je po mnenju Andreja Hrauskyja, predsednika društva arhitektov, Lahu in Tomacu uspelo zasnovati prostor, kjer bo gost našel oddih in tudi zasebnost. Načrtovala sta tudi notranjo opremo, ki je izjemno preprosta in hkrati učinkovita. »Sicer pa je mladima arhitektoma uspelo še nekaj drugega. Arhitektura je laikom običajno težko razumljiva, pri čemer je na primeru tega projekta razvidno, kako jo je mogoče prilagoditi in s tem približati širši javnosti. Gostom objekt nudi več kot udobje, je tudi prijeten za oko.« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN TOSCANA - MORJE od 51.900 SIT ( 216,57€) EHB NOVO v Zdravilišču Laško!!! FITNESS WRAP - Biodroga spa sensation Za Sotelio Plečnikova nagrada Nega telesa s kozmetiko Biodroga. Že po treh zaporednih terapijah izguba obsega telesa dol3 cm. Informacije in rezervacije: 03 7345 166 Lçp pvzdm/ SONČEK |jj|| Ctm s I SONČEK 5.700 Rodos Djerba Murter Krf z ladjo Sončkov klub I Celje 1 03 425 4640 1 Citycenter * 03 425 4630 ? 83800 88.800 6.200 79.900 11.990. bus 3 03 898 4474 skladu s tem predstavlja raznoliko in ne ravno posrečeno kombinacijo objektov od starega hotela, nekoliko mlajših apartmajskih hiš do sodobnega kopališkega sklopa, odgovarjata, da sta morala to enostavno odmisliti. »Bolj sva se posvečala primernim rešitvam, ki bi na omejenem prostoru ponudile čim več,« pravita Lah in Tomac, ki sta v Termah Olimia sicer zasnovala tudi wellness center. Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, pravi, da izbira med različnimi projektanti ni bila težka. »Želeli smo najboljše. Zaradi pretekle tržne usmerjenosti term so v strukturi gostov, ki so prihajali, prevladovali domači gostje, vendar je bilo opaziti trend upadanja. Zaznali smo potrebo po novih, visoko kvalitetnih nastanitvenih zmogljivostih. Pri izbiri nismo gledali le na funkcionalnost, saj bi sicer lahko zgradili kakšno grozljivo betonsko gmoto.« Z edinstveno uskladitvijo vseh zahtev po funkcionalnem objektu in minimalnih o pred dobrima dvema mesecema novozgrajenega hotela Sotelia v Termah Olimia sta arhitekta Dean Lah in Milan Tomac prejela prestižno Plečnikovo nagrado. K projektu sta pristopila ne le z namenom izpolniti vse zahteve naročnika, ampak z zgradbo ustvariti svojevrsten vizualni presežek in jo hkrati ustrezno umestiti v dano okolje. »Projekt je predstavljal svojevrsten izziv. Seveda je bilo pri tem treba upoštevati vse želje naročnika in torej organizirati ter spraviti pod streho prostore, ki bodo ustrezali potrebam tudi bolj zahtevnih gostov. Nisva želela, da bi objekt pretirano izstopal iz okolja, temveč da bi se podredil krajini. Tako ga je bilo treba razbiti na več enot,« sta ob strokovnem ogledu hotela v Termah Olimia povedala nagrajena arhitekta. Na vprašanje, kako sta se lotila zasnove glede na že obstoj eči kompleks, ki je nastajal skozi desetletja in v Arhitekta Dean Lah (levo) in Milan Tomac z direktorjem Term Olimia pred hotelom Sotelia, za katerega sta prejela Plečnikova nagrado. v glavni sezoni od 69.900sit CRNA GORA, RISAN POLOTOK PELJEŠAC Skriti zaliv - RASUHATICA - MARIN 7 dni polni penzion - morska hrana, pijača ob hrani, piknik... v juliju že od 68.1 00 sit 7 dni polpenzion v glavni sezoni od35.900 Sit HAÍEDAM.0 id^tótasamotraiitnsostt ET KORČULA. tZL V ZADNJEM HIPU 20.6. 7 DNI LETALO + HOTEL + TRANSFER ČRNA GORA I h. Teuta —ali., 69.900.-ČRNA GORA/h. Bellevue **"* ali.,119.900.-K0RČULA/ h. Park-all.. 69.900,-KORČULA / h. Bon Repos" polp., 49.900,-NEUM/ h. Neum— polp., 58.900.-OREB1ĆI h. Komodor" polp.,48.900,- TURISTIČNA AGENCIJA CELJE, 03/ 42 60 100 ŠEMPETER, 03170 31 9< Biti Hotel OSMINE*" 7 dni all Inclusive (najboljši v CRÛ) od 122.500 sit 1. iN 8,7.15% POPUST t OTROK 0014 LET BREZPLAČNO I«! «lil lACIJE 23 V SPOMIN Jelka Fink V sredo, 10. maja letos, srno se na ljubljanskih Žalah zadnjič poslovili od priljubljene in spoštovane dolgoletne sodnice v pokoju gospe Jelke Fink. Čeprav stno vedeli, da je imela v zadnjem času težave z zdravjem, smo upali, da jih bo, kakor pred leti, premagala. Žal je bilo naše upanje zaman. Gospa Jelka Fink je bila rojena 6. februarja 1927 v Ljubljani. Po končam osnovni šoli se je leta 1938 vpisala na gimnazijo v Ljubljani. V času okupacije je bila leta 1943 izključena iz šolanja. Po končani drugi svetovni vojni je nadaljevala s šolanjem na gimnaziji in je leta 1946 tudi maturirala. Še isto jesen se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1951 diplomirala. Že med študijem se je zaposlila na Radiu Ljubljana, po diplomi pa v Narodni banki Ljudske republike Slovenije. Leta 1953 je postala sodniška pripravnica na Okrožnem sodišču v Celju. Leta 1955 je bila prvič izvoljena za sodnico na Okrajnem sodišču v Celju. Sodniški izpit je opravila 1957. Od 1974 pa vse do ukinitve tega sodišča 1978 je uspešno vodila oddelek za civilno sodstvo na Okrožnem sodišču v Celju. 1979 je postala vodja celjske sodne enote ter namestnica predsednika tedanjega Temeljnega sodišča v Celju. Na tem delovnem mestu se je leta 1991 upokojila. Sodnica Jelka Fink je slovela kot izvrstna civilist-ka. Na številne generacije sodniških pripravnikov je nesebično prenašala svoje bogato znanje in izkušnje. Mnogo nas je, ki smo se na njenih glavnih obravnavah učili, kako se pravilno vodi to najpomembnejše procesno opravilo. Njene odločbe pa so nam bile vzor, kako se pravil- no napiše civilna prvostopna sodba. Zlasti pa je izstopalo njeno delo v rodbinskih zadevah. Kljub težavam, zlasti kadrovskim, ki so po začetku leta 1979 nastale z izvajanjem ponesrečene tako imenovane družbene preobrazbe sodstva tudi na Celjskem, je sodnica Jelka Fink poleg vodenja največje sodne enote nadaljevala s sodniškim delom in reševala civilne spise preko predpisane norme. Svojo vodstveno funkcijo je opravljala odgovorno, pošteno in pravično z izostrenim čutom za potrebe in težave slehernega zaposlenega, ki je potreboval pomoč. Zato je bila spoštovana pri vsem sodnem osebju. Večkrat je bila povabljena, naj postane pritožbena sodnica na našem višjem sodišču, pa je povabilo vedno odklonila z obrazložitvijo, da je kabinetno delo ne zanima in da je bolj potrebna na prvi stopnji. In prav je imela. Kot sodnica - civilistka na tej stopnji je postala vzor marsikateremu. mlademu sodniku - začetniku. Na Žalah smo se ji v imenu vseh sodnic in sodnikov ter sodnega osebja vseh sodišč na celjskem zadnjič zahvalili za vse, kar je v šestintridesetih letih predanega opravljanja sodniške službe storila za nas, za sodstvo na Celjskem in s tem tudi za slovensko sodstvo. Hkrati smo se zavezali, da jo bomo ohranili v trajnem spominu. BORIS FERLINC, višji sodni svetnik, Višje sodišče v Celju m\ïiWÎM^živite ceneje! Kje se skriva? Bralko iz Rimskih Toplic zanima, kje ima Sklad RS za sukcesijo svoj sedež, kdo je direktor sklada ter na kateri telefonski številki je dosegljiv. Uradni sedež Sklada RS za sukcesijo je v Župančičevi ulici 3 v Ljubljani, prostore pa imajo naTR 3, Ljubljana. Te- www, radiocelje.com lefonska številka tajništva v.d. direktorice je 01/ 4700-895, v.d. direktorice Sklada RS za sukcesijo pa je Andreja Kert. Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. POPUSTI IZ POSEBNIH letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste ~ . „F .. lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti s POPUSTOM NA KARTICI v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. ----------- diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic. Mariborska c. 87.3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041675 010 -10% popusta valje za storitve - Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041 621018,748 90 60 - 20% popust -Casino Faraon Celie. ljubljanska cesta 39,3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis " ~..... " p.. Ulica talcev 3.3310 Žalec - Šlandrov trg 25, k. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust - Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust ob nakupu do 5.000 sit 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit - Keramika Kili. Industrijska prodajalna. Kasaze 34. Uboje -10% popust -Krobat Ivan s.p.. Mizarska delavnica, Medlog25,3000Celje. Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PULTI - "ila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost la nad 700.000sit j.. Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt„ trosedi, počivalniki...} - MamučAlenka.Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7.3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje - 10% popust - Mlekarna Celeia. prodajalna Golida. Aria vas 92.3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik -Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5%popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -SimBr d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljana. Brnčičeva 7, P.E. Koper. Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavhnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o.. Plinamiška4 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel: 0349047 70.GSM 051626 793-10% popust 20 50 60-10% popust Pirešica 27h, 03572 8418. 696164 -10% popust na delo (brez materiala) - Timeout (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje. tel.:03 543 3224-15% popust - Top-tit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem plačilu za člane Kluba naročnikov in njihove družinske člane na vse wellness storitve (bazen, savna,fitnes,storitve Centra zdravja in lepote) ter zdravstvene storitve. Popusti se ne seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudi Zdravilišča. -Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich9.3000Celje - 10%popust - Živex, Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene Spasičeva8,1000 Ljubljana- Eâ Cvetka Bohinc s.p., Ulekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 24 RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - »Plehmuzi-ka« na domačem dvorišču, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev-Ali zaupate v policijo? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček -kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Herman Koželj, ki že 40 let živi v Avstraliji in se je za nekaj dni vrnil v rodno Celje, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder - gostje Slovenski zvoki, 23.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2.jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba učiteljice matematike in fizike Danice Gobec, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,-7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 22.30 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - »Plehmuzka« na domačem dvorišču - ponovitev reportaže, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Z zobmi ujeto Jabolko Malčica, ki vam jo predstavljamo tokrat, je rada gledala mami v lonec, a je ni spraševala, kakšne sestavine daje vanj, temveč katera črka je na njeni kocki. Tako se je tudi zelo hitro naučila brati. Pravljic, ki sodijo med njene najljubše, je veliko, še prav posebej pa se spominja tudi pravljic na kasetah, kjer ji je bila najljubša Mojca Pokrajculja. Organizacijo prireditev ji je verjetno kakšna dobra vila položila v zibelko, saj je že kot mala deklica s pomočjo sosedov pripravljala različne prireditve, kot na primer za 8. marec, ko so za mamice iz bloka pripravili presenečenje. Prav tako so na dvorišču kar nekajkrat organizirali takrat popularne igre brez meja. Spominja se jih: »Kdo bo hitrejši s kolesom okrog bloka, kdo najhitreje s skakajočo žogo pride okrog bloka, kdo lahko v posodi z vodo le z zobmi ujame jabolko ...« Med igrami je bilo tudi vrtenje obroča, ki ji je bilo nasploh zelo pri srcu. Danes ima obroč doma, a ga v roke, priznava, vzame preredko. Z mlajšim bratom sta nastope pripravljala tudi za svoje domače, predvsem za silvestrovo, ko so ju tudi posneli, a si te kasete, čeprav ji je stara mama pred kratkim ponudila, da ji da posnetek, kar nekako ne želi slišati. »V petju pač nikoli nisem bila dobra,« pravi, čeprav ji je glasba tako pri srcu, da brez nje enostavno ne more živeti. Še posebej spremlja slovensko glasbeno sceno in ne zamudi festivalov kot so Ema, MMS ali Slovenska popevka. Še posebej velik izziv ji je, kadar za Radio Celje organizira kakšen koncert oziroma prireditev. Še posebej rada dela z mladimi, zato ni čudno, da že deseto leto prav zanje pripravlja posebne glasbene oddaje, ki se enkrat letno zaključijo s posebno prireditvijo za najmlajše, pred leti pa je pripravljala prireditev Metuljček. Nekateri so mi- SREDA. 31. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi KaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) ■^IMl 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Majski sprehod po Pesmi Evrovizije, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Nina Osenar, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Herman končno v Celju na jutranja nostalgija. Po dolgem času je končno prišel v Celje in med njegovimi prvimi obiski je bil prav obisk v naših prostorih. To nedeljo ga bomo povabili tudi v studio, kjer nam bo med drugim zaupal, kaj ga je povleklo daleč stran, kako je živeti v Avstraliji in kakšni so občutki, ko prideš domov. Herman Koželj je prijazen gospod, ki že 40 let z ženo Eriko živi v Avstraliji, približno dve uri stran od Sydneyja. Večkrat ga obiščejo kakšni glasbeniki, ki so povabljeni na gostovanje v Avstralijo, prav tako je zelo aktiven v slovenskem združenju ... Zelo rad posluša Radio Celje, saj je to njegov domači radio, še posebej mu je všeč sredi- 1. HORNY AS A DANDY -MOUSSET.VSDANDYWARHOLS ( 2. CRAZY-GNARLSBARKLEY ( 3. WHO KNEW-PINK ( 4. UET0 ME-POWTER DANIEL ( 7. CONTROLMYSELF- 10. ITS IN THE RAIN-ENYA 3. ROKE-DAND l. TI ZNAŠ-EVA X DAJN0-P0W l AKUSTIK-DA 3. NAJtEPŠESA JA LESTVICA MEZDAJ-NINAPUŠLAR (: IA-JA0RANKAJURAS (' slili, da bo postala učiteljica, saj se je v otroštvu zelo rada igrala šolo, pri tem pa je bila prav ona vedno tista, ki je »poveljevala« razredu. A jo je že v srednji šoli zasvojil radio,, še prej pa časopis Pisana želva, ki so ga pripravljah v osnovni šoli. Ste ugotovili, kdo je malčica na sliki? Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malčica je ... Odgovore lahko pošljete tudi na ra-dio@radiocelje.com. Nagrajenka, ki je pravilno ugotovila, da je bila minuli teden na sliki Tanja Seme, je Iva Zumer iz Kamnika. Nagrado naše medijske hiše smo ji poslali po pošti. (2) 9. OSMI DAN-ORLEK (I) 10. JIN IN JANG - RADA VUKOBRAT (5) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: POLJANSKA BALADA-BRI NA DEJ SE MAL NASMEJ - ŠANK ROCK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: AIN'T GOT NO I GOT LIFE -NINA SIMONE VS. GROOVEFINDER SAYI-CHRISTINAMIUAN FEAT. Nagrajenca: Marija Bombek, Udarniška 2, Štore Oto Fijavž. Kersnikova 33b, Celje CELJSKIH 5 plus 1. TVOJE SOLZE ME B0UJ0-MODRUANI (6) 2. TIHO V MRAK JE VETER NOSIL -FRANC ŽERD0NER S PRIJATELJI (3) 3. V MENI JE SONCE -TAPRAVIH 6 (4) 4. NE VRAČAJ SE -NAVIHANKE (2) 5. SPET PRIŠELJE MAJ-SLOVENSKI ZVOKI (1) SLOVENSKIH 5 plus 1. KULK S' LEJPA - MAUBU (2) 2. ISKAL SEM IN NAŠEL-Z1ATIMUZIKANTJE (6) 3. PELE STOPE SO VSE DNI-SICER (3) 4. F0UŠIJA, SLOVENSKI NACIONALNI ŠP0RT-VANDR0VCI |1) 5. MOJALEPABELOKRANJKA- Francoska manikúra Ta ponedeljek ob 14.15 bo v oddaji Stilska preobrazba - Čarovnija podobe znova moč ujeti nekaj utrinkov preobrazbe poslušalke Radia Celje in bralke Novega tednika, sicer učiteljice matematike in fizike Danice Gobec. Beseda bo med drugim tekla tudi o francoski manikuri. Kot vselej si boste lahko tudi tokrat priborih eno od treh frizersko-kozmetičnih storitev. Na stilskih preobrazbah vselej vlada veselo, pozitivno vzdušje. Ob nad preobrazbo navdušeni Danici Gobec sta voditeljica akcije Stilska preobrazba Maja Gorjup in predstavnica podjetja Kac Danica Kavka. Foto: GREGOR KATIČ (4) Marta Rdej, Goriška 40, Velenje Angelca Majer. Pnstova ba, Uobma Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 2215uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19. NXRC NASVETI v mestu Ste romantična duša, ki želi tudi z videzom poudariti svojo senzualno eteričnost? Radi presenečate z retro linijami oblačil, ki s svojo prosojnostjo dovoljujejo vam in drugim kakšen pogled - skozi? Bi raje etno ali retro s pridihom skrivnostnega ciganskega šarma, skratka nekaj, kar ni klasičen kostimček, krilo do kolen ali hlače in mi-nimalistična majčka? Veste, kaj pravi stara, a prav nič zastarela, rahlo ironično obarvana modrost? Če se ne morete odločiti, je pravzaprav že to odločitev ... Ne bodite torej neodločni! Še posebej zdaj, ko se bo pomlad prelevila vpoletje. In poletje je pravi čas za rahla ali ekstremna odstopanja od sicer standardnega stila oblačenja. Da ne govorimo o poletnih počitnicah, ko smete... pa kaj smete, skoraj zapovedano je, da se oblečete bolj barvito, sproščeno, igrivo in zapeljivo. Tudi smelo, če smete oziroma to dovoljujejo vaše počutje, leta in postava. Novi trendi s pridihom starega, eksotičnega in ležernega narekujejo, da vsaj poleti pomedemo s tradicijo ter si poiščemo individualni stil oblačenja. Nato pa z njim eksperimentiramo, ga kombiniramo, iščemo nova druženja, drugačna oblačilna sporočila. Skratka, moda letos kar pre- kipeva od trendovskih kolažev, zgibank in včasih tudi ugank, kaj vse se lahko pove z vizualno podobo. Da ne bo pomote - po cigansko zavezana rutka, ogromno žvenketajočega nakita, gigantski bingljajoči uhani, ki so videti, kot bi jih morda vzeli izpod steklene vitrine kakšnega muzeja, eksotične pisane afro-ogrlice, zapestnica nad zapestnico ali kot pajče-vina tanka in neskončno zračna bombažna tunika, niso le modne zgodbe za brezskrbne počitniške dni. Vsi ti magični, barviti, vzorčasti in kovinsko bleščeči poudarki so lahko tudi čisto mestne modne zgodbe! In ne zgolj čisto za mlada in koščena dekleta. Če ste nekoč sa njali o boem-skem življenju, stran od kalupov obnašanja in oblačenja, se vam to lahko uresniči letošnje poletje! Odločite se in postanite modna mestna boem-kal Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Največ ugodnosti za zveste člane Za vsak nakup nad 2000,00 SIT prejmete v trgovinah TUŠ, franšizah TUŠ, drogerijah Lepota in zdravje, trgovinah Moj dom, prodajalnah Stilus in Tempera TUŠEVO ZVEZDICO ZVESTOBE. Zbirajte jih in si priskrbite vrhunske izdelke in pestre storitve, ki so predstavljene v vašem katalogu želja. Najdete ga v vašem poštnem nabiralniku in v vseh trgovinah TUŠ. "■"•'Cofi Boemke MANA ZA AVTOMOBILISTE-MALI OGLASI TEDNIK Erotična trgovina v Celju razpisuje delovno mesto prodajalca ali prodajalke v trgovini. Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomsko komercialne smeri, aktivno znanje slovenskega jezika, 5 let delovnih izkušenj, lastni prevoz, poštenost, komunikativnost. Pisne prijave pošljite na naš naslov: Venera Shop, d.o.o., p.p. 45, 4001 Kranj. MOTOKULTIVATOR Gorenje Mulo, okrogli priklop + koso, prodam. Telefon 04I 881-300. 2566 TRAKTOR Zetor 47-12, s čelnim nakladačem, trosilec za gnoj Sip 2700, s pokončnimi valji (hribovski) prodam. Telefon 041 793-891. Š552 BALIRK0 za štirikotne bale in kosilnico Alpi-. na prodam. Telefon 031 709-823. 2480 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, obračalnik, motokullivalor in drug stroj kupim. Telefon 041407-130. 2328 ZAMENJAM KOSILNICO Gorenje Muta zamenjam za kravo za zakol. Telefon 041 833-366. 2499 PRODAM HIŠO, Celje center, tripleks, 160 m*, adaptirano, tri lastna parkirna mesta, s približno 100 m2 zelenice, pogled na park, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040606-155. 21232124 PARCELO no Straži pri Novi Cerkvi, velikost 3 ha, njiva 7 arov, ostalo je travnik in malo gozda, prodam. Telefon (03) 577-3738, zvečer. 2249 OB cesti Vojnik-Šmartno v Rožni dolini, v bližini Šmartinskega jezero, prodam parcele (3-1000 m1). Telefon 041415-022. DOMAČIJO, 1 kr starejša hiša (delno obnovljena), z dvema gospodarskima poslopjema in približno 2 ha zemljišča z gozdom, prodam. Telefon 041 558-103. 2359 NA Lopoti prodamo parcele, površina 700 m2, na lepi lokaciji. Telefon 0414154)22. na mirni lokaciji, 170 m2 stanovanjske površine, plin, klima, telefon, kabelska, centralna, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 814-800. NTJRC NEPREMIČNINE HIŠO v Šentjurju, 3. gradbena faza, na ravnini, z vso infrastrukturo, profesionalno zgrajeno, prodam za 18 mio SIT. Telefon 041 645-898. šsi3 V ZABUKOVJU pri Sevnici ugodno prodamo 3,7 ho veliko kmetijo. Telefon 041660-017. L6I8 V OKOLICI Slivniškega jezero, naselje Javor- je, prodam manjšo stanovanjsko hišo ali mali vinograd na lepi lokaciji. Velikost parcele 2700 m2, leto izgradnje 1990, voda, elektrika, centralno ogrevanje, asfalt. Telefon 041 208-207.Š535536 PARCELO v Celju, možna pozidava in gozd, v Babni Gori, prodam. Telefon (03) 5473-733. 2464 VIKEND na sončni legi, 41 m2, asfalt, voda, eleklrika, centralna-plin, parcela 2300 m2, s 600 lisi, vseljiv takoj, prodam za 7.000.000 SIT. Telefon 051807-707. KIA AKCIJA V MAJU Možnost nakupa z 1(3 pologa, 1/3 po obrokih, 1/3 čez 3 leta. NOVO! KIA RIO in KIA MARGETIS DIESEL, 140 KM PRODAM RENAULT 5 five 1,4, letnik 1995, rdeč, 3 v, 130.000 km, prodam. Telefon 041 236-425. Š539 MOTORNO kolo Tomos atx 50 c, letnik 1998, prodam za 55.000 SIT. Telefon 041 994-512. 2510 OTROŠKI motor Kros malaguti grizli, star eno leto in pol, prodam. Telefon 031 747-604. p R191,4 rt, letnik 1993, zlate barve, prodam. Telefon 041 763-731. L638 :IATuno 1,0 ie, letnik 1996, reg. do 11/ 2006, prodam za 110.000 SIT. Telefon 041 432-962. L636 ŠKODO octavio combi elegance 1,9 Idi, star 5 let, reg. do novembra, prodam za 2.100.000 SIT. Telefon 031 319-496. 2524 GOLFU d, letnik 1990, odlično ohranjen, odam. Telefon 031 336-429. 2541 CITROEN xsara 1,4 i coupe, letnik 2000, 99.000 km, klima 4 airbagi, servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, servisiran, prodam, cena 1.140.000 SIT. Telefon 041 892-615. 25372540 MARUTI, letnik 1995, reg. do 3/2007, prvi lastnik, 54.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 5845-420. 2550 FORD fiesta 1,2516 v, letnik 1996, odlično ohranjena, nikoli poškodovana, prodom za 370.000 SIT. Telefon 031 817-007. 2554 APN 6, vozen, neregistriran, prodam za 50.000 SIT. Telefon 040 262-914. Ž 283 FORD fiesto 1,1, letnik 1990, reg. do marca 2007, prodam. Telefon 031 8754)90. Š551 R dio, letnik 1994, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 359-625. 2560 SKUTER Piaggio, letnik 1997, dobro ohra-en, prodam. Telefon 031 485-121. GOLF sdi, odlično ohranjen, letnik 2003, prevoženih 29.000 km, prodam. Telefon (03) 5708-804. Ž284 KUPIM GOLF II diesel, letnik 1991, od lostnika, kupim. Telefon 041 2584)34. 2525 PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308. S179 TRAČNI obračalnik za Muto, okrogli priklop, tračno žago, manjšo, za mizarje in bakreno škropilnico Panonija, prodam.Telefon 040 575-924. 2518 SNOPOVEZALKO in mlatilnicožita, na popolno čiščenje, prodam. Telefon 031 893-227. Š542 TRAKTOR Under, 22 ks, letnik 1966, registriran, ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. L 637 VOZ za Bes 127 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 283-196. Ž277 TRAKTOR Deulz, 60 km, letnik 1983, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 381-243. Ž 278 MOTORNO kosilnico Sip twist 170 d, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 633-143. 2551 TRAKTORSKO kosilnico Set, dvoosni rez, širina 1,60, prodam za 160.000 SIT, kupim traktor Tomo Vinkovič, 30 ali 32 ks. Telefon 041 588-205. §548 KOSILNICO Bes, hribovsko, 127 cm, nizka kolesa. Acme motor, bencin, petrolej, odlično ohranjena, prodam. Telefon 031 276-086, (03) 5730-542. 2562 207 na slovenskem trgu seata leon Novi peugeot 207, naslednik legendarnega in tržno izjemno uspešnega 206 (v osmih letih so prodali 5,5 milijona vozil!), prihaja na slovenski avtomobilski trg. Tovarna oziroma zastopnik ima z avtomobilom zelo ambiciozne načrte, saj naj bi do konca leta prodali kar 1.500 vozil. P 207 je precej zrasel, saj v dolžino meri 403 centimetre, in se bo vozil v nižjem razredu, kjer je konkurenca izjemno ostra in seveda pestra. Novi mali peugeot bo imel na začetku štiri motorje, nekaj kasneje pride na vrsto osnovni, in sicer 1,4-litrski štirivaljnik, ki bo zmogel 73 KM pri 5.400 vrtljajih. Takoj za njim je enak, vendar s po štirimi ventili na valj in zato s 88 KM pri 5.250 vrtljajih, potem pa pridejo na vrsto dizelski agregati: 1,4-litrski HDI (68 KM) ter dve izvedenki z gibno prostornino 1,6-litra, vendar enkrat z 90, drugič pa s 110 KM. Proti koncu leta bo ponudba še pestrejša, saj prideta na vr- sto izvedenki z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 115 oziroma 150 KM. Opremski paketi bodo štirje, v osnovnem so štiri zrač- Peugeot207 ne varnostne blazine, protib-lokirni zavorni dodatek ABS, električni pomik prednjih stekel, osrednja ključavnica, vendar pa ne bo klimatske na- prave. Znane so tudi cene. Najcenejši peugeot 207 bo stal 2,3 (1,4), najdražji pa 3,95 milijona tolarjev (1,6 HDI 110 KM). Novi izvedenki Španski Seat predstavlja dve novi izvedenki leona, in sicer FR 2,0 TDI in 2,0 TFSI. V obeh primerih se ti varianti od drugih navzven razlikujeta po nekaterih športnih dodatkih, saj imata avtomobila na zadku dvojno izpušno cev iz nerjavečega jekla, nekoliko drugačna sta odbijača, zunanji vzvratni ogledali sta obarvani srebrno, platišča so 17-palčna, za doplačilo pa ponujajo tudi 18-palčna. Bistvo sta motorja. V prvem primeru gre za dizelski štirivaljnik, ki pri gibni pro- stornini 2,0 litra ponuja 170 KM, kar zadostuje po tovarniških podatkih za največ 214 km/h, do 100 km/h pa pospeši avto v 8,2 sekunde. Nekaj zmogljivejši je motor v izvedenki 2,0 TFSI. Gre za neposreden vbrizg goriva, pri čemer agregat ponuja 200 KM. Kot pravijo v tovarni, je najvišja hitrost skoraj 230 km/ h, pospešek do 100 km/h pa 7,3 sekunde. Serijsko je zraven 6-stopenjski ročni menjalnik. Ceni za obe novi izvedenki leona še nista znani. Priznanje motorju TFSI PEUGEOT 207 ODKRIT Prvi stik z vozilom Peugeot 207 bo zagotovo zelo napet, saj vas bo nemudoma očaral. Eleganten dizajn in izrazit »mačji« prednji del dokazujeta, da gre za pravega peugeota. Po pre-miemi predstavitvi na avtomobilskem salonu v Celju so pri družbi AVTO CELJE to sredo »odkrili« dolgo pričakovani novi peugeot 207. Od predhodne 206 je zrasel za kar 20 cm, kar ga uvršča med največje vtem razredu. Oblikovno sta na voljo dve izvedenki: 207 classic in 207 sport, vse pa poganjajo znani motorji: bencinci prostornin 1,4 in 1,6 litra bodo zmogli od 75 do 110 KM. 1,4- in 1,6-litrskaHDI-ja pa bosta premogla 70 in 90 KM. 25.. 26. in 27. maja bo 207-ica predstavljena v CITYCENTRU, lahko pa jo boste srečali na cesti z novimi kupci, nikakor je ne morete zgrešiti. Milijonti scenic II mODill SiOM!!'' VJ Mariborska 86, Cel je : (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer.s MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE V začetku maja je francoski Renault naredil milijonti scenic druge generacije. Kompaktni enoprostorski avtomobil so sicer začeli izdelovati leta 1996 in so jih doslej naredili skupaj več kot tri milijone. Jubilejni scenic druge generacije je bil namenjen kupcu iz Nemčije. Skupina 56 avtomobilskih novinarjev je Audijev bencinski 2,0 TFSI razglasila za motor leta 2006. Audi je v tem primeru združil tehnologijo neposrednega vbrizga goriva v valje in turbopolnilnik, predvsem pa se mu je posrečilo to prenesti v velikoserijsko izdelavo. Ta motor je bil najprej na voljo v audiju A3 sportback, zdaj ga ponujajo tudi v audiju A4 in A6, pri čemer je na voljo od najmanj 170 do največ 220 KM. MALI OGLASI - INFORMACIJE tednik Umestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: SEDAJ TUDI V UUBLJA C ^ Partner podjetja JfjK 02/450 38 60, www.tlakovec.si NI - Industrijska cona Stegne FARCE IZDELKI SO ATESTIRANI wUSêë (ENTER Celja. Ulična lokala, 100 in 120 m\ prodam ali oddam. Telefon 041 627-020. 2508 HIŠO, 105 m1, gospodorsko poslopje 139 + 25 m', zemljišče 1597 m!, vTrnovljah, objekti za rušitev, primerno za nadomestno gradnjo, prodamo za 14.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. HIŠO, 250 m', zemljišče 486 m', na Ljubeč-ni, prodamo za 19.900.000 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. HIŠO, 180 m2, zemljišče 1000 m2, »Žalcu, Podvin, odlična lokacija, prodamo za 39.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, <* v Velen ju, 36 m2, za frizerski salon, 90 SIT. Telefon o., Ljubljansko cesta, Celje. n HIŠICO z zemljiščem, 3300 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon popoldan, (03)7804274. 2516 POSLOVNO trgovski prostor v centru Rogaške Slatine, objekt Tempel, 157,80 m2, prodamo za 55.200.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor v Celju, objekt Vrtnica, lokal na Ljubljansko cesto, 47,50 m2, prodamo za 16.280.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. r GRADBENE parcele na Gomilskem, od 600 do 1000 m2, prodamo. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n GRADBENE parcele na Prekorju, od 600 do 920 m2, prodamo. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n VIKEND, na relaciji Šentjur-Rifnik, 1400 m2 zemlje, sadovnjak, elektrika, voda na parceli, prodam. Telefon 041 773-482, (03)749-1966. 2548 KUPIM MAN1Š0 hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n STAREJŠO hišo v Celju kupim. Telefon 041 746-610. 1720 PARCELO ali starejšo hišo kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 2068 PARCELO (lahko nezazidljivo), 1000 do 1500 m2, Šempeler-Gotovlje-Ložnica z okolico, lahko tudi ob avtocesti, kupim. Telefon 041807-060. ž 257 CEUE. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031 623-242. 1911 HIŠO, manjšo, novejšo, okolica Braslovč, Polzele, Šempetra, v Spodnji Savinjski dolini, kupim. Telefon 040 985-125. ž 276 ODDAM OPREMLJEN dnevni bar, s parkiriščem, oddamo v najem. Telefon 031 616-082. 2502 PISARNIŠKE prostore na elitni lokaciji v centru Celja, objekt Maksimilijan, 58 m2. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n HIŠO v Laškem oddamo v najem. Telefon 041 798-585. 2271 NA Ostrožném oddam v najem lokal v pritličju, 45 m2, lasten vhod in parkirišče, ogrevan, za različne dejavnosti, zelo ugodno. Telefon (03) 492-1470. 2538 mamim PRODAM ENOSOBNO stanovanje, 35 m2, prodom resnemu interesentu. Telefon (03) 5481-174, od 12. do 14. ure. 2394 V SREDIŠČU Celja prodam obnovljeno meščansko stanovanje (135 m2), primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262,041630-015. 2427 3:2 za kupce TRISOBNO stanovanje v Celju, novo, na lepi lokaciji, prodam. Telefon 031 378-038. DVOINPOLSOBNO stanovanje v Šmartnem ob Paki prodamo. Cena po dogi Telefon 040 422-199,031 570487. 24- TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 93,67 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 29.026.085 SIT. lasi agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.0.0., ljubljanska cesto, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 31.542.278 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljansko cesta, Up. TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 31.542.278 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesla, Celje. n DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 22.003.346 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., ljubljanska cesta, DVOSOBNO stanovonje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 59,14 m2, 2. nadstropje, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 19.521.667 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesla, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 95,05 m2, 2. nadstropje, balkon, dva lastniška pokrita prostora, prodamo za 30.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0. o. Ljubljanska cesta, Celje. Gostinstvo Hochkraut kuharja in natakarja za delo v gostišču Hochkraut v Tremarjih in od 25. do 27. maja Kupite 3- plačate 2! Pri nakupu treh kosov oblačil je najcenejši brezplačen U'-ffissars- Skočimo skupaj v kakovostna nova oblačila za šport in prosti č; znamk in ekskluzivnih blagovnih znamk. » priznanih blagovnih - i.MriM arena' za delo v trgovskem centru v Celju ali Laškem. Informacije 041/639 602. Danijel Hochkraut. DVOSOBNO stanovanje v Celju, center, 63 m2, 2. nadstropje, potrebno obnove, prodamo za 12.700.000 SIT. Lost agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.0.0., Ljubljanska cesla, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, Ljubljanska, opremljeno, 98,54 m2, 3. nadstropje, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 36.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.0.0., Ljubljansko cesta, Celje. KRK, Sužan. Nov apartma v četvorčku, 54,29 m2, pogled na morje, klima, parkirišče, sat, prodamo za 16.940.000 SIT. Ponudba: www.gamen.si; telefon 041 464-985. 2513 GARSONJERO, 22 m!, Celje, Pohorska ulica, stolpnica, 8. nadstropje, prodam za 7 mio SIT. Telefon 031 509-039. 2557 IS ~~ Najugodneje ¥ Sloveniji / testna, O km in rabljena vozila AVTDTE H NIKA cTEZjk Bežigrajska cesta 13,3000 Celje, Tel.: 03/42-63-300 pryetwr àswtf**^ GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI P050JIL Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop Do 7 let za vse zap., upokojence ter na osno1 vozila, do 50 %. Stare obveznosti niso ovi Leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-750-560,041-331-991 . .. .. UR DELNIC POVRACILO P.E. CELJE. Ljubljanska c. 7 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 zmramEZ V STROGEM centru Celja prodam za 20 mio SIT trisobno stanovanje, 1. etaža, primerno za advokata, zdravnika ali pisarne. Telefon (03) 5443-475. 2526 KUPIM EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 2068 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 2068 ODDAM V CANKARJEVI ulici oddamo delno opremlje- no, obnovljeno pritlično stanovanje, velikost 150 m:, primerno tudi za pisarne. Lastna parkirna mesta na dvorišču, strošek ogrevanja 14.900 SIT/mesec, elektrika 4.740 SIT/mesec. Telefon 031 648-702. 2171 APARTMA, riviera Šibenik, Dalmacija, oddajam po ugodni ceni. Telefon 040 882-804. 2447 V CEUU oddam enosobno stanovanje zakonskemu paru. Cena 50.000 SIT. Telefon 031531-202. 2517 OTOK Vir. Oddam apartma za 5 do 6 oseb, v borovem gozdu, 70 m2 do plaže. Ugodno.Telefon041 783-982. Ž272 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 2552 DV0 ali trisobno stanovanje, delno opremljeno, v novi hiši, na lepi, sončni legi, v bližini Šmarjo pri Jelšah,asfolldohiše, ugodno dajem v najem. Telefon (03) 5822-549. P IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 V ŽALCU oddamo dvosobno, lepo opremljeno stanovanje z balkonom, v 2. nadstropju, vselitev možna takoj. Telefon 031 538-592. Ž279 NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Žalcu vzamem v najem. Telefon 040 131-338. ž 269 -«■IJiHi'if.W PRODAM NOVO masivno hrastovo mizo ugodno prodam. Telefon 041 758-255,5726-094. Ž 263 NOVO usnjeno sedežno garnituro, možna menjava za knauf ali po dogovoru, cena 450.000 SIT, prodam. Telefon 041 630-203. 2489 NERABLJENO masivno vrtno garnituro prodom. Telefon 5701-793,zvečer. Ž 275 TR0SED ♦ dvosed + enosed poceni prodam. Telefon 040 582-297. 2559 PRODAM KERAMIČNE ploščice in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,041 617-220. 2361 BUKOVA drva, 2,5 m3, mizarskih osmic iglavcev in colarice deske, prodom. Telefon 041355-416. 2485 RABUEN0 betonsko kritino Trajanko poceni prodam. Telefon 548-3663. 2493 HRASTOVE deske, debelina 5,5 cm, stare 3 leto, prodam. Telefon 041 980-720. 2544 28 MÎÏW KUPIM SUHA bukova drva kupim. Telefon 041510-198. 2506 AKUSTIKA PRODAM KAKOVOSTNO belo vino, po 200 SIT, prodam ali menjam za deske za ostrešje. Telefon 031 571-432. 2477 MEŠANO belo sortno in rdeče vino prodamo. Telefon 031 501-669. S537 VEČJO količino koruze v strokih prodom. Telefon 5727-088. 2535 NARAVNO sušeno koruzo v zrnju prodamo. Telefon 5726-093. ž2so PRODAM PRODAM RADIO z gramofonom, leseni s ploščami, D0MAÍ0 ^ ^ prodamje|efon 200 kosov tuje in domače glasbe, ugod- 041 228-363 S 533 534 no prodani. Telefon 031 817^81.2512 KOZLIČKE, 2 do 3-meseine in hlndMnik pra-dam. Telefon zvečer, 5707-552. 2445 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078. NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, 1.000 SIT/kos, z dostavo na dom, prodamo. Dobite lahko tudi kletke za nesnite. Telefon (02) 582-1401. p KRAVI simentalki, telico, brejo 8 mesecev, telico, 230 kg in dve telici, 150 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 2480 R0TWEILERJE, mladiče stare 7 tednov, čistokrvne, prodam. Telefon 041 610-409- 0VČKE z jagenjčki, jagnjice, primerne za »pripustitev«, jagenjčke za zakol, prodam. Telefon (03) 5773-302. 2514 TELICO simentalko, težko 210 kg, prodam. Telefon 041 815-578. Ž268 R0TTWE1LERJE, stare 7 tednov, brez rodovnika, prodamo. Telefon 040 528-364. 973 TELICO simentalko, brejo v 5. mesecu, prodam. Telefon (03) 5728-187, zvečer. ž 274 KRAVO, brejo 7 mesecev, 6. teleta, prodam. Telefon 5743-485. Š543 MLADE koze in kozlice, burské, rodovnik, prodam. Telefon 041 265-120. Š545 TELIČKO, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam. Telefon 5799-236. Š546 TELIČKO brez številke prodam. Telefon 041 81M55. Š547 TELIČKO, rj/lim, približno 100 kg, prodam. Telefon 040 267-058. 2543 JAGNJETA, 30 do 35 kg in domačega petelina, ugodno prodam. Telefon 041 500-394. 8549 KRAVO, čb, breja 9 mesecev, drugega teleta, prodam.Telefon041 815-605. Š550 TELICO simentalko, 500 kg, prodam. Telefon 041269-693. 2556 KRAVO, brejo, 4. teleta, prodam. Telefon 5793-133,041 283-075. S553 DVE kravi simentalki in dvefrizijki, breji, tretjega teleta, prodam. Telefon 041 319-105, po 17. uri. 2536 KUPIM BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041653-165. Š538 KOŠIH Branko KOSIR s.p. Pod gozdom 5. 3230 Šentjur telefon: 041 799 633 fex- 03 574 OS 54 montaža senčil iti F¥€ oken e-mail: kosirsp@siol.net Zaposlimo 10 delavcev, po poklicu železokrivce, ter 2 delavca po poklicu strojnika težke gradbene mehanizacije (strojnika na rovokopaču) za določen čas, za dobo 12 mesecev s poskusno dobo 3 mese- Informacije na sedežu podjetja: Pluton gradnje, d.o.o. Rimska cesta 98 3311 Šempeter v Savinjski dolini Rok prijave: 8. 6. 2006 prodam. Telefon 5771-958. 2498 OKNOTermopan, 105-120, bela balkonska vrata, 100/220,4-100, jeklena platišča za škodo, gorsko kolo Mbx 20°, računalnik, Windows 98, balkonska vrata, 70-220, prodam. Telefon 031 724-765. 2500 PUJSKE, od 20 do 30 kg ter žago za razrez hlodovine prodam. Telefon 041 900-148. L 633 KOZOLEC, 8-4 m, v celoti lesena konstrukcija, prodam za 150.000 SIT. Telefon 041 378-685. Ž273 BON za ^dnevno potovanje po Španiji, za dve osebi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 705-6012. 2515 BELO sortno vino in telico simentalko, težko 160 kg, prodam.Telefon 041 820-416. 2542 STARINSKI pisalni stroj Urania in radio z gramofonom prodam. Telefon 031 709-405. ž 282 SEDEŽNO garnituro (3+2 +1 ), beige barve, cena 50.000 SIT in orbi trek (do 100 kg), cena 30.000 SIT, prodam. Telefon 031 431-798. 2564 Ali si želite zagotoviti dobre in redne prejemke, v zameno pa ste pripravljeni sprejeti terensko delo? Info tel. 031-849-752, MAJABO, d.o.o., CEUE PO tej poti želim spoznati žensko, staro do 40 let, za skupno življenje, saj je v dvoje lepše. Telefon 040122-409. 2385 trnmm IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomočv gospodinjstvu, pomoč bolnim, urejanje vrtov... Telefon 031479-884. 2470 OBLIKOVALCA kovin, po možnosti strugarja, lahka tudi pripravnik, zaposlimo. Telefon 041 668023. Strugarstvo Pešak, Leon Pešaks. p., Bevkova ulkal,3000Celje. 2505 VOZNIKA taksija zaposlimo. Telefon 041 639-338. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje. 2520 0BUK0VALCA kovin zaposlimo. Telefon 041 639-338. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje. 2520 REDNO zaposlim kuharja-ico z znanjem peke pic in natakarico v okrepčevalnici v Celju. Telefon 051 680-279. Zdravko Šeška s. p., okrepčevalnica Polo Burger, Ljubljanska 7, Celje. 2531 IŠČEM občasno delo: pletje na vrtu, likanje, čiščenje stanovanja in blokov. Telefon 041965-353. 2546 ZAP0SUM0 slikopleskarje in gradbene delavce za finalna gradbena dela. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051363-986. n PREVOZNIŠTVO Vili Fijavž s. p.,BukovljelO, Stranice zaposli voznika z izkušnjami v mednarodnem prometu. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije po telefonu 041 633-626. n Ženitm Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji 03/49122 70 MES d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE ŠE 11 prostih pozicij - komerdala in administracija. Telefon (03) 428-2072. Lindi-go d.o.o., Kidričeva 13,3000 Celje. rs, gos- AGM Primož Nemec s. p., Sedraž3,3270 laško zaposli voznika kiper kamiona. Telefon (03) 5648043,041625-913. L630 AGM Nemec d. 0. o, Sedraž 3,3270 Laško zaposli strojnika gradbene mehanizarije. Telefon (03) 5648-043,041625-913. L629 Transporti Enes Draganović s.p. Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec zaradi razširitve dejavnosti razpisuje 4 prosta delovna mesta: MEHANIK (2 osebi) AVTOLIČAR AVTOKLEPAR Pogoj: - IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne vloge z ustreznimi dokazili pošljite na gornji naslov ali nas pokličite na tel.: 03 713 33 05 podatkih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projekliranje, Anton Strniša s. p., Gabrovecl a, 3241 Podplat. n IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. n AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Laško zaposli delavco za dela v kamnolomu. Telefon (03) 5648043,041625-913. L629 AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 Laško zaposli gradbenega delavca za dela v gradbeništvu. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. L629 Papravljalnica oblačil JJJM^ Pok/ič/te ' 040 6nom CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n BAGAT servis in trgovina za vse vrste šivalnih strojev, tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec, telefon 710-3144. Ž220 POZOR, graditelji! Izdelujemo strojne omete, strojne tlake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo d. 0.0., Ledino 40, Sevnica. 2418 ŠIVAMO zavese, prte, svetujemo in montiramo na domu, hitro in ugodno. Telefon 031713073. Brigita Zagajšek, Zg. Hu-dinja 16, Celje. 2444 (predp. po polož.) in pisno prerokovanje ter svetovanje + brezplačni numerološki izračun. Cena: 3.900 sit/16,28 € z ddv Inf.: 041/920 973 MODI dimniki, sanacija dimnikov z nerjavečimi cevmi. Branko Koreni s. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03) 571-8080, 041 731-160. ž 200 RAČUNOVODSKE storitve, nudimo celotno vodenje poslovnih knjig za s p. in d. 0.0., ugodno. Melita Zupane s. p. Vrtna 17, Štore, telefon (03)781-0610,031478828. 2487 = os eao 02 33 NUDIM kozmetične storitve: nego obraza, manikúro, pedikúro, depilacijo, antice-lulitni program, ličenje, boni. Lepotni salon Mersi, Kocenova 4, Celje, telefon 5484-143,031630-978. 2488 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Zelo ekonomične peâ za drva. Garanaja 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vos, telefon 541-5011. 2534 ZELO ugodna lanska cena premoga z dostavo samo še do 20.6.2006. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n FASADE demit, finalna slikopleskarska in ostala dela po konkurenčnih, promocijskih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986. PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vsa slikopleskarska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 2565 MARIJE SEVSEK iz Vitanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter dar za svete maše in v druge namene. Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr. Bojanu Ribiču in patronažnim sestram Ireni, Darji, Marjet- ki, Dominiki in Mihaeli. Hvala g. patru Zdravku Jakopu in gospodoma, ki sta somaševala, za lepo opravljen cerkveni obred ter g. monsignorju Viliju Gumilarju. Hvala moškemu pevskemu zboru iz Vitanja za odpete žalostinke, g. županu Slavku Vetrihu za poslovilne besede pri odprtem grobu, pogrebni službi Morana za pogrebne storitve ter Komunali Vitanje. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v srcih in kol vzor nam boš ostal vse dni. Zdaj ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA FRANCA KOREZA iz Prožinske vasi (16.2.1940-11.5.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrazili usma in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, za vsestransko pomoč ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala oddelku intenzivno interne medicine bolnišnice Celje, pogrebni službi Zagajšek, govornikoma g. Marjanu Tržanu in g. Mastnaku sindikata Železarne Štore za ganljive besede, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter kolektivu skladišča Hiš in kolektivu Štore Steel Jeklarna. Hvala tudi bivšim sodelavkam n. osnovne šole. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Dragi ate, srečen je tisti, ki se ga je dotaknila tvoja dobrota, iskrena ljubezen in poštenost. Hvala ti še enkrat za vse, kar si storil za nas. Počivaj v mini! Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jani in Franci ter hčerka Jelka z družinami, tašča Cizela, bratje in sestri z družinami V SPOMIN KARLU WEBRU Ni te več na pragu hiše, glas se tvoj več v njej ne sliši, ti pa tam si vedno, kamor vse poti peljejo, kjer ti rožice cvetijo, svečke y živ spomin gorijo in namesto tebe govorijo. Hvala v i, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Bolečine se ne da skriti, niti solze zatajiti, le tebe, draga mama, nihče ne more več vrniti. Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in botre TlMt CIJE 29 Odšel si na edino pot, na kateri te nihče ne more spremljati. V SPOMIN IVANU MASTNAKU (17.2.1958-20.5.2006) »Ko zrem, da vsaka živa stvar narave leza trenutek zadrži prelest, da svet, ta oder, kaže le predstave, ki vodi jih skrivnostna sila zvezd. Da zrastejo ljudje kakor rastline, da tre in boža isto jih nebo, da krik mladosti v trudno starost mine in slednjič, da v pozabo let odmro. Tedaj zavest minljivosti predoči mi vse bogastvo tvojih mladih dni, in to, da terja čas uničujoči od smrti, da jih v črno noč stemni. In ker te ljubim, s časom se borim, in kar ti vzame, spet ti podarim.« (Shakespeare) Hčerka Polona, mama Anica, sestri Ivica in Slavka z družinama in ostali žalujoči V grobu ne bom spal, ker v grobu se ne spi, saj le na svetu je tako, da si al'pa te ni. Le verjemi v to, pa čeravrw slepiš, da z budnim očesom se v nebesih zbudiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in stare mame MARIJE ŽLAVS roj. Vengust iz Brodarjeve ulice 2 v Celju (30.9.1925-23.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in izrazili sožalje ter v njen spomin darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se celotni ekipi dežurne službe ZD Celje, bolnišnici Celje, 1PP Celje, bolnišnici Topolšica in zdravnici dr. Mariji Junež, sestri Vandi, dr. Podbregarjevi in družini Gračner. Hvala pogrebni službi Raj, pevcem, g. župniku za opravljen obred, ge. Ekselenski za govor, g. Uršiču in taksi službi Simby. Žalujoči: r Slavkom, si až Tone, sin Tonči, hčerka Milena s i Miki, vnukinji Natalija in Tanja tei ostalo sorodstvo Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal ' bolečine trpeti. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, sin, ati, stari ata, brat, stric in dobri prijatelj DRAGO BUČEK iz Rimskih Toplic (18.8. 1960-12.5.2006) Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebej hvala sodelavcem Evoja Celje, hvala tudi govorniku Juretu Aškercu za tople besede ob prezgodnjem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Hvala vsem, ki mu boste prižgali svečko in z lepo mislijo postali ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu. Žalujoči: žena Tinika, ate Slavko, sin Matej z družino, hčerka Melita z družino, hčerki Karmen in Katja, tašča Pavla ter ostalo sorodstvo __2533 V 92. letu je umrl STANISLAV HERLE iz Laz 24, Dramlje (26.12.1914-22.5.2006) Pogreb bo v petek, 26. maja, ob 16. uri na pokopališču v Dramljah. Niti zbogom nisi rekel, niti roke tuliti podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, tasta in brata ALOJZA LONČARJA iz Trnovelj, Poštna pot 5 (26.5.1929-12.5.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam izrazili sožalje in nudili pomoč. Posebej hvala g. župniku, govornici, pevcem, gasilcem, sodelavcem iz Pekarne Klasje in pogrebni službi Raj. Žalujoči sin Igor z družino Vsak človek je za sebe svet. Čudežen, svetal in lep, kot zvezda na nebu... ZAHVALA V ponedeljek, 15. maja 2006 je prenehalo biti srce najinega dragega moža in atija LOJZETA KODRINA (1956-2006) Vsem, ki ste ga poznah, ga spoštovali in imeli radi, se za besede in dejanja ob boleči izgubi iskreno zahvaljujeva. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala medicinskemu osebju bolnišnice Celje, osebju Doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah, sodelavcem v podjetjih Martin, d. o. o. Žalec in Merkur, d. d., enota Celje. Iskrena hvala g. Franciju Trstenjaku za opravljeno zadnje slovo, pevcem in glasbeniku. Nisi naju zapustil, ostal boš vedno z nama. Zinka in David Prekmalu ugasnilo Tvoje je življenje, ki ga venčalo je trnje in trpljenje, a prostor 1\>oj v hiši prazen zdaj molči, ker Tebe več od nikoder ni. V SPOMIN Mineva leto, boleče leto, kar smo izgubili našo drago LONKO VODOVNIK Ohranjamo Te v neizbrisnem, lepem spominu. Hvala vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in tasta SILVESTRA TERSKA iz Valentiničeve ulice 18 v Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga 10. maja 2006 pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. kaplanu Hanžiču in g. dekanu Horvatu za opravljen obred in svete maše, g. Zabukovšku in g. Holcerju za poslovilne besede ter vsem sodelavcem iz Pivovarne I.aško. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 9. 5.: Maja KOTNIK iz Vitanja - dečka, Ines REGOR-ŠEK iz Celja - deklico, Lucija UDOVČ iz Žalca - dečka, Nataša BEZGOVŠEK iz Celja - deklico, Nataša ZUPANC iz Šentjurja - dečka, Darja KRUMPAK iz Rogaške Slatine - deklico, Nives FERLIH iz Gorice pri Slivnici - dečka, Dragica KOTNIK iz Celja - deklico. 10.5.: Jasna ZUPANC s Ponikve - dečka, Nataša GREGORIČ iz Šoštanja - deklico, Mojca HAUPTMAN iz Slovenskih Konjic - dečka, Bojana KRIVEC BELE iz Rogatca - dečka. 11. 5.: Marjana ZAJKO iz Šentjurja - dečka, Polona LABOHAR STRNAD iz Radeč - dečka, Metka HORVAT SUPIN iz Luč - deklico, Ne-venka ŽAGAR iz Žalca - deklico, Jelka REBOV iz Celja - dečka. 12. 5.: Marjetka ZUPANC iz Celja - dečka, Polonca CILENŠEK iz Braslovč - dečka, Darja STOPŠNIK iz Ljub-nega - deklico. 13. 5.: Vidojka PIKELJ ŠIBANC iz Vojnika - deklico, Mojca POGLADIČ iz Vojnika - deklico, Karmen GOLČER iz Oplotnice - dečka, Klavdija KRIŽNIK iz Žalca - dečka, Veronika SIGMUND iz Šentjanža - deklico. 14. 5.: Helena SELIČ iz Dobja iz Planini - dečka, Vesna HLASTEC iz Slovenskih Konjic - deklico, Metka LEJIČ iz Celja - dečka, Tanja BALOH iz Petrove - dečka, Natalija Dolores HORVAT iz Žalca - dečka, Simona AHAČIČ iz Lesičnega - deklico, Suzana LENART iz Šentjurja - deklico. POROKE Celje Poročili so se: Marjan HOSTNIK iz Celja in Metka REZAR iz Štor, Andrej GROBOVŠEK iz Šentjurja in Nina ROVŠNIK s Polzele, Peter ŽELEZNIK in Maja PIRNAT, oba iz Celja, Matej KOŠTRIC in Brigita ŽNIDAR, oba iz Celja, Peter REZAR iz Trnovelj in Helena ORAČ iz Celja, Gorazd SELIH in Mojca BREZNIKAR, oba iz Celja, Dominik OCVIRK in Špela ŠPOLIAR, oba iz Celja, Boštjan SAGODE iz Gorice pri Šmartnem in Petra ŠTIFTER iz Celja, Mesud MEMIĆ iz Maribora in Edina HUSKIĆ iz Celja, Tomaž OMERZU iz Krškega in Petra PAVIČ iz Celja. Velenje Poročili so se: Matjaž AVBERŠEK iz Pake pri Velenju in Marjana MEŽNAR iz Florjana, Janez MEDVED iz Ravn in Helena KOLAR iz Velikega Vrha. Šentjur pri Celju Poročili so se: Igor BIKOŠEK in Suzana BALOG, oba iz Idrije. Popravek V prejšnji petkovi številki smo poroko Aleša KNEZA iz Šentjurja in Leonide PALIR iz Grobelnega pomotoma objavili v napačni rubriki. Za napako se opravičujemo. CMDTI SMKTI Celje Umrli so: Valerija JAGER iz Celja, 92 let, Jožef LEŠNIK iz Celja, 77 let, Alojz KODRIN iz Celja, 50 let, MARIJA PLANINC iz Celja, 74 let, Marija ZUPAN iz Laškega, 67 let, Jožef BUTOLEN iz Tlak, 75 let, Marija OJSTERŠEK iz Celja, 80 let, Alojz NOVAK iz Ponikve, 72 let, Valentin OŽIR iz Sel, 64 let, Marija KRAJNC iz Vojnika, 92 let, Bogomil VREČKO iz Celja, 85 let, Ana PUCELJ iz Velenja, 85 let, Janez ŠIVIČ iz Ljubljane, 61 let, Radoslav ALEŠ iz Košnice pri Celju, 57 let, Marta OKORN iz Celja, 92 let. Angela ŠAGI iz Celja, 74 let, Justina STRELEC iz Celja, 81 let, Ljudmila ŠARLAH iz Arclina, 80 let, Marija ROJIN iz Celja, 78 let, Ana KOVAČ iz yojnika, 86 let, Franc OBU iz Šmartnega ob Paki, 53 let. Roman HOTKO iz Nove Cerkve, 50 let. Velenje Umrli so: Pavel ŠKORJA iz Celja, 61 let, Ramza OMEROVIČ iz Velenja, 55 let, Frančiška MURN iz Šentjurja, 83 let, Božo KRIVEC iz Topolšice, 48 let, Terezija URH iz Šoštanja, 74 let, Antonija SMAGUR iz Paneč, 85 let, Franc STROPNIK iz Velenja, 72 let. VODNIK KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ledena doba 2 10.00. 12.0D. 15.40, 18.20 Čez 30 m še pri tasrtarih 16.40. 21.40 Možje X: Zadnji spopad 13.30.16.20.18.40, 21.00.23.20 Kolika me ljubiš? 14.30.17.00.19.10. 21.20.23.50 Misija: Nemogoče 3 12.30.15.20,18.00, 20.50,23.40 Transamerika 19.30 Srečnež Slevin 17.30,19.50, 22.40 Da Vincijeva šifra 11.00.13.00.14.00 16.00,17.20,19.00, 20.30, 22.00,23.30 LEGENDA: predstave so vsak dan so v petek in so v soboto in 12.10.15.20.18.30, 21.40 13.10.15.10.17.20,19.20,21.20,23.20 13.30. (16.10,18.50,21.30 razen srede), (16.50, 19.30, 22:10 sreda/ 0.05 Srečnež Slevin 19.30 14.50. 17.10, 21.50,0.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo PETEK in SOBOTA 21.00 Češke sanje NEDEUA 20.00 Češke sanje PETEK Osem ujetih NEDEUA in 20.00 Insajder PRIREDITVE 8.45 do 17.00 Kozjanski park Mesto in trg na meji mednarodni simpozij 10.30 in 16.30 MNZ Celje Simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec koncert 20.00Aqualuna, Podčetrtek Dan odprtih vrat-grafitz razlogom SOBOTA. 27.5. 10.00 Dvorana 1. OŠ Celje 16.00 Športno igrišče Žalec Razpnimo jadra 2006 - Mali mundial 1. nogometni turnir 16.00 in 19.00 Dvorana 1. OŠ Celje Nastop osnovnošolcev in srednješolk Harlekin - društvo za umetnost ple- 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje_ Zdrav duh v zdravem telesu gost večera bo dr. Jože Robida 19.00 Doni Svobode v Grižah ŽPZ KUD Svoboda Griže in MPZ Notranjska koncert 19.30 Narodni dom Celje__ 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nastop mlajših in najmlajših učen-Harlekin - društvo za umetnost ple- 16.00 Dom sv. Jožefa, Celje__ Kratka glasbena delavnica 18.00 Osnovna šoia Štore 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Virgil Schola iz Salzburga koncert gregorjanskega korala ir. srednjeveške glasbe Srečanje folklornih skupin v oiganizadji SKHD Desanka Mak-simovič Celje 19.00 Zdraviliški dom Dobrna MePZ Celjskega pevskega droš- koncert 20.00 Pevsko društvo Šempeter MoPZ Savinjski zvon Šempeter zakljuàii končen NEDELJA, 28.5. 9.00 Tenis klub Trje Mešani pari teniški turnir 10.00 Telovadnica OŠ Šempeter Šempeter open tekmovanje vju-jits PONEDELJEK. 29.5. 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester V. abonrnajskikoncert Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hohkraut Tremarje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-ĚkRudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. Stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subesi - vedno obstaja razlog. RAZSTAVE Likovni salon Celje: razstava Podobe spreminjanja likovnih del otrok Vrtca Tončke Čečeve Celje, do 2. 6. Internet kavarna Stane: fotografska razstava Matjaža Očka, do 31.5. Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za napredek Celja 2006, do 23. 6. Galerija Volk Celje: olja na platno različnih avtorjev iz stalne zbirke, do 31.5. Galerija Mik Celje: razstava slik akad. slikarja Staneta Založnika, do 22.6. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih Galerija Nikca, Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Borovo Celje: olja na platno Viktorja Rožanca z Dobrne, do 23. Galerija Otto Škofja v fotografij veteranov celjskega motoriz-ma - Slaborja, Zdovca in Krajnca, do 3. 6. Špesov dom Vojnik: akvareli na svilo Marjete Zajec iz Vojnika, do 31. 5. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 133 slikah Celje 1941-1945, do 31. 7. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorica Tatjana Bailovinac, do 30.11., ter V dragulje vbrušene podobe - Rimske geme v Sloveniji, avtorici razstave Narodnega muzeja Slovenije dr. JankaIstenič in Aleksandra Nestorom:, kustosinja doc. dr. Irena Lazar, do 18. 6. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla- DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Redne aktivnosti: Petek od 16.00 do 24.00 - Dan mladosti in norosti Petek ob 19.00 - Otvoritev razstave slik Silicon City Ob četrtkih in sobotah ob 20.00: pogovori o sedmi umetnosti Sobota ob 21.00 filmski večer s Pan-krti: ogled dokumentarnega filma Dolg- Delavnice stalnice; učimo se kuhati, namizni nogomet, družabne igre, igre z žogo in risanje s kredo Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. TV oddaja Izpod korenin Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet jc nov pristop k informiranju in svetovanju otrok in mladine. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru in v OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sla dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00, na tel. 051 425 952. rrjjc Zbiramo prijave za izmenjavo v Nemčiji: Wiesbaden vabi na Soccer wi hout social boudaries od 7. do 1. junija 2006. Info: 03 490 87 40 ali info@mc-ce-lje.si Na ogled je razstava Kreativno v parku - slikovno gradivo in odlomki esejev srednješolcev. Redne akt ivnosti v dvorani vponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tae do, vodi Grega Teršek; v torek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers; vponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, pleše se breakdance. Petek ob 21.00, Prostor Apokalipso, prosim! PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: 27. maja na Tiniso (2.120m). Izpred parkirne hiše ob Ljubljanski cesti bo odpeljal avtobus ob 5.00. Prijavite se v društveni pisarni na Stanetovi 20. TD Dobrna in TIC Dobrna vabita: 27. maja na pohod po vinsko turistični poti na Klancu, kjer bomo degustirali vina. Zbirno mesto je ob 16.00 pred pisarno T1C Dobrna. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE www.novitedmk.com H TRO NAROČ TE Dtrafcmt na teden, oh torkih in petkih, asnSmiw® branje o življenju in (Selu na otsenočju 32 občSss na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesce. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ei čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 prilogo TV-OKNO! NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tei Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 2S190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urcdnica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brcčko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bohinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si ji ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka horoskop —— E33ZZI51 Ona: Po neuspehu vas bo t lazila stalna prijateljica, za kar ste ji lahko od srca hvaležni, saj je ena redkih, ki še vedno verjame u vas. Toda nikar se ne predajajte malodušju, raje se spet postavite na noge! On: Poslovni uspehi se bodo kar vrstili in le stežka boste zadržali občutek euforije, ki vas bo preplavil. To bo enostavno vaš teden, zato ga izkoristite do konca, pa četudi boste zato na koncu domala obnemogli. Ona: Odpovedati se boste rrwrali osebi, ki vam veliko pomeni, a je to v danem trenutku najboljša rešitev za oba. Le zakaj bi vztrajali pri nečem, v čemer ne vidite prav nobene prihodnosti? Poskusite raje drugje... On: Le kako si zamišljate prihodnost, ne da bi vsaj poskusili odpreti srce in prijateljici pokazati svoja čustva. Ježe res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boste tega hitro naveličali. Ona: Presenečeni boste nad nenadno prijaznostjo osebe, ki doslej ni pokazala pretiranega zanimanja za vas, sedaj pa bo povsem nasprotno. Nikar se ne obirajte, ampak zagrabite da-iw priložnost! On: Odnosi z okolico so že dolgo blizu vrelišča, zato bi bilo dobro, da se pomirite in temeljito premislite, preden boste storili naslednji korak. Skušajte zadevo urejati po mirni poti - tako bo bolje za vas in DVOJČKA ^ Ona: Kritično obdobje je že za vami, zato nikar ne omahujte. Hitra in premišljena poteza vam lahko prinese dolgoročno sigurnost, torej hitro ukrepajte in izkoristite priložnost. Ne pozabite, čas je denar! On: Ne pozabite na partnerkino prošnjo v zvezi z nekim dogodkom, ki ste ga vi že skoraj pozabili, ona pa vsemu skupaj še vedno posveča kar veliko pozornost. To se vam bo hitro pošteno obrestovalo. Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: vstopnica za bazen s savno na Rogaški rivieri 3.-5. nagrada: vstopnica za bazen na Rogaški rivieri Pri žrebanju homo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, I. junija 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 19. maja. Prispelo je 376 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 39 Vodoravno: SRKAL1CA, TORBIČAR, PETER, ARA, KAUZER, MM, RN, ŽIRI, ADRESANT, TAO, DAR, MAKEBA, GAŠPER, UN, VOSTOK, TRS, SLUM, ISTEM, MRAKOV, KATRAN, ARP, LUNA AHAČIČ, NOLIMAL, EST, MENA, CRES, NANDU, ANGKOR, AS, LUKA, ABSINT, ŠPIK, KATRIN, OCENA, VILI, JALEN, OTOK Geslo: Veselo na delo, da uspeh bo imelo. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Nežika Bobek, Šentvid 42, 3225 Planina pri Sevnici. 2. nagrado - vstopnico za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejme: Katja Krajne, Cesta v Šmartno 15 a, 3212 Vojnik 1 2 3 4 5 6 17 8 9 10 U 12 13 14 lb 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 priimek: Naslov: Ona: Malo razvade vam vsekakor ne ho škodilo, toda raje popazite, da se ne vrnete na nekdanja življenjska pota. Nekdo vam bo skušal sporočiti važno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikajte. On: Oddih v naravi vam bo prinesel notranji mir. Prav lahko se zgodi, da srečate še neko- i, ki ii kot vi Proti koncu tedna lahko pričakujete pomemben telefonski klic, ki bo prinesel dolgo pričakova- Ona: Ne bojte se naporov, ki stojijo pred vami, saj si boste tako utrdili zdravje. Konec tedna vas čaka nekaj zanimivega, kajti partner vam pripravlja presenečenje, ki pa ste ga na nek način že dolgo pričakovali. On: Je že res, da sedaj niste ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj vas tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slališe. Tako pa vam še vedno ostaja vsaj partnerkina podpora - pa četudi le moralna. E2Z9KZ3 imi:!.«»! Ona: V kratkem : odprlo in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo končno manj, tako da boste zlezli na zeleno vejo. S partnerjem pa bodo težave in nesoglasja, ki bodo vse prej kot prijetne. On: Več kot upravičeno se boste veselili konca tedna, saj je redko kateri teden tako naporen, kot bo ta. Dobili boste nepričakovano pomoč, ki pa jo boste morali tudi povrniti. Kako, boste še videli... 3.-5. nagrado - vstopnico za bazen na Rogaški rivieri, prejmejo: Dragica Krapše, Pečke 48, 2321 Makole, Bet-ka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje in Zora Semm, Predenca 19, 3240 Šmarje Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. Ona: Prepustite se čustvom in si privoščite prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne - mogoče ravno tiste prave. Za delo bo čas drugič. On: Globoko ste zabredli v neko dogodivščino. Če bi vam bilo res do tega, bi se z lahkoto izvlekli in se rešili sitnosti. To- da o, bolj vi o bote DEVICA ýi Ona: Ves svet propagira zdravo življenje, le vi vztrajate v starem življenjskem slogu. Raje se streznite in si priznajte zmote in napake! In nikar ne pričakujte spremembe preko noči, saj to eru)stavno ni mogoče. On: Srečali boste popolno neznanko, ki pa bo kmalu našla svoje mesto v vašem zasebnem življenju, saj vas bo povsem očarala. Konec koncev ste si to srečo zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajša- Ona: Želi boste uspeh za uspehom, tako da bo vaš poslovni položaj resnično u zavidljivih višavah. Pri tem pa nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem y preteklosti obilo pomagali. On: Rahlo puščoben konec tedna bo popestrilo srečanje z znancem. Priložnosti za veselje bo dovolj, pa tudi dobrega vina ne bo manjkalo. Veselje se bo zavleklo pošteno v noč ali celo do zgodnjih jutranjih ur. VODNAR Ona: Iz posledic nekega doživetja se boste sicer veliko naučili, a kljub temu ne precenjujte svojih modrosti. Skromnost se vam bo vsekakor obrestovala in to prav na tistem področju, kjer si to najbolj želite... On: Dobra prijateljica vam bo zaupala, da ste ji noro všeč in vas s tem povsem zmedla, še predvsem zato, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, pa še sami ne veste, ali si to tudi v resnici želite. Ona: Je že res, da je trenutna situacija več kot dobra, toda razmere se lahko zelo hitro drastično poslabšajo. Zato akumulirajte čimveč dobrin, ki vam bodo služile v časih, ko ne bo toliko priložnosti kot sedaj. On: Nekdo vam neprestano izkazuje svojo naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo i> nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati mo- VOJAŠKIH i CASINO RUMENA STRAN ste bili POŠKODOVAN! porA/nava v PROMETNI poravnava nezgod|? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pe celje. Ljubljanska cesta 20 tel, številka 080 13 14 Ogenj še vedno gori Leta 1951 rojeni Zdravko Čolič, ki je barve nekdanje Juge sredi sedemdesetih na Evrosongu branil s pesmijo Gori vatra in se čez noč spremenil v največjo pop zvezdo na naših nekdanjih tleh, je spet dokázal, da mu ni para in da bo nepopravljivi šarmer ostal do smrti. V kazinu Faraon, kamor jo je mahnil po koncertu, je namreč kot za šalo osvojil kar dve oboževalki hkrati. Če se je vse skupaj končalo kot znameniti in opevani »menage a trois«, po naše, trojček, seveda ne izdamo. Da je Zdravko v bistvu zelo prijazen, šarmanten, nasmejan, komunikativen in prav nič zvezdniški, so lahko ugotovili v Termah Dobrna, kjer je bival med gostovanjem. Pa še to so razkrili, da je ljubitelj morskih jedi, dober poznavalec slovenskih vin in tako kot pri večini se tudi njegovo jutro prične s kavico. Tako zelo seksi, da krasi tudi stene hotela Palace v Portorožu Ljubica princa Alberta? Četudi se sliši še tako neverjetno, se lahko resnično zgodi, da bo Celjanka Iva Štefanič kmalu postala kneginja in nova Grace Kelly. Na povabilo monaškega princa Alberta se bo postavna in hudo seksi manekenka namreč udeležila prestižnega druženja med tekmo za formulo ena, to je tekmo za veliko nagrado Monaka, kamor princ vsako leto povabi samo redke izbranke z vsega sveta. Letos je med njimi tudi naša Iva, ki smo jo prejšnji teden kot dvanajstletno deklico lahko spet gledali v filmu Nepopisan list. Ker smo hoteli vse skupaj preveriti iz prve roke, nam je povedala, da je princ Albert zelo simpatičen možakar, ki ga je spoznala že med lanskoletnim obiskom Monaka, ko je kot hostesa spremljala Magnifi-covo evropsko turnejo. Seveda navijamo zanjo in upamo, da bo ujela sanje Melanije Knavs. Mafijski posli Ko smo na koncertu Zdravka Čoliča opazili tudi ljudskega poeta Nanija Poljanca, smo seveda pomislili na mafijo in na mrtve ribe. Gospodič je namreč vsak teden don Vito Corleone v šovu Hri-Bar Saša Hribarja. Da ostanemo pri njegovih poslih, ga vljudno vabimo, naj čimprej obišče enega naših znanih lokalov, kjer zadnje čase kar mrgoli njegovih stanovskih kolegov. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Morda so se Celjani že nekaj časa spraševali, kdo je fant s črno čepico na glavi, ki se rad sprehaja po celjskih ulicah ali celo zavije na kakšno staro dvorišče? Mnogi so ga vendade prepoznali: to je znani glasbeni umetnik iz Sarajeva, avtor glasbe, pevec in aranžer priljubljene skupine Plavi orkestar, Saša Lošič. Avtor glasbe tudi celjske predstave To ti je lajf. K sodelovanju ga je povabil prav tako znani režiser Vito Taufer. Sehastijan Cavazza, slavni sin še bolj slavnega očeta, je na celjskem odru tudi že igral. Da se je to pot dobro počutil tudi kot gledalec, pa je razvidno iz priloženega. Tak' jeto! Več načinov je, kako preživeti burno pomladno noč. Enega ponuja SLG Celje z najnovejšo predstavo To ti je lajf, drugega žuri in način življenja mladih. Z odlično ekipo, ki se je po petkovi premieri zlila v večer z gosti in gledalci predstave, je bilo mogoče doživeti oba hkrati. MATEJA PODJED Noč je bila še mlada, ko je Ana Vitez s kozarcem penine v raki in ne brez kančka grenčine naznanila svoj odhod iz gledališke hiše, ki ji je bila zvesta skoraj pol stoletja. Za nasledstvo se ni bati. V hramu ostajajo hčerka Jerica v pisarni, »srebmogrbi« Bojan Umek na odru in vnuk Anže v zaodrju. Pridno raste že pravnuk. Vendar pa sije mama Ana za fotografiranje ob sebi zaželela igralca Tareka Rashida. Pra vi, da je res fajn fant Najmlajši članici celjskega ansambla, vedno nasmejani Minci Lorenci, sestri režiserja Jerneja Lorencija, Ani v predstavi, Mariborčanki po srcu, je čestital tudi Tone Partljič, ki si je s soprogo ogledal celjsko predstavo. Režiser Vito Taufer je njegov zet, partner Partljičeve hčerke, igralke Mojce. V Celju je ni bilo: morda je kje nastopala ali pa pazila na njuno nadebudno hčer.