Demokracija
fjanski županxorari JanRd\j listrstvom za kulWW11M Pisati najemne pog^fBeSS
»r, kjer je stala razstWa W ski osamosvojitvi, zaradi \ jo je bilo ministrstvo | leno umakniti. x
INTERVJU
Dr. Lovro Šturm
Vlada je dolžna nadzorovati tajno službo
MEDIJI 1
STA povzemala € rumene komentarje 'V
www.demokracija.si
POLITIKA
POKRAJINE ČEZ PRVO OVIRO
St. 29, leto XII.
19. julij 2007, 2,50 EUR/599,10 SIT

NAGRADNA IGRA

do novega telefona
Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 23 aparatov GSM Motorola F3.
Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 20 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. avgusta 2007.
Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani vywwdempkFaeija;.si (rsa spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre}, t Priložena naročilnicKzdaturnorn po 1.9 2006 - i Narpctviki do 1 % 2006-
Motorola F3:
teža: 70 g
velikost: 114x47x9 mm čas pripravljenosti: do 300 ur čas pogovora: do 500 minut glasovna pomoč V menijih privlačen tanek design visoko-kontrasten zaslon z odlično vidljivostjo na dnevni svetlobi in soncu velike črke in številke za lažjo berljivost SMS budilka
tedni k
i c u 11 i rs.
Demokracija
□ Naročam tednik Demokracija	število izvodov:
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno
(9% popusta) (10% popusta) (20% popusta)
* Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum rojstva (samo fizične osebe):
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Datum naročila:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec:
□ DA
ID za DDV
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 2300661.
Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila.
Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 Slf). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o„ Komenskega 11, Ljubljana
Pogledi na osamosvojitev
Metod Berlec
V teh dneh smo priče nenavadnemu zapletu. V okviru praznovanj dneva državnosti je bila na ljubljanskem gradu odprta začasna razstava o slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi. Odprl jo je predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, slovesnosti pa so se udeležili številni akterji slovenske osamosvojitve, med njimi takratni obrambni minister in sedanji premier Janez Janša. Ljubljanski župan Zoran Janko-vič na odprtje ni prišel, poskrbel pa je, da občina ni dala soglasja, da bi razstava postala stalna, zato so jo prav hitro zaprli za javnost. Nekateri namigujejo, da je Jankovič to storil zato, ker naj razstava ne bi bila všeč nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, ki je županov dobri prijatelj. Drugi menijo, da je s tem želel pokazati svojo moč pred vlado, ki naj ne bi bila naklonjena njegovemu predlogu, naj bi bila Ljubljana samostojna pokrajina. Svoje nezadovoljstvo z vladnim zakonom o financiranju občin je pokazal s pritožbo na ustavno sodišče. Z „zaprtjem" razstave je ljubljanski župan pokazal precej nenavaden odnos do slovenske demokratizacije in osamosvojitve, ki je nedvomno najsvetlejše obdobje v slovenski zgodovini.
No, vsako leto smo za dan državnosti priče najrazličnejšim zapletom. Za letošnjega je nedvomno poskrbel predsednik republike Janez Drnovšek. Najprej je vztrajno zavračal, da bi bil slavnostni govornik, nato se je premislil, potem spet užaljeno umaknil, ker so prireditelji našli novega osrednjega govornika. Nazadnje se državne proslave protestno ni udeležil. Lahko nas samo veseli, da se njegov predsedniški mandat izteka, saj svoje predsedniške funkcije ne opravlja resno in mu je nekako odveč. Ni mu pa odveč plača, ki jo prejema. V nasprotju z njim je aktivnejši nekdanji predsednik republike Milan Kučan, saj ne zamudi nobene priložnosti za napade na vlado. Zanj so danes možnosti „po zaslugi politike celo slabše kot leta 90".
Kot vsako leto se tudi letos razvnemajo razprave o „zaslugah za osamosvojitev". Tistim, ki so naspro-
tovali slovenski osamosvojitvi ali bili do nje zadržani, gredo v nos praznovanja in spominjanje na tisti čas. Da je odločilno vlogo pri osamosvojitvi odigrala koalicija Demos, je jasno. Temu ni mogoče oporekati. Številne pa moti poudarjanje pomena vloge Nove revije pri demokratizaciji in slovenski osamosvojitvi. Pri tem se je mogoče strinjati z Aleksandrom Zornom, ki je nedavno v intervjuju za našo revijo poudaril, da so na razsutje totalitarnega režima vplivali številni, edino Nova revija pa je postavila koncept slovenske družbe, zasnovala slovenski nacionalni program. „Nekaj je protestirati proti stanju, drugo pa je hkrati postaviti nov koncept razvoja slovenskega naroda v prihodnje. Povedati, v katero smer naj v prihodnje gre Slovenija, da se bo lahko suvereno postavila na noge."
Prejšnji teden je pri Novi reviji izšla zanimiva knjiga novinarke in v zadnjih letih tudi zgodovinarke Ro-svite Pesek Osamosvojitev Slovenije. Glede na to, da lahko v njej najdemo citate politikov iz tistega časa, je jasno, da bodo prenekateri ob njej zardevali. Še posebej tisti, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Že na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige se je razvnela zanimiva razprava (prepir) med filozofom Tinetom Hribarjem ter nekdanjima ustavnima sodnikoma Petrom Jambrekom in Tonetom Jerov-škom o tem, kdo ima glavne zasluge za odločitev, da se o samostojnosti Slovenije izvede plebiscit. Hribar je zasluge v precejšnji meri pripisal sebi, Jambrek in Jerovšek pa sta se na to odzvala in opozorila, da sta bila sama tista, ki sta zasnovala prvotno plebiscitno vprašanje in glede tega prepričala Jožeta Pučnika kot predsednika Demosa ter vodjo poslanskega kluba Demosa Franca Zagožna. Slednja sta bila seveda takoj za to. Ne glede na to polemiko pa je jasno, da je ključno vlogo pri odločitvi za plebiscit odigral Jože Pučnik s svojim vplivom v Demosu.
Odločitev za samostojno državo je bila nedvomno edino pravilna. Vsem, ki so k temu kakor koli pripomogli, smo lahko hvaležni. Danes v Sloveniji živimo bolje kot kadar koli prej. IB
Demokracija ■ 29/xn • 19. julij 2007
Ne glede na različne interpretacije je jasno, daje bila odločitev za samostojno državo edino pravilna. In vsem, ki so k temu kakor koli pripomogli, smo lahko hvaležni. Danes v Sloveniji živimo bolje kot kadarkoli prej.
KAZALO
UVODNE STRANI
9	Začetek resne tekme
10	Pogledi: Damijan in forumi
11	Kolumna: Glasni in molčeči
POLITIKA
12	Pokrajinska zakonodaja v DZ
76	Nezaželena osamosvojitvena razstava
18	Pod krinko novinarske avtonomije
20	Spremembe slovenskega podeželja
SLOVENIJA
22	O makroekonomskih kazalnikih
24	Popravljen letošnji proračun
26	Vzroki za višjo rodnost
28	Savinjski razvojni potenciali
30	Obnova v polnem teku
TUJINA
34 Kosovski diplomatski ping-pong
36	Globus: Konec diktatorja
37	Tuji tisk: Samo dva
INTERVJU
38 Dr. Lovro Šturm
DOMOZNANSTVO
42	Sveto pismo - živa beseda
46	Mecen in učenjak
50	Naši kraji: Koper
54	Pet zbirk v ožjem izboru
OGLEDALO
38
Intervju: dr. Lovro Šturm
Iz delnih poročil nedvoumno izhaja, da je Sova delovala tudi nezakonito. Ugotovljene so bile sistemske nezakonitosti, kot je npr. obstoj črnega, to je nelegalnega dela posebnega fonda.
12 Pokrajine čez prvo oviro
Zadnji dan zasedanja državnega zbora pred počitnicami je potekala burna in podrobna prva razprava o predlaganem svežnju pokrajinske zakonodaje, ki vsebuje zakone o pokrajinah, o njihovem financiranju ter o volitvah v pokrajinah.
Nezaželena razstava
Ljubljanski župan Zoran Jankovič z ministrstvom za kulturo ni želel podpisati najemne pogodbe za prostor, kjer je bila razstava o slovenski osamosvojitvi, zaradi česar jo je bilo ministrstvo prisiljeno umakniti. Jankovičeva pojasnila, zakaj seje tako odločil, niso prepričljiva.
56	Film: Izdajalec
58	Avtomobilizem: Fiat bravo 1,9 multijet
62	Šport: Teniško gledališče VVimbeldon
64	Črna kronika: Otroka odpeljali s silo
67	Rumeno: Komedija Mojster Feliks
68	TV Kuloar: Birokrati na rešetu 74	Poslanec Švagan po porazu
is Pod krinko avtonomije
STA pri povzemanju člankov pod krinko novinarske avtonomije že vrsto let privilegira del slovenskih medijev. Novi odgovorni urednik Borut Meško se tega zaveda in obljublja, da bo to prakso spremenil.
DEMOKRACIJA, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI
Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si;
01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si
Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek
Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej
Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos,
dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik,
dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga,
Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek
4
Lektoriranje: Joža Gruden
Prelom: Tone Tehovnik
Realizacija: Nova orbita d.o.o.
Fotografija: Gregor Pohleven (urednik),
Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije
Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor
Datum natisa: dan pred izidom
Izhaja: vsak četrtek;
Cena: 2,50 EUR/599,10 SIT
Izdaja: Nova obzorja d.o.o.
Direktor: Andrej Lasbaher
Naklada: 11.000 izvodov
TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova
banka d. d., Maribor
Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
»Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.0.0.. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s
prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do
15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za
države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov,
za druge pa 257,57 USD.
Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven, Bor Slana, fotomontaža
PETA STRAN
Obsojen nekdanji funkcionar
Boris Šuštar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in profesor na ekonomski fakulteti, je prvi odmevnejši obsojenec, ki gaje sodišče obsodilo za zlorabo uradnega položaja pri ravnanju z davkoplačevalskim denarjem.
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je Šuštarju prisodilo 6 let zaporne kazni, še ni pravnomočna. Primer se vleče že od leta 2000. Šuštar naj bi bil kot državni sekretar zlorabil uradni položaj in izbranim podjetjem, ki so se prijavila na razpise gospodarskega ministrstva, omogočil pridobitev nepovratnih sredstev. Podjetja so mu po prejemu teh sredstev vrnila »uslugo« in mu izročila polovico prejetega denarja. Sodni senat je ugotovil, da je Šuštar vplival na preraz-porejanje sredstev. Sodba je bila izrečena v njegovi odsotnosti, saj je po predčasnem odpustu s prestajanja zaporne kazni (v drugem kazenskem postopku je bil obsojen na dve leti in pol zapora, kazen pa je prestajal v koprskih zaporih) odšel iz države. Ko je sodišče s pomočjo policije za njim razpisalo mednarodno tiralico, se je izkazalo, da je odšel
Boris Šuštar obsojen na šest let zapora.
v Kanado, kjer naj bi bil že zaprosil za politični azil. Šuštarja so leta 2000 policisti 'ujeli' pri delu, ko je v nekem lokalu sprejemal 70 tisoč nemških mark. Po izjavah prič je bila to podkupnina, sam pa je zatrjeval, da mu je
Tožilstvo
dosegi
odmevno zmago.
nasprotna stranka le 'vrnila' denar. Šuštarja so priprli, v vseh teh letih ga je zagovarjalo precej odvetnikov, med njimi Peter Čeferin in Miro Senica. Na koncu ga je zagovarjal odvetnik po uradni dolžnosti. Medtem ko je Šuštar dolgo časa zatrjeval, da je žrtev političnih spletk (bil je član LDS, nekateri pa naj bi se mu zaradi izstopa in nekaterih drugih stvari maščevali), in celo namigoval, da bo dal v javnost obremenilne dokaze za vodstvo LDS (skliceval je celo tiskovne konference), iz tega ni bilo nič. S pobegom iz države je posredno potrdil, da je bil dejansko vpleten v posle, ki mu jih je očitalo državno tožilstvo. Primer je vodila državna tožilka Jožica Boljte Brus, ki je po izreku sodbe dejala, da je »zelo, zelo zadovoljna«. Zaradi protipravne koristi bo moral Šuštar plačati 19.000 evrov in 153.000 ameriških dolarjev ter sodne stroške (teh naj bi bilo v višini več kot 20 tisoč evrov), njegovo premoženje na slovenskih in švicarskih bančnih računih (okoli 430 tisoč evrov) pa še naprej ostaja zamrznjeno. V. K.
O
Popravki in odgovori
ít f:
Demokracija
CERKEV VRNILV JAVNOST
št. 28/5
Grožnje ASK(1)
V zvezi s pisanjem Metoda Berle-ca v Demokraciji dne 12. 7. 2007 (str. 5) v članku »Grožnje ASK«, v katerem opisuje domnevni telefonski pogovor, ki naj bi ga imel z bivšo državno sekretarko Andri-jano Starina Kosem in v katerem naj bi mu ta rekla: »Kličejo me ljudje, kot so Miran Potrč in podobni, in me prosijo, naj jim dam informacije, pa jim jih ne dam. Nič nisem izdala. Če pa se me bo prisililo v to, če me boste napadali, bom pa tudi to naredila. Bom šla do konca...« izjavljam:
Ne vem, kdo od omenjenih manipulira ali govori neresnico; ali gospod Berlec ali gospa An-drijana Starina Kosem. In mi je hkrati vseeno, saj se v obračunavanje med člani SDS ne nameravam vmešavati. Tako tudi z vso odgovornostjo trdim, da gospe Andrijane Starina Kosem niti v zvezi z njenim pismom članom SDS niti sicer nisem nikoli klical niti z njo govoril. Trditev, zapisana v članku, povezana z mojim imenom, je popolna neresnica. Kdor trdi drugače, ga pozivam, da svojo trditev dokaže.
Miran Potrč, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov
Naslovka št. 28/5
Grožnje ASK (2)
Ker ste v svojem zadnjem uvodniku povsem sprevrnili vsebino
najinega telefonskega pogovora in mi poskušali podtakniti, naj bi vam bila grozila, bi bralce Demokracije rada seznanila, da ni nič od tega res. Prosila sem vas samo to, da bi pri pisanju upoštevali tudi drugo plat dogajanja in svojim sogovornikom ne vsiljevali izoblikovanih mnenj, političnih diskvalifikacij in absurdnih obtožb, da naj bi bila nekakšna »izdaj alka stranke«. Profesionalni novinarski prispevek namreč vsebuje mnenja vseh vpletenih in ne samo ene strani, kakor se je pozneje tudi dejansko zgodilo v vaših prispevkih. Da nisem poskušala preprečiti članka, dokazuje tudi vaš spremni dopis, ko ste mi na koncu le poslali vprašanja. Citiram: »Glede na to, da ste me vprašali, zakaj tudi vas česa ne vprašam, in me pozvali, naj vam pošljem kakšna vprašanja, vam jih torej postavljam!«
Na vaša zapisana vprašanja kljub vsemu ne bi odgovarjala, ker so žaljiva in niso bila mišljena resno, saj mi niti niste dali dovolj časa za odgovor nanje, ampak ste se z njimi samo poskušali izogniti mojim očitkom. Naj pa povem, da so namigi v njih povsem izmišljeni, da nisem spremenila svojih političnih stališč, da nisem storila nič slabega, da nikamor nisem prestopila, da so zato tudi skrajno žaljive obtožbe, naj bi za svoje ravnanje dobila nekakšno plačilo, in da nikomur nisem posredovala nobenih internih informacij. S kom se družim, je moja zasebna stvar, zakaj me drugi mediji ne napadajo, vprašajte njih, vsekakor pa se zavedam pomena neodvisnosti medijev in se tega tudi držim. Andrijana Starina Kosem, predsednica NS Delo, d. d.
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007
GLOSA/HUMOR
Brki
Aleksander Škorc
»No, gospoda bodoča predsednika, na nas sta naredila odličen vtis in obvestili vaju bomo, koga bo naše društvo podprlo,« je Matejček sklenil pomembne pogovore. »Samo še vprašanje, mag. Gaspari, kaj je z vašim psom? Je res bolan, kot se govori, ali so to samo zlobna natolcevanja neizobraženih nasprotnikov, ki nimajo argumentov za pobijanje vaše nestrankarske veličine in znanj s področja trinajstega koledarskega meseca? Mimogrede, trinajsti mesec bi se lahko imenoval 'dru-štvenik' ali kaj podobnega.«
»Priznati moram, da gre za oboje. Pes je resnično bolan, menda nekaj v zvezi z ga-stronomijo. Veterinar pravi, da sem ga predobro hranil, a to samo kaže, kako rad imam živali in da se me že zato splača podpreti. Zlobni ljudje pa itak vedno natolcujejo.«
»No, bomo še premislili, kajti ne smemo prezreti, da je tudi sedanji predsednik imel bolnega psa. Pravzaprav kar dva. In potem je še sam zbolel. Na žalost celo večplastno. Iz tega bi se dalo sklepati, da bolni psi slabo vplivajo na svoje gospodarje, in če so le-ti predsedniki države, to pač slabo vpliva na državo, ki naj bi bila v čim boljšem stanju -že zato, da se bo lahko v miru razvijala nad-strankarska civilna družba, kot smo denimo mi. A kot rečeno, obvestili vas bomo.
Pa še kratko vprašanje vam, dr.Turk, kako da se kot Turek potegujete za predsednika naše ugledne države, zakaj nimate brkov, če ste res Turek? Se morda sramujete svojega rodu in ali je res, da ste se tam nekje v Ameriki na veliko družili z nekim temnopoltim bradačem?«
»No, ni čisto tako. Po rodu sem Slovenec, tisti bradač je bil pa takrat najpomembnejši človek na svetu, kar bi utegnil biti dober argument za podporo meni. Brkov pa ne bi komentiral.«
»Vaša mati je torej Slovenka. No, lepo, ampak imeti Turka za očeta? No, bomo še videli glede podpore. Kakšno pa je vaše stališče glede društev, so potrebna? Bi jih morala država podpirati? Vidim, da je vaš odgovor pritrdilen, torej vas bomo kljub rodu podprli. Tudi vas, mag. Gaspari, bomo podprli, svetujem vam le, da se čim prej rešite svojega psa. Svoje podpore seveda še ne bomo razkrili javnosti, vsaj še toliko časa ne, dokler nas bodo novinarji pripravljeni o tem spraševati... Kako? Koga bi mi podprli, če prideta v drugi krog? Oba. Podprli bi oba, ker mi kot napredno nadstrankarsko društvo res ne moremo delati razlik na podlagi rasizma, niti ne moremo dajati vtisa, da imamo kaj proti ljubiteljem živali.«
H-umor
»Odkar me ni več na čelu občine, ni nobenega novega grafita, tožbe, afere, kar je dokaz, kdo je sprožil afere zoper mene.«
(Nekdanji tržiški župan Pavel Rupar ima sedaj blažen mir.)
»Nisem šel na volitve. Neopredeljen sem.«
(Pevec Domen Kumer niti Stojana Auerja ni podprl v tekmi za župana Maribora.)
»Prihodnost se je že zgodila, moram se samo spomniti, kaj je v njej.«
(Glasbenik Rok Golob ima očitno zelo bogate načrte za prihodnost.)
»Moja strankaje s Sadamovo stranko Ba 'ath podpisala dokument o sodelovanju.«
(Predsednik SNS Zmago pl. Jelinčič je prostodušno razkril svoje povezave s pokojnim iraškim diktatorjem Sadamom Huseinom.)
»Poslanec vaše stranke, gospod Marijan Pojbič, je poslancu Milanu M. Cviklu med njegovim govorom z obema rokama kazal 'oslovska ušesa'.«
(Poslanec SD Miran Potrč se je v pismu vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku pritožil, da najraje dvigujejo roko in kažejo s prsti črko V tisti poslanci SDS, ki sedijo za Milanom M. Cviklom.)
»Veliko bolezni lahko reši samo duhovnik v osebnem pogovoru z bolnikom, zato bi morda med zdravilce dali še duhovnike.«
(Poslanec NSi Drago Koren bi širil status zdravilcev. Zagovorniki laicizma se ob tej izjavi še niso oglasili.)
»Takega odnosa si Ljubljana ne zasluži, ne sme biti kaznovana, ker so se Ljubljančani odločili, da me izvolijo za župana.«
(Ljubljanskega župana Zorana Jankoviča od časa do časa prime kalimerovski sindrom.)
»Samo kritizerstvo ne bo pomagalo k izboljšanju zdravstvenega sistema, pri tem tudi deset interpelacij ne bo pomagalo.«
(Premier Janez Janša ni ravno prepričan, da je interpelacija proti ministru za zdravje Andreju Bručanu pravi recept za ozdravitev slovenskega zdravstvenega sistema.)
»Iz bruseljskega ali kakega drugega zornega kota je videti kot mlaka z veliko čermi, kjer lahko zelo hitro nasedeš in so hkrati lokalne
»Položaj je zame postal odvraten: levice ne morem več voliti, ker je ni.«
(Igralec in nekdanji direktor MGL Boris Kobal na slovenskem političnem prizorišču pogreša skrajno levico.)
ščuke zelo dejavne in jim je težko par irati.«
(Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je prepričan, da je slovenski tranzicijski trg nekaj takšnega kot ribarjenje v kalnem.)
»Zakaj trinajst let nisem posnel filma ? Ker sem preprosto len.«
(Režiser Jiri Menzel je hitro našel razlog za svojo dolgoletno odsotnost.)
»Sem ruski državljan in že 25 let predstavljam Rusijo. Za to imam večje pravice kot poročnik polkovnik KGB-ja.«
(Nekdanji svetovni šahovski prvak in sedanji opozicijski politik Gari Kasparov razlaga, zakaj bi bilo bolje, če bi bil on na mestu, ki ga sedaj zaseda Vladimir Putin.)
6
ZGODBE
Tri leta po potresu
Minilo je tri leta od potresa v Posočju. V tem času je bilo v program obnove od 1.750 objektov uvrščenih 608. Državna tehnična pisarna (DTP), ki ta dela koordinira, je te dni objavila, da je do konca letošnjega junija v celoti končala investicije na 129 objektih. V teku pa je še vrsta različnih postopkov na več kot 390 objektih. Skupno je bilo za dela po potresu 2004 porabljenih 7,5 milijona evrov.
Resnici na ljubo poteka sedanja sanacija z bistveno večjimi izkušnjami in odgovornostjo vlade do svojih državljanov in z opaznimi rezultati pozitivne zavesti politične garniture, ki je pripeljala Slovenijo do osamosvojitve in na pot normalnejših družbenih odnosov.
Med 129 objekti, katerih investicijo v celoti peljejo skozi DTP, večji del predstavljajo stanovanjski objekti (novogradnje, sanacije in rekonstrukcije objektov). Za vse novogradnje so bili v okviru državne pomoči izvedeni tudi odklopi in vnovični priklopi na infrastrukturo. Po podatkih je bilo skupno porušenih 41 objektov, ki
Sanacija nekdanje stanovanjske hiše sredi Bovca
so ogrožali okolico, 34 pa so jih podprli zaradi nadomestne graditve. Že takoj po potresu 2004 je Civilna zaščita porušila več kot 30 najbolj poškodovanih objektov. DTP je končala tudi koordinacijo interventnih sanacij kritin in dimnikov na 466 objektih.
Na Brdu v Bovcu dva bloka gradijo na novo, dva pa pripravljajo na rekonstrukcijo. V DTP so mnoge lastnike stanovanj pohvalili, da so pri reševanju sanacijskih vprašanj skupnega pomena zelo kooperativni. Ta čas dela potekajo še na 13 novogradnjah in sedmih rekonstrukcijah raznih stavb. Tik pred začetkom del je še 33 objektov, za katere je pripravljena celotna gradbena dokumentacija. Za popo-tresno obnovo je v letošnjem letu skupno namenjenih 6,671 milijona evrov. M. M.
Modrost tedna
»Zame je državljanska sproščenost stanje brez posebnih strahov, najmanj strahu pred lastno državo. /.../Želim si take sproščenosti, da me ne bo skrbelo, ali vladajo levi ali desni. Bistveno je, da bi ljudje verjeli, da so tisti, ki so jih izvolili, na njihovi strani.« (Politik Lojze Peterle)
»Novinarji so skorajda plebiscitarno izvolili svojega novega predsednika (Grego Repovža, predsednika Društva novinarjev Slovenije, op. ur.). Na glasovanju je dobil 886 glasov od 919. Če se kdo sprašuje, v kateri dvorani se je zbralo 919 novinarjev, bo ostal brez odgovora. Velika večina volilcev skupščini namreč sploh ni prisostvovala. V njihovem imenu so avtomatično glasovali delegati iz njihovih regij. Še pomnite, tovariši?« (Novinar Tino Mamic)
Neprimerno norčevanje
Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je nedavno odpovedal pogodbo novinarki Vala 202 Nataši Štefe, ker je v jutranjem programu spraševala, zakaj je prvi zadetek, ki se pojavi, ko v Youtube odtipkate ime Janez Janša, iz pasjega sveta. Odpoved, zaradi katere je odpoved podal tudi odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, sicer ni trajala dolgo, saj jo je Vasle naslednji dan preklical. Kot je pojasnil, je pri poznejšem poslušanju posnetka ugotovil, da je bila njegova reakcija nekoliko pretira-
Vinko Vasle želi imeti resen radio.
na, saj novinarka ni dejala, da je Janša pes, kot se je zdelo sprva, ampak se je samo spraševala, zakaj je zadetek ob vpisu imena Janeza Janša iz pasjega sveta. Vasletova reakcija je bila pretirana najverjetneje tudi zato, ker ni bilo prvič, da je Štefetova prestopila meje dobrega okusa. Tako se je denimo ob razpravi o zakonu o RTV ponorčevala iz navedb Branka Grim-sa v parlamentu, ko je dejal, da so Slovenci v enem mesecu z realnim znižanjem naročnine prihranili za dober avto, in sicer s pozivom poslušalcem, naj dajo predloge, kako zdaj ta avto uporabljati, pred nedavnim pa je geslo Zbora za republiko Sproščena Slovenija primerjala z reklamo za ženske higienske vložke. Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je sprejel odstopno izjavo odgovornega urednika 2. programa Radia Slovenija Mirka Štular-ja, ki jo je ta 5. julija 2007 zaradi omenjenega zapleta podal generalnemu direktorju RTV Slovenija Antonu Guzeju in direktorju Radia Slovenija Vinku Vasletu. Lahko samo upamo, da bo novemu uredniku na Valu 202 uspelo vzpostaviti take profesionalne novinarske standarde, ki so primerni za nacionalni radio, ne pa za radio Pavliha. A. K.
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007
Za 2 milijona evrov nižja cena
Na ministrstvu za zdravje so se pretekli teden uspešno končala pogajanja za izbor ponudnika za izvedbo gradbeno-obrtniških del na objektu DTS (nova urgenca) v Ljubljani. Ministrstvo je s pogajanji doseglo znižanje cene za več kot 2 milijona evrov, izbrani izvajalec pa je SCT, d. d.. To pomeni, da bodo objekt nove urgence začeli graditi še pred jesenjo. Ministrstvo je aprila letos izvedlo javni razpis, na katerega so se pravočasno prijavili in oddali svoje ponudbe štirje ponudniki.
Ugotovljeno je bilo, da so ponudbe v nekaterih delih pomanjkljive, ponujena cena pa presega zagotovljena sredstva za izvedbo projekta. Ministrstvo je zato s sklepom razveljavilo postopek in ponudnike obvestilo, da se bo ta nadaljeval s pogajanji. Na pogajanjih je najnižjo ceno, 19,800.000 evrov, ponudila družba SCT, d. d., in bila izbrana. V. K.
Bručan uspešen pri pogajanjih.
DOGODKI
Skupni jezik vlade in sindikatov
Večina sindikatov javnega sektorja je prejšnji teden parafirala kolektivno pogodbo in podpisala aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. S1. januarjem 2008 bo za okoli 150 tisoč javnih uslužbencev veljal nov plačni sistem.
Pogodbe od 24 sindikatov javnega sektorja niso parafirali le v Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR), v Neodvisnem sindikatu delavcev Ljubljanske univerze (NSDLU), v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) ter v sindikatih slovenskih diplomatov, carinikov in poklicnih gasilcev. Kljub vsemu sta pogajalski strani dosegli visoko soglasje, kot je ob podpisu sporazuma dejal minister za javno upravo Gregor Virant, pa tudi nepodpisnikom kolektivne pogodbe vrata še niso zaprta.
»S parafiranjem kolektivne pogodbe za javni sektor, ki določa osnovno plačo za tako imenovana orientacijska oziroma tipična delovna mesta, je bil storjen prvi korak v okviru pogajanj v javnem sektorju,« je dejal minister Virant,
Večina sindikatov javnega sektorja je z vlado dosegla dogovor.
ki meni, da je s tem opravljene približno štiri petine poti k pravičnejšemu plačnemu sistemu. Predsednik vlade Janez Janša pa je dodal, so v tej plačni reformi največ pridobile tiste dejavnosti, ki so bile doslej podcenjene - kultura, zdravstvena nega, socialno varstvo in tudi nekateri drugi segmenti državne uprave. Minister za javno upravo je še pojasnil, da se bodo zaradi zavarovanja pred makroekonomskim neravnovesjem plače povečevale v štirih obro-
kih - januarja in septembra prihodnje leto, septembra 2009 in marca leta 2010.
Z Virantovim mnenjem, da je bila pogodba parafirana, ker je med pogajalci zmagal razum, se je strinjal tudi vodja pogajalske skupine sindikatov Doro Hvalica. Vodja sindikalne strani je dejal, da podpis kolektivne pogodbe dokazuje, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju v svojih temeljih uresničljiv, a da pogajalski strani čaka še precej dela. Med drugim gotovo s SVIZ, katerega predsednik Branimir Štrukelj je prepričan, da se bodo učiteljem plače realno znižale, in to na račun višjega vrednotenja nekaterih drugih javnih dejavnosti.
Po petih letih pogajanj so vlada in sindikati torej vendarle našli skupni jezik glede kolektivne pogodbe. Sicer pa obe strani v prihodnje čakajo še pogajanja o podrobnostih po posameznih panogah, ki naj bi se začela septembra letos. V prihodnjih treh mesecih naj bi ministrstvo za javno upravo pripravilo vse potrebno za uvedbo parafiranega novega plačnega sistema. P. A.
Za Peterleta in pokrajine
Predsednik koalicijske NSi in finančni minister Andrej Bajuk se je preteklo soboto v Polhovem Gradcu sešel s predsedniki lokalnih odborov in drugimi predstavniki stranke iz Notranjske, Zasavja in Ljubljane z okolico. Poleg tega, da so še enkrat nesporno izrazili podporo predsedniškemu kandidatu, evropskemu poslancu Lojzetu Pe-terletu, saj je po Bajukovih besedah »človek za naš čas«, so razpravljali tudi o prihodnji pokrajinski ureditvi Slovenije. Izrazili so podporo oblikovanju pokrajin, a tudi trdno prepričanje, da njihovo ustanavljanje ne bi smelo preiti na ramena davkoplačevalcev. »Verjamemo, da Slovenija potrebuje decentralizacijo, a se ob tem ne sme povečati breme javnih financ, kar se tiče slovenskih davkoplačevalcev,« je na tiskovni konferenci po srečanju dejal Andrej Bajuk. Poslanka NSi Mojca Kuder Dolinar pa je dejala, da bi bilo pred dokončnim sprejetjem pokrajinske zakonodaje dobro izvedeti, katere naloge se bodo prenesle na pokrajine. »To naj bi bilo natančneje definirano do jeseni,« je dejala Dolinarjeva, ki se zavzema za to, da bi oblikovali pokrajine, s katerimi bi »čutile« tudi lokalne skupnosti. P. A.
Andrej Bajuk se je srečal z lokalnimi odbori NSi.
Znova na volišča
Dušanu Krajniku je US ugodilo.
Prebivalci Godešiča, Gosteč in Lenarta v občini Škofja Loka se bodo 1. septembra vrnili na volišča, kjer bodo znova volili župana. Ustavno sodišče je namreč ugodilo pritožbi županskega kandidata Dušana Kraj-nika, ki je na lanskih volitvah prejel le 16 glasov manj kot zmagovalec Igor Draksler.
V pritožbi je Krajnik zapisal, naj bi bilo na enem od volišč šest volivcev glasovalo za svoje družinske člane, nekateri volivci pa naj bi bili glasovali celo v svojih osebnih avtomobilih in ne na volišču. Poleg še nekaterih domnevnih nepravilnosti pri glasovanjih doma naj bi prišlo tudi do neupravičene zamenjave glasovnice nekemu krajanu, ki se je zmotil. Ena od članic volilnega odbora je še opozorila, da so drugi člani volilnega odbora oboleli volivki na dom prinesli odprto kuverto, v kateri je bilo že obkroženo ime županskega kandidata Drakslerja. Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločbe v zvezi s Krajnikovo pobudo za presojo ustavnosti zapisalo, da je zakon o lokalnih volitvah v neskladju z ustavo, ker ne določa, da člani volilnih odborov ne morejo biti sorodniki kandidatov. P. A.
8
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
V SREDIŠČU
Začetek prave tekme
Metod Berlec, foto: Gregor Pohleven
Kandidati Že Znani? Potem ko se je predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor po dolgem premišljevanju in omahovanju odločil, da se ne bo potegoval za predsedniški položaj, je favorit v predsedniški tekmi postal neodvisni predsedniški kandidat Lojze Peterle, ki ga podpirajo vse tri desnosredinske stranke: Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Po različnih javnomnenjskih anketah je v prednosti pred drugimi morebitnimi in že napovedanimi kandidati. Zmaga Jelinčiča podpira Slovenska nacionalna stranka, Danila Tiirka Socialni demokrati, Društvo Zares in verjetno DeSUS, kandidat LDS pa je Mitja Gaspari. Glede na to, da je društvo Zares kot predsedniškega kandidata podprlo Danila Tiirka, je očitno, da je Gregor Golobic opustil upe, da bi si predsednik republike Janez Drnovšek premislil in vendarle znova kandidiral. Možnost kandidature je že večkrat zavrnil Milan Kučan, ki je napovedal, da se bo v prihodnosti spet bolj politično angažiral. To se že kaže v njegovem vztrajnem demagoškem kritiziranju vlade. Prav gotovo bo podprl enega od kandidatov levice. Drugi, ki se napovedujejo kot predsedniški kandidati, nimajo nikakršnih možnosti za izvolitev. Očitno želijo le pritegniti pozornost javnosti.
Zavezani enakim vrednotam Nedavno je predsednik
SDS Janez Janša v strankarskem glasilu Nova pot razložil, zakaj se je stranka odločila, da podpre Lojzeta Peterleta. Po njegovo so razlogi tako v skupni preteklosti kot tudi v pogledih na prihodnost Slovenije. »Lojze Peterle je več kot le predsednik prve demokratično izvoljene vlade. /.../ Je ena ključnih osebnosti slovenskega osamosvajanja in ustanovitve slovenske države. Na podlagi mnogih izkušenj, ki smo si jih nabrali kot partnerji v političnem življenju, je leta 2000 nastala koalicija Slovenija, ki je v končni posledici pripeljala do zmage na volitvah leta 2004. Če s kritično distanco pogledamo na ta čas, se v njem izkristalizira ključno dejstvo, da smo bili ne glede na morebitna občasna razhajanja vedno enotni v tistih točkah, ki so bile usodne za Slovenijo, in da ostajamo zavezani enakim vrednotam in načelom, s katerimi smo pred skoraj 20 leti stopili na pot osamosvojitve.« Po njegovo si v SDS želijo, da bi v času predsedovanja Evropski uniji imeli na čelu države evropsko prepoznavnega človeka in politika, ki bo funkciji predsednika države vrnil verodostojnost, deloval povezovalno ter se v slovenskem političnem prostoru zavzemal za spoštovanje razlik in za enotnost, kadar gre za nacionalne interese. Glede špekulacij, kako bi zmaga desnega ali levega kandidata za predsednika države vplivala na parlamentarne volitve prihodnje leto, pa je zapisal, da je teza, da želi tako imenovana desna politična opcija zasesti vse funkcije, namerno vržena v javnost s strani tistih, ki so nekoč dejansko obvladovali vse pozicije, vendar v tem niso videli nič napačnega. Po Janševem mnenju bo ključni čas do prihodnjih državnozborskih volitev nastopil šele po predsedniških volitvah, »naš cilj pa je zmagati tako letos kot prihodnje leto«.
Predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterietu po zadnjih anketah dobro kaže.
Prihodnji predsednik bo moral funkciji predsednika države vrniti verodostojnost.
Na t. i. levici neenotni Še najbolj konkurenčen se glede na javnomnenjske ankete zdi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. V slovenski javnosti je znan, nosi avre-olo dobrega ekonomista, kar je nekoč pomagalo tudi Janezu Drnovšku. Zdi se, da manj ko govori, bolje mu kaže. Nekateri namigujejo, da ima, ker ga sedanja vladna koalicija ni potrdila še za en guvernerski mandat, več možnosti za izvolitev, in to zaradi nezadovoljstva ljudi s takšno odločitvijo. Nikakor pa ni ljudski človek, ki bi znal populistično nastopati. Manj znan v slovenski javnosti je Danilo Tiirk, ki je bil pred leti eden od namestnikov generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana. Danes upa, da bi se z morebitno zmago na predsedniških volitvah posredno spet vrnil v mednarodno politično areno.
Čeprav Gaspariju bolje kaže, so se v SD in Zares odločili, da podprejo Danila Tiirka. Vzrok za to verjetno tiči v dejstvu, da želijo javnosti sporočiti, da LDS ni več glavna stranka na levici in da zato njeni kandidati nimajo več velike teže. Zdi se torej, da se na levici že pripravljajo na državnozborske volitve, na katerih se ne bodo bojevali samo proti sedanji vladni koaliciji in Janševi SDS, ampak predvsem za to, katera stranka bo dosegla primat na levici. (S
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
POGLEDI
Damijan in forumi
Pavel Ferluga
Čisto naključno sem na forumih naletel, da je g. Jože P. Damijan napisal analizo raznih forumskih piscev.
Nekako jih je »psihološko« porazdelil v kategorije obnašanja oz. profilov. Ker njegovega članka v kolumni v Financah nisem bral, tega ne bom komentiral. Zaradi svojega nepoznavanja ekonomskih problemov, za kar je g. Damijan nedvomno velik strokovnjak, nimam niti legitimnosti. Prebral pa sem njegov analitični članek v Financah: Ora Ito ter desperadosi na forumih in njihove karierne opcije.
G. J. P. Damijan se je tega lotil, ker so ga opozorili kolegi na precej »hude« in žaljive odzive na omenjeno kolumno o opcijah levice in desnice. Kot sem že rekel, ne bom se dotaknil članka, ki je povzročil, da se je g. J. Damijan ne glede na to, da ga taki napadi sploh ne motijo (in tu mu dam prav), vseeno odločil, da pač zavzame kritično držo do »desperadosov« in njihovih kariernih opcij v analizi (po moje malce improvizirani) odzivov, kjer skuša karakterizirati forumske komentatorje. Dobil je profil piscev v 5 točkah, s katerimi se tudi sam strinjam.
Edino, kar me je spodbudilo k temu pisanju, je njegova 4. točka, kjer pravi, da nekateri kolegi iz sveta komuniciranja z javnostmi pravijo, da ne gre za naključne pisce, ampak da imajo posamezne politične stranke organizirane skupine piscev (bojda so še posebej dobro organizirane stranke desnice), rekrutiranih večinoma iz študentske populacije, ki za majhno plačilo ali v ideološkem zanosu »pljuvajo« po »ideoloških nasprotnikih« oziroma se oglašajo v pogovorne oddaje in v njih orkestrirano glasujejo itd. Seveda, se od tega tudi takoj distancira (saj tega ni on rekel, ampak kolegi »iz sveta komuniciranja z javnostmi«), češ da niso vsi pisci enakega profila. No, tu imam majhno pripombo, da človek njegovega strokovnega slovesa, saj ne pozabi opozoriti na svoja vsestranska akademska udejstvovanja, v ta kritični kontekst podobno kot Spomenka Hribar skoraj neopazno postavi »opozorilo« (Italijani bi rekli »la pulce nellorecchio«): ustavite desnico tudi na forumih. Vsi drugi nasveti in dialektična dekoracija (Ora Ito) so le kamuflaža pravega cilja: vstaviti v mozaik intenzivno stopnjevanih napadov na Janševo vlado dodaten kamenček, kjer se pokrije tista očitna značilnost strankarske »organiziranosti« na forumih, ki se po mojih izkušnjah izrazito začuti prav na levici, ne pa na t. i. desnici, ki je v Sloveniji ne moremo niti še dobro profilirati.
Plače v javnem sektorju
Vida Kocjan
Zakon o plačah v javnem sektorju ureja nesorazmerja med plačami, nobeden od poklicev pa ne bo ničesar izgubil.
Vladna pogajalska skupina je s pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja uskladila besedilo kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), potrdila pa ga je tudi vlada. Spomnimo, da so plače direktorjev v javnem sektorju z uredbo vlade že nekaj časa urejene, za plače funkcionarjev pa je bil sprejet poseben zakon, ki bo začel veljati 1. januarja 2008. Z zdaj sprejeto novo kolektivno pogodbo (tudi ta bo začela veljati 1. januarja 2008) pa je ustvarjena podlaga za prehod v nov plačni sistem za več kot 150.000 javnih uslužbencev. Novi plačni sistem temelji na enotnosti ureditve, preglednosti in odpravi plačnih nesorazmerij, ki se bodo glede na zamik uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju odpravljala v letih 2008,2009 in 2010, v zakonu pa so usklajeni tudi točni datumi. Na podlagi tega dogovora bo morala vlada zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov (3,6 milijarde tolarjev). Sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor bo tako vplivala na rast plač v javnem sektorju, ocenjujejo tudi v vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Izračunali so, da bo realna rast plač na zaposlenega v javnem sektorju v letu 2008 dosegla 4,2 odstotka, v letu 2009 bo 3,3-odstotna, v letu 2010 pa 4,8-odstotna. To je nekoliko več od načrtovane realne rasti plač vseh zaposlenih v državi. Izkupiček pogajanj, ki so trajala več let, je torej dober. Da so dosežki boljši, kot so predstavniki sindikatov mislili na začetku, je v pogovoru za osrednji dnevnik dejal tudi vodja sindikalne pogajalske skupine za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor Doro Hvalica. Dejal je, da je bila vlada trda pogajalka, pričakovanja posameznih sindikatov, ki so menili, da bodo pridobili vsi, pa so bila tudi po njegovem mnenju zmotna. Vlada, pogajalska skupina in večina sindikalistov pa zavrača očitke Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), da se bodo plače v izobraževanju v prihodnjih letih realno znižale. To seveda ni res, nominalno bodo plače v tem delu javnega sektorja ostale enake, zakon pa odpravlja nesorazmerja. Hvalica je potrdil, da bodo zaposleni v sektorju izobraževanja pridobili toliko kot drugi. Sicer pa je bilo veliko vroče krvi tudi glede plač policistov, paznikov in nekaterih drugih poklicev, vendar so ti upravičeni do posebnih dodatkov k plači, zato ne bodo v ničemer prikrajšani. Za konec dodajmo, da bo reforma plačnega sistema v javnem sektorju v celoti pomenila 9-odstotno povečanje sredstev za plače v prihodnjih letih, zato so tako zaposleni kot sindikalisti z doseženim lahko več kot zadovoljni.
10
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
KOLUMNA
Glasni in molčeči
Dr. Matej Makarovič
Razprava o zabaviščno-igralniškem »megacentru« na Goriškem je v marsičem sorodna drugim razpravam o velikih odločitvah in projektih, kijih spremljajo ideološko-nazorske kontroverznosti. Na eni strani imamo tiho večino, ki projekt načeloma podpira ali mu vsaj ne nasprotuje, ker si od njega obeta koristi ali vsaj ne pričakuje škode. Vendar ta večina molči, ker niti ni posebno nazorsko ali interesno motivirana, da bi se oglašala, predvsem pa zato, ker verjame, da se bo projekt tako ali tako prej ali slej zgodil z njeno podporo ali brez nje.
Gre za racionalno izbiro, ko se ljudje preprosto ne angažirajo za stvari, za katere verjamejo, da se bodo zgodile tudi brez njihovega angažiranja. Na drugi strani pa imamo glasno manjšino nasprotnikov, katerih motivacija je povsem drugačna. Verjamejo, da lahko samo njihovo aktivno nasprotovanje prepreči izvedbo projekta, ki ga iz interesnih, najpogosteje pa verjetno zaradi nazorskih razlogov zavračajo. Temu primerno so izrazito aktivni, izrazito politično mobilizirani in zato precej opazni. Posledice so jasne, saj se v javnosti ustvarja - vsaj za zdaj - navidezen vtis, da je nasprotovanja mnogo več kot pa podpore in da projektu pravzaprav nasprotujejo skoraj vsi. Gre za podoben učinek, kot smo ga zaznali pri vprašanju slovenskega članstva v zvezi NATO. Tudi takrat se je glede na opaznost in radikalnost nasprotnikov zdelo, da večina Slovencev članstvu nasprotuje, na referendumu pa je potem vendarle prav solidna večina glasovala v prid severnoatlantskemu zavezništvu. Vendar tu ni splošnoveljavnih zakonitosti in samoumevnosti. Pretirano molčeča večina se lahko namreč v nadaljevanju kdaj znajde tudi v manjšini...
Raznovrstnih motivov za nasprotovanje investiciji Hita in Harrah's Entertainment v megazaba-višče sicer ne manjka. Nekaj je odklonilnega odnosa do samega igralništva, potem pa je tu še v slovenskem prostoru precej razširjen strah pred tujim kapitalom, čemur lahko dodamo še (levičarski) anti-amerikanizem, ker je kapital prav ameriški. Na splošno pa bi lahko trdih, da se logika nasprotovanja in podpore investiciji pravzaprav vzpostavlja na dveh ravneh: na filozofski in na empirični.
Na filozofski ravni gre za precej temeljno vprašanje o človekovi zrelosti. Nekoliko poenostavljeno rečeno imamo na eni strani liberalno prepričanje, da je odrasel človek zrelo in v temelju razumno bitje, zmožno avtonomnih in svobodnih izbir. Prek ponotranjenja družbenih norm je sposoben samostojno razlikovati med dobrim in zlim, zaradi lastne samodiscipline ne potrebuje pretiranih zunanjih prisil, prepovedi in zapovedi. Potrebuje podjetniške in
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
Za prvo filozofsko perspektivo je megazabavišče zanimiva razvojna priložnost, za drugo je lahko samo grožnja.
potrošniške priložnosti, saj zanj predstavljajo izzive in priložnosti za svobodno, vendar zrelo izbiro. Nasprotno prepričanje bi seveda bilo, da je človek vedno nekako nezrel, da ob sebi vedno potrebuje varstvo močne avtoritete, morda v podobi Partije, Cerkve, države ali česa drugega, ki ga varuje pred okoljem in ki mu že vnaprej preprečuje tiste izbire, ki bi lahko bile zanj - po oceni te avtoritete - kvarne. Prepričanje v nezrelost človeka ima neizogibne avtoritarne implikacije, saj nezrel človek ne more svobodno izbirati, temveč se mora - v svoje dobro - podrediti.
Za prvo filozofsko perspektivo je megazabavišče zanimiva razvojna priložnost, za drugo je lahko samo grožnja. Da so nekateri ljudje v resnici bolj, drugi pa manj zreli, je sicer popolnoma jasno, vendar je vprašanje, kdaj je zadostna večina dovolj zrela, pravzaprav večno in razmeroma neobčutljivo na empirične ugotovitve. Vsekakor pa pomembno vpliva na nazorski odnos do tako temeljnih zadev, kot so svoboda, demokracija, tržno gospodarstvo in še kaj.
Toda za večino - tistih nazorsko manj ostro opredeljenih - se bo konkretno vprašanje megazabavišča odločalo na drugi, empirični ravni: na ravni znanstvenih dokazov v prid in proti projektu. Dosedanje
-	sicer večinoma le ekonomske
-	analize večinoma govorijo v prid projektu. Da bodo družbeni učinki tako pozitivni kot negativni, je jasno, ključne pa bodo interdisciplinarne študije, ki bodo v naslednjih tednih in mesecih pokazale, kakšni so celoviti neto družbeni učinki: na družbo, gospodarstvo, lokalne skupnosti, posameznike, okolje itd. Noben dokaz sicer ne bo prepričal vseh, tudi zato, ker so močni ideološko-nazorski sistemi na nasprotne dokaze precej neobčutljivi, a za sprejemanje
odločitev bo dovolj že, če bo prepričljiv za zadostno večino. Poleg nazorov pa so tu vedno še interesi: tako tistih, ki vidijo v projektu konkurenco, ker se sami že ukvarjajo s sorodno dejavnostjo, kot tistih, ki si močno želijo, da bi do velike igralniške investicije sicer prišlo, a v nekih drugačnih razmerjih sil in predvsem ne pod sedanjo vlado. A to je že druga zgodba. (B
11
Pokrajinske zakone, »otroke« ministra Žagarja, so poslanci v prvi obravnavi potrdili.
Pokrajine čez prvo oviro
Mitja Volčanšek; foto: Gregor Pohleven
Zadnji dan zadnjega zasedanja DZ pred počitnicami je potekala burna in podrobna prva razprava o predlaganem svežnju pokrajinske zakonodaje, ki vsebuje zakone o pokrajinah, o njihovem financiranju ter o volitvah v pokrajinah.
Oregionalizaciji Slovenije se je začelo govoriti že kmalu po nastanku samostojne slovenske države, s spremembo ustreznih členov ustave pa so bili pogoji za dejansko vpeljavo pokrajin postavljeni šele junija 2006. Od tedaj se tako v zainteresirani javnosti na lokalni ravni kot med političnimi strankami krešejo mnenja o številu, obsegu in pristojnostih prihodnjih pokrajin. Le-te naj bi pripomogle k bolj uravnoteženemu razvoju Slovenije, hkrati pa se odpirajo številna vprašanja. Zato naj na kratko ob-
12
novimo vsebino vladnega predloga pokrajinske zakonodaje.
Vlada za 14 pokrajin Kot je
znano, je vlada za javno razpravo razgrnila načrt, ki predvideva štirinajst pokrajin. To število naj bi bilo »najprimernejša osnova za javno razpravo,« saj temelji »na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter pre-bivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih«. Tako naj bi Slovenija dobila Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško, Notranjsko, Osrednjeslovensko, Podravsko
ali Osrednjo Štajersko, Pomursko, Posavsko, Primorsko, Savinjsko, Savinjsko-Šaleško, Spodnj-epodravsko (oziroma Vzhodno Štajersko) ter Zasavsko pokrajino. Že pred razpravo so posamezne občine podale vrsto pripomb.
Predlog 14 pokrajin izhaja iz teritorializacije na 12 planskih regij, ki datira v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in je bila že preizkušena, trdi predlagatelj, območja predlaganih pokrajin pa so oblikovana kot sklenjene in zaokrožene geografske celote. Dodatek še dveh pokrajin sledi izvajanju regionalnih razvojnih
programov. Prednost delitve na 14 pokrajin je po mnenju vlade v tem, »da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci teže sprejeli,« ne nazadnje pa ne prezre geografske raznolikosti slovenskega ozemlja.
Naloge pokrajin Temeljna namena ustanovitve pokrajin sta decentralizacija oblastnih funkcij in hkraten prenos upravljanja čim večjega dela javnih zadev ter javnih financ z državne na pokrajinsko raven. Pristojnosti pokrajin obsegajo lokalne zadeve širšega pomena in naloge, prene-
DeMOKRACIJA ■ 29/xii • 19. julij 2007
POMURSKA
PODRAVSKA
'KOROŠKA
iSPOONJEPODRAVSKA
IS AVI NJSKO-ŠALEŠKA
GORENJSKA
[SAVINJSKA
ASAVSKA
GORIŠKA?
OSREDNJESLOVENSKA
POSAVSKA
IOOLENJSKA
OTRANJSKA
Demokracija • 29/xn ■ 19. julij 2007
POLITIKA
sene z države na pokrajine. Te pa obsegajo načrtovanje prostorske ureditve in stanovanjsko politiko širših območij, upravljanje z vodami, razvoj prometnega sistema, upravljanje z javnimi cestami regionalnega pomena, razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma. Pokrajine bodo prav tako pristojne za razvoj šolstva (tudi visokega) kot ustanovitelj in financer vzgoje in izobraževanja, zagotavljale bodo javni interes na področju kulture, skrbele za javne bolnišnice in pokrajinsko zdravstveno mrežo, specialistično zdravljenje, socialni razvoj, koordinacijo lokalne energetske strategije. Sodelovale bodo pri načrtovanju kmetijske politike in izvajale ukrepe državne pomoči, zagotavljale delovanje kulturnih ustanov itn. Pokrajina
Izhodišče vlade predvideva delitev na 14 pokrajin.
bo torej prevzela zadeve širšega pomena, ki bodo presegale zmogljivosti občin.
Avtonomne in samostojne
Predlaganizakoni daj ejo pokraj ini status pravne osebe javnega prava ter finančno in premoženjsko avtonomijo na podlagi financiranja iz davčnih in nedavčnih virov, kombiniranega z izravnavami iz državnega proračuna.
Z države se prenašajo pristojnosti na pokrajine predvsem glede odločanja v upravnih zadevah, ki jih sedaj opravljajo upravne enote. Postopno naj bi uvedli enotirni sistem, s čimer bi preprečili podvajanje uprave.
Osrednji organ pokrajine bo pokrajinski svet s petletnim mandatom in 33 do 55 neprofesionalnimi svetniki (odvisno od števila prebivalcev pokrajine), vodil pa jih bo profesionalni predsednik pokrajine, ki ga izvoli svet. Kot posvetovalni organ pokrajine predlog predvideva svet občin. Volitve v pokrajinske svete naj bi potekale po proporcionalnem ključu in s štiriodstotnim volilnim pragom.
Po predvidevanjih predlagatelja uvedba pokrajin ne bo pomenila dodatnega finančnega bremena, saj naj bi prišlo do preproste prerazporeditev javnofinančnih prihodkov. Tu se je treba posebej dotakniti zakona o financiranju pokrajin, ki je med parlamentarci zbujal največ dvomov.
Viri financiranja pokrajin naj bi bili dokaj različni. Šlo naj bi za prihodke od dela davka na
dohodke pravnih oseb, deleže dohodnine in trošarin, plačila za storitve javnih služb, prihodke od premoženja, dodatna sredstva države in evropskih skladov ter nadzorovano zadolževanje. Osrednjega pomena je delež davka na dohodek. Pokrajina naj bi tako dobila 25 odstotkov davka, ki ga bodo plačali v predpreteklem letu zavezanci s sedežem na njenem območju. Ker so razlike v razvitosti pokrajin, zakon predvideva izravnavo, da ne bi tako dosegli nasprotnega učinka in še poglobili razlik med pokrajinami. Financiranje nalog pokrajine na področju zadev širšega pomena bi izračunali na podlagi več dejavnikov, ki med drugim upoštevajo indeks razvitosti in število starejših od 65 let.
Finančni izračun predvideva, da bi pokrajine od odstopljenega dela davkov prejele dobrih 900 tisoč evrov, od davka na dohodke pravnih oseb bi za investicije priteklo približno 255 tisoč evrov, iz virov EU oziroma iz državnega proračuna pa dobrih 164 tisoč evrov. Iz državnega proračuna naj bi neposredno odteklo 20.100.000 evrov za naloge, ki bi se prenesle z države.
Počakati na tehnični zakon?
Čeprav so se praktično vsi poslanci strinjali glede potrebe po sprejetju pokrajinske zakonodaje, so se vsebinska mnenja precej razhajala. Za poslanko madžarske narodnosti Mario
Bojan Kontič (SD)
Franc Jazbec (SDS)
Pozsonec predlog zakonov vsebuje preveč pomanjkljivosti, da bi ga podprla. Bojan Kontič (SD) je ministru za lokalno samoupravo Ivanu Žagarju priznal, da je v prejšnji fazi znal prisluhniti njihovim argumentom, zaradi česar poslanska skupina nima več razlogov za načelno zavračanje zakonskega svežnja. Po drugi strani Kontič zahteva jasno kadrovsko shemo, iz katere bi bilo razvidno, da pokrajine ne bodo povzročile dodatnega
zaposlova- Kii\"S2
nja in s tem stroškov. V PS SD se zavzemajo za bistveno manjše število pokrajin, ki bi bile zato močnejše v odnosu do države. Kontič kritizira nejasnosti glede samega obsega in področij pokrajin. Te bi morali odpraviti, preden poslanci sprejemajo zakone, saj bodo ti podatki neposredno vplivali na finančno sliko prihodnjih pokrajin. Dosedanje število pripomb javnosti
13
POLITIKA
► kaže, da bo pot do končne rešitve tega vprašanja še dolga.
Prav zato je po Kontičevo neresno sprejemati omenjene tri zakone, ko se še nič ne ve o četrtem, t. i. tehničnem zakonu s tega področja in ni narejenih ustreznih finančnih projekcij. Kontič kritizira tudi prevelik vpliv, ki bi ga država imela na odločanje oziroma odobritev financiranja pokrajin. Tako denimo letno sprejemanje načrtov financiranja onemogoča dolgoročno načrtovanje investicij.
Tudi Milan Petek (LDS), ki opozarja na nevarnost nastanka šibkih, finančno odvisnih pokrajin, je Žagarja pohvalil zaradi iskanja konsenznih rešitev, kar je pripeljalo do mnogo bolj usklajenih zakonskih predlogov, kot jih imajo poslanci ponavadi pred seboj. V PS LDS pa menijo, da brez tehničnega zakona
Martin Mikolič (NSi)
nega zakona. Izredno kritična in uvodoma sarkastična na račun prevelikega števila pokrajin je bila Cveta Zalokar Oražem (združenje Zares). Po njeno predlog premalo sledi izsledkom strokovnjakov, posledice
Državni zbor je potrdil vse tri zakone; od 67 navzočih poslancev jih je 54 glasovalo za in le šest proti.
postane odločanje o drugih zakonih jalovo. Zato je Petek ob kritiki pretirane drobitve države, predlogih alternativnih davčnih virov financiranja in pozivu k čim hitrejši uvedbi enotirnega sistema pozval poslanske kolege, naj odločanje o pokrajinskih zakonih prestavijo do takrat, ko bo razgrnjen tudi predlog tehnič-
politične odločitve za 14 pokrajin pa že sprožajo pobude za nadaljnje drobljenje države. Poleg tega ostaja nedorečena uvedba enotirnega sistema, zaradi česar bodo pokrajine vsaj začasno povečale birokracijo. Zalokar Ora-žmova je tako zamišljene pokrajine označila za »dvoživke« brez dorečenih pristojnosti.
Cveta Zalokar Oražem (Zares)
Previdni »da« V nasprotju s predhodniki je Martin Mikolič (NSi) v imenu svoje poslanske skupine podprl sveženj zakonov, če pokrajine ne bodo povečale obremenitve javnih financ. Pri tem je poudaril, da bo vendarle pred končnim odločanjem o zakonu (spomnimo, da je šlo tokrat za prvo obravnavo) treba »poznati pravila igre«, se pravi poznati izhodišča tehničnega zakona. Po njegovo je namreč samo šolsko ministrstvo pripravilo natančen pregled, katere naloge bo preneslo na pokrajine. V NSi sicer zaradi finančne vzdržnosti bolj zagovarjajo manjše število pokrajin.
Marjan Drofenik je v imenu SLS spomnil, kako je sedanja vlada že z imenovanjem ministra za regionalno politiko izkazala voljo za ustanovitev pokrajin. Pričujoči zakoni po njegovo predstavljajo
Ljubljana nasprotuje predlogu
Čeprav je razprava ob prvi obravnavi svežnja pokrajinske zakonodaje potekala v petek, so ljubljanski mestni svetniki že v ponedeljek (pred odhodom na počitnice) razpravljali o prihodnosti prestolnice v novi regionalni ureditvi. Po pričakovanjih so kljub številnim kritičnim glasovom tako mestne opozicije kot koalicije podprli sklep, po katerem zavračajo vladni predlog območij pokrajin.
Po mnenju večine svetnikov Liste Zorana Jankoviča bi morala mestna občina Ljubljana (MOL) tvoriti samostojno pokrajino. To utemeljujejo s posebnimi potrebami in obveznostmi, ki jih ima MOL kot glavno mesto države. Poleg tega naj bi s prenosom pokrajinskih pristojnosti na organe MOL dosegli večjo učinkovitost v delovanju pokrajine in zmanj-
Pokrajine čez prvo oviro
»nujno in koristno« potezo. Po Drofenikovo pa bi bilo kljub potrebnemu iskanju konsenza neprimerno čakati na tehnični zakon.
Franc Jazbec (SDS) je poudaril, daje lanska sprememba 121., 140. in 143. člena ustave pomenila »zavezujoče dejstvo, da moramo v Sloveniji ustanoviti pokrajine«. Od tod tudi podpora poslanske skupine trem zakonskim predlogom. Kasneje je Jazbec glede pomislekov opozicije ugotavljal, da so njeni predstavniki v bistvu več pozornosti posvetili četrtemu, tehničnemu, pokrajinskemu zakonu kot pa drugim trem, o katerih naj bi tekla razprava.
Značilno neposreden je bil Sašo Peče (SNS), ki je obisk ministra Žagarja v DZ označil kot dejanje, ki je bilo samo sebi namen. Pokrajine bodo po Pečetovo za državljane pomenile le dodatno »papiro-logijo«. Peče je pozval poslance, naj ne ponovijo napake, ki so jo naredili, ko so dopustili nebrzdano drobitev občin, in znova ošvr-knil zakone, s katerimi se Sloveniji ne dela usluga.
Kot je poudaril minister Žagar, je bilo tudi iz petkove razprave razvidno, da je sprejetje pokrajinske zakonodaje nujno. DZ je naposled potrdil vse tri zakone; od 67 navzočih poslancev jih je 54 glasovalo za in le šest proti.
Ob tem velja spomniti, da bodo poslanci v nadaljevanju morali upoštevati številne pripombe, ki so se pokazale tako v javni kot v parlamentarni razpravi. HI
V MOL se zavzemajo za »Ljubljansko pokrajino«.
šali njene stroške. Mestni svet nasprotuje tudi prevelikemu številu pokrajin, zato menijo, da bi jih morali oblikovati največ šest.
Preden so glasovali, je svoje nestrinjanje v imenu svetnikov SDS izrazil Peter Sušnik, ki je opozoril, da je treba prebivalcem vsake pokrajine ponuditi enake pogoje. Za predstavnika Zelenih Miho Jazbinška Ljubljana preprosto ni zmožna sama prevzeti upravnih funkcij pokrajine. Tako Jazbinšek kot predstavnik SD Miloš Pavlica sta nasprotovala omejevanju na šest pokrajin in pri tem opozorila na nujnost policentričnega razvoja. Za Pavlico je zelo varljiv občutek, ki je posledica koncentracije davčnih prilivov, da bo pokrajina, omejena na območje MOL, zelo bogata. Metka Tekavčič (prav tako SD) je obžalovala odsotnost finančne konstrukcije, saj ni jasno, kako bi nastanek tovrstne pokrajine vplival na mestni proračun.
14
Demokracija ■ 29/xii • 19. julij 2007
POGOVOR
Gašper BSažic, foto: arhiv SDS
0 aktualnem dogajanju v državnem zboru, še zlasti na področju parlamentarnega nadzora nad tajnimi službami, smo se pogovarjali s poslanko Slovenske demokratske stranke Evo Irgl.
Pred dnevi ste znova vložili zahtevo za sklic nujne seje državnozborske komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v zvezi z izjavami Antona Ropa o domnevnih dogovorih med Janezom Janšo in hrvaškim premier jem Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu. Je mogoče reči, daje šlo v tem primeru za poseg v človekove pravice?
V SDS smo prepričani, da je bil to, če je prišlo do prisluškovanja Janezu Janši, kar trdi nekdanji premier, danes pa član Pahorjevih Socialnih demokratov, hud poseg v nedotakljivost človekove zasebnosti, kar opredeljuje 37. člen Ustave RS, kjer izjema od te nedotakljivosti lahko nastopi samo na podlagi odločbe, ki jo izda sodišče. Po našem prepričanju je bila kršena tudi Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah, vendar želimo na komisiji tudi zaradi morebitnih očitkov iz vrst SD, češ da se gremo samo politizacijo te teme, razjasniti nekatere dileme v zvezi s kršenjem človekovih pravic. Želimo, da na seji sodelujejo vsi tisti, ki se ukvarjajo s kršitvami in varovanjem človekovih pravic. Ne nazadnje se lahko danes vsak državljan Slovenije upravičeno sprašuje, ali je bil sam nezakonito zasledovan s strani današnje opozicije in nekdanjega premierja.
V uradnem sporočilu SDS je navedeno, da ste zaskrbljeni zaradi neodzivnosti predsednice komisije Majde Potrata. Je to povezano s tem, da pripada isti poslanski skupini kot Anton Rop?
SD so se zagotovo znašli v izjemno neprijetni situaciji. Spoznanje, da človek, ki je bil nekdaj najmočnejša politična oseba v državi, ki je nosila veliko odgovornost do vseh nas, tako vehementno, brez premisleka in z neverjetno lahkotnostjo raz-
laga vsebine, za katere nima nikakršnih dokazov, je namreč šokantno. In nič čudnega ni, da si nekateri vzamejo več časa, kot bi bilo treba, da razmislijo, kaj naj storijo. Glede na poskuse zavlačevanja pri komisiji, ki obravnava omenjeno problematiko, pa moram reči, da ne bi bila presenečena, če bi poskusili preprečiti ta sklic seje.
Kako komentirate izjave Majde Potrata po prvi zahtevi sklica nujne seje omenjene komisije, češ da »ne bo prvič, da se bo komisija za peticije uporabila za alibi Janševi vladi in bo tako poslanska skupina SDS samo orodje v rokah Janševe vlade za pokritje ravnanj, ki so se začela z nepooblaščenim vstopom v prostore Sove«?
Najprej naj povem, da predsednica komisije še kar naprej širi neresnice o tem, da je nekdo nepooblaščeno vstopil v prostore Sove. To preprosto ne drži. Je pa res, da so nekateri zelo politično usmerjeni pri razlaganju človekovih pravic. Stranka, ki se je vedno imela za največje varuhe človekovih pravic, ima danes v svojih vrstah ljudi, ki jih očitno kršijo. Pa ne gre samo za nekdanjega premierja Ropa, tudi poslanec Veber je pozabil, do kod sme v svojih ravnanjih ...
Gre za očitno licemerstvo, ki ljudem v SD povzroča veliko nelagodje. Zato tudi izjave predsednice komisije, s katerimi poskuša pozornost z nezaslišanih dejanj svojih poslanskih kolegov preusmeriti v druge vode.
Kako boste ukrepali, če seja komisije kljub vašim prizadevanjem ne bo sklicana?
Še naprej bomo vztrajali pri sklicu seje in med drugim zaprosili za pravno mne-
DeMOKRACIJA ■ 29/XII • 19. julij 2007
nje glede vprašanj, ki se nam porajajo in ostajajo odprta. Če seja ne bo sklicana, bo to za nas prvo opozorilo, da se v SD očitno bojijo soočiti z resnico in priznati, da je prišlo do kršenja človekovih pravic.
Janez Janša je Antonu Ropu zaradi omenjenih izjav zagrozil tudi s tožbo, vendar je Rop dejal, da se ne namerava opravičiti. Bo poslanska skupina SDS na to reagirala?
Gre za civilnopravno razmerje, zato se v PS SDS v to gotovo ne bomo vmešavali. Za to je pristojna odvetniška družba, ki jo je najel predsednik vlade.
Opozicija napoveduje interpelacijo o delu ministra za zdravje Andreja Bruča-na. Je poslanska skupina SDS v zvezi s tem sprejela kakšno stališče? Kako bi napovedano interpelacijo ocenili osebno?
Zagotovo bo to nova priložnost, da minister javnosti razloži, od koga in od kdaj izvirajo težave, ki jih na ministrstvu za zdravje sedaj pospešeno in uspešno rešujejo. Naj samo omenim, da so se čakalne dobe, ki so bile ena prednostnih nalog ministrstva, v tem času bistveno skrajšale, prav tako se je bistveno povečala dostopnost zdravstvenih storitev in zdravil. Uvajanje koncesij, dodatnih programov in novih zdravil je izrazito povečalo dostopnost zdravstvenih storitev, prav tako se dostopnost povečuje zaradi povečane stroškovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvenih storitev. Večina »problemov«, na katerih namerava opozicija graditi interpelacijo, je posledica neprimernega reševanja težav prejšnje vlade. Tisti, ki so odgovorni za takšno stanje, sedaj podpirajo interpelacijo proti ministru, kar je po mojem prepričanju neprimerno in neresno. ®
15
POLITIKA
Nezaželena razstava
Aleš Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Ljubljanski župan Zoran Jankovic z ministrstvom za kulturo ni želel podpisati najemne pogodbe za prostor, kjer je bila razstava o slovenski osamosvojitvi, zaradi česar jo je bilo ministrstvo prisiljeno umakniti.
V začetku tega leta sta se Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Ljubljana dogovorila, da bo občina ministrstvu dovolila postavitev stalne razstave z naslovom Enotni v zmagi -Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije v sobi Barjanka v traktu J na ljubljanskem gradu. Ker soba še ni bila povsem pripravljena na razstavo, ministrstvo pa je želelo, da bi si bilo mogoče razstavo ogledati za 16. obletnico slovenske osamosvojitve, sta se ministrstvo in mestna občina dogovorila, da bo razstava začasno postavljena v Hribarjevi dvorani, pozneje pa bi se kot stalna razstava prenesla v Barjanko. Ministrstvo je na podlagi soglasja, ki ji ga je občina izdala 3. maja, razstavo postavilo, jo v družbi gostov, med katerimi je bil tudi predsednik vlade Janez
Župan Zoran Jankovic
Janša, na obletnico osamosvojitve slavnostno odprlo, že čez nekaj dni pa jo je moralo zapreti. Razlog: ljubljanski župan Zoran Jankovic kljub obljubi z ministrstvom ni želel podpisati pogodbe o najemu Hribarjeve dvorane, hkrati pa je odrekel tudi soglasje občine k poznejši postavitvi stalne razstave v traktu J na ljubljanskem gradu. Kot je v dopisu medijem sporočila
Jankovičeva tiskovna predstavnica Tjaša Ficko, je župan gostoljubje razstavi odpovedal zato, ker naj bi jo bilo ministrstvo začelo postavljati, še preden je z občino podpisalo pogodbo o najemu, prav tako pa naj bi bilo skrbništvo nad razstavo brez poprejšnjega obvestila in soglasja občine preneslo na ministrstvo za obrambo oziroma na Vojaški muzej Slovenske vojske.
Predstavniku ministrstva za kulturo, zadolženemu za pripravo razstave, Jožetu Dežmanu se takšno pojasnilo zdi precej neprepričljivo in nejasno. Kot nam je dejal, je to, da je ministrstvo skrbništvo nad razstavo preneslo na vojaški muzej, povsem nepomembno, saj to ne pomeni, da se je spremenil organizator, ampak le, da je bil določen nekdo za njeno upravljanje. Ker so, kot pravi, organizatorji razstave trije - Muzej novejše zgodovine Slovenije (ministrstvo za kulturo), Vojaški muzej Slovenske vojske (ministrstvo za obrambo) in Muzej Slovenske policije (ministrstvo za notranje zadeve) -, kar naj bi občina vedela že od vsega začetka, je po Dežmanovih besedah normalno, da se vsi trije dogovorijo, kdo od njih bo skrbel za projekt. »Ker Muzej novejše
Avtor razstave Jože Dežman
Plebiscit samostojni in xlvisni državi Sloveniji
Demokracija ■ 29/xn • juisi :on:
Veterani vojne za Slovenijo se počutijo izigrane.
Erjavec za razstavo
V zvezi z zapleti z razstavo se je pretekli teden oglasil obrambni minister Kari Erjavec. Umik že postavljene razstave j e označil kot neprimerno rešitev in skrajni ukrep, zato je že napovedal, da bo Jankoviču predlagal ureditev medsebojnih razmerij in podpis ustrezne pogodbe, ki bi omogočila odprtje stalne muzejske zbirke na ljubljanskem gradu.
zgodovine in policijski muzej teh kapacitet nima, smo se dogovorili, da za razstavo pač skrbi vojaški muzej. To seveda ne pomeni, da ministrstvo za kulturo nima več ničesar pri razstavi. Ministrstvo je od vsega začetka vodilo postavljanje razstave in bo tako še naprej, vojaški muzej pa bo le skrbel zanjo,« pravi Dežman. Kaj bi lahko bilo za tem, da je Jankovič kar nenadoma spremenil svoje mnenje, Dežman ne ve, se mu pa, kot pravi, pri tem postavlja več vprašanj. »Ne znam si razložiti, zakaj občina ni želela podpisati pogodbe o najemu prostora, če se je pa še maja z njo strinjala. Prva tako ne razumem, zakaj se nekdo odpoveduje sredstvom, ki bi jih dobil od države z oddajo prostorov. Upam, da se bo politika spametovala in da bo na koncu prišlo do dogovora, saj je škoda, da tako pomembne razstave ne bi bilo,« še pravi Dežman.
Slovesnega odprtja razstave sta se udeležila premier Janez Janša in Lojze Peterle, župan Zoran Jankovič pa je odprtje razstave bojkotiral.
Veterani protestirajo zakaj seje
Jankoviču zdelo tako pomembno, da zaradi formalnosti, kot je ta, da občina ni bila obveščena o tem, kdo bo skrbel za razstavo, odpove gostoljubje tako pomembni razstavi (razen če se seveda Jankoviču ne zdi pomembnejša razstava o 2. zasedanju Avnoja v Jajcu, ki so ga nekateri na levici nekoč že razglašali kot temelj slovenske države), smo želeli pretekli teden vprašati tudi Jankovičev kabinet, vendar odgovora njegove tiskovne predstavnice nismo dobili. So se pa pretekli teden z izjavo za javnost oglasili predstavniki Združenja veteranov vojne za Slovenijo. V izjavi so zapisali, da so z velikim zadovoljstvom sprejeli idejo o postavitvi razstave, žal pa jih je razvoj dogodkov po njenem odprtju razočaral. »Naše razočaranje je tem večje, ker je pričujoča razstava nastala s požrtvovalnim in zavzetim delom avtorjev Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Muzeja Slovenske policije, obeh veteranskih organizacij in številnih drugih sodelavcev, sedaj pa je nenadoma ostala brez že obljubljenega in tudi dogovorjenega razstavnega prostora. Počutimo se izigrane, in to bolj kakor pred šestimi leti, ko smo poslali na Mestno občino Ljubljana pobudo za postavitev pomnika Rodoljubu osamosvojitvene vojne 1991, saj je bil za razstavo sklenjen dogovor, za postavitev pomnika pa nismo dobili nobene obljube, še odgovora ne. Prostor zanj smo nazadnje našli v geometrijskem središču Slovenije,« so zapisali veterani. Navedli so še, da si občina s tem dela bolj slabo uslugo, ko jih bo kdo v prihodnosti vprašal o slovenski osamosvojitvi. »Pri-
POLITIKA
Knjiga o slovenski osamosvojitvi
Gašper Blažič, foto: Grega Pohleven
V četrtek, 12. julija, je bila v novih prostorih Nove revije, kamor naj bi se Nova revija preselila v kratkem, predstavitev knjige dr. Rosvite Pesek o slovenski osamosvojitvi.
Knjiga Osamosvojitev Slovenije, ki jo je izdala založba Nova revija, je dejansko predelana doktorska disertacija, ki jo je Rosvita Pesek lani uspešno zagovarjala pod mentorstvom prof. dr. Boža Repeta. Slednji se iz opravičljivih razlogov ni mogel udeležiti predstavitve, zato pa so se je poleg predstavnikov medijev udeležili nekateri akterji iz tistega časa, kot sta zakonca dr. Tine in dr. Spomenka Hribar, dr. France Bučar, Lojze Peterle, Ivan Oman, dr. Peter Jambrek in dr. Tone Jerovšek. Predstavitve sta se udeležila tudi brat in sin pokojnega dr. Jožeta Pučnika, nekdanji poslanec Ivan Pučnik in pedagog Gorazd Pučnik.
Kdo je kdo Uvodno besedo na predstavitvi je imel urednik Niko Grafenauer, ki je opozoril na dejstvo, da je bil v prenovljenih prostorih, kamor se bo kmalu preselila Nova revija (sedanje prostore ima na Dalmatinovi ulici), nekdaj sedež Mikro Ade, kjer je JLA leta 1988 aretirala Janeza Janšo, nato je bil dolgo časa tam Klub Nove revije, med vojno za Slovenijo pa poseben informativni štab, ki je v svet pošiljal informacije o dogajanju v Sloveniji. Nato je besedo prevzel urednik Drago Bajt, ki je na kratko predstavil knjigo. Za knjigo je značilno, da je bogato opremljena s fotografijami in citati političnih akterjev v času osamosvajanja, kar je pričakovano, saj je bil doktorat Rosvite Pesek, dolgoletne novinarke na TV Slovenija, posvečen predvsem vlogi političnih subjektov pri osamosvajanju Slovenije. Dr. Rosvita Pesek je med drugim dejala, daje šele nedavno izvedela, daje dr. Tone Jerovšek odločilno pripomogel k prepovedi t. i. mitinga resnice, ki je bil napovedan za 1. december 1989, saj je napisal odlok, ki gaje nato sprejela republiška oblast.
VrOČa polemika Po uvodni predstavitvi sta svoji pričevanji dodala politična akterja tistega časa, to sta predsednik takratne vlade Lojze Peterle in tedanji predsednik skupščine dr. France Bučar. Sledila je precej živahna razprava, v katero so se vključili dr. Peter Jambrek, dr. Tine Hribar in dr. Tone Jerovšek. Dr. Peter Jambrek je izrazil prepričanje, da je poleg novinarskih prispevkov treba uporabljati predvsem vire iz arhivov, na žalost pa so mnogi izgubljeni. Precej polemično se je odzval dr. Tone Jerovšek, in sicer glede priprav na plebiscit, kar je nekoliko dvignilo temperaturo v dvorani; v polemiko o plebiscitu se je vključil tudi dr. Tine Hribar. Polemika se je končala s spoznanjem, da bi bilo treba za posamezno poglavje, kot je na primer plebiscit, napisati posebno knjigo, da bi lahko zajeli vse vidike in morebitne doslej zamolčane podrobnosti iz tistega obdobja. Knjiga dr. Rosvite Pesek bo za nekatere politične akterje gotovo tudi neprijetna, saj se opira na dokumentarno gradivo in citate, ki so jih javno izrekli v tistem času.
Predstavitev knjige dr. Rosvite Pesek
hodnje leto bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, ko si bodo tujci drug za drugim podajali kljuke, mnogi, tudi v MO Lju-
DeMOKRACUA ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
bljana, bodo dobesedno žareli od prejetih pohval, le nihče jih naj ne povpraša, kje si lahko iz časa 1990 in 1991 kaj tudi ogledajo...« E
17
POLITIKA
Pod krinko novinarske avtonomije
Aleš Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, Leon Vidic/Mag
Slovenska tiskovna agencija (STA) pri povzemanju medijev pod krinko novinarske avtonomije že vrsto let privilegira le del slovenskih medijev. Novi odgovorni urednik Borut Meško se tega zaveda in obljublja, da bo to prakso spremenil.
državna sekretarka podpisala pogodbo, s katero je Ravnikarjevo podjetje dobilo državna sredstva. Čeprav je bil primer na las podoben primeru nekdanjega tržiške-ga župana Pavla Ruparja, ki, kot je znano, Kosovi komisiji ni prijavil svojega stanovanja, zaradi česar je pozneje odstopil kot poslanec, STA članka ni povzela.
STA je po svojem temeljnem poslanstvu državni medijski servis, ki medije preskrbuje z vsemi pomembnejšimi novicami in tako pripomore k pretoku informacij za potrebe slovenske javnosti. V to sodi tudi redno povzemanje domačega in tujega tiska, ki ga dnevno pripravljajo njeni novinarji in novinarke. Ker se agencija v večji meri financira iz državnega proračuna (del denarja prispevajo naročniki njenih servisov, tudi Demokracija), bi morala skrbeti za to, da bi pri povzemanju tiska poskušala zajeti čim več in čim širši spekter medijev, vendar se to ne dogaja. Tako so se denimo članki iz Demokracije v preteklih letih le stežka znašli med pregledom tiska. V najboljšem primeru enkrat
18
ali dvakrat na leto, čeprav je bila Demokracija skupaj z Magom in Družino praktično edini medij v državi, ki je predstavljal drugačna stališča od dominantnih levosre-dinskih medijev. Nekoliko bolje je šele v zadnjih treh ali štirih letih, vendar šele po naših telefonskih in pisnih posredovanjih pri odgovornih na STA. Tako STA zdaj nekoliko pogosteje povzema naše intervjuje (recimo vsak drugi teden), čeprav je to glede na to, da se stanje v medijih razen zamenjav nekaterih urednikov v zadnjih letih ni bistveno spremenilo, še vedno zelo malo. Nekateri zelo tehtni in relevantni članki, ki jih STA pri drugih medijih včasih povzame pod rubriko dnevnopolitičnega dogajanja in ne pregleda tiska (kar pomeni, da
Demokracija ■
imajo večjo težo in so bolj opaženi), pa so največkrat kar preztrti. Tako so denimo na STA »prezrli« (čeprav smo jim ga poslali) obsežen in kvaliteten prispevek nekdanjega ustavnega sodnika dr. Petra Jambreka v Demokraciji, v katerem je opozoril na ustavno sporne pristojnosti predsednika vlade. Ker Jambrek velja za veliko pravno avtoriteto in je bil takrat, ko je bilo veliko pravnih dilem o izpadih predsednika države Janeza Drnovška, edini, ki je odprl to razpravo, bi bil povzetek vsekakor na mestu, vendar STA članka ni povzela. Isto se je zgodilo dober mesec prej, ko smo v reviji objavili članek o tem, kako je poslanka Majda Širca parlamentarni komisiji podjetje svojega moža Vojteha Ravnikarja in kako je kot
29/XII ■ 19. julij 2007
Na Magu opažajo podobno
Ker bi lahko šlo pri tem le za naše subjektivno mnenje, smo se obrnili na tednik Mag. Njegov izvršni urednik Silvester Šurla nam je dejal, da tudi na Magu že vrsto let opažajo podobne stvari kot mi, zaradi česar so v preteklosti že nekajkrat protestirali. Kot pravi, STA iz Maga po lastni presoji povzame le nekatere intervjuje, člankov ali komentarjev pa ne. »Temu, zakaj to počno, nam v vseh teh letih ni uspelo priti do dna. Običajno so se izgovarjali, da v določenem članku oz. intervjuju ni nekih novih informacij, ki jih bi bilo vredno povzeti, ko smo jim poskušali dokazati, da to ne drži, pa so se začeli sklicevati na svojo avtonomijo, da po lastni presoji povzamejo, kar se jim pač zdi,« nam je dejal Šurla. Do zdaj je bilo za to več primerov. »Nazadnje denimo niso povzeli intervjuja s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem, ki je drugi najpomembnejši človek v državi. Ne razumem niti tega, zakaj se morajo povzemati komentarji iz dnevnih časnikov, iz tednikov pa ne. Prav tako ne, zakaj to velja tudi za članke, v katerih so objavljene relevantne ekskluzivne informacije. Denimo o negospodarni rabi sredstev pri graditvi slovenskih avtocest, o čemer smo v Magu letos veliko pisali,« pravi Šurla. Po njegovem mnenju je takšno ravnanje vse prej kot profesionalno
POLITIKA
in se ne more opravičiti s sklicevanjem na avtonomijo. Od novega urednika STA Boruta Meška zato pričakuje, da bo pri povzemanju medijev vzpostavil jasne in bolj profesionalne kriterije.
O tem smo vprašali tudi Meška, ki je urednik na STA postal šele pred kratkim in tako ne more biti odgovoren za ravnanje svojih predhodnikov. Kot nam je dejal, se te težave zaveda. Do takšnega povzemanja medijev je prihajalo predvsem zato, ker STA kljub dolgoletni politiki objavljanja komentarjev drugih medijev ni imela izdelanih natančnejših kriterijev za njihovo povzemanje. »Povzemanje medijev in tistega, kaj bodo povzemali, slednje velja predvsem za komentarje, je bilo večinoma prepuščeno presoji re-daktorja, ki je odločal tudi o tem, kaj bo objavljeno iz izvirnega besedila. Pri tem pa lahko nastane težava, saj pri tovrstnih navedbah niso izključeni prirejanja in po-tvorbe, kar je z vidika novinarske profesionalnosti in celovitosti obveščanja naših naročnikov in uporabnikov vprašljivo,« pravi Meško. Kot značilen primer tega navaja povzetek nedavnega komentarja z naslovom »Uršika zala bo Janezu pomagala. Mora!«, objavljenega v dnevniku Finance, ki ga je pozneje prav sam umaknil iz objave. »Primerjava komentarja in prirejenega povzetka namreč kaže bistveno odstopanje od celovite vsebine izvirnika. Tako je redaktor povzetka v celoti izpustil nekatere druge ključne poudarke komentarja, kot je davčna reforma, privatizacija bank in zavarovalnic, ter odhod starega in nastop novega pred-
poh-ka_
Predsedniške pristojnosti
STA, vodstvo pa naj bi jo bilo zdaj prekršilo. Prav tako je po njihovo nedopusten poziv, s katerim je v. d. direktorice Alenka Paulin na pogovor o spornem povzetku poklicala novinarko, ki je povzela komentar. Na koncu so vodstvo STA pozvali, naj pojasni, kdo in na kakšni podlagi je sprejel odločitev o izbrisu povzetka, novinarje pa naj seznani z morebitno spremembo uredniške politike.
No, Mačka smo vprašali kakšna je uredniška politika, ki naj bi jo bil Meško z umikom komentarja prekršil, in kje je zapisana. Maček je dejal, da je uredniška politika pri povzemanju komen-
epItOA R.EFORMA, Ki Oo CUov/eOCI MS poTRjtftoiEMo, je aerofct-tA OAuci«, dA oŠ«//
r0ihlUAlO.
^ KOČAMA
2 A FBepsa^1^1
)
Uršika zala bo Janezu pomagala. Mora!
sednika strateškega sveta vlade za gospodarski razvoj, zreduciral pa se je izključno na raven neokusnega bulvarskega opravljanja, češ naj bi predsednik vlade s svojo partnerico najkasneje do volitev poskrbel, da bo na svet tik pred volitvami privekal Janšev potomec ali potomka. Da ne bo pomote. Tudi ti poudarki so bili kritični do vlade, vendar vsebinsko bistveno pomembnejši kot navedbe v priredbi komentarja,« je dejal Meško. STA je po njegovo servis, ki si prizadeva objavljati relevantne, verodostojne, predvsem pa celovite novice, zato je povzetek tudi v skladu s pristojnostmi, ki mu jih daje njegov položaj, umaknil.
Merila niso zapisana Meško je
že napovedal spremembo prakse. Slednje naj bi dosegli z oblikovanjem oziroma sprejetjem natančnih meril, po katerih naj bi se povzemali mediji, kar pa ne bo lahka naloga. Tako je pretekli teden že naletel na odpor nekaterih na STA, ko je iz objave umaknil omenjeni sporni povzetek komentarja iz Financ. Kmalu po umiku je namreč vodja t. i. zastopstva STA Sebastijan Maček sklical krizni sestanek zastopstva, na katerem so njegovi člani ostro protestirali proti takšnemu umiku in napisali tudi protestno izjavo. Kot so zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli na sestanku, je takšno ravnanje vodstva nedopustno. Z umikom povzetega članka naj bi bilo vodstvo grobo poseglo v uredniško politiko STA. Po njihovem mnenju naj bi bil namreč povzetek narejen v skladu z dolgoletno profesionalno uredniško politiko
Karikatura in naslov članka v Financah, ki ga je povzela STA.
Izvršni urednik Maga Silverster Šurla
tarjev takšna, da zvečer dežurni novinar v desku pripravi povzetek vseh komentarjev, ki jim jih za drugi dan na podlagi dogovora do desetih zvečer pošljejo Delo, Dnevnik, Večer, Finance in Primorske novice. Povzetek nato objavi večerni dežurni novinar. Kot pravi maček, se takšna politika izvaja na podlagi uredniških odločitev izpred mnogih let, velja pa samo za dnevno časopisje. Na vprašanje, zakaj velja samo za komentarje v dnevnem časopisju in ne tudi v tedenskih, je Maček priznal, da ne ve, zakaj je tako.
Uredniška politika pri povzemanju medijev na STA je torej plod subjektivne presoje enega ali dveh urednikov, ki sta se pred leti odločila, da je zanje relevanten in pozornosti vreden le en del slovenskih medijev, vsi poznejši uredniki pa so jima očitno slepo sledili. Profesionalnost na tako rekoč državnem mediju pa takšna! (B
19
Za STA so priporočila v slogu Direkta, naj Janša za povečanje priljubljenosti zaplodi otroka, pomembnejša od mnenja ustavnega strokovnjaka o ustavno spornih pristojnostih predsednika države.
Demokracija ■ 29/xii • 19. julij 2007
Novi urednik STA Borut Meško
TRIBUNA
Podeželje ima v zavesti slovenskega človeka pomembno mesto, na kar kažejo vsaj tri dejstva: prislovično kmečke korenine velike večine mestnega prebivalstva, izredno nizek delež mestnega prebivalstva in obdobno ali trajno vračanje "meščanov" na nekdanje domove na podeželju. Čeprav prevladuje mnenje, da v mestih živi polovica vseh prebivalcev, pa je bliže resnici ugotovitev Matije Kovačiča, Antona Perparja in Lojzeta Gosarja, ki ugotavljajo, da na 98 odstotkih slovenskega ozemlja, ki ga pokriva podeželje, živi dobrih 60 odstotkov prebivalstva.
S kmetov na podeželje
Dr. Marijan M. Klemenčič, foto: arhiv Demokracije
20
Slovensko podeželje ima zaradi raznolikosti naravnega okolja in razgibanosti kulturne krajine z vsemi njenimi materialnimi in nematerialnimi sestavinami v evropskem okviru izjemno mesto; ponuja namreč izjemno kakovostno življenjsko (bivalno) okolje.
Slovensko podeželje od 90. let 20. stoletja
dalje državne oblasti v gospodarsko najbolj razvitem delu Evrope z načrtnim poseganjem v celovit razvoj dajejo podeželju nove poudarke. Države (posebno EU) so od pasivnega (kapitalistično-kolonialnega) odnosa do podeželja prešle k aktivnemu, razvojno naravnanemu odnosu. Temeljni razlog za takšen zasuk je povečano zanimanje mestnega prebivalstva za kakovost, ki jo ponuja podeželje, posebno na področju bivanja in rekreacije pa tudi družbenih odnosov.
V zahodnoevropskih državah se je glavnina najintenzivnejšega družbenogospodarskega in posledično prostorskega razvoja v 20. stoletju osredinila na mestna območja, kar je pripeljalo do poenostavitve podeželskih struktur; podeželje je moralo slediti grobim zahtevam kapitalističnega gospodarstva. Nasprotno pa je slovensko podeželje zaradi političnih usmeritev (zemljiški maksimum), zapoznele intenzivne in prostorsko razmeroma razpršene industrializacije, ki se ji je hitro pridružila motorizacija, vzdrževalo dokaj ugodno ravnovesje z mesti. V prvih povojnih desetletjih se je to kazalo v visokem deležu na podeželju živečega prebivalstva, ki je tam zadovoljevalo precejšen del življenjskih potreb (pridelava hrane, temeljne preskrbovalne dejavnosti, zaposlitev). Slovenija je v zelo kratkem času prešla razvojno pot od agrarne prek industrijske v postindustrijsko (terciarno, informacijsko) razvojno stopnjo. Na podeželju se je ta razvoj odslikaval tudi v označbi zunajmestnega prostora. Od izraza na kmetih in kasnejšega na vasi smo v novejšem času prešli na podeželje. Izrazi zelo nazorno nakazujejo vsebino podeželja v posameznih obdobjih.
Sodobni pogledi na podeželje Sodobne
spremembe podeželja opredeljujeta hitrost in Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
vztrajnost ter celovitost in soodvisnost sprememb. Vzrok za hitrost in zapletenost sprememb je v pospešenem razvoju tehnologije, v družbenih reformah in vključitvi podeželja v globalne socialne in prostorske procese. Spremembe se najpogosteje označujejo s pojmom modernizacija podeželja, ki pa vsebuje tudi preobrazbo podeželske družbe ter slabitev povezav med družbo in naravo. Omenjene globoke spremembe nekateri teoretiki postavljajo v kontekst postmodernizma, s katerim so se "urejenost, struktura in normativni ideali modernizma preoblikovali v svet, ki ga označujejo tokovi, pretočnost in mnogoterost" (Woods). Postmodernizem se namreč ne kaže le v fizični modernizaciji podeželja, ampak spodbuja spremembe v obnašanju in dojemanju ljudi, ki žive na podeželju, in ga oblikujejo. Še več, nove oblike in predstave o podežel-skosti naj bi preusmerjale dojemanje podeželja kot prostorsko trdne entitete na podeželskost kot del družbene prakse. S tem v zvezi se pojavlja razmišljanje o podeželju kot o hibridnem prostoru. Njegovo bistvo označujejo mre-
Slovensko podeželje je "prespalo" izrazito produktivistično obdobje in dobesedno "padlo" v postindustrijsko obdobje.
žna struktura, gibljiv (ang. fluid) prostor in niz zapletenih medsebojnih odnosov družbenih in naravnih bitnosti, kar skupaj ustvarja različne vrste podeželja.
Raznorodnost podeželske družbe in podeželskega prostora rojevata življenjske razlike, zaradi česar se je spremenila tudi simbolična oznaka podeželskosti. Podeželska socialna struktura je postala tako oddaljena od tradicionalnega dojemanja podeželja, da se govori o post rural-nosti - "porabnik" podeželskosti naj bi dojemal podeželje kot neavtentično mešanico pomenov in simbolov.
Usmerjenost na omrežja in tokove med prostori naj bi po mnenju Woodsa razbila predstave, da je določanje in razmejevanje podeželskih prostorov preprosto; nasprotno, povzročila naj bi celo nasprotujoča si razumevanja procesov na podeželju. Gre za gledanje, da je ruralnost postala deteritorializirana, da torej simboli niso več vezani na konkretni geografski prostor in da gre za določeno vrsto virtualne ruralnosti. Prihodnost podeželja naj bi se odvija-
TRIBUNA
O avtorju
Marijan M. Klemenčič, izredni professor za družbeno in regionalno geografijo, je bil rojen leta 1947 v Kovorju. Po osnovni šoli v Kovorju in Tržiču ter gimnaziji v Kranju je leta 1965 vpisal študij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1972 je postal asistent za geografijo na isti fakulteti. V magistrskem delu je preučil socialni prelog kot kazalnik hitrih družbenogospodarskih sprememb v kmetijstvu, z doktorsko disertacijo pa je opredelil prostorske in narodnostne probleme na Tržaškem. Strokovno se je izpopolnjeval na Poljskem in Finskem. Ukvarja se s prostorskimi problemi podeželja in Slovenije ter teoretskimi vprašanji geografije (regija, prostorska struktura in prostorski sistemi).
la v okviru štirih prostorskih scenarijev: v obliki izrazitega produktivizma (zemlja se obravnava izključno kot vir produkcije), potrošniške idile (v ospredju "podeželske idile" so potrošniško naravnani rekreacija, bivanje in dnevna migracija, kmetijstvo pa ostaja v ozadju), podcenjenepodeželskosti (gospodarska nadvlada mest nad podeželjem, slednjemu se prepuščajo le etnografske vsebine) in radikalnih usmeritev (zagotovitev razmer za celovit in trajnosten lokalni razvoj).
Napačna politika - ugoden izid Slovensko podeželje je
po drugi svetovni vojni doživljalo razvoj, ki skoraj nima primerjave z razvojem podeželja v drugih evropskih državah. V nasprotju z razvojem kapitalističnega kmetijstva (povečevanje kmetijskih obratov z intenzivno kmetijsko proizvodnjo), urbanizacijo in s turizmom v zahodnih državah ter "socialističnim" kmetijstvom in z urbanizacijo v vzhodnoevropskih državah je slovensko podeželje šlo v nasprotno smer. Po neuspelem polnem podržavljenju kmetijstva je režim uzakonil 10-hektarni zemljiški maksimim, s katerim je posestno strukturo vrnil v srednjeveške okvire. Izredno hiter razvoj industrije, šibka gospodarska moč kmetij in razmeroma številna (mala) industrijska središča so za tri desetletja ustvarili izredno močno socialnoekonomsko skupino polkmetov. Čedalje hitrejši razvoj osebnega prometa je omogočal, da je vedno več mladih ljudi ostajalo doma in se dnevno vozilo v večje zaposlitvene kraje. Z ostarevanjem kmetov je izginjala kmetijska proizvodnja, kmetijske površine pa so se zaraščale. Znotraj kmetijstva so ob koncu 20. stoletja hitro nastajale nove oblike kmetovanja, tudi glede na naravne razmere: velikopotezno tržno kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, razne oblike ekološkega kmetovanja pa tudi ohranjanje proizvodnje na po kmečkih obratih. Opuščene kmetijske površine ostajajo v lasti nekmetov, kar na eni strani zavira kmetijsko proizvodnjo preostalih kmetov, ki ne morejo povečevati in zaokroževati svoje zemlje, na drugi strani pa se površine prodajajo (po višji ceni) za nekmetijske namene.
Tako lahko za slovensko podeželje po drugi svetovni vojni opredelimo tri temeljne procese:
-	industrializacijo in posledično deagrarizacijo ter priseljevanje v mesta;
-	modernizacijo, posebno motorizacijo in z njo povezano dnevno migracijo;
-	terciarizacijo, pospešeno z razvojem informacijske tehnologije in razpršeno koncentracijo poselitve ter gospodarskih dejavnosti.
Skokovit razvoj družbenogospodarske in prostorske strukture je v zadnjega pol stoletja pustil močne sledove:
preostanke preteklosti iz agrarne dobe ter temeljne prostorske strukture iz industrijske dobe. V sedanjem obdobju, ki ga odločilno zaznamuje informacijska tehnologija, se uveljavljajo prostorske strukture, ki so mešanica obeh prejšnjih obdobij. Raznolikost in drobna razčlenjenost struktur slovenskega podeželja kot posledica specifičnosti naravnih razmer in povojnega razvoja postavljata slovensko podeželje v sam vrh sodobnega razvoja evropskega podeželja, ki teži k multifunkcijskosti in postproduktivizmu. V manjšem zaostanku, zlasti za skandinavskimi državami, pa je slovensko podeželje na področju kulture (lokalna identiteta, razvijanje lokalne kulture) in varstva okolja. To pa sta področji, ki zahtevata posebno razvojno skrb, tudi s primernim razvojem lokalne in pokrajinske samouprave.
Če si zahodne države (EU) prizadevajo, da bi popravile škodo, ki jo je na podeželje prinesel razviti kapitalizem z ozko produktivistično kmetijsko proizvodnjo, in izvajajo renaturalizacijske posege, uvajajo visoke okoljske standarde, podpirajo ekološko sprejemljivejše oblike kmetovanja in polifunkcijsko rabo prostora, pa je slovensko podeželje "prespalo" izrazito produktivistično obdobje in dobesedno "padlo" v postindustrijsko obdobje, v katerem so cenjene prostorske kakovosti, kakršne ima slovensko podeželje. Pri tem je očitna velika nevarnost, da bomo poskušali presko-čeno obdobje kapitalizma nadomestiti z ihtavim nadomeščanjem "zamujenega" in razvrednotili ter razprodali tujcem dobršen del (najbolj kakovostnega) podeželja.
Med (samo)odločanjem in podrejanjem Podeželje je bilo vso zgodovino zaradi relativne ekstenzivne in razpršene proizvodnje ter poselitve v podrejenem položaju do mest. Podeželje je mestom rabilo kot preskrbovalec materialnih in nematerialnih dobrin. Globalizacijske težnje in demokratizacija družbe navidezno približujeta mesto in podeželje v enakopravno razmerje, dejansko pa čedalje močnejši mestni elementi (graditev stalnih ali občasnih bivališč višjega cenovnega razreda), kupovanje etnografsko zanimivih domačij na pokrajinsko privlačnih območjih, ustanavljanje manjših podjetij, rekreacijske površine, turistična dejavnost, širjenje zavarovanih območij itn.) posegajo v ta prostor kot tujci, vključeni v mestne socialnoekonomske mreže. To je vidno tudi pri strokovni obravnavi podeželja, ko se nekritično govori o urbanizaciji podeželja, ki naj bi bila značilna za dobršen del Slovenije. Če izhajamo iz uveljavljene definicije pojma "urbano naselje", potem bi morali biti s pojmoma, kot sta "urbanizirano podeželje" ali "urbanizacija podeželja", biti veliko previdnejši. Obe strukturi: domača/lokalna in tuja/ mestna/globalna se funkcijsko razvijata vsaka po svoje, čeprav fizično sobivata. V tej dvojnosti pokrajinskih struktur so domačini daleč šibkejši člen zaradi svoje šibkosti na ekonomskem, izobrazbenem in informacijskem področju. Tudi zakonodaja zaradi omenjenih razlogov daje prednost tujim porabnikom podeželskega prostora. Temeljna naloga državnih organov pri razvoju podeželja bi morala biti v tem, da bi popravila negativne učinke polstoletnega delovanja starega režima; načrtno bi morala obuditi podjetniškega duha z organizirano pomočjo lokalnemu prebivalstvu na informacijsko-svetovalnem, izobraževalnem, tržnem in finančno-kreditnem področju. To velja še posebno za odročne pokrajine, ki bi jih morali obravnavati celovito in organizirano z ekipo strokovnjakov različnih profilov, ki bi delovali na konkretnem območju. Na tak način bi bilo laže uresničevati/zavarovati narodnostni vidik pri invaziji kupcev nepremičnin iz tujine.
Neizogibno dejstvo je, da nove družbenogospodarske razmere in njihovi prostorski učinki zahtevajo bistvene spremembe v načinu gledanja in razumevanja sodobnega (slovenskega) podeželja. 03
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
SLOVENIJA
0 makroekonomskih kazalnikih
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Mag. Boštjan Vasle, vodja sektorja za makroekonomske analize in ekonomsko politiko v Uradu vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, o vzrokih za povečano inflacijo, konkurenčnosti in plačah
ne. Ker napovedi mednarodnih institucij kažejo, da se bo visoka rast cen hrane na evropskem trgu nadaljevala tudi v drugi polovici leta, bo to vplivalo tudi na njihovo rast pri nas. Poleg tega se ohranja negotovost glede cen nafte. V zadnjih dveh letih so se te v drugi polovici leta sicer začele zniževati, vendar so med posameznimi meseci še vedno močno nihale. Zato smo se odločili, da povišamo našo napoved inflacije za letošnje leto, za prihodnjega pa pričakujemo, da se bo inflacija znova znižala na raven okoli 2,5 odstotka. Ko govorimo o rasti cen okoli treh odstotkov, predstavlja višja rast cen predvsem pritisk na konkurenčnost gospodarstva. Ko je inflacija višja kot pri naših trgovinskih partnericah, morajo domača podjetja kompenzirati višje stroške nekje drugje, saj v nasprotnem ponujajo dražje izdelke kot dobavitelji iz držav z nižjo rastjo cen.
Letošnja stopnja inflacije je višja od pričakovane. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da so ključni razlog za to višje cene hrane. Ker so se v javnosti pojavila različna mnenja o tem, smo se o inflaciji, gospodarski rasti, konkurenčnosti in plačah pogovarjali z mag. Boštjanom Vasletom iz Umarja.
V prvih šestih mesecih smo dosegli tolikšno inflacijo kot v lanskem celem letu. Kaj je vzrok za to?
Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da so ključni razlog za višjo inflacijo v letošnjem letu višje cene hrane. Te so se v prvih šestih mesecih leta povišale za 5,0 odstotka, medtem ko je v istem obdobju lani njihova
22
rast znašala 1,9 odstotka. Omenil bi še cene nafte, za katere smo pričakovali, da bodo letos naraščale počasneje kot v lanskem letu, dejansko pa so se v prvih šestih mesecih povišale za skoraj 40 odstotkov, kar se je odrazilo v višjih cenah tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Nekaj je k višji inflaciji prispevala tudi uvedba evra. Na uradu smo ocenili, da je zaokroževanje nekaterih cen, predvsem storitev, do katerega je prišlo ob zamenjavi valut, inflacijo povišalo za 0,24 odstotne točke. Našteti dejavniki so pripomogli, da je inflacija v prvem polletju letos znašala 2,9 odstotka, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin v prvem polletju lani povišale za 2,1 odstotka.
Umar je popravil tudi napoved inflacije v Pomladanski napovedi za leti 2007 in 2008. Kaj je razlog za popravek in kaj to pomeni za Slovenijo?
Analiza vzrokov, ki so privedli do hitrejše rasti cen hrane in tekočih goriv od pričakovane v prvem polletju leta, je pokazala, da lahko pričakujemo, da bo rast cen hrane ostala na višji ravni od pričakovane tudi v drugi polovici leta. Ugotovili smo, da je pospešena rast cen hrane v Sloveniji na eni strani posledica rasti cen hrane na tujih trgih, na drugi pa tudi notranjih vzrokov. Med posameznimi skupinami se je namreč povišala tako rast svežih živilskih izdelkov, ki so močno zaznamovani s sezonskimi gibanji, kot tudi predelane hra-
DeMOKRACIJA ■ 29/XII • 19. julij 2007
Inflacija v območju evra se je v zadnjem letu znižala z 2,5 na 1,9 odstotka; nekateri se sprašujejo, zakaj so inflacijski trendi pri nas drugačni od povprečja držav EU12?
Za inflacijo je značilno, da zaradi sezonskih vplivov in drugih enkratnih dejavnikov niha med posameznimi meseci. Ta nihanja se med državami razlikujejo, poleg tega pa nekateri dejavniki ne vplivajo na inflacijo v vseh državah enako. Naraščanje razlike med inflacijo v Sloveniji in inflacijo v evroobmočju, ki smo mu priče v zadnjih mesecih, tako pripisujemo dvema dejavnikoma. Prvi je različna struktura porabe tekočih goriv; ta v porabi slovenskih gospodinjstev predstavlja približno 8 odstotkov, v povprečju EU pa 4 odstotke, zato se vsaka sprememba cen nafte
SLOVENIJA
na svetovnem trgu v slovenski inflaciji odrazi dvakrat bolj kot v povprečni inflaciji evroobmo-čja. Drugi dejavnik je gibanje cen hrane. Analiza gibanja teh cen v daljšem časovnem obdobju kaže, da se cene hrane v Sloveniji in EU sicer gibljejo podobno, vendar ne popolnoma usklajeno. Letos pri nas rastejo hitreje, lani so rasle približno enako hitro, v določenih obdobjih pred tem pa tudi počasneje. Zato na podlagi letošnjega povečanja še ne moremo sklepati, da gre za trendna gibanja, ki so posledica globljih sprememb v ekonomiji. Vsaj enako verjetna je razlaga, da gre za prehodno povečanje razlike.
V gradivu o ažurirani spomladanski napovedi inflacije ste zapisali, da vzroki za višjo rast cen niso sistemske narave, nekateri pa temu oporekajo. Na čem temelji trditev urada?
Ugotavljamo, da se usmeritve ekonomskih politik letos niso spremenile in da še naprej ostajajo naravnane k zagotavljanju stabilnega gibanja cen. Politika reguliranih cen ostaja restriktivna, saj cene, na katere vpliva vlada, rastejo počasneje kot cene, ki se oblikujejo prosto na trgu, in zato ne pospešujejo inflacije. Politika plač zagotavlja, da plače v prvem polletju rastejo podobno kot v istem obdobju lani, kar torej tudi ne deluje inflatorno. Do večjih sprememb ni prišlo niti pri fiskalni politiki. Ob tem pa Evropska centralna banka tudi letos nadaljuje s postopnim poviševanjem svoje obrestne mere, kar na inflacijo v celotnem evro-območju deluje zaviralno. Poleg tega bi sistemski razlogi vplivali na večino skupin indeksa cen, podatki pa kažejo, da sta v prvem polletju leta od pričakovanj odstopali le dve skupini, in sicer cene hrane in energije. Na podlagi teh ugotovitev torej ne moremo sklepati, da je rast cen posledica sistemskih razlogov, ampak smo ugotovili, da so jo povzročili predvsem enkratni dejavniki. Seveda pa ugotovitev, da razlog za povišanje inflacije niso spremembe v usmeritvah ekonomskih politik, ne pomeni, da ne bi bilo smiselno, če bodo zunanji dejavniki še naprej dvigovali
inflacijo, razmisliti tudi o spremembah politik oziroma njihovi večji omejevalni naravnanosti.
Zaradi stopnje inflacije naj bi bili zaskrbljeni v Banki Slovenije; svet BS je v sporočilu za javnost zapisal, da se je osnovna inflacija, očiščena cen energentov in hrane, dvignila z 2,3 odstotka v maju na 3 odstotke v juniju. V BS menijo, da ima tendenca naraščanja cen tudi svoj notranji izvor. Kaj menite o tem?
Osnovna inflacija predstavlja indeks cen, iz katerega izločimo vplive cen energije in sezonske hrane (svežega sadja in sveže zelenjave). S tem dobimo indeks cen, na podlagi katerega lahko sklepamo, kolikšen del inflacije je posledica usmeritev ekonomskih politik oziroma vzrokov, ki jih BS imenuje »notranji izvor«. Ker se v letošnjem letu višajo cene tako sezonske kot nesezon-ske hrane (predelanih živil), ki je ne izločimo iz ocene osnovne inflacije, se je povišala tudi osnovna inflacija. Tudi na uradu ugotavljamo, da lahko del povišanja cen hrane pripišemo notranjim vzrokom, v nasprotju z BS pa v podatkih ne vidimo potrditve, da ti notranji vzroki pomenijo neustrezno politiko vlade.
Dr. Franci Križanič, direktor EIPF, je dejal, da je neprijetno presenečen, ker je Umar kot eden od nosilcev ekonomske politike popravil svoje napovedi. Meni, da bi to moral narediti neodvisen institut. Pravi še, da bo napoved pripomogla le k temu, da se bo inflacija še laže prelila v stroške. Kakšen je vaš komentar?
Že od ustanovitve Umarja je ena izmed naših najpomembnejših nalog, da za potrebe vlade in tudi širše javnosti vsako leto dvakrat - spomladi in jeseni - pripravimo napoved gospodarskih gibanj za tekoče in prihodnja leta. Zavedati se moramo, da napoved pomeni najverjetnejšo projekcijo tekočih gibanj v prihodnje mesece. V vmesnem času zato redno preverjamo, ali so napovedi skladne s tekočimi gibanji, in če ugotovimo, da je prišlo do večjih odstopanj bodisi zaradi sprememb predpostavk, bodisi zaradi sprememb ekonomskih poli-
tik, spremenimo tudi napoved. Na podoben način delujejo tudi druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem. Nesmiselno bi bilo, če bi si ob spremembah, ki nastanejo v okolju, zatiskali oči in vztrajali pri napovedih, za katere vemo, da niso več uresničljive. Ne nazadnje bi urad kot institucija, ki pripravlja analize, strokovne podlage in tudi priporočila vladi ter posameznim ministrstvom, ki so nosilci ekonomske politike, pošiljal napačne signale. Ob tem je verjetno odveč poudariti, da naša odločitev, da smo ažurira-li napoved inflacije, ne omejuje drugih institutov pri odločitvi, ali je sprememba njihovih napovedi potrebna ali ne.
Gospodarska rastje visoka, konkurenčnost pa nekoliko slabša. Kaj napovedujete na tem področju in kako komentirate ta kazalnika?
Po ugodnih gibanjih v lanskem letu, ko je gospodarska rast dosegla 5,2 odstotka, smo bili v prvem četrtletju leta priče njeni nadaljnji rasti, na 7,2 odstotka. Kot kažejo podatki Statističnega urada RS, sta k tako visoki rasti pripomogla dva ključna dejavnika: ugodna gibanja v mednarodnem okolju, ki so omogočila visoko stopnjo izvoza v te države, na drugi strani pa se je v domačem okolju nadaljevala visoka investicijska aktivnost. Ta je bila v veliki meri posledica pospešene graditve avtocest, še naprej pa smo beležili tudi visoke rasti investicij v graditvi stanovanj in drugih objektov ter investicij v stroje in opremo. Podobno kot k rasti cen so tudi k gospodarski rasti pomembno pripomogli
sezonski dejavniki, saj je bila pospešena gradbena aktivnost tako pri avtocestah kot pri zgradbah posledica ugodnih vremenskih razmer. Gradbena aktivnost je namreč lahko potekala praktično vso zimo. Za preostanek letošnjega leta pričakujemo, da se bo gospodarska rast nekoliko umirila, sedanja gibanja pa vseeno kažejo, da bi lahko bila ob koncu leta višja od 4,7 odstotka, kolikor smo napovedali v naši spomladanski napovedi. Na konkurenčni položaj pa poleg makroekonomskih vplivajo številni drugi kazalniki, kot so na primer učinkovitost poslovnega okolja, infrastrukture, pravnega okolja. Mednarodne primerjave kažejo, da Slovenija po letu 2000 sicer izboljšuje razmere na ključnih področjih, ki določajo naš konkurenčni položaj, vendar ne hitreje kot države, s katerimi se najpogosteje primerjamo. Primerjalno gledano nam zato v zadnjih letih ni uspelo izboljšati svojega konkurenčnega položaja.
Ob ugodni gospodarski rasti sindikati pričakujejo večjo rast plač oziroma povečanje izhodiščne plače. Kaj bi to pomenilo za državo?
Pričakovanja sindikatov so povsem upravičena, saj je ob visoki gospodarski rasti razumljivo, da se del te uspešnosti odrazi tudi pri plačah. Vendar je treba poleg tega z vidika države zagotoviti, da rast plač ostane v okvirih, ki bodo omogočili ohranjanje ključnih makroekonomskih ravnotežij. To praktično pomeni, da je treba zagotoviti, da rast plač ne prehiteva rasti produktivnosti. Ker pa rast plač vpliva tudi na mednarodno konkurenčnost gospodarstva, je treba rast plač oziroma njeno razmerje do rasti produktivnosti v Sloveniji primerjati z gibanji v drugih državah evroobmočja. Če bi namreč rast plač v Sloveniji povzročila hitrejše naraščanje stroškov dela kot v tujini, bi izgubljali svojo konkurenčnost. Zavedati pa se moramo tudi, da nam po vstopu v evroobmočje za blažitev morebitnih šokov, ki bi prizadeli samo slovensko ekonomijo, ostajata le še dve politiki, dohodkovna in fiskalna. Zaradi tega je smiselno, da se v obdobju visoke gospodarske rasti pri obeh ustvari nekaj manevrskega prostora, m
23
Demokracija • 29/jai • 19. julij 2007
Popravljen proračun
Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Spremembe državnega proračuna so bile potrebne zaradi novoustanovljene direkcije za vodenje investicij javne železniške infrastrukture, ki bo prevzela naloge agencije za železniški promet, ter dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke.
Poslanci državnega zbora so tik pred parlamentarnimi počitnicami po večurni razpravi potrdili rebalans proračuna za leto 2007 in predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2007 in 2008. Spremembe proračuna so bile po pojasnilih vlade potrebne zaradi prenosa nalog z javne agencije za železniški promet na novo direkcijo za vodenje investicij javne železniške infrastrukture, rebalans pa vključuje tudi dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB).
Prihodki, odhodki Po rebalansu se bodo prihodki državnega proračuna ohranili na načrtovani ravni, to je 7,76 milijarde evrov, odhodki pa se bodo povečali
24
žave, ki ostaja nespremenjen in znaša 1,4 odstotka BDP.
Dodaten denar Po rebalansu
so v računu finančnih terjatev in naložb predvideni še dodatni prejemki v višini 166,3 milijona evrov, kar predstavlja 104 milijone evrov od prodaje dela državnega deleža v Slovenski industriji jekla, in 62,3 milijona evrov od prodaje kapitalske naložbe države v Zavarovalnici Triglav po zakonu o preoblikovanju lastniške strukture zavarovalnice. Od tega bodo do 50 milijonov evrov namenili za dokapitalizacijo NLB, 6,24 milijona evrov za povečanje kapitalskih deležev v strateških naložbah Republike Slovenije, preostanek pa je po zakonu o javnih financah namenjen poplačilu dolga.
z 8,087 milijarde evrov za 60,5 milijona evrov. To pomeni, da se bo proračunski primanjkljaj zvišal s prvotno predvidenega enega odstotka bruto domačega
proizvoda (BDP) na 1,2 odstotka BDP, v številki pa bo to 383,2 milijona evrov. V vladi zatrjujejo, da rebalans ne bo vplival na primanjkljaj širšega sektorja dr-
Poslanci so potrdili spremembe državnega proračuna.
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
SLOVENIJA
Iz lastninjenja zavarovalnice 62 milijonov evrov več.
Andrej Bajuk, minister za finance:
»Ob predpostavki predvidene 4,7-odstotne gospodarske rasti iz spomladanske napovedi gospodarskih gibanj v letu 2007 bo dolg državnega proračuna konec letošnjega leta predstavljal 24,7 odstotka BDP, do konca leta 2009 pa se bo zniževal na raven okoli 23 odstotkov BDP.«
dokapitalizacije NLB, je koalicija sprejela pojasnila vlade, da je ta potrebna za ohranitev državnega deleža v banki, medtem ko je po mnenju opozicije dokapitalizacija delniške družbe z javnimi sredstvi vprašljiva; nekateri so govorili celo o vnovičnem uvajanju državnega kapitalizma, kar je glede na dejansko stanje smešna trditev. 19
25
NLB bodo dokapitalizirali.
NLB in Triglav Proračun po
popravkih vključuje predvideno dokapitalizacijo NLB do višine 50 milijonov evrov, ki jih je država pridobila s prodajo deleža v Slovenski industriji jekla. Dokapitalizacija banke je potrebna zato, da se tudi po odkupu in pripojitvi NLB Banke Domžale, NLB Koroške banke in NLB Banke Zasavje ohrani obstoječi lastniški delež države v banki. V rebalansu je predvidenih tudi 62 milijonov evrov dodatnih sredstev iz lastninjenja Zavarovalnice Triglav. Ob tem spomnimo na veliko zmago vlade in finančnega ministra Andreja Bajuka, ki je dosegel, da bodo delnice Zavarovalnice Triglav dvakrat dražje od delnic, kot si jih je zamislila prejšnja vlada. Premoženje zavarovalnice je namreč dal še enkrat oceniti, iz tega naslova pa se bo v državno blagajno steklo bistveno več denarja. Omenjena sredstva bodo skupaj z morebitnim preostankom sredstev, predvidenih za dokapitalizacijo NLB, namenjena poplačilu dolga.
Za Železnice Z rebalansom vlada zagotavlja tudi pogoje za izvajanje investicij v železniško infrastruk-
turo, ki že potekajo. Po zakonu o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javne agencije za železniški promet, ki je bil sprejet konec leta 2006, se letos izvaja okoli 32 projektov v vrednosti 94,5 milijona evrov, v letu 2007 je predvideno zadolževanje v višini 125,99 milijona evrov, v letu
2008	pa v višini 194,87 milijona evrov za zagotavljanje lastne udeležbe države v letih od 2006-
2009	pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa investicij, sofinanciranih s sredstvi EU.
Vlada zasleduje cilje v parlamentarni razpravi je sodeloval tudi premier Janez Janša in uvo-
Vlada
zagotavlja, da se z rebalansom primanjkljaj širšega sektorja države ne bo povečal.
doma dejal, da ostaja glavni cilj javnofinančne politike zniževanje javnoftnančnega primanjkljaja in ohranjanje dolga širšega sektorja države v odstotkih BDP na nizki ravni. Premier je vnovič poudaril, da vlada ostaja zavezana uresničitvi srednjeročnega cilja - pakta o stabilnosti in rasti, ki predvideva, da ciklični prilagojeni primanjkljaj širšega sektorja države ne presega enega odstotka BDP. »Zaradi nujnih investicij v železniško infrastrukturo bomo ta cilj dosegli leta 2009, drugače bi ga prej,« je dejal Janša in dodal, da se bo kljub predvidenemu povečanju obsega izdatkov za investicije v železniško infrastrukturo raven odhodkov širšega sektorja države v obdobju mandata te vlade znižala za tri odstotke BDP.
Gospodarska rast s tem se je
strinjal tudi minister za finance Andrej Bajuk, ki je prepričan, da se bodo ob visoki gospodarski rasti do konca leta prihodki proračuna zagotovo zvišali. »To pa pomeni, da bo javnofinanč-na slika ob koncu leta še boljša, kar pomeni tudi nižji proračunski in s tem celotni primanjkljaj sektorja države,« je dejal Bajuk. Ob tem je pojasnil, da ostajajo prihodki države na načrtovani ravni, to je 7,76 milijarde evrov (24,3 odstotka BDP), odhodki pa se bodo povečali za 60,5 milijona evrov, na 8,14 milijarde evrov (25,5 odstotka BDP). Primanjkljaj proračuna države se bo zvišal s predvidenega enega odstotka na 1,2 odstotka BDP, rebalans pa ne bo vplival na primanjkljaj širšega sektorja države, ki ne bo večji od 1,5 odstotka BDP.
Več denarja za železniško infrastrukturo
Poslanci Poslanci, tako koalicijski kot opozicijski, so se strinjali glede nujnosti investicij v železniško infrastrukturo, vendar so se njihova mnenja razlikovala glede pridobivanja potrebnih nekaj več kot 60 milijonov evrov. Poslanci opozicijskih strank so prepričani, da bi lahko vlada to vsoto privarčevala znotraj obstoječega proračuna, koalicijski poslanci pa se s tem niso strinjali. Kar se tiče
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
Janez Janša, predsednik vlade:
»Leta 2004 se je primanjkljaj širšega sektorja države znižal na 2,3 odstotka BDP, v letu 2005 se je znižal na 1,48 odstotka BDP in v letu 2006 na 1,4 odstotka. Čeprav je za leto 2007 načrtovan primanjkljaj širšega sektorja države v višini 1,5 odstotka BDP, v vladi verjamemo, da bo dejanska realizacija nižja, tako kot je bila v preteklih obdobjih.«
Več veselja do življenja
Peter Avsenik, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
Rodnost v Sloveniji se je v lanskem letu povečala, saj se je rodilo največ otrok v zadnjem desetletju. Kljub dobrodošli spremembi se zdi, da bi bil pozitivni trend ob sprejetju ustreznih ukrepov lahko še ugodnejši.
Potem ko je število živoroje-nih otrok v zadnjem desetletju vseskozi upadalo, je bilo v zadnjih dveh letih opaziti rahlo povečanje števila rojstev. Tako se je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) leta 2005 rodilo 18.157 otrok, leto pozneje pa 18.932, kar je za desetino več kot leta 2003, ko je bila rodnost v Sloveniji najnižja v zadnjem desetletju. Od vseh rojenih otrok je bila kar polovica prvorojencev.
6,7 milijarde nas je ob tem
se viša starost mater ob rojstvu 26
prvega otroka, saj v povprečju prvič rodijo šele pri 28 letih. Žensk, ki so v letu 2006 rodile prvič in so bile mlajše od 25 let, je bila slaba četrtina, tistih pa, ki so v tem letu rodile prvič in so bile starejše od 35 let, je bilo že več kot šest odstotkov. Še naprej se viša tudi delež neporočenih mater, saj jih je kar 47,2 odstotka. V primerjavi z letom 2005 se je delež slednjih povečal za pol odstotka, še sredi sedemdesetih pa je bilo zunajzakonskih otrok komaj desetina. Kot zanimivost omenimo, da sta po podatkih
SURS že osmo leto najbolj priljubljeni imeni Luka in Nika.
Po podatkih Eurostata je leta 2002 stopnja rodnosti začela rasti v večini držav članic Evropske unije. Čeprav je med letoma 2002 in 2005 upadla le v Nemčiji, na Nizozemskem in na Portugalskem, se število prebivalcev, mlajših od
15 let, drastično znižuje. Odstotek teh je padel kar za tri odstotke, medtem ko se je število starejših od 64 let povečalo za 2 odstotka. Področna statistika je za Slovenijo še bolj zaskrbljiva, saj je pri nas število mladih upadlo za dobre 4 odstotke, število starejših pa se je povečalo za 3,2 odstotka.
Razveseljiv podatek o večanju števila rojstev v neki meri kaže ugodno splošno družbeno ozračje.
Demokracija ■ 29/xn • 19. julij 2007
Leta 2006 se je rodilo največ otrok v zadnjem desetletju.

Na drugi strani pa še naprej skokovito raste število svetovnega prebivalstva - v zadnjih sto letih se je povečalo kar za štirikrat. Še leta 1950 je na Zemlji živelo dve milijardi in pol ljudi, danes nas je 6,7 milijarde, glede na trende pa je pričakovati, da bo to število sredi stoletja naraslo na dobrih devet milijard.
Ne gre za izjemno situacijo
"Menimo, da je še prezgodaj govoriti o znatnem povečanju rodnosti v Republiki Sloveniji. Gre pa vsekakor za trend rahle rasti v zadnjih dveh letih. Hkrati je potrebna previdnost pri ocenjevanju, da gre za izjemno situacijo," je v zvezi s tem dejala Ljubica Šalinger z direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Meni namreč, da glede na število povečanja rojstev o kakšni izredni situaciji skoraj ne moremo govoriti kot tudi ne napovedovati trendov predvidenih rojstev samo na podlagi povečanega števila rojstev v zadnjem zelo kratkem obdobju. Po njenih besedah je na povečanje, ki se je pojavilo v zadnjih dveh letih, vplivalo več dejavnikov. Na področju družinske politike se država za to trudi zlasti s povečanjem pravic, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo, in pravic do družinskih prejemkov. Na tem področju ima Slovenija v okviru Evropske unije "enega najugodnejših sistemov". Sicer pa so po mnenju Salingerjeve bistveni dejavniki, ki vplivajo na odločitev za otroka, povezani z eksistencialnimi vprašanji družine, kot sta denimo varnost zaposlitve in primerno stanovanje, družinski prejemki pa kot dejavnik
Ministrica Marjeta Cotman
SLOVENIJA
Večji optimizem Tudi ministri
ca za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je že ob svojem nastopu strategijo, ki je zaradi dela njene vsebine razdelila slovensko javnost, umaknila iz nadaljnje obravnave. Kakšnega novega programa na ministrstvu ne pripravljajo, saj, kot meni Cotmanova, se mladi za rojstvo otrok odločajo predvsem takrat, ko imajo stanovanje in zaposlitev. Zato si bo ministrstvo še naprej prizadevalo pospešiti zaposlovanje mladih. "Mislim, daje odločanje za rojstvo vedno osebna stvar dveh, ki sta si ustvarila družino, država pa pomaga pri zaposlovanju in ureditvi družinskih razmer," je v nedavnem pogovoru za naš tednik dejala ministrica. "Na področju družinske politike smo sprejeli številne ukrepe. Povečali smo dodatek za velike družine s štirimi otroki ali več, omogočili krajši delovni čas za starše. Staršem, ki imajo invalidne otroke, država plačuje socialne prispevke, imamo očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, ki je najdaljši plačani dopust v Evropi," je tedaj dejala Cotmanova, ki zatrjuje, da bodo njena prizadevanja tudi naprej potekala v smeri nagrajevanja družin z več otroki.
Podatek o več rojstvih je razveseljiv in prav gotovo kaže na čedalje bolj optimističen odnos slovenskega prebivalstva do ene temeljnih vrednot - življenja. K temu optimizmu lahko v veliki meri pripomore tudi ustrezna družinska politika, vendarle pa bi v prihodnosti morda veljalo razmisliti še o korenitejših ukrepih, saj se število Slovencev kljub dvigu rodnosti še vedno manjša. Kljub temu pa se iz ne tako skromnega lo-odstotnega povečanja števila rojstev in ob dejstvu, da je visoka rodnost gotovo tudi odraz dobrega socialnega ozračja, da sklepati, da povečanje števila otrok v Sloveniji v temeljih zanika namige nekdanjega in sedanjega slovenskega predsednika Milana Kučana in Janeza Drnovška, da se med slovensko prebivalstvo naseljuje strah. Lahko bi rekli, da gre prej za realno upanje na boljše socialne razmere in optimističen pogled na prihodnost slovenskega prebivalstva in njegovih potomcev. IB
27
Kar polovica otrok se rodi zunaj zakonske zveze.
nastopijo nekje na sredini tega procesa. "Eden od dejavnikov, ki je mogoče vplival na zavest ljudi in na odnos do družine, je tudi izpostavljanje tega vprašanja v javnosti ne samo v Sloveniji, temveč tudi v okviru držav članic EU, ki se prav tako intenzivno ukvarjajo z vprašanjem nizke rodnosti in vplivi na socialni razvoj družbe v prihodnosti v primeru nadaljnjega upadanja rojstev v evropskem prostoru," je še dejala Ljubica Šalinger.
Potrebni korenitejši ukrepi
S postavko, da so številke, ki kažejo trend naraščanja števila rojstev, preskromne, da bi lahko govorili o korenitejših spremembah na področju odločanja mladih za potomstvo, se strinja tudi dr. Janez Malačič, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki med drugim predava ekonomsko demografijo. Kljub rahlemu povečevanju števila
živorojenih otrok v Sloveniji v zadnjih treh letih, kar je gotovo hvale vredna in pozitivna sprememba, Malačič meni, da lahko bolj kot o kakem izrazitem trendu govorimo o rahlem nihanju rodnosti na prenizki ravni. Stopnja totalne rodnosti za leto 2006 je namreč še zmeraj samo 1,31, za enostavno obnavljanje prebivalstva pa bi bila potrebna stopnja 2,i. "S tega vidika stanje nikakor ne more biti izjemno v pozitivnem smislu," trdi Malačič, ki je prepričan, da bo število otrok - če na področju prebi-valstvene politike ne bo kakšnih resnejših pozitivnih premikov - še naprej nihalo na ravneh, ki so podobne lanski. Strategija za povečanje rodnosti, ki jo je pred časom pripravilo ministrstvo, je bila po njegovih besedah razmeroma dober dokument, a je bila nato zaradi nekaj "nepotrebnih neumnosti" uničena, zatem pa jo je minister Andrej Vizjak vrgel v koš še v času medvladja na ministrstvu za delo. "S takim odnosom do izjemno pomembne problematike gotovo ne moremo pričakovati čudežnih in hitrih izboljšanj na področju rodnosti. Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni kakih posebnih vidnih razlogov za eno od najnižjih rodnosti v Evropi, pa morda kljub vsemu lahko pričakujemo, da se bo leta dvignila na raven okrog 1,5, tudi če ustrezni politični organi ne bodo naredili ničesar," še dodaja profesor dr. Janez Malačič.
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
Prof. dr. Janez Malačič
SLOVENIJA
Savinjska
Savinjska regija ima razvojne možnosti tudi v turizmu.
Savinjski razvojni potenciali
Peter Avsenik, foto: Bor Slana, Ministrstvo za finance RS
Predstavniki vlade so se pred tednom dni po dveh letih znova mudili na obisku v Savinjski regiji. Po njihovem prepričanju se regija srečuje s podobnimi težavami kot druge, njen največji razvojni potencial pa so storitvene dejavnosti.
Največji problemi, s katerimi se je spopadala regija, so po besedah predsednika vlade Janeza Janše nedosledno financiranje lokalnih skupnosti, slaba cestna infrastruktura in neurejena pokrajinska organiziranost, ki pa jo je mogoče rešiti v realnem času. Premier je ob tem pojasnil, da je vlada že pred dvema letoma predlagala način financiranja občin, ki bi lokalnim skupnostim prinesel več sredstev.
Možnosti v storitvah Savinjska regija šteje dobrih 250 tisoč prebivalcev, kar je 13 odstotkov vsega slovenskega prebivalstva. Med njimi je okoli sto tisoč delovno aktivnih, pri čemer je večina
zaposlena v podjetjih, desetina pa pri samostojnih podjetnikih. V regiji se 6 odstotkov prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, sicer pa je območje pretežno industrijsko. Na področju storitvenih dejavnosti je regija pod
slovenskim povprečjem, saj je v njih zaposlenih "le" 45 odstotkov delavcev. Sicer pa gre za regijo z razmeroma mladim prebivalstvom, a z nizko stopnjo izobrazbe, saj se zaposleni povprečno šolajo le 10,4 leta, slabih
10 odstotkov zaposlenih pa ima visoko izobrazbo. Brezposelnost je nad slovenskim povprečjem - 12,5-odstotna, pri čemer se zvišuje število brezposelnih z visoko izobrazbo, niža pa število brezposelnih z nižjo.
Premier Janša in minister Vizjak v zreškem GKN	Minister Andrej Bajuk v Steklarski Novi
Demokracija ■ 29/xn • 19. julij 2007
SLOVENIJA
Gospodarske razmere v regiji je komentiral minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Savinjsko regijo je izpostavil kot močno industrijsko in nadpovprečno podjetniško usmerjeno območje, vendar pa bo za njen nadaljnji razvoj bistvenega pomena realizacija tretje razvojne osi.
Tretja razvojna os Ministri
vlade so v dveh dneh opravili več kot osemdeset obiskov in pogovorov. Med odmevnejšimi je bil gotovo obisk premierja Janše v podjetju KIV na Vranskem, kjer je položil temeljni kamen za proizvodno halo. Podjetje, katerega ključna dejavnost je razvoj in graditev srednje velikih sistemov ekološkega zgorevanja odpadkov z izkoriščanjem energije in kotlovskih sistemov in ki letos praznuje 6o-letnico obstoja, je v zadnjem času svoje delo zastavilo tudi na področju t. i. zelene industrije. "KIV sledi visokim ciljem in mislim, da jih bo tudi uresničil ter tako pomagal državi pri izpolnitvi obveznosti iz Kjot-skega protokola," je ob obisku, ki se ga je udeležil tudi gospodarski minister Andrej Vizjak, dejal premier. Janša je obiskal tudi uspešno zreško podjetje
Na tiskovni konferenci ob koncu obiska je premier Janša poudaril, da je Savinjska regija visoko po gospodarski razvitosti, saj je na četrtem mestu. V času od zadnjega vladnega obiska se je število brezposelnih po njegovih besedah zmanjšalo za četrtino, povečalo pa se je število podjetij. "Gre za industrijsko razvito regijo, nekaj rezerve pa je še v storitvenem sektorju. Tradicionalno dobro gre temu območju tudi na področju turizma, nekatere velike naložbe pa kažejo, da se bo ta trend nadaljeval," je dejal Janša in dodal, da je prav to povzročilo, da se je tudi v letu 2007 v primerjavi z lanskim letom povpraševanje po delavcih znatno povečalo. Premier se je dotaknil tudi projekta tretje razvojne osi in s tem povezane cestne infrastrukture v regiji. Kot je dejal, bo treba za območje najprej pripraviti ustrezen lokacijski načrt, realizacija tega projekta pa bo na daljši rok ponudila še dodatne razvojne možnosti. Na krajši rok bi se prebivalcem Savinjske regije, tudi ob vzpodbudi predvidenega novega zakona o financiranju občin, s katerim bodo pridobile skupaj okoli 11 milijonov evrov, splačalo vlagati zlasti v storitvene dejavnosti, v turizem, saj imajo na tem področju še veliko rezerve. Predsednik vlade je prebivalce Savinjske regije pohvalil za črpanje evropskih sredstev. Med letom 2004 in 2006 je namreč regija izpeljala kar 808 različnih projektov v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. "V novi finančni perspektivi pa bo na voljo še več evropskega denarja, kar je vredno izkoristiti," je premier opozoril tudi na nadaljnje razvojne možnosti, ki jih spodbuja evropska blagajna.
Temeljni kamen nove športne dvorane je položil minister Milan Zver.
S predstavniki zadruge Šmarje se je srečal minister Jarc.	Minister Janez Podobnik je odprl nov most v Ortnicah.
GKN, ki izdeluje avtomobilske transmisije in avtodele.
O omenjeni tretji razvojni osi sta se na srečanju v Šentjurju pri Celju s predstavniki lokalnih oblasti pogovarjala prometni minister Janez Božič in okoljski minister Janez Podobnik. Božič je dejal, da država Savinjski regiji letos namenja 14 milijonov evrov, prihodnje leto pa še 16 milijonov evrov za modernizacijo obstoječih cest. Dotaknil se je tudi tretje razvojne osi in dejal, da za zdaj obstajajo tri različice območij, po katerih naj bi potekala os. Podobnik je napovedal, da bo do spomladi prihodnje leto izbrana le ena, župane pa je pozval, naj javno razpravo o tem odprejo šele po tem, ko bo stroka predstavila svoje predloge (predvidoma septembra). Okoljski minister se je med drugim udeležil slovesnega odprtja nadomestnega mostu čez potok Buča v Ortnicah, saj je prejšnjega leta 2005 porušilo hudo neurje.
Minister v celjski bolnišnici
Minister za finance Andrej Bajuk je po vladnem posvetu v Rogaški Slatini najprej obiskal Steklarsko Novo, podjetje, ki proizvaja unikatne izdelke iz kristalina in kristala ter zaposluje pomembno število ljudi v tem kraju. Bajuk je obisk nadaljeval v celjskem carinskem uradu, pred vladnim posvetom z župani in gospodarstveniki v Podčetrtku pa se je mudil še v šentjurskem podjetju Alpos.
Zaradi nedavnih dogodkov v celjski bolnišnici je bil precejšnje pozornosti deležen obisk ministra za zdravje Andreja Bru-čana. Na srečanju z vodstvom bolnišnice se je minister zavzel za čimprejšnjo zgraditev urgen-
tnega centra. Po njegovi oceni je pričakovati, da bo center zaživel že čez dve leti, do takrat pa bi bilo treba oblikovati finančni načrt in zagotoviti denar iz evropskih skladov.
Vladni predstavniki so tudi tokrat obiskali sedež škofije. Sprejel jih je celjski škof Anton Stres, ki je v kasnejši izjavi za medije dejal, da so se s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom in premierjem Janšo pogovarjali zlasti o vzdrževanju kulturnih spomenikov v cerkveni lasti. "Zdaj ko se pripravlja nov zakon o varstvu kulturne dediščine, pričakujemo, da bomo deležni večje pomoči širše skupnosti," je pojasnil celjski škof Stres.
Slovesno je bilo v Podčetrtku, kjer je minister za šolstvo in šport položil temeljni kamen za novo športno dvorano, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo. V Šmarjah pri Jelšah pa se je minister za kmetijstvo Mihael Jarc sešel s predstavniki Kmetijske zadruge Šmarje, si ogledal dve kmetiji in vinsko klet Imeno.
Nov zakon je priložnost ob
drugem vladnem obisku Savinjske regije je torej vlada ovrednotila dosedanji razvoj območja in nakazala smernice, po katerih naj se v želji po ohranitvi ali izboljšanju standarda ravnajo lokalne oblasti. Razmeroma visoki gospodarski kazalniki se utegnejo še izboljšati ob občutnejši usmeritvi v storitvene dejavnosti, občinske proračune pa bo v prihodnje »obogatil« nov zakon o njihovem financiranju. Ohraniti velja tudi izjemen izkoristek evropskih sredstev, novo razvojno možnost pa bo pomenila prihodnja pokrajinska ureditev Slovenije. 19
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007	29
SLOVENIJA
Obnova v polnem teku
Jan Peterka, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, Seaway
V podjetju Seaway po požaru, kije nastal pred tremi meseci pri vzdrževalnih delih na strehi, intenzivno gradijo novo proizvodno halo. Inšpektorji niso ugotovili večjih kršitev glede dela in varnosti, na katere že leta opozarjajo krajani.
Do jeseni bo obnova proizvodne hale Seawaya končana.
3 0	Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
Tri mesece po požaru so kriminalisti s Policijske uprave Kranj ugotovili, da je do požara prišlo zaradi varjenja strešne lepenke na strehi objekta, kjer je vzdrževalna dela izvajalo podjetje z Bleda. Zoper dve odgovorni osebi iz tega podjetja so že podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Do požara naj bi bilo prišlo zaradi opustitve izvajanja varnostnih ukrepov. V požaru, v katerem je zgorela celotna proizvodna hala, v njej pa osnovna sredstva za izdelavo plovil, tri plovila, kalup in orodje, je nastalo skupaj za 10 milijonov evrov škode, od tega za 8,8 milijona neposredne in 1,2 milijona evrov poslovne škode. Sedaj je prišlo tudi do poravnave z zavarovalnico, brata Jakopin pa nista želela povedati, za kakšen znesek so se dogovorili. Znano pa je, da sta od zavarovalnice
lahko terjala 7,7 milijona evrov. Na tiskovni konferenci sta brata poudarila, da sta z dogovorjenim zneskom zadovoljna, saj lahko nadaljujeta delo v podjetju. Vsi naročniki, katerih plovila so zgorela v požaru, so pokazali veliko dobre volje za pomoč Seawayu in naročili nova plovila.
Že od leta 1983 Seaway je
podjetje s sedežem na Zgoši pri Begunjah. Ukvarja se z navtič-nim oblikovanjem in razvojem, hkrati pa izdeluje jadrnice iz ogljikovih vlaken Shipman in motorne jahte Skagen. Njegovi začetki segajo v leto 1983, ko sta brata Japec in Jernej Jakopin
ustanovila Studio J&J Design v Ljubljani. Leta 1990 je bil ustanovljen Seaway, ki skupaj z J&J Designom postane podjetje za navtični razvoj z risalnico v Ljubljani in delavnico v Gorjah. Leta 1994 so se preselili v nove prostore na Bledu, kjer se združita načrtovanje in delavnica.
Seaway daje delo 200 delavcem.	Podjetje zaposluje 35 inženirjev.
SLOVENIJA
Leta 2001 je k družbi Seaway pristopila finančna skupina KD Group. Leto pozneje je podjetje odkupilo pravice tradicionalnih skandinavskih blagovnih znamk Shipman in Skagen. Njihova jadrnica Shipman 50', prva serijska jadrnica iz ogljikovih vlaken, dobi naslov evropska jadrnica leta 2004. Tega leta so se tudi preselili v nove, večje prostore na Zgoši, luč sveta pa ugleda model jadrnice Skagen 50'. Leta 2005 so predstavili jadrnico Shipman 63', ki dobi naziv evropska jadrnica leta 2006.
Delo za 200 delavcev Podjetje Seaway je največji zasebni delodajalec v občini Radovljica. Zaposluje okoli 200 ljudi, od tega jih je štiri petine iz bližnje okolice. Hkrati za podjetje dela še okrog 180 ljudi v zunanjih podjetjih, ki izdelujejo ali pripravljajo izdelke in storitve za njihovo proizvodnjo. V zadnjih 24 letih obstoja je Seaway in Studio J&J Design narisal in razvil 215 projektov za 48 ladjedelnic iz 25 držav. V tem času je po načrtih in orodjih Seawaya nastalo več kot 48.000 jadrnic in motornih bark. Skupaj so dobili 26 naslovov jadrnica leta v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Hrvaški in Sloveniji ter tri naslove evropska jadrnica leta. Pri Seawayu ta čas delajo delavci iz enajstih držav, od njih je 35 razvojnih inženirjev. Seaway je največje svetovno razvojno navtično podjetje in eden največjih slovenskih izvoznikov znanja. Seaway je kot slovensko podjetje z multikulturnim in večnarodnim okoljem podlaga mednarodnega uspeha. Podje-
Brata Jakopin uspešno krmarita čez poslovne viharje.
tje ima svoje prostore na Zgoši in na Bledu v velikosti 8.000 m2 na zemljiščih v skupni površini 19.000 m2. Promet podjetja je od leta 1990 skokovito napredoval; v letu 2007 je načrtovan v višini okrog 22 milijonov evrov.
Pripravljenost na dialog so-
delovanje med Seawayem in krajani pa po naših opažanjih ni prav zgledno, čeprav smo dobili vtis, da se vodstvo firme zelo trudi za to. Krajani oziroma civilna iniciativa Dolina Draga podjetju očitajo neurejeno požarno varnost ter nezakonito uporabo in shranjevanje kemikalij, kar pa vodstvo firme odločno zavrača. 5. julija je bil sestanek med predstavniki sosedov in Seawayem, ki ga je zastopal Jani Gra-šič. Povzeli bomo informacije s sestanka, ki jih je zapisovala zapisnikarica Marija Čuden. Sosedje ne verjamejo, da Seaway ne uporablja nevarnih kemikalij in materialov, saj naj bi jih videli in vonjali. Krajani tudi menijo, da podjetje Seaway ni imelo
Shipman 63, evropska jadrnica 2006
gradbenih dovoljenj. Jani Grašič pravi, da se vsa za okolje obremenilna dejavnost izvaja v Ljutomeru, lakira se v Izoli. Vaščani so mnenja, da podjetje Seaway ne izpolnjuje niti minimalnih predpisov o nevarnih snoveh in požarni varnosti. Pritožujejo se tudi zaradi neznosnega hrupa, ki prihaja iz delavnic. Jani Grašič je dal vedeti, da bodo ostali na lokaciji nekdanje tovarne Sukno na Zgoši. Dejal pa je, da na tej lokaciji ne bodo delali izdelkov, daljših od 27 metrov in širših od 5 metrov. Kot je zapisala Marija Čuden, sosedje menijo, da so zavedeni in močno prevarani. Jani Grašič pa je v pogovoru zatrdil, naj bi bil zapisnik napisan pristransko. Krajani predlagajo, naj bi Seaway na tej lokaciji obdržal le razvoj. Trdijo, da je direktor Jakopin leta 2002 javnost obvestil, da se bodo na tej lokaciji izvajali projektiranje, razvoj in izdelava kalupov, zato se počutijo izigrane. Na triurnem sestanku so se dogovorili, da se bodo v prihodnje dobivali vsako zadnjo sredo v mesecu, da se bodo proizvodna vrata odpirala le za vstop in izstop in ne bodo ostajala odprta, podjetje bo najkasneje do začetka avgusta namestilo varovalno ograjo, okoli nje pa bodo zasadili ciprese in večje drevje. Vodstvo podjetja je na tiskovni konferenci 11. julija vse očitke zavrnilo, kar lahko potrdijo inšpekcijske službe, saj je bilo v podjetju po požaru v treh mesecih kar 15 inšpekcijskih ogledov, vendar niso odkrili nič nezakonitega. Po mnenju Japca Jakopina se mu nezadovoljstvo kra-
janov zdi razumljivo. Leta 1992, po stečaju Sukna Zapuže, jim je bilo namreč zagotovljeno, da bo tam samo stanovanjsko naselje.
Morebitna prodaja japec Jakopin je nekaj besed namenil tudi morebitni prodaji Seawaya, katerega 50-odstotni lastnik je KD Group. Če bi ta želel izstopiti iz lastništva, imata brata Jakopin predkupno pravico, vendar ne dovolj denarja. Zato utegne Seaway dobiti novega delničarja, za katerega si brata, ki bi zaradi večjega števila svojih nadzornikov še naprej sprejemala poslovne odločitve, želita le, da bi zagotavljal kontinuiteto in podpiral razvoj podjetja ter njegovo rast.
Še večje ambicije Cilji in ambicije Seawaya so še utrditi položaj vodilnega svetovnega razvojnega podjetja v navtiki in tudi v drugih industrijah kompozitnih materialov. Postati želijo največji izdelovalec jadrnic, dolgih od 20 do 50 metrov, iz ogljikovih vlaken in največji evropski graditelj polizrivnih motornih jaht med 15 in 25 metri dolžine. Cilj bratov Jakopin je zgraditi vodilni mednarodni raziskovalni in izobraževalni center na področju industrijskega oblikovanja in kompozitnih materialov v povezavi z univerzami, raziskovalnimi centri ter malimi in srednjimi podjetji s tega področja. Prvi korak na tej poti je graditev ladjedelnice v italijanskem Tržiču (Monfalcone). Tam naj bi podjetje čez leto dni po 20 milijonov evrov vredni investiciji začelo ustvarjati še večje, do 45 metrov dolge barke. 13
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007
31
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
Rojaki si od vlade veliko obetajo
Mitja Volčanšek; foto: Bor Slana
Sredi meseca ste v državnem zboru sprejeli slovenske rojake iz sveta in zamejstva. Kaj pa nam lahko poveste o siceršnjih aktivnostih komisije, ki jo vodite?
Komisija ima v skladu z odlokom o njeni ustanovitvi pristojnosti, da skrbi in spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Najbrž je tukaj treba reči, da nam je šele v tem mandatu, ko imamo Slovenci že več kot petnajst let svojo državo, uspelo sprejeti zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki ureja ta vprašanja. Potem sta tu kot izvedbena akta tega zakona tudi svet za Slovence v zamejstvu, ki ga je imenoval predsednik vlade in katerega ustanovna seja je bila v januarja, julija pa je bil imenovan še svet za Slovence po
32
svetu. Oba organa imata nalogo, da določata prioritete slovenske politike do reševanja vprašanj, s katerimi se srečujejo Slovenci tako v zamejstvu kot po svetu. Svet za Slovence v zamejstvu je ustanovil že tri odbore. Na enak način se bodo imenovali tudi odbori za Slovence po svetu.
Moram reči, da Slovenci tako v zamejstvu kot po svetu pozdravljajo tak način delovanja in si od njega veliko obetajo, zato je to velika odgovornost ne le za DZ ali vlado, ampak za slovensko politiko kot celoto.
Slovencev po svetu je po nekaterih podatkih približno 500.000, to je petina narodnega telesa, od teh jih je okrog 70 tisoč državljanov RS. Gre torej za veliko število ljudi, ki po vsem svetu
Demokracija ■
zasedajo pomembne položaje v gospodarstvu, športu, politiki, umetnosti in še kje, zato bi to »silo« Slovenija kot majhna država morala izkoristiti. To priložnost smo doslej morda premalo izkoristili. Naj spomnim tudi, da so prav naši rojaki odigrali odločilno vlogo, ko je Slovenija pred dobrimi 15 leti iskala podporo samostojnosti in torej mednarodno priznanje.
Hkrati naši rojaki v tujini kritično poudarjajo, da zakonu o odnosih s Slovenci zunaj meja manjka še veliko podzakonskih aktov, da bi lahko uresničeval svoje cilje.
Na državnozborski komisiji smo govorili o vprašanjih podzakonskih aktov, ki izhajajo iz tega zakona, in smo pozvali posamezna ministrstva, naj te akte
29/XII ■ 19. julij 2007
pripravijo. Komisija DZ pač nima drugega vpliva in druge možnosti. Smo pa prepričani, da bodo podzakonski akti vendarle sprejeti.
V zamejstvu je ta čas najbolj »vroče« na avstrijskem Koroškem.
Težko je razumeti, da 60 let po koncu druge svetovne vojne in več kot 50 let po podpisu avstrijske državne pogodbe lahko določena politika na avstrijskem Koroškem živi na račun tega nerešenega vprašanja. Naša država obema avtohtonima manjšinama, tako madžarski kot italijanski, ponuja visoke varstvene standarde. Tu ni vprašanja dvojezičnih napisov na poselitvenem območju manjšine, tudi ni vprašanja rabe jezika niti na državni niti na
Z mag. Janezom Krambergerjem, poslancem Slovenske ljudske stranke ter predsednikom komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, smo se pogovarjali o delu komisije in položaju Slovencev zunaj matične države.
občinski ravni, na Koroškem pa je to glavni problem. Ko smo kot delegacija DZ obiskali koroški deželni parlament, smo poslance povabili na povratni obisk v Slovenijo. Takrat smo jim tudi v živo pokazali, kako slovenska država skrbi za svojo madžarsko avtohtono manjšino.
Kaže, da je problem na Koroškem en sam človek, namreč deželni glavar...
Osebno mislim, da bi Haider lahko videl manjšino v pozitivnem smislu; če bi toliko pozitivne energije vložil v sodelovanje med avtohtono manjšino in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem, bi bili lahko rezultati veliko boljši in zagotovo bi lahko tudi na ta način pridobival glasove. To pa je seveda njegova odločitev.
Na drugi strani pa je tudi vprašanje slovenske manjšine, ki se težko poenoti v hotenjih pri doseganju svojih ciljev. Zadnji primer okoli predloga zveznega kanclerja Gusenbauerja za rešitev topografskega vprašanja pa kaže pozitiven premik. Tokrat so se predstavniki manjšin pri ponujenem »minimumu minimuma« poenotili, kar je pohvalno. Pričakujem, da se bodo vse tri krovne organizacije kot tudi Koordinacijski odbor koroških Slovencev tudi v prihodnje pogovarjali in iskali rešitve, ki bodo dobre za manjšino.
Že dalj časa je govor o tem, da bi se oddolžili rojakom s sprejemom njihovih predstavnikov v parlament. Bila je tudi pobuda v tej smeri.
To pobudo sem takrat podpisal in smo v komisiji že na začetku mandata govorili o tem, da bi bilo
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
primerno, da bi tudi Slovenci iz sveta in zamejstva imeli svojega predstavnika v DZ. Nato je po zadnjih lokalnih volitvah koalicijska stranka NSi predlagala, da bi imeli štiri poslance; dva iz zamejstva in dva iz sveta. Ker pa taka rešitev potrebuje dvetretjinsko večino, je zanjo pač potrebno širše soglasje. Zato bi morali ta predlog zelo natančno in tenkočutno razdela-ti in pripraviti. Veliko je odprtih vprašanj: na kakšen način se bodo volili ti predstavniki, so štirje poslanci preveč ali premalo itd.
Se pravi, da bi moral biti predlog NSi po vaše bolj argumentiran?
Tako je. Škoda je, da bo najbrž zmanjkalo časa v tem mandatu, da bi lahko to storili. A kot rečeno, osebno sem to pobudo podpisal in sem se pripravljen zavzeti zanjo, za to je pripravljena tudi naša poslanska skupina. Morda bi bilo ob tem treba nekatere stvari razčistiti, da bomo lahko o zadevi tudi odločali.
Ne bi pa rekel, da gre toliko za dolg do naših rojakov. Ne vem, ali je to pravi izraz. Mislim, da ima veliko držav vprašanje predstavnikov iz diaspore podobno rešeno, zagotovo pa je to simbolika. Seveda bi bilo takšno dejanje koristno tako za Slovenijo kot tudi za Slovence, ki živijo po svetu. Na ta način bi se stiki med Slovenijo in državami, v katerih živijo naši rojaki, lahko poglobili, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarski razvoj, politično sodelovanje itd.
Se pravi, da bi bilo treba zagotoviti institucionalni okvir?
Da, naši rojaki potrebujejo potrditev, da slovenska država in politika vesta zanje in da se na ta način tudi kaže določena pozornost.
Tu bi dodal, da bi bilo treba spodbuditi tudi širšo zavest med prebivalstvom RS.
Seveda, pri tem bi morali pomembno in odločilno vlogo odigrati mediji v slovenskem prostoru. Bil bi pa že čas, da bi bila ta plat slovenske zgodovine ustrezno predstavljena tudi v učbenikih za osnovno in srednješolsko izobraževanje, da bi tako ljudje znotraj matice pridobili več informacij o naših rojakih. IB
RUPEL V BUDIMPEŠTI TUDI 0 PORABJU Prejšnji torek se je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel mudil na uradnem obisku na Madžarskem. Poleg pogovorov s predsednikom države Solyom in premierom Gyurcsanyjem je bilo za naše porabske rojake najpomembnejše srečanje z madžarsko zunanjo ministrico Kingo Goncz. Če so Kin9o Goncz odnosi med državama zelo dobri, kot
sta se strinjala sogovornika, je vprašanje manjšinskega varstva še vedno odprto. Rupel je ob tem izrazil upanje, da bo sosednja država upoštevala mnenje mešane madžarsko-slovenske komisije za spremljanje sporazuma o zagotavljanju pravic obeh manjšin (madžarske v Sloveniji in slovenske na Madžarskem). Gonczeva je na vprašanje o možnosti, da slovenska skupnost dobi svojega predstavnika v parlamentu v Budimpešti, odgovorila, da »upanje ostaja«. Porab-ski Slovenci sicer opozarjajo, da jih madžarska država financira nesistematično in v primerjavi s sredstvi, ki jih Slovenija namenja madžarski manjšini, preskromno. Budimpešta zanje namenja le desetino vsote, ki jo za madžarsko manjšino daje naša država.
Tedenski utrip
(PRED)ZADNJI KORAK DO ZAKONA Sredi prejšnjega tedna je pristojna deželna komisija Furlanije - Julijske krajine naposled izdahnila svoj »da« zakonu za varstvo slovenske manjšine. Tako ga mora pred dokončnim sprejetjem potrditi le še deželni parlament, ki naj bi o zakonu glasoval proti koncu septembra oziroma v začetku oktobra. Zaščitni zakon, ki je ena od predvolilnih obljub Jeseni naj bi zakon sprejeli. deželnega predsednika Riccarda lllyja,
je poleg državnega (ki se ne izvaja) že drugi tovrstni zakon. Med osrednjimi vprašanji, ki naj bi jih deželni zakon pomagal rešiti, so položaj slovenskega življa v Reziji in Benečiji (nekateri desničarski krogi so širili govorice, da gre tu za pripadnike posebne jezikovne skupine, ki ne govori slovenščine), financiranje manjšinskih organizacij ter priznanje obeh krovnih organizacij Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze na zakonski ravni.
VLADA ZA NAKUP KOROTANA Prejšnji teden se je vlada RS na svoji redni seji med drugim odločila za pomemben korak, saj je odobrila sklenitev predpogodbe s celovško Mohorjevo družbo za nakup Študentskega doma Korotan na Dunaju, ki opravlja tudi funkcijo kulturnega centra. Na nevarnost, da ta zgodovinski hram Slovencev v Avstriji (postavil ga je pater Ivan Tomažič leta 1966) zapre svoja vrata, smo v Demo- Dom Korotan kraciji pred časom že opozorili. V vladi
so očitno prisluhnili klicu na pomoč in za nakup odšteli nekaj več kot 5,3 milijona evrov. S predpogodbo se preprečuje možnost, da bi dom prešel v tujo last in spremenil svojo namembnost.
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007
33
TUJINA
Kosovski diplomatski ping-pong
Ana Mullner, foto: NATO, Reuters
Pol leta po tem, ko je posebni odposlanec ZN predlagal svoj načrt za prihodnost pokrajine Kosovo, je usoda slednjega še vedno negotova. V čakanju končnega razpleta pa obe strani, tako srbska kot albanska, postajata čedalje bolj živčni.
Naj vam osvežimo spomin. Konec letošnjega januarja je posebni odposlanec Združenih Narodov Marti Ahtisaari predstavil svoj predlog prihodnje ureditve srbske pokrajine Kosovo, ki svojih teženj po samostojnosti že dolgo ne skriva več. Če bi vse potekalo po načrtih in željah ZN, bi se Kosovo lahko začelo počasi vključevati v mednarodne organizacije, kot sta Svetovna banka, Svetovna trgovinska organizacija, sčasoma pa tudi v Organizacijo združenih narodov. Pokrajina, kjer med dvema milijonoma Albancev živi sto tisoč Srbov, bi dobila status nekakšne »pogojne neodvisnosti«, kakršen na neki način še vedno velja v Bosni in Hercegovini. Srbska manjšina bi bila zakonsko zašči-
34
tena, prebivalci pa bi lahko imeli dvojno državljanstvo; kosovsko in srbsko. Med potekom tranzici-je bi bil v Prištini še vedno nameščen mednarodni predstavnik, ki bi ga imenovala Evropska unija, in bi nadzoroval prehod v demokracijo ter tako na neki način
nadaljeval Ahtisaarijevo delo. Še naprej pa je predvidena ohranitev številčnih Natovih čet v pokrajini (okoli 16 tisoč vojakov). Sčasoma bi se lahko začele uriti tudi kosovske varnostne sile, ki bi Natovim vojakom pomagale pri zagotavljanju stabilnosti po-
krajine. A Ahtisaarijev predlog je sprožil hude reakcije v Beogradu in kasneje tudi v Rusiji, dolgoletni tradicionalni branilki srbskih interesov v varnostnem svetu ZN. Je Kosovo šest mesecev po tem, ko so bili storjeni prvi resni koraki za dosego sa-
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun
Srbski premier Vojislav Koštunica Srbski predsednik Boris Tadič
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
mM»
TUJINA
Pogajanja o končnem statusu Kosova se nadaljujejo predvsem zaradi nasprotujočih si interesov vpletenih velesil.
zništvo med Moskvo in Beogradom še vedno živo. Hkrati tudi srbski politiki ne bodo mogli več dolgo igrati na svoje populistične karte, saj se čedalje več Srbov zaveda, daje osamosvojitev Kosova neizbežna in le še vprašanje časa. Rešitev kosovskega vprašanja je še vedno tudi ena glavnih ovir pri vključevanju Srbije v evroa-tlantske povezave, kar je za prihodnost države nujen korak k njenemu napredku.
Albanska ofenziva Ahtisaarije-
vo poročilo je kosovskim Albancem prvič vzbudilo resno upanje o samostojnosti države in le nekaj tednov po predstavitvi načrta so
mostojnosti pokrajine, kaj bližje uresničitvi svojih želja?
Srbsko hranjenje interesov k
razpletanju kosovske drame so zagotovo veliko pripomogle tudi letošnje parlamentarne volitve v Srbiji, ki so državi prinesle novo staro vlado. Slednja pod taktirko populističnega premierja Voji-slava Koštunice še naprej vztraja pri svojem stališču, da je Kosovo sestavni del srbskega ozemlja, kar naj bi ostalo tudi v prihodnje. Mogoče edini srbski politik, ki se resno zaveda realnosti kosovskega vprašanja, tako še naprej ostaja predsednik države Boris Tadič. Slednji je prejšnji teden na obisku v Bruslju evropske politike opozoril, naj ne podcenjujejo sposobnosti Srbije za kompromis glede Kosova. A Tadič je pri svojih stališčih še vedno osamljen, saj večina srbskih politikov vprašanje Kosova še vedno izrablja za nabiranje političnih točk. Pri tem pa potuho dobivajo tudi s strani Rusije, ki s svojo močjo veta v varnostnem svetu ZN vztrajno brani srbske interese in tako dokazuje, da je tradicionalno zave-
ki ne skriva svoje zaskrbljenosti glede morebitnih izbruhov nasilja. Slednji na Kosovu lahko izbruhnejo vsako minuto, čeprav je situacija v pokrajini že dalj časa pod nadzorom. A vrnitev k nasilju je še vedno skrajna možnost, ki pride v poštev le v primeru, če bi odpovedala vsa diplomatska sredstva pri pogajanjih med Beogradom in Prištino. Evropska diplomacija pa se je znašla v zagati tudi glede nasprotujočih si pogledov, ki jih imajo na Kosovo EU in Združene države Amerike. Predstavniki Bele hiše so namreč že večkrat izjavili, da bi novo evropsko državo priznali nemudoma, tudi če bi bila neodvisnost razglašena le enostransko. A pri nepogojni podpori, ki jo Washington izreka Kosovu, se v ozadju skrivajo še drugi interesi; kosovsko vprašanje je le še
Čedalje verjetneje postaja, da bo do rešitve kosovskega vprašanja prišlo prav v času slovenskega predsedovanja EU.
kosovski Albanci začeli izbirati simbole za svojo prihodnjo državo. Hkrati pa v Prištini postajajo čedalje bolj nestrpni, saj so ob predstavitvi poročila ZN začeli optimistično napovedovati, da bo Kosovo postalo samostojna država že letos poleti. No, poletje je skoraj že na polovici in zmeraj bolj je jasno, da se bo o končnem statusu pokrajine odločalo šele jeseni, obstaja pa tudi možnosti, da bo kocka padla v času slovenskega predsedovanja EU. Nestrpnost kosovske strani ne izključuje niti možnosti o enostranski razglasitvi samostojnosti, o čemer v Prištini razmišljajo čedalje glasneje, čeprav iz tujine dobivajo jasna opozorila, da bi bila tovrstna poteza več kot nespametna, saj bi izničila napredek, ki so ga dosegli v zadnjih mesecih.
Diplomacija na preizkušnji Kosovsko vprašanje v zadnjem letu še največ sivih las povzroča Evropski uniji, ki hoče po eni strani prevzemati pomembno vlogo pri reševanju spora, po drugi pa se noče zameriti nobeni od vpletenih strani. Hkrati je EU tudi edina,
	
	« SB
WTr^	
	
eno v vrsti vprašanj, o katerih se ZDA in Rusija ne strinjata. Obe strani vztrajno branita svoja stališča glede Kosova tudi zato, da bi še bolj poudarili svoja nasprotja. EU se je tako znašla med dvema ognjema; po eni strani podpira Ahtisaarijev načrt, po drugi pa opozarja ZDA, da bi s svojo politiko glede kosovskega vprašanja lahko le še poslabšale situacijo. Na to je nedavno ameriško zunanjo sekretarko Condoleezzo Rice opozoril tudi francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki je med letoma 1999 in 2001 vodil misijo ZN na Kosovu. »Če bosta Priština in Washington vztrajala pri enostranski razglasitvi neodvisnosti brez soglasja ZN, bi morali ustaviti vse civilne in vojaške operacije na območju, to pa bi Kosovo pahnilo v kaos in nasilje,« je Kouchner opozoril Belo hišo in hkrati izrazil upanje, da bodo nadaljnji pogovori ter uresničevanje neodvisnosti potekali mirno, kar bi Prištini prineslo močno podporo s strani EU.
V iskanju alternativne rešitve
Vzporedno s prvimi kritikami, ki
Marti Ahtisaari
so bile naslovljene na ZN glede njihovega načrta za prihodnost Kosova, pa so se v diplomatskih krogih že začeli pripravljati na plan B. Slednji naj bi pomiril predvsem Rusijo, ki s svojimi stališči predstavlja največjo oviro kosovski samostojnosti. Francija, Velika Britanija in ZDA so tako v okviru VS ZN pripravile že tri osnutke novega predloga, vendar je ruska diplomacija za zaprtimi vrati vse zavrnila. Kot kaže, se je Rusija odločila odločno vztrajati pri nasprotovanju kosovski neodvisnosti, in dokler bo o tem vprašanju odločal VS ZN, bo vpliv Kremlja še naprej odločilen. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun si je zadal nalogo prepričati ruske diplomate, da spremenijo svoja stališča, saj je v primeru ruskega veta kakršno koli razpravljanje v okviru ZN jalovo početje. Končna rešitev kosovskega vprašanja pa postaja čedalje bolj nujna poteza za napredek pokrajine, ki bo, če se bo ohranjalo sedanje stanje, čedalje bolj nazadovala, hkrati z njo pa tudi celotna Srbija. 13
^jg^¿M 102.1
(Jim
M .Sobota tel.02/537*wW
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46
:;/ 5.1 ■•
http^/www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
35
Obtoženi sodelovanja
Sodelovanja v neuspešnem poskusu bombnih napadov na javni transportni sistem v Londonu leta 2005 je bil obtožen še četrti človek, 28-letni Hussain Osman. Pred tem je britansko sodišče za sodelovanje v teh napadih že spoznalo tri obtožence. Osmana obtožnica bremeni načrtovanja umora. Po navedbah tožilstva je Osman poskušal pripraviti bombo na podzemni železnici zahodno od Londona. Po neuspešnem napadu je pobegnil v Rim, kjer so ga oblasti aretirale 29. julija 2005, londonskim oblastem pa so ga izročile septembra 2005. Spodleteli napad na avtobus in londonsko podzemno železnico 21. julija 2005 je bil le 14 dni po samomorilskem napadu, katerega tarča je bil prav tako javni transportni sistem. V njem je umrlo 52 ljudi.
GLOBUS
Konec diktatorja Podoba preminulega turkmenistanskega avtoritarnega voditelja Saparmurata Nijazova (umrl je decembra lani), ki so jo dolgo prikazovali na TV med večino programov, je izginila z zaslonov. Pojavljal se je v desnem kotu zaslona v praktično vseh oddajah. Poleg tega je Gurbanguli Berdimuhamedov, naslednik Nijazova, umaknil tudi nekaj njegovih najmanj priljubljenih ukrepov
in se usmeril v večjo transparen-tnost, ne kaže pa, da bo odpravil enostrankarski sistem v državi, ki je bogata z zemeljskim plinom. Nekatere slike Nijazova v vladnih prostorih so zamenjali z Berdi-muhamedovimi portreti, novi voditelj pa si je za 50. rojstni dan podaril masivno zlato-diaman-tno ogrlico in izdal zlate kovance s svojim portretom, s čimer si po mnenju analitikov prizadeva, da bi kult osebnosti Nijazova počasi nadomestil s svojim.
Termometri Evropski parlament je potrdil kompromisni dogovor s Svetom EU o prepovedi prodaje merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro. Potrošniki tako v prihodnje v trgovinah ne bodo
več našli termometrov za merjenje telesne temperature in drugih merilnih naprav z živim srebrom, kot so manometri, barometri in merilniki krvnega tlaka. Nekaj
izjem bo dovoljenih le za profesionalne naprave, ki se uporabljajo v zdravstvu, medtem ko je promet z električnimi napravami, ki vsebujejo živo srebro, že urejen s posebno zakonodajo. Izvzete so tudi naprave, starejše od 50 let, ker so opredeljene kot starine ali pred-
meti tehnične dediščine. Direktiva o prepovedi prodaje naprav z živim srebrom je del širših prizadevanj za izgon živega srebra iz evropskih ekosistemov. Članice EU jo bodo morale prenesti v svojo zakonodajo najkasneje eno leto po začetku njene veljavnosti in jo začeti izvajati najkasneje v šestih mesecih po prenosu. Izjema za barometre bo veljala še dodatnih šest mesecev, torej dve leti od sprejetja direktive.
Nesreča Transportni helikopter hrvaške vojske vrste MI-8 MTV-1 je strmoglavil kmalu po vzletu iz vukovarske vojašnice, v nesreči pa je umrlo več ljudi. V njem so se častniki vračali v Zagreb s pogreba enega izmed najbolj znanih
TUJI TISK
Frankfurter Allegemeine
Zamera
ti
Ruski prireditelji koncertov so iz političnih razlogov zavrnili nastop ukrajinskega zvezdnika Verke Serdučke, ki je letos Ukrajino zastopal na Evroson-gu. Pevec, preoblečen v kričečo žensko obleko, je zasedel drugo
36
mesto s pesmijo Lasha Tumbai, ki je postala vzrok za spor. Rusi trdijo, da Verka Serdučka, ki se sicer imenuje Andrej Danilko, namesto Lasha Tumbai poje Russia goodbye in tako žali ruski nacionalni ponos. Danilko pravi, da so to intrige nekaterih ruskih medijev, in trdi, da poje to, kar je napisano. V prevodu iz mongolščine ta besedna zveza pomeni »tolčeno maslo«, česar pa lingvisti ne potrjujejo. Za mnoge, posebno za Nemce, je pesem Verke Serdučke popoln nesmisel, saj je polna besednih zvez brez pomena.
Los Angeles Times
Moške klepetulje
Doslej je veljalo, da so ženske večje klepetulje kot moški, vendar je dokazano, da to ne drži. Predstavniki klepetulj obeh spolov izgovorijo okoli 16.000 besed na dan ali povprečno enajst besed na minuto. Da so ženske
večje klepetulje kot moški, je samo eden od mitov. Raziskavo so naredili s pomočjo diktafonov z avtomatičnim startom, ki se vklaplja vsakih 12 minut in zapisuje zvok po 30 sekund. S štetjem besed pri pravih telefonskih pogovorih so izračunali, da moški povprečno na dan izgovorijo le 546 besed manj kot ženske, ki jih izgovorijo okoli 16.200 na dan. Stereotip, da ženske govorijo več od moških, je po mnenju nekaterih posledica tega, da moški premalo pozorno poslušajo. Razlika med moškimi in ženskami je bolj v temah pogovorov, saj se moški raje pogovarjajo o neživih stvareh, ženske pa o drugih ljudeh.
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
GLOBUS
poveljnikov obrambe Vukovarja Marka Babica. Strmoglavljeni helikopter so navadno uporabljali za prevoz visokih predstavnikov Hrvaške vključno s premierjem Ivom Sanaderjem in predsednikom Stipetom Mesičem. Preiskavo o vzrokih nesreče so prevzeli strokovnjaki obrambnega ministrstva, ki zanika trditve nekaterih, da je helikopter vrste MI-8 slab. Pravijo, da je eden najboljših v svoji vrsti in da jih hrvaška vojska redno tehnično vzdržuje.
ski blagovni znamki zobne paste. Laboratorijski testi so namreč pokazali, da pasti Spearmint in Trileaf Spearmint vsebujeta die-tilen glikol, kemično snov, ki se uporablja kot topilo in kot sestavina sredstev proti zmrzovanju.
Eden od helikopterjev vrste MI-8 hrvaške vojske je strmoglavil že pred tremi leti nedaleč od vojaškega oporišča Divulje pri Splitu, a takrat ni bil nihče huje poškodovan. Hrvaška vojska ima manj kot deset helikopterjev vrste Mi-8 MTV-i, do konca leta pa naj bi dobila prva dva od desetih novih ruskih vojaških helikopterjev MI-171 kot plačilo za klirinški dolg Hrvaški iz časov nekdanje SFRJ.
Zobna pasta Evropska komisija je sporočila, da je Španija s prodajnih polic umaknila dve kitaj-
danje Jugoslavija Carla Del Ponte, ki je bila na turneji v regiji. Srebrenica je bila med vojno (1992-1995) v BiH varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH. Mesto, ki so ga varovali maloštevilčni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosenskih Srbov pod vodstvom generalov
Radislava Krstiča in Ratka Mladiča. Po padcu enklave v srbske roke 11. avgusta so sile bosenskih Srbov ubile najmanj 8.000 bošnjaških moških in fantov.
Evropska komisarka za potrošnike je ob tem poudarila, da po zdajšnjih podatkih nevarna proizvoda predstavljata le omejeno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov. Za zdaj namreč še ni poročil o primerih zastrupitev oziroma hudih zdravstvenih posledicah zaradi uporabe zobne paste. A tudi omejeno tveganje je za ko-misarko nesprejemljivo. Španski primer je prvi te vrste v Evropi.
Srebrenica V spominskem centru v Potočarih je potekala slovesnost ob 12. obletnici pokola skoraj 8.000 bošnjaških moških in fantov v Srebrenici julija leta 1995. Ob tej priložnosti so pokopali 465 identificiranih žrtev pokola, slovesnosti pa se je udeležila tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nek-
Mozartovo poletje
V Mannheimu v Nemčiji je potekalo Mozartovo poletje. Festival je pripravilo tamkajšnje Narodno gledališče, potekal pa je v znamenju 400-letnice mesta Mannheim in v čast skladatelja VVolfganga Ama-deusa Mozarta. S to manifestacijo so se hkrati končali Mozartovi tedni, ki so se začeli v času pred veliko nočjo. V prihodnjih letih nameravajo v spomin na Mozarta vsako leto julija v Mannheimu kakor tudi v Rokokotheatru in grajskem parku v Schvvetzingenu pripraviti glasbeni festival. Letos so na Mozartovem poletju nastopili glasbeniki in dirigenti, kot so Adam Fischer, Thomas Hengelbrock in Dennis Russell Davies, ki so izvajali dela avstrijskega mojstra.
TUJI TISK
Daily Telegraph
Na vrhu
fclrgrmiU
S3 33 S?"
V desetih letih lahko Velika Britanija izgubi sloves svetovnega vodje na področju izobraževanja. Standardi izobraževanja bodo hitro padli, če se univerze ne bodo uprle skušnjavi vpisovanja študentov, ki niso dovolj nadar-
jeni, samo zato, da bi si zagotovili zadostno financiranje, je izjavila Alison Richard, predstavnica britanskega parlamenta. To so predvsem tuji študenti, ki lahko plačajo več kot domači. Ta čas Cambridge in Oxford zasedata drugo in tretje mesto na svetu, na prvem pa je Harvard. Poleg tega še 29 britanskih univerz spada med 200 najboljših na svetu. Edina rešitev za ohranjanje konkurenčnosti in statusa britanskih univerz je povečano investiranje vanje s strani države in zasebnih pokroviteljev. Življenjsko pomembno je, da bi na univerze prihajali študenti iz vseh plasti družbe, saj Cambridge ne sme postati »penzion za bogataše«.
The Guardian
Samo dva

t
Š2ŽISísEE5^

Po besedah organizacije Opti-mum Population Trust bi morali rast števila prebivalstva v Veliki Britaniji gledati z vidika posledic za okolje, zato ne bi smeli imeti več kot dva otroka na družino. V referatu, ki je prišel te dni v
Demokracija ■ 29/xii • 19. julij 2007
javnost, je zapisano, da vsak človek, ki se rodi v Veliki Britaniji, škoduje okolju 160-krat bolj kot človek, ki se rodi v Etiopiji, in 35-krat bolj kot človek, ki se rodi v Bangladešu. Avtor referata John Gillbod se je odločil za njegovo objavo, potem ko je statistični urad objavil, da se je v Veliki Britaniji rodilo 669.531 otrok in da je ta država po številu nosečih najstnic na prvem mestu v Zahodni Evropi. Do leta 2074 se bo prebivalstvo na ta način povečalo še za deset milijonov ljudi. V referatu je zapisano, da človeštvo že zdaj uporablja za 25 odstotkov več zemeljskih virov, kot jih je Zemlja sposobna prenesti. Na svetu se število prebivalcev vsak teden poveča za en milijon in pol.
37
_INTERVJU
Vlada je dolžna nadzorovati tajno službo
Gašper Blažič, foto: Bor Slana
Dr. Lovro Šturm, kije leta 1966 doktoriral iz upravnega prava, je bil med letoma 1990 in 1998 ustavni sodnik, v sedanji vladi pa je minister za pravosodje. Poleg tega v vladi opravlja funkcijo predsednika medresorske delovne skupine za koordinacijo in pospešeno izvajanje postopkov denacionalizacije ter komisije Vlade RS za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti. Je tudi član Sveta za nacionalno varnost.
Nedavno je ljubljansko okrožno sodišče dobilo novega predsednika, in sicer Andreja Barago. Ste zadovoljni, ker seje zgodba o izbiri predsednika omenjenega sodišča končala?
Bil je že skrajni čas. Vesel sem, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Andrej Baraga s polnimi pooblastili začel z delom.
Nekateri mediji so ta vaš izbor pospremili z oceno, daje Andreja Barago nekdo nagovoril, da se je prijavil na razpis, izbrali pa ste ga zato, da ste lahko še tretjič zavrnili Aleša Zalarja...
Sam nikogar nisem nagovarjal. Tudi predsednik Baraga je dejal, da je odločitev o prijavi na razpis sprejel sam. Ne vem, zakaj mu ne bi verjeli. Razlogi, na podlagi katerih je bil Andrej Baraga imenovan za predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, so, kot je bilo navedeno v sporočilu za javnost ob imenovanju, visoka strokovna usposobljenost in pohvalne ocene, ki sta jih o kandidatu podala Sodni svet in personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani.
Aleš Zalar je glede tega sprožil upravni spor. Se torej lahko zgodi, da bo treba že tako dolgotrajni postopek izbire predsednika sodišča še enkrat ponoviti?
Odločitev ministra je dokončna, zoper njo je po sedanji zakonski ureditvi mogoče sprožiti upravni spor, kar je Aleš Zalar tudi storil.
Komentator v enem od dnevnih časopisov piše, da predsednik okrožnega sodišča podpisuje tudi uredbe o prisluškovanjih, zaradi česar bi bila zgodba lahko povezana s Sovo.
V zvezi z navedenim krožijo v medijih povsem netočne informacije, ki jih sproti deman-tiramo. V skladu z Zakonom o spremembah
in dopolnitvah Zakona o slovenski obvešče-valno-varnostni agenciji, ki je bil sprejet v državnem zboru 31. maja 2006 in je začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, so se pristojnosti »podpisovanja odredb za Sovina prisluškovanja« s predsednika okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije, prenesle na predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V skladu s 24. členom veljavnega Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji dovoli kontrolo pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za državo, na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne predsednik okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije.
Z Andrejem Barago ste se srečali in se z njim pogovarjali o sodnih zaostankih. Z evropskega sodišča namreč prihaja čedalje več odločb o odškodninah, kijih mora plačati Slovenija. Ste v zvezi s sodnimi zaostanki sprejeli kakšne nove ukrepe?
Glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda vs. Slovenija in na druge sodbe istega sodišča glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz septembra 2005 ter glede na probleme, ki so jih pokazale navedene sodbe in odločba v zvezi z varstvom pravice do sojenja v razumnem roku oziroma sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je ministrstvo za pravosodje pripravilo poseben zakon, ki naj bi zagotovil varstvo navedenih pravic in tudi ustrezne odškodnine v primerih kršitev teh pravic. Gre za Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007 in določa sistem učinkovitih pravnih sredstev za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Zelo pomembna za Republiko Slovenijo je v zvezi s tem razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu z dne 3. 5. 2007, da ima Republika Slovenija od 1. 1. 2007 dalje učinkovita pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku,
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
kar vključuje tudi vprašanje pravičnega zadoščenja, in to na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Konkretno to pomeni, da morajo vse fizične in pravne osebe, ki so stranke v sodnih postopkih v Republiki Sloveniji in v katerih sodnih zadevah naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem, najprej izkoristiti vsa pravna sredstva iz Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, to je t. i. pospešitvena pravna sredstva (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog) ter sredstva pravičnega zadoščenja (denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, objava sodbe ...), nato pa se šele lahko pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, če menijo, da jim sodišča Republike Slovenije neutemeljeno niso ugodila.
V zvezi s sodnimi zaostanki je bil uveden projekt Lukenda, ki ga omenjate. Se je projekt doslej izkazal za dovolj uspešen ukrep za zmanjšanje sodnih zaostankov?
Republika Slovenija je bila s strani Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu vse od prve sodbe proti Sloveniji v primeru Lukenda konec leta 2005 do začetka leta 2007 že 195-krat obsojena zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker smo se zavedali resnosti situacije, v katero so nas pahnili sodni zaostanki, ki so nastali po letu 1994, smo pripravili projekt Lukenda, projekt za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010. Vsedržavni projekt, ki vključuje vrsto ukrepov tako na zakonodajni ravni kot za reševanje prostorske in kadrovske problematike sodišč, je bil dobro sprejet. Sodniki so ga sprejeli in ga uresničujejo. To vidim na obiskih sodišč po vsej Sloveniji. Mesečno obiskujem sodišča, se pogovarjam s sodniki o rezultatih, novih predlogih in problemih, s katerimi se srečujejo.
Z namenom zmanjševanja sodnih zaostankov so bile sprejete številne pomembne zakonske spremembe. Ravno ta teden je državni zbor sprejel novelo zakona o sodiščih, ki uvaja t. i. leteče sodnike. Gre za sistemsko ureditev instituta okrajnih oziroma okrožnih sodnikov, ki opravljajo sodniško ►
39
INTERVJU
► funkcijo na višjem sodišču in so lahko dodeljeni na okrajno oziroma okrožno sodišče znotraj območja istega ali drugega višjega sodišča zaradi nadomeščanja odsotnih sodnikov, reševanja izrednega pripada zadev ali obravnavanja zadev v drugih utemeljenih primerih; denimo zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku ali za odpravo sodnih zaostankov na posameznem sodišču.
Ne nazadnje sodne zaostanke povzročajo tudi lažni bombni alarmi, ki so v zadnjem času pogosti zlasti na ljubljanskem sodišču. Za odkritje storilcev je v takih primerih zadolžena policija. Ste seznanjeni, ali so storilci odkriti, saj lažni alarmi povzročajo veliko škode?
V	letu 2007 je bilo na območju Ljubljane osem anonimnih najav podstavitve bombe na sodišču, kar povzroča dodatno breme za sodišča, prav tako pa takšna dejanja povzročajo neposredno in posredno škodo, tudi v obliki preložitve obravnav. Ministrstvo za pravosodje, sodišča in policija so uvedli številne varnostne ukrepe, da bi preprečili tovrstna kazniva dejanja, in seveda tudi ukrepe za odkrivanje storilcev že storjenih dejanj.
V	enem primeru je proces končan, storilec je obsojen, vložena pa je tudi tožba za povrnitev povzročene škode. Postopki tečejo še proti trem odkritim osumljencem storitve kaznivih dejanj, za enega od njih je narok za prvo obravnavo razpisan 20. 8. 2007, po pravnomočni obsodbi pa sledi odškodninska tožba. V drugih primerih v predkazenskem
postopku policija intenzivno zbira podatke o storilcih kaznivih dejanj, tako da pričakujejo pozitivne rezultate.
V zadnjem času je bilo na sodišču uvedenih več varnostnih ukrepov za zagotovitev optimalne varnosti sodnikov, sodnega osebja in drugih oseb. Kljub gostoti navedenih pojavov je treba poudariti, da sodišča delujejo v razmeroma varnem okolju.
V zvezi s sodnimi zaostanki ste pred meseci predlagali uvedbo začasnih sodnikov, ki bi pospešili odpravo sodnih zaostankov. Ste se temu načrtu odpovedali?
Sam sem predlagal začasne sodnike, ki bi lahko po zgledu drugih evropskih držav učinkovito zmanjšali zaostanke. V ta namen bi bilo treba spremeniti ustavo. Na ministrstvu za pravosodje smo pripravili predlog sprememb 129. člena Ustave RS, s katerim smo predlagali imenovanje sodnikov za določen čas, za dobo petih let z namenom
40
zagotavljanja z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker predlog ni imel zadostne politične podpore, smo ga umaknili.
Če se vrnem k Andreju Baragi - slednji pravi, da je do lažnih alarmov prihajalo zlasti v času obravnav v zvezi z Borisom Šuštarjem, ki je nedavno po predčasnem izpustu iz zapora pobegnil neznano kam ...
Po besedah predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Barage takšne povezave nimajo trdnih temeljev, zato jih zavračamo.
V zadnjem času je aktualen vladni nadzor nad Sovo. Po doslej opravljenih pregledih je bilo izdanih več delnih poročil. Je zdaj že jasno, daje bil nadzor nad Sovo upravičen? Opozicija trdi, da je bila z nepooblaščenim vstopom v prostore Sove storjena velika škoda in da je vlada s tem dejansko uničila obveščevalno službo.
Iz delnih poročil nedvoumno izhaja, da je Sova delovala tudi nezakonito. Ugotovljene so bile sistemske nezakonitosti, kot je obstoj črnega, to je nelegalnega dela posebnega fonda, nelegalno ustanavljanje podjetja v Sloveniji itd. Poleg sistemskih nezakonitosti so bili ugotovljeni tudi sumi storitev kaznivih dejanj s strani posameznikov. Poleg javno objavljenih jih je nekaj tudi v vmesnih poročilih, iz katerih ni bila umaknjena stopnja zaupnosti, zato o njih ne morem govoriti. Delovna skupina je imela seveda veliko
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
Dr. Lovro Šturm
več indicev in informacij o nepravilnostih, kot jih je bilo kasneje dejansko zapisanih v vmesnih poročilih. Temeljno načelo delovne skupine je bilo, da v poročilo zapiše samo preverjene in dokazljive ugotovitve.
Glede opozicije lahko rečem naslednje. V začetku je oporekala zakonitosti obstoja take delovne skupine, kar so zavrnili celo zunanji strokovnjaki. Zavrnili so tudi teze o nepooblaščenem vstopu. Na splošno so nasprotovali temu, da vlada nadzira Sovo, kar je čisti nesmisel, saj gre vendar za vladno službo, ki jo je vlada dolžna nadzorovati. Zanimivo je tudi, da se je parlamentarna komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb preoblikovala v komisijo, ki je nadzirala vladno delovno skupino in ne Sove. Za to obstajata verjetno najmanj dva razloga. Opozicijski del parlamentarne komisije ni želel razkriti nezakonitosti, ker je del Sove očitno bolj naklonjen določenim strankam in ne državi. Poleg tega se iz reakcij parlamentarne komisije čuti neka neracionalna ljubosumnost, ker pri nadzoru tako pomembne institucije očitno niso bili uspešni.
Sprevržena je tudi logika, da bi morali tovrstni vladni nadzor opustiti na račun učinkovitosti Sove. To je tako kot, če bi npr. odstopili od pregona kaznivega dejanja utaje davka posameznega podjetnika, ker je le-ta sicer poslovno uspešen.
V kontekstu afere Sova se velikokrat omenja tako imenovani črni fond. Sami pravite, da ne bi smelo biti nobenega razloga za njegov obstoj.
Seveda ne, ker ima Sova na voljo legalni »gotovinski fond«, ki je financiran iz državnega proračuna. Sova je imela poleg legalnega »gotovinskega fonda« še drug gotovinski fond, za katerega ni imela dokazov ne o virih financiranja ne o porabi sredstev. Povežite osnovno dejavnost Sove z nezakonitim pridobivanjem in porabo denarja in postalo vam bo jasno, da je pri tem nekaj narobe. Še posebej za demokratično državo z učinkovitim nadzorom tajnih služb.
Podbregar želi pričati le v navzočnosti odvetnika, ki pa lahko pride šele po petnajstem avgustu. Je mogoče trditi, da gre pri tem tudi za namerno zavlačevanje zaslišanja?
Dejstva tako kažejo, trditi pa tega seveda ne moremo. Vladna delovna skupina je njegove trditve že raziskala in poslala poročilo na pristojne institucije. Podbregar se verjetno zaveda, da mu je poslanec Anton Rop naredil slabo uslugo. Kam se zadeva razvija, se vidi že po obnašanju opozicije. Politične točke želijo nabirati s tem, da javnost prepričujejo v smislu »kaj pa, če je to vse res«. Po drugi strani se zdi, da zadeve pravzaprav ne želijo nadaljevati na tak način. Nenavadno je, da predsednik parlamentarne komisije javno izjavlja,
Parlamentarna komisija za nadzor nad delom obveščevalnih služb se je preoblikovala v komisijo, ki je nadzirala vladno delovno skupino in ne Sove.
INTERVJU
Sprevržena je tudi logika, da bi morali tovrstni vladni nadzor opustiti na račun učinkovitosti Sove. To je tako, kot če bi npr. odstopili od pregona kaznivega dejanja...
da Podbregarju ni treba priti pred komisijo. Utihnil je tudi Anton Rop.
Omenjate poslanca Antona Ropa. Zanimivo je, da se je vladni nadzor nad Sovo na neki način umaknil v (medijsko) ozadje, ko je Rop izjavil, naj bi se bila leta 2004 hrvaški premier in takratni opozicijski vodja Janez Janša dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu. Bi to lahko potrdilo sum, daje Sova nezakonito prisluškovala nekaterim osebam?
Vladni nadzor se ni umaknil v ozadje, pravzaprav je dobil največji pospešek. Anton Rop je vladni delovni skupini »podaril« peto vmesno poročilo, kjer so pomembne ugotovitve, vendar ne take, kot jih je predstavil poslanec SD Anton Rop. Poročilo je po seji vlade ostalo tajno. Z njim sta seznanjena Vrhovno državno tožilstvo RS in Uprava kriminalistične policije.
Kako bi se morala afera Sova po vašem mnenju razrešiti?
T. i. afera Sova se sproti razrešuje z ugotovitvami vmesnih poročil vladne delovne skupine. Posledica vsake ugotovljene nezakonitosti bi morala biti, da Sova neha s takim delovanjem. Ugotovitve vladne delovne skupine so pomembna smernica prihodnjih vladnih in parlamentarnih nadzorov obve-ščevalno-varnostnih služb. Dnevnopolitična mnenja bodo utonila v pozabo, ugotovitve bodo ostale. Z njimi bodo morali opraviti organi pregona, v prihodnje pa vsi, ki bodo preučevali delovanje takih služb.
Nedavno ste podpisali sporazum z Islamsko skupnostjo v Sloveniji. Kakšna je njegova okvirna vsebina?
Sporazum na podlagi zakona o verski svobodi in v okviru že sprejetih sporazumov s cerkvami in verskimi skupnostmi ureja temelje delovanja in pravic Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Sporazum o pravnem položaju Islamske skupnosti v RS, gre za prvi sporazum, sklenjen po sprejetju zakona o verski svobodi, ureja svobodno in avtonomno delovanje islamske skupnosti po pravilih njene notranje organiziranosti, ki so v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije ter z vrednotami in načeli svobodne in demokratične družbe. To uvodno določilo zajema vse določbe sporazuma in je podlaga za nadaljnjo interpretacijo ter uporabo vsebine sporazuma.
Zanimivo je, da se je ob sporazum obregnila le SNS s pripombo, da bo uvedel del šeriatskega prava v slovenski pravni red in da je treba takšen sporazum ratificirati v državnem zboru...
Zakon o verski svobodi v 21. členu jasno določa: »Za izvajanje posameznih določb Ustave Republike Slovenije ali zakona lahko država sklene sporazume z registriranimi cer-
kvami ali drugimi verskimi skupnostmi. Sporazum se lahko sklene z vrhovnim organom cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji ali z vrhovnim organom cerkve ali druge verske skupnosti, ki je za to pristojen po njenih avtonomnih pravilih.«
V primeru Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji gre za sporazum Vlade Republike Slovenije z vrhovnim organom te verske skupnosti v Republiki Sloveniji, zato ratifikacija ni potrebna. Ratifikacija v državnem zboru je potrebna, kadar gre za sporazum z vrhovnim organom, ki ima mednarodnopravno veljavo. V tem primeru ne gre za mednarodni sporazum oziroma mednarodno pogodbo, ki jo je treba v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in veljavnimi načeli mednarodnega prava ratificirati v državnem zboru.
Podpisani sporazum o pravnem položaju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije.
Po drugi strani pa je pred leti sklenjeni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem sprožil cel val nasprotovanj. Kako bi to komentirali?
Očitno je prevladalo spoznanje, da je verska svoboda sestavni del demokratične družbe, katere del je od osamosvojitve tudi Slovenija. Sklenitev sporazuma z verskimi skupnostmi je oblika izvrševanja verske svobode v okviru, ki ga določajo Ustava RS in zakoni.
Demokracija ■ 29/xii • 19. julij 2007
Boste v prihodnje v imenu države kot predsednik vladne komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti sklenili sporazum s še katero versko skupnostjo?
Zanimanje za sklenitev takšnega sporazuma je izrazilo več verskih skupnosti. Od nadaljnjih pogovorov je odvisno, kakšna bo odločitev. Vladna komisija za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, katere predsednik sem, se je srečala tudi že s predstavniki Judovske skupnosti Slovenije ter z dvema budističnima verskima skupnostma, Buddha Dharma - Zvezo budistov v Republiki Sloveniji in Budistično kongregacijo Dharmaling.
Po notarjih ste se lotili še odvetniških tarif, vendar je prišlo do odpora odvetniške zbornice. Ste glede tega z odvetniki dosegli kakšen dogovor?
Z vodstvom Odvetniške zbornice Slovenije imamo redne sestanke. V pripravi so spremembe in dopolnitve zakona o odvetništvu.
Predvidevate v prihodnosti (do parlamentarnih volitev) še kakšne novosti v pravosodju?
Pripravljamo številne zakonske spremembe in dopolnitve na primer o pravdnem postopku, o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, o sodnih taksah, o brezplačni pravni pomoči, Kazenskem zakoniku, zakona o kazenskem postopku in o izvrševanju kazenskih sankcij. Do konca mandata nas čaka še veliko dela. B
41
ZGODOVINA
Sveto pismo - živa beseda
V. M., foto: Gregor Pohleven
Letošnje leto je v Sloveniji v znamenju Svetega pisma. Do konca julija je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani na ogled osrednja razstava o Svetem pismu z naslovom Živa beseda, časovno pa se ujema z mednarodnim kongresom biblicistov v Ljubljani.
Rokopisi svetopisemskih besedil so nastajali na različnih podlagah, med katerimi so kamen, glinene ploščice, črepinje, papirus, pergament in drugo. V splošni rabi sta se za zapisovanje najbolj uveljavila sprva zvitek in kasneje kodeks.
Judje so svetopisemska besedila ohranjali na zvitkih. Podlaga zanje je bil papirus, ki so ga pridobivali iz močvirske trstike na obalah Nilove delte v Egiptu, in kasneje pergament. Za namen prepisovanja besedil so imeli poseben, skrbno hranjen rokopis, v vsakdanjem verskem
življenju pa so uporabljali prepise. Obrabljene zvitke so shranili v posebnem prostoru ob sinagogi. Kasneje so jih pokopali v posvečeno zemljo, da bi jih obvarovali pred onečaščenjem.
Od zvitkov do papirja večina
ohranjenih fragmentovnekrščan-skih rokopisov iz 2. in 3. stoletja je nastala v obliki zvitka, ostanki krščanskih rokopisov iz istega obdobja pa so večinoma v obliki kodeksa, ki je predhodnik današnje oblike knjige. Za podlago pri izdelavi je bil snopič štirih preganjenih listov, torej šestnaj-
stih strani. Sprva so za kodekse uporabljali papirus, v 4. stoletju pa se je uveljavil pergament, ki so ga pridobivali iz živalske kože. Odločitev kristjanov za kodeks je bila tesno povezana z rabo Svetega pisma med liturgičnim branjem, pridigami in učenjem. V primerjavi z zvitkom je bil kodeks priročnejši za listanje in iskanje posebnih mest v besedilu, lahko je vseboval zelo obsežna besedila, zavarovan s platnicami pa je bil tudi trpežnejši.
V 12. stoletju so za potrebe rokopisov začeli uporabljati papir, ki je bil cenejši od pergamenta.
Znanje o njegovem izdelovanju je v Evropo prišlo z vzhoda. Po iznajdbi tiska v 15. stoletju so začeli tiskati in preurejati besedila, ki so bila dotlej znana le v rokopisni obliki. Besedila so tako postala dostopna širšemu krogu ljudi, postopoma pa se je začela razvijati tudi tekstna kritika.
Razstavljeno gradivo Med razstavljenimi primerki Svetega pisma oziroma njegovih delov so prvotne, faksimilirane in tekstnokri-tične izdaje.
Ohranjeni rokopisni zvitki in kodeksi so izredno dragoceni in
Prevodi Svetega pisma/ Bible Translations f DC Slovenski prevodi / Slovenian Translations
Prevodi Syetica mm, i bifi f translations^'
w v attnss.1 trfvoih / Latin Transiations
hi*3K$mtrjtiau| SmiliwixrKG^ VilOroaïiumwcoil omuoibtiwsutwc
ZGODOVINA
jih za razstavo ni bilo mogoče pridobiti. Nadomeščajo jih faksi-milirane, tekstnokritične in druge izdaje oziroma posamezni digitalni posnetki. Med tiski, zlasti med slovenskimi prevodi Svetega pisma, so tudi prvotne izdaje in njihovi ponatisi.
Faksimilirane izdaje so natančni in zvesti prenosi izvirnih izdaj
-	s pisavo, postavitvijo strani in z vsako podrobnostjo v celoti posnemajo prvotno podobo.
Tekstnokritične izdaje so namenjene znanstvenemu preučevanju Svetega pisma in upoštevajo vse znane različice posameznega svetopisemskega besedila. Z njihovo primerjavo se skušajo približati izvirniku.
Hebrejska Biblija Besedilo Stare zaveze v hebrejščini je postalo odločilno ob koncu i. stoletja. Besedilo, ki ga imamo na razpolago danes, se imenuje masoretsko besedilo, ker je sad dela masoretov
-	strokovnjakov, ki so posredovali hebrejsko besedilno izročilo
-	in njihovih prednikov. Masoreti so med 6. in 10. stoletjem hebrejsko besedilo vokalizirali, in sicer tako, da so soglasnike opremili s posebnimi znaki pod črkami ali pa nad njimi. Besedilu so dodali opombe, imenovane masora, kar pomeni izročilo. Masoreti so torej uporabili že znano hebrejsko besedilo, ki pa se je v njihovem času ustalilo. Soglasniško besedilo sega do 2. ali 1. stoletja. Po mnenju strokovnjakov je bil rokopis, ki je bil izbran kot odločilen za hebrejsko besedilo, sprejet v času R. Akiba (okoli leta 100) ali prej. Ne glede na to pa nam starejši fragmenti hebrejskega besedila, ki so se ohranili do danes, in različni antični prevodi Stare zaveze postavljajo vprašanje glede odnosa med MT in izvirno obliko spisov Stare zaveze.
Nova zaveza Knjige Nove zaveze
so bile izvirno napisane v grščini. Kot za starozavezne rokopise velja tudi za novozavezne, da so se ohranili samo prepisi. Znanih ohranjenih kosov rokopisov Nove zaveze je približno 5.000 in so shranjeni v različnih krajih. Posamezni primerki obsegajo krajše ali daljše odlomke kanoničnih spisov. So različnih starosti in
Nr.*>DfsrAMtM.wH t»\N\t HirmKftHH' Hm«
itMH.Pt i!.: iSfUŽVI ZAKON A M *r§T*M*jm»»» Ciö4KB»iik 'MnltArfl m Srtm.ri KOzmiti, Kö&skga &$§ ivmIWM^ÄIÄSM
Štefan Kiizmič, Novi zakon, 1771
različne kakovosti. Najstarejši ohranjeni kosi so bili napisani na papirus, pisalna podlaga večjega dela rokopisov pa je pergament. Pri prepisovanju so vedno nastajale nehotene spremembe in načrtni popravki. Ti so bili narejeni v dobri veri, npr. z namenom, da bi izboljšali slovnico ali pravopis, vendar je to marsikdaj škodovalo pristnosti besedila. V zgodovini so ob spoznanju, da so se v rokopise prikradli napake in odstopanja od prvotnega zapisa, lotevali izboljšav. To so delali s primerjanjem rokopisov in z uveljavljanjem prečiščenih verzij. Tako so nastale tako imenovane recenzije. Rabile so kot podlaga za nadaljnje prepisovanje. Danes vemo, da nikoli niso mogli do konca odstraniti vseh napak, poleg tega pa so prepisovalci delali spet nove. Vsekakor starost ni odločilno merilo za kakovost rokopisne priče.
Grški prevodi Ime Septuaginta (označuje se z rimsko številko LXX - 70) izhaja po legendarnem izročilu Aristejevega pisma iz števila judovskih strokovnjakov, ki so v času vladavine kralja Ptolomeja II. Filadelfa (285-247 pr. Kr.) prevedli Postavo v grščino. Šele pozneje so ime začeli uporabljati za označevanje grškega prevoda hebrejskega Svetega pisma v celoti, skupaj s knjigami, ki so bile napisane v grščini; nekatere od teh so pozneje postale del grškega kanona Stare zaveze. Glede izvora tega prevoda obstajajo različne hipoteze. Mogoče je, da je bil narejen za vernike v diaspori, ki niso več znali brati hebrejsko. Prevod je bil narejen v različnih obdo-
bjih. Samostalnik septuaginta je znan od 2. stoletja dalje.
Vulgata Vulgata je latinski prevod Svetega pisma s konca 4. in začetka 5. st. in je skoraj vsa delo sv. Hieronima. Njeno ime se je uveljavilo zaradi fraze versio vulgata, ki se nanaša na ljudsko, splošno razširjeno verzijo Biblije. V želji po izboljšavi in poenotenju svetopisemskih prevodov je leta 382 papež Damaz I. Hiero-nimu naročil, naj popravi obstoječi latinski prevod evangelijev. Po letu 386 se je Hieronim preselil v Sveto deželo in tam nadaljeval prevajanje Stare zaveze. Pomembno je, da je pri prevajanju protokanoničnih knjig Stare zaveze za predlogo izbral hebrejski izvirnik in ne grške Septua-ginte. Po njegovem mnenju naj bi bila v hebrejskih besedilih predpodoba Kristusa izražena jasneje kot v grških prevodih. Pri devterokanoničnih knjigah ni pokazal take zavzetosti in je le revidiral obstoječe prevode iz grških izvirnikov. Drugi novoza-vezni spisi pa niso njegovo delo. Najstarejši ohranjeni rokopis celotne hieronimijanske Vulgate je Codex Amiatinus iz 8. stoletja.
Lutrova Biblija Reformator Martin Luter je leta 1521 prevedel Novo zavezo iz grškega izvirnika v nemščino. Izšla je v Wittenbergu leta 1522. Ob vsej reformatorski
dejavnosti, boleznih in finančnih težavah je s pomočjo sodelavcev v naslednjih letih prevedel tudi Staro zavezo iz izvirnih jezikov. Pri hebrejskih in aramejskih besedilih mu je največ pomagal učenjak Matthäus Aurogallus. Luter je tiste judovske spise, ki jim ni priznal kanoničnosti, zbral in dal v prevodu natisniti kot dodatek k Stari zavezi pod naslovom Apocrypha. Celotna nemška Biblija je izšla leta 1534. Velja za prvi prevod celotnega Svetega pisma iz izvirnih jezikov v kak sodobni jezik. Natisnjena je bila v formatu folio in opremljena s stosedem-najstimi lesorezi. Sledile so številne nove izdaje. Vrednost tega prevoda ni le v tem, da ima za podlago izvirnik, temveč predvsem v lepoti in kakovosti nemškega jezikovnega izraza. Luter si je prizadeval zadeti ton, ki je bil ljudstvu razumljiv in privlačen.
Slovenski prevodi Prvi slovenski
prevodi svetopisemskih besedil so nastali v 16. stoletju s prizadevanjem protestantov, da bi uvedli Sveto pismo v bogoslužje in da bi ga verniki lahko prebirali v domačem jeziku. Začelo se je s krajšimi odlomki, danes pogosto prezrtimi, ker so vključeni v druga besedila.
Primož Trubar, 1555 Primož
Trubar, oče slovenskega prote-stantizma, je prvi prevajalec Sve-tega pisma v slovenščino. Njegovi prevodi so bili izdani v Tübinge-nu. Že leta 1550 je v Katekizmu objavil poročilo o stvarjenju iz Prve Mojzesove knjige, kar je prvi slovenski prevod kakega bibličnega odlomka. Pet let kasneje je izdal Ta evangeli svetiga Mate-vsha, prvo svetopisemsko knjigo, v celoti prevedeno v slovenščino.
V letih 1581-1582 je izšel Ta celi novi Testament celotna Nova zaveza, ki je dopolnjen ponatis prejšnjih izdaj (1555-1577). Takrat je Jurij Dalmatin že prevedel celotno Biblijo, torej tudi Novo zavezo. Domnevno je hotel Trubar s svojo priročnejšo izdajo postreči ►
Radi
106.6
MHz
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
43
ZGODOVINA
Na razstavi so na ogled tudi bogoslužni predmeti.
Jurij Japelj Prvi katoliški prevod celotnega Svetega pisma je v zadnjih desetletjih 18. stoletja oskrbela skupina ljubljanskih duhovnikov iz kroga škofa Karla Herbersteina. Njihov namen je bil v duhu janzenistov omogočiti vsem katoliškim vernikom, da bi sami brali in premišljevali biblična besedila. Tako je poleg prevodov v vsakem zvezku tudi uvod za lažje razumevanje, saj je bila dotlej večina besedil ljudem neznana. Stara zaveza je izšla v osmih, Nova pa v dveh delih.
Prevajalsko in izdajateljsko delo je sprva vodil Jurij Japelj; jezikovni mentor in prevajalec je bil Blaž Kumerdej (1738-1805). Prevajala sta po Vulgati, vendar sta za prevod Nove zaveze upoštevala tudi Dalmatinovo besedilo na mestih, kjer se je ujemalo z Vulgato. Zaradi teoloških in jezikoslovnih neustreznosti Taolievega orevo-
► duhovnikom, da bi ljudem pri bogoslužju laže prebirali biblične odlomke. Zato je knjigi dodal tudi seznam novozaveznih odlomkov po takrat pri nas veljavni oglejski liturgiji. Navedeni so tudi redkeje uporabljani odlomki Stare zaveze. Seznama sta rabila vernikom za zasebno branje.
Jurij Dalmatin, 1584 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec in pesnik, je avtor prvega celotnega prevoda Svetega pisma v slovenščino. Na njegovo dokončno izdajo se je pripravljal s prevajanjem posameznih svetopisemskih knjig, ki jih je izdal prvi ljubljanski tiskar Janž Mandelc. Knjiga Jezus Sir ah iz leta 1575 je bila prva v Ljubljani tiskana svetopisemska knjiga. Biblija pa je bila zaradi prepovedi tiska v Ljubljani natisnjena v Wittenbergu na Nemškem leta 15 84. Na Slovensko so jo prepeljali skrivoma v sodih.
Pri prevajanju Stare zaveze se je Dalmatin opiral na Lutrov nemški prevod, upošteval pa je tudi hebrejska in grška besedila; pri Novi zavezi je priredil Trubarjev prevod. Njegova Biblija je zasenčila pomen Trubarjevih prevodov, ker so jo kasneje smeli uporabljati tudi katoliški duhovniki.
Po Dalmatinovi Bibliji je jezuit Janez Čandek priredil celotni
44
slovenski lekcionar; natisnjen je bil leta 1612 v Gradcu. Pomenil je novo obdobje za razumevanje Biblije pri Slovencih, saj so od takrat lahko pri maši povsod poslušali božjo besedo v enotnem prevodu.
17. -18. Stoletje Bogato izhajanje prvih protestantskih prevodov je ustavila protireforma-cija. V naslednjih dveh stoletjih so katoličani v slovenščino na novo prevedli le posamezne dele Svetega pisma. Sicer so katoliški duhovniki ves ta čas z dovoljenjem iz Rima, ki ga je leta 1602 priskrbel škof Tomaž Hren, lahko uporabljali Dalmatinovo Biblijo. Protestantski prevodi svetopisemskih besedil so hkrati s prevodi v narečjih začeli znova nastajati v 18. stoletju. V istem obdobju je na pobudo ljubljanskega škofa Karla Herbersteina izšel tudi drugi celotni in hkrati prvi katoliški prevod Svetega pisma v slovenščino.
Štefan Klizmič Za potrebe prekmurskih protestantov med Muro in Rabo je pastor Štefan Kiizmič prevedel Novo zavezo iz grškega izvirnika v prekmurščino, prevod je izšel leta 1771. Pozneje je Novi zakon doživel več popravkov in bil štirikrat ponatisnjen,
nazadnje leta 1928. V tretji izdaji (leta 1848) so v skladu s protestantskim izročilom Novi zavezi dodali še prevod Psalmov z naslovom Knige žoltarske; prevedel jih je Aleksander Terplan.
To je najpomembnejša prekmurska slovenska knjiga, saj je za jezikoslovce največja zakladnica prekmurskega besedišča in drugih jezikoslovnih posebnosti. V pravopisu in jeziku se je na prevod Štefana Kiizmiča naslonil tudi prekmurski katoliški duhovnik Mikloš Kiizmič. Na podlagi Vulgate je prevedel evangelije; tako je 1780 izšla prva prekmurska katoliška knjiga.
Peterojezični rokopis
Živa beseda
da je izid Stare zaveze uresničil Jožef Škrinjar.
19.	Stoletje V prvi polovici 19. stoletja se je Biblije lotila nova skupina prevajalcev, a največkrat je ostalo pri rokopisih in ni prišlo do knjižnih izdaj. Naraščala je katoliška gorečnost za prevajanje Svetega pisma. Nastalo je več prevodov posameznih delov in po zaslugi ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa tudi tretji prevod celotnega Svetega pisma, ki so ga katoličani uporabljali še v
20.	stoletju. V drugi polovici 19. stoletja so nastali tudi novi prevodi v okviru Britanske in inozemske svetopisemske družbe. Pri teh izdajah je bilo najpomembnejše prevajalsko delo Josipa Stritarja.
Prevod Jurija Volca (1805-1885) je tretji prevod celotnega Svetega pisma. Dokončal ga je s pomočjo več kot desetih drugih duhovnikov. Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji. Novi prevod je v jezikovnem pogledu precej boljši kakor Japljev. Izšel je v šestih zvezkih med letoma 1856 in 1859. Prevod je podpiral ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (1782-1859), zato se je zanj uveljavilo ime Wolfova Biblija.
Izšel je leta 1882 in bil nato še večkrat ponatisnjen. Katoliški krogi so ta prevod Nove zaveze označili za protestantskega, a zna-
DeMOKRACIJA • 29/XII ■ 19. julij 2007
ZGODOVINA
na je Stritarjeva trditev, da »Sveto pismo ni ne katoliško ne protestantsko«. Stritar je prevedel tudi nekatere knjige Stare zaveze.
Na prelomu stoletja so nekateri pesniki prevedli posamezne dele Stare zaveze: Ivan Vesel-Vesnin Psalme (1892), Anton Medved feremijeve žalostinke (1894 in 1906), Joba (1904) in Jeremija (1909); Simon Gregorčič je izdal prevod Svetopisemska knjiga Job in Psalem 118 v enem zvezku (1904), malo pred smrtjo pa končal še Jeremijeve žalostinke, ki so prvič v celoti izšle ob stoti obletnici njegovega rojstva leta 1944. Gregorčič je pesniško poslovenil navedena svetopisemska besedila, zato ima njegov prevod svojevrstno literarno vrednost.
20. Stoletje Največ prevodov Svetega pisma v slovenščino je nastalo v 20. stoletju. V tem obdobju so se tudi katoličani začeli naslanjati na izvirnik. To je bilo novo obdobje v prevajanju svetopisemskih besedil. Nastajali so neodvisni prevodi izpod peres slovenskih pesnikov, prevodi v narečja, posebne izdaje, izšlo pa je tudi veliko ponatisov. Ob delnih prevodih besedila se je pokazala potreba po novem enotnem prevodu celotnega Svetega pisma. Tako je nastalo t. i. mariborsko Sveto pismo in končno leta 1996 tudi slovenski standardni prevod. To je bil prvi slovenski ekumen-ski prevod, opravljen pa je bil na podlagi izvirnih jezikov.
Češki misijonar Anton Chraska (1868-1953) je leta 1904 začel v Ljubljani prevajati celotno Sveto pismo, namenjeno protestantom. Naslovna stran navaja, da je prevedeno po izvirniku, vendar naj bi se po strokovnih ocenah prevajalec opiral na Dalmatina, Luthra in druge prevode.
Po Dalmatinovi je bila to prva slovenska Biblija v eni knjigi. Kljub staremu jeziku še vedno preseneča z lepoto izraza in z izjemno natančnostjo prevajanja iz izvirnika.
Od leta 1925 do 1961 Profesorji Bogoslovne akademije v Ljubljani Frančišek Jere, Gregorij Pečjak in Andrej Snoj so začeli izdajati nov prevod Nove zaveze po grškem izvirniku. Leta 1925 je izšlo Sveto pismo novega zakona
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007	45
Jurij Dalmatin, Biblija, 1584
-	Prvi del: Evangeliji in Apostolska dela-, leta 1929 še Sveto pismo novega zakona - Drugi del: Apostolski listi in Razodetje.
Matija Slavič je začel prevajati Staro zavezo po hebrejskem izvirniku, a je leta 1939 pri Družbi sv. Mohorja v Celju izšel samo en del: Sveto pismo Stare zaveze
-	Prvi del: Pet Mojzesovih knjig in fozuetova knjiga^ nadaljevanje pa je preprečila vojna.
Sredi 20. stoletja (1959-1961) je škofijski ordinariat v Mariboru izdal komentirano celotno Sveto pismo v šestih knjigah: Stara zaveza (1-4) in Nova zaveza (5-6). To so redigirani ponatisi Nove (iz let 1925 in 1929) in Stare zaveze (iz leta 1939) v redakciji Jakoba Aleksiča s sodelavci.
Prevod se imenuje mariborski, ker je dovoljenje za natis podpisal mariborski, takrat še lavantinski, škof Maksimilijan Držečnik. Izdaja je pomembna kot podlaga za nadaljnje objave, med katerimi je najpomembnejša ekumenska izdaja iz leta 1974.
Leta 1974 je izšlo ekumensko Sveto pismo. To je pravzaprav t. i. mariborska izdaja Svetega pisma, izdana v eni knjigi. Besedilo so znova pregledali in ga bolj smiselno razdelili, devterokanonič-ne/apokrifne knjige pa združili v poseben sklop in ga v skladu s prakso ekumenskih izdaj uvrstili na konec Stare zaveze. Veljala je za ekumensko izdajo, ker je bila namenjena slovenskim katoličanom in protestantom.
Spočijte telo, obnovite duha,
} naberite si 1 novih moči za
Zadnja dva prevoda Gre za komentiran prevod Nove zaveze, ki je izšel leta 1984 ob 400. obletnici izida Dalmatinove Biblije. To je bil prvi del v okviru priprav na novi prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino. Pod vodstvom akademika Jožeta Krašovca in Franceta Rozmana ga je pripra-
vljala skupina biblicistov Teološke fakultete v Ljubljani: Alojz Rebula, Otmar Črnilogar, France Rozman in Kajetan Gantar. Leta 1990 so Združene biblične družbe izdale ta prevod v žepni obliki z opombami Franceta Rozmana.
Zadnji slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov smo dobili leta 1996. Profesorji svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani so leta 1980 dali pobudo za novo, posodobljeno izdajo Svetega pisma. Prevod je sad interdisciplinarnega skupinskega dela več kot petdesetih strokovnjakov pod vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Krašovca. Prevajalce je vodila predvsem doslednost v prevajanju. Vsebuje predgovore, opombe, napotke in dodatke (slovar, kazalo in zemljevidi).
SSP je prvi pravi slovenski eku-menski prevod, saj so med zadnjo redakcijo novi prevod prebrali in komentirali tudi predstavniki vseh večjih protestantskih Cerkva na Slovenskem.
Na razstavi so na ogled tudi nekateri bogoslužni predmeti in knjige, izšel pa je tudi izčrpen katalog. IB
Želimo vam čudovite počitnice!
OSEBNOSTI
Mecen in učenjak
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Baron Žiga Zois, eden najbogatejših Kranjcev svojega časa, ni bil samo radodaren mecen številnih znanstvenikov in umetnikov, ampak tudi sam vsestranski učenjak, lastnik ene najpomembnejših zbirk mineralov v Evropi.
skupaj spremenil v eno samo veliko poslopje. V Ljubljani je nato kupil še več hiš, dve pa tudi v Trstu. Trgoval je predvsem z železom, a tudi z drugimi kovinami in različnimi kmetijskimi pridelki. S pomočjo brata v Benetkah, prav tako trgovca, je kmalu postal pomemben izvoznik kovin v Italijo. A svojo trgovsko mrežo je širil tudi v druge kraje. Kmalu je segala prek vse Evrope tja do Carigrada.
Oče Zois je hitro dojel moč monopola, zato je začel kupovati rudnike, fužine, železarne in plavže. Kupil je železarno v Stari Fužini, fužine v Mojstrani, Plavžu in Bohinjski Bistrici, železov rudnik v Bohinju, rudnik in fužine na Javorniku ter v Radovni pa železarno v Mislinji. Za dobro mero je vzel v najem oziroma v zakup tudi fužine v Tržiču. Tako je imel v rokah praktično vso železarsko in fužinarsko proizvodnjo na Kranjskem ter s tem tako želeni monopol. Zaradi tega pa tudi zaradi spretnega in obsežnega trgovanja je denar v njegove žepe pritekal v velikih količinah. Kmalu so ga šteli za najbogatejšega človeka na Kranjskem. Višek tega denarja je začel nalagati v zemljiške posesti na Vipavskem in Dolenjskem, končno pa je kupil graščino Brdo pri Kranju, svoje največje posestvo. Glede na to, da je krona sposobne podjetnike podpirala in jih motivirala tudi z zunanjimi znamenji časti, je leta 1739 oče Zois dobil dedni plemiški naslov. Leta 1760 pa je bil v plemstvu povišan še za eno stopnjo - v baronski stan.
Brezskrbno otroštvo Zois je
imel s prvo ženo tri otroke, po ženini zgodnji smrti pa se je poročil v drugo, in sicer z Ivano Katarino Kappus von Pichelstein (Kamno-goriško). Rodilo se jima je osem otrok. Prvorojeni iz drugega zakona je bil Žiga.
Slovenski mecen in učenjak
Pred okroglimi 260 leti se je rodil najbolj znan mecen slovenskih umetnikov in tudi sam vsestranski učenjak baron Žiga Zois. Zoisov rod izhaja iz severne Italije, od koder je v prvih desetletjih 18. stoletja prišel nje-
46
gov oče Michelangelo. Michelangelo, ki je bil tedaj še neplemenit, se je zaposlil kot trgovec pri rojaku Codelliju in kmalu napredoval v partnerja. Okoli leta 1727 je Zois postal ljubljanski meščan, kmalu pa je svojemu staremu deloda-
Demokracija ■
jalcu ponudil, da mu odkupi vso trgovsko firmo. Začela se je nagla pot navzgor. Zois se je spreminjal v najmočnejšega podjetnika na Kranjskem. Kupil je prvo hišo na Bregu v Ljubljani, in ko je kasneje dokupil še več sosednjih hiš, je vse
29/XII • 19. julij 2007
OSEBNOSTI
11 !. ..
Žiga Zois se je rodil kot kot Si-gismundus 23. novembra 1747 v Trstu, v hiši svojih staršev. Zaradi očetovega bogastva mu v otroških letih ni nič manjkalo. Prvo izobrazbo je pridobil pri domačem učitelju, potem pa je njegov oče sklenil, da 14-letnega Žigo skupaj z mlajšima bratoma pošlje v učni zavod v Reggio Emillio, kjer naj dobi nadaljnjo izobrazbo. Tam se je izpopolnjeval v italijanščini in nemščini, v za plemiča običajnih družabnih veščinah, kot sta ples in mečevanje, poleg tega pa tudi v humanističnih in naravoslovnih vedah. V internatu v Reggiu se je kot najstnik prvič poizkusil v pesništvu, saj je bilo le-to skupaj z retoriko v učnem programu. Bil je spreten pevec sonetov in madri-galov in to umetnost je gojil vse življenje. Preizkusil se je tudi v slovenskem pesništvu, najbolj pri srcu so mu bile gorenjske poskoč-nice, ki jih je najverjetneje slišal v očetovih fužinah. To je tudi gojilo njegov odnos do maternega jezika, čeprav je v mladosti dobival predvsem nemško in italijansko obarvano kulturno vzgojo. Vse to ni niti najmanj vplivalo na njegovo slovensko narodno zavest, čeprav je bila ta tedaj še v povojih. Prav zato je začel zelo zgodaj zbirati knjige za svojo obsežno knjižnico in ta strast ga ni minila niti tedaj, ko je bil že zelo bolan in mu niti finančno ni šlo najbolje. Njegova knjižnica je obsegala okoli štiri tisoč zvezkov, med njimi več Dalmatinovih Biblij pa tudi nekaj
po štirih letih končalo. Njegov oče si je namreč zaželel, da se sin vrne na Kranjsko in šolanje s področja tehnike, trgovine in naravoslovja nadaljuje v Ljubljani. Oče ga je očitno videl kot svojega naslednika pri upravljanju družinskega premoženja oziroma vsaj večine le-tega, najbrž pa je želel tudi sam od blizu opazovati sinov napredek pri študiju. Velik vtis na Zoisa je naredil njegov učitelj Gabrijel Gruber, znameniti hidrotehnik, ki je bil tudi konstruktor Gruberjevega kanala, prekopa Ljubljanice. Mladi Zois seje tukaj začel prvič resneje ukvarjati s tehniko, predvsem pa so mu študiji vzbudili veliko veselje do naravoslovja.
A prvenstveno je bil namenjen za poslovno dejavnost in že 23-le-tnemu mu je oče izročil v upravljanje železarno v Mislinji. Upravljanje pomeni, da se je najprej treba seznaniti s samo proizvodnjo, na drugem mestu je organizacija dela in na tretjem seveda prodaja izdelka. Prvo je bilo Zoisu najbolj pri srcu. Z vso vnemo se je zakopal v raziskave kakovosti rude, kar gaje pripeljalo do tega, da se kmalu ni več zanimal samo za železo, ampak za vse minerale. To je pripeljalo do nastanka njegove zbirke mineralov, ki je štela približno pet tisoč kosov in se še dandanes šteje za eno najpomembnejših, najstarejših in najlepših v Evropi. Minerali ne izhajajo le z območja Kranjske, ampak jih je nabral osebno oziroma so mu jih poslali
Zaradi ohromelosti nog je bil Zois četrt stoletja priklenjen na invalidski voziček.
prav redkih knjig, ki so do danes edini ohranjeni primerki. Na srečo je bila po smrti skoraj kompletna knjižnica odkupljena in je ostala v Ljubljani kot temelj današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. Poleg pisanja pesmi se je lotil tudi nekaterih prevodov, kajti govoril je več jezikov, poleg že naštetih latinsko, kasneje se je naučil še francosko in angleško, učiti pa naj bi se bil začel celo litovsko in švedsko.
Ljubezen do mineralov Šolanje v Reggiu Emillii se je za Žigo
Družina Zois sije s svojim podjetništvom pridobila baronski naslov.
tri njegove poskuse, da bi se povzpel na vrh Triglava. Zaradi zanimanja za minerale se je zanimal tudi za kemijo, obrobno sicer, a vendar si je dopisoval z več slavnimi kemiki, recimo s slovitim Francozom Lavoisierjem.
Trgovina ni najmočnejša stran
Pri svojem upravljanju fužine
je Zois poleg zanimanja za kakovost rude precej zanimanja posvetil tudi načinu taljenja in obdelave kovine ter konstrukcij talilnih peči. Tudi organizacija dela mu je šla kar dobro od rok, nekoliko manj spreten pa je bil kot trgovec. Bili so tudi časi, ko je trgovina iz neznanih razlogov šla nekoliko slabše kot ►
prijatelji in znanstveni kolegi, s katerimi si je dopisoval, iz vse Evrope. Celo iz tako oddaljenih koncev celine, kot sta na primer Islandija ali Sibirija. Njegova zbirka mineralov je bila tudi natančno popisana in dva od popisov sta se ohranila. Ohranila pa se je tudi njegova zbirka, ki jo dandanes hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Eden od mineralov se po Zoisu imenuje zo-isit. Pri naravoslovnem delu je na Kranjskem najraje sodeloval s osebnim prijateljem Baltazarjem Hacquetom ter je tudi financiral
Zois je bil četrt stoletja priklenjen na voziček, ki ga je sam zasnoval.
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
47
OSEBNOSTI
Mecen in učenjak
V Hiši na Bregu je deloval Zoisov kulturni krožek.
► sicer, pravzaprav je nihala po obdobjih. V Evropi se je namreč začutil veter sprememb, dišalo je po revoluciji. Politično se Zois ni prav veliko udejstvoval. Bil je sicer razsvetljenec in v gospodarstvu je zagovarjal merkantilistično učenje, a sama odprava fevdalnega sistema se mu je zdela preradikalna.
Trgovsko se je začel Zois udej-stvovati v začetku 70. let, ko mu je oče prepustil obe hiši in skladišča v Trstu, kmalu nato pa še svoj delež v trgovskih poslih. Skupaj s stricem sta v prvi polovici 70. let ustanovila trgovsko firmo, ki pa je pogosto izkazovala rdeče številke, si spet malo opomogla, a vendar je vztrajno nazadovala. Obseg poslov se je krčil in nekatere, ki so se izkazali za kronično nerentabilne, sta opustila.
Oče Zois je začutil, da se mu bliža smrt, zato je začel svoje premoženje deliti med otroke. Hčeram je izročil dostojne dote, sinovom pa dele svoje posesti. Žiga je dobil od vseh bratov in sestra največ, približno polovico očetovega premoženja. Poleg gradu Brdo in že omenjenih hiš ter skladišč v Trstu je dobil tudi fužine in hišo v Ljubljani. Po očetovi smrti leta J-777 je P° njem podedoval tudi baronski naslov.
Zoisov krožek Dve leti po očetovi smrti se je odpravil na veliko popotovanje po Evropi, ki je trajalo dobro leto dni. Srečal se je z več znanstveniki, s katerimi si je dopisoval že prej. Stkale so se nove vezi in gojil jih je do konca življenja. Srečeval pa se ni le z znanstveniki, pač pa se je gibal tudi v krogih umetnikov, politikov, nasploh izobražencev.
48
Po vrnitvi s potovanja je po zgledu velikih evropskih mest sklenil, da bo v Ljubljani ustanovil svoj kulturni salon. Najbolj znani člani krožka so bili Jurij Japelj, Blaž Kumerdej in Anton Tomaž Linhart. Zois jim je bil pri njihovem ustvarjanju - tako kot Hacquetu, ki je bil tudi član krožka - ne le prijatelj, ampak tudi mecen in je bogato financiral njihovo delovanje. V krožku sta bila tudi Valentin Vodnik in nekaj kasneje jezikoslovec Jernej Kopitar, ki mu je Zois celo financiral študij na Dunaju, Kopitar pa je svojega dobrotnika nato bogato preskrboval s knjigami. Na splošno je bila to pisana druščina, v kateri ni manjkalo naravoslovcev, pesnikov, zdravnikov, plemičev, odvetnikov, državnih uradnikov
in trgovcev, za dobro mero pa je bil član tudi tedanji ljubljanski škof Andrej Kavčič. Zanimivo je bilo tudi to, da so bili v istem salonu zbrani tako duhovniki kot svobodomisleci, zagovorniki dokaj radikalnih sprememb in plemiči. Združba je kljub temu dobro funkcionirala.
Ohromljen od protina Najnovejše Zoisovo zanimanje je poleg krožka veljalo rastlinju. Tako je začel zbirati različne, tudi eksotične rastline in jih sadil na svojem dvorcu Brdo. Kasneje je kupil tudi velik kos zemlje v Ljubljani in ustanovil botanični vrt. Znanstveno javnost je še enkrat presenetil s svojim opisom človeške ribice, ki pa je ni našel v Postojnski jami, ampak v vasi Vir pri Stični.
Žal pa je Zoisu začelo pešati zdravje. Leta 1780 ga je namreč napadel protin in stanje se mu je vsako leto slabšalo. Čedalje teže je hodil in leta 1796 je bolezen že tako napredovala, da sploh ni mogel več hoditi. Do konca svojega življenja ni več stopil iz hiše v Ljubljani, po njej pa seje lahko premikal le v vozičku, ki si ga je sam skonstruiral. Seveda je njegov krožek živel naprej in tudi v javnem življenju je bil dejaven. Bil je direktor kmetijske družbe, deželni vladi je svetoval s področja gospodarstva. Družine si ni nikoli ustvaril, zato se je ves posvetil znanstvenemu delu, krožku in poslovnosti. V 90. letih je kupil grad Bistra in nekaj let kasneje tovarno fajanse v Ljubljani, čeprav ni več mogel iz hiše.
Devetnajsto stoletje pa je Zoisu prineslo finančne težave. Mecen-stvo in podpiranje številnega sorodstva je skrčilo rezerve gotovine, Napoleonove vojne so skoraj uničile trgovino, fužinarstvo pa je doživelo depresijo. Bilo je celo tako hudo, da je mislil, da bi vse skupaj prodal. Končno jih je izročil nečaku, ki je že gospodaril na gradu Brdo, in ga imenoval za glavnega dediča.
Kranjsko so potem okupirali Francozi in nabili velike davke prebivalstvu. Zois je začel ponujati svoje hiše v nakup, pa jih nihče ni hotel kupiti. Bal se je že, da bo moral prodati svoje zbirke in knjižnico, končno pa mu je uspelo prodati botanični vrt in nepremičnine v Trstu. S tem sta se na srečo zbirka in knjižnica ohranila za Slovence.
Veliki učenjak in mecen je 10. novembra 1819 umrl v svoji ljubljanski hiši. !9
Do tedaj neznani mineral se je Zoisu v čast poimenoval zoisit.
S pametno monopolizacijo fužinarstva so Zoisi postali najbogatejši Kranjci.
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
Primernost
Ureditev tabora in večer ob tabornem ognju Zapojmo skupaj (v večernih urah)	Za vse	
	Za vse	
Loška Koritnica Slikovita in veličastna dolina med Mangartom, Jalovcem in Loško steno Po večerji predavanje ob diapozitivih JEMEN, kjer tudi orožje utihne, ko popoldne odrasli žvečijo kat (socialna droga); z besedo in sliko bosta ta svet predstavila dr. Angelca Žerovnik in dr. Marko Zerovnik	Za vse Za vse	
Travnik (225 6m) Po brezpotjih Zlatorogovega kraljestva Dan z Ženskim odborom SDS	Za gornike i Za vse	t dobro kondicijo
Plezanje na balvanih v Trenti ali na plezališču pri Paverju v Trenti	Za alpiniste,	plezalce, tiste,
V premagovanju vertikale	ki bi radi poskusili, in gledalce	
Tradicionalna tura na Škrlatico (2740 m) iz Vrat - odhod izpred Aljaževega doma ob 5. uri Kraljica med slovenskimi gorami Filmski večer	Za izkušene gornike z dobro kondicijo Za vse	
Svinjak (1653 m) Bovški Matterhorn Srečanje s Klubom seniork in seniorjev SDS	Za gornike z dobro kondicijo Za vse	
Rafting po Soči Pridite, veselo bo! Večer s SDM	Za vse, ki znajo plavati Za vse	
Tura na Triglav (2864 m) iz različnih smeri SDS na vrhu	Za gornike z dobro kondicijo	
Zaključek tabora, odhod domov		
Vsi odhodi so iz tabora v Lepeni, po poprejšnji napovedi se bo mogoče priključiti tudi od drugod.
Kontaktna oseba za prijave in informacije je GAŠPR PREDALIČ na e-naslovu: gaspr.predalic@sds.si oz. na GSM: 040 464 060. Z NAMI BO VARNEJE, A NE POZABITE SKRBETI ZA LASTNO VARNOST!
Medijski pokrovitelj
Demokracija
LETNI TABOR SDS - LEPENA 2007 27. julij - 5. avgust 2007
Slovenska demokratska stranka tudi letos v sodelovanju s Slovenskim gorniškim klubom Skala pripravlja tradicionalni spominski gorniški tabor dr. Henrika Tume in letni tabor SDS. 13. tabor bo od 27. julija do 5. avgusta 2007 v Lepeni. Vsak dan bodo na
njem potekale številne družabne in športne aktivnosti. Udeležijo se jih lahko vsi člani, simpatizerji in prijatelji stranke. Hkrati je to srečanje priložnost za pogovore s predstavniki stranke in vlade o aktualnem političnem dogajanju. Svoje delovanje bodo predstavili tudi Ženski odbor SDS, Slovenska demokratska mladina in Klub seniorjev in seniork, ki so pripravili različne zanimive aktivnosti.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili tudi letos.
Dušan Strnad, glavni tajnik SDS
Koper (12 m) je največje slovensko pristanišče
in predstavlja vrata v notranjost Srednje Evrope. S svojim zgodovinskim jedrom na nekdanjem otoku in prostranim zaledjem, ki ga omejujeta Kraški rob na vzhodu in Šavrinsko gričevje na jugu, predstavlja enega najbolj slikovitih in privlačnih predelov severnega dela Istrskega polotoka.
Do 19. stoletja je mesto ležalo na otoku, pozneje pa se je otok povezal s kopnim. Že v srednjem veku so bile okoli mesta soline, ki so bile opuščene leta 1911. Sama podoba starega mesta je s svojo specifično zgradbo še danes dragocen urbanistični spomenik v sredozemskem prostoru.
Kozji otok V času starega Rima se je mesto Koper imenovalo Aegido, a njegova prava zgodovina se je začela s poznoantično obrambno postojanko Caprae ali Capris (Capraria insula - Kozji otok) in z bizantinskim mestecem. Pred tisoč leti in več je bil Koper sedež istrske mejne grofije. Pomemben napredek je dosegel pod oblastjo Benetk, ki so mu pol tisočletja, do leta 1797, omogočale vsestranski razvoj na tedanji tehnološki ravni. Zatem je bil Koper do 1918 pod Avstrijo, ki je dajala prednost Trstu, v katerem je tedaj živelo več Slovencev kot v Ljubljani. Med obema vojnama je bil pod Italijo, po razmejitvi konec 2. svetovne vojne pa je postal z okoli 7.500 prebivalci središče Slovenske Istre in Krasa. Do leta 1954 se je iz mesta izselila v Italijo večina prebivalcev italijanske narodnostne skupnosti, v razvijajoči se Koper pa so se pri-seljevali iskalci dela iz slovenskega zaledja in notranjosti Istre. Luka Koper, ki ves čas tekmuje s tržaško, je glavno gibalo razvoja pokrajine. Koper je vztrajno razvijal storitvene, upravne in kulturne dejavnosti za obalno regijo, zdaj pa že prerašča v tretje slovensko univerzitetno mesto in znanstveno središče.
Kulturna pot Transromanica Koper se ponaša z
bogato sakralno dediščino. Cerkev sv. Bassa, nekdanji hospici sv. Nazarija iz konca 16. stoletja, cerkve sv. Tomaža, sv. Justa, sv. Marte, sv. Nikolaja, cerkev in samostan sv. Ane so le nekatere cerkve v mestu. Najpomembnejša pa je nedvomno stolnica Marijinega vnebovzetja iz 15. stoletja, osrednji spomenik Kopra, nekdanje prestolnice Istre, ki je prvi spomenik v Sloveniji z oznako mednarodne evropske kulturne poti Transromanica. Stolnico so v romanskem slogu pozidali že v predbenečanskem obdobju in se ponaša s številnimi dragocenimi deli beneških umetnikov. O njeni častitljivi starosti priča vrsta romanskih, zdaj zazidanih oken na južnem pročelju, posebno pozornost pa si zaslužijo še bizantinska skrinja iz okoli 9. do 12. stoletja, kelih, imenitna monštranca iz 15. stoletja, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena po-
svečena hostija, in sarkofag sv. Nazarija. Omembe vredne so tudi dragocene oljne podobe. V neposredni bližini stolnice stoji krstilnica v obliki rotunde iz 12. stoletja, nekdaj posvečena sv. Janezu Krstniku. Danes je to kapela Kar-melske Matere božje. Nadaljnji sprehod po Kopru nas pripelje do rotunde sv. Elije, ene najstarejših ohranjenih sakralnih stavb v Sloveniji. V preteklosti naj bi to valjasto stavbo, skrito med novejšimi prizidki, uporabljali kot krstilnico. Romanske ali celo starejše slogovne značilnosti kaže zidava kamnitega zunanjega plašča. Ob strnjeno pozidanem Ribiškem trgu pa najdemo štiri koprske romanske hiše. Pročelja različnih višin odlikujejo klesane značilnosti portalov in okenske odprtine v obliki bifor, kakršne poznamo ob zidavi kapiteljskih dvoran in križnih hodnikov. Zal hiše z izjemo vež niso urejene za obisk.
Pretorska palača kot mestna hiša Mestna občina Koper je z obnovljeno Pretorsko palačo maja leta 2001 dobila mestno hišo v središču mesta in na trgu, ki je do današnjih dni ohranil svojo izvirno municipialno zasnovo. Gre za značilno mestno ureditev sredozemskega prostora, ki v Kopru zaradi svoje zaprtosti spominja na mestno dvorano. Sedež podestatov Pretorska pa-
n
a
50
Capris ali Kozji otok
Mestna veduta s stolnico Marijinega vnebovzetja
J
lača zapira južno stran osrednjega mestnega trga. Koper naj bi sicer svojo prvo mestno palačo dobil že leta 1254. Izčrpnejši podatki o oblikovanju mestnega trga govorijo o letih 1268/69. Z največjimi gradbenimi posegi pa so začeli po velikem uporu leta 1348. Leta 1380, ko so Genovežani napadli in požgali Koper, so bila še nedokončana dela uničena. Začetki graditve nove mestne palače segajo v leti 1452 in 1453. Najprej je zraslo levo krilo s portikom, ki z osrednjega trga vodi v slikovito Calegarijo (Čevljarska ulica), desno krilo je iz 80. let 15. stoletja, leta 1505 pa je nastal še lep renesančni portal oziroma vrata del Corte,' ki je prek manjše terase nad sabo povezal Pretorsko palačo in Foresterijo. Obe krili uravnava v os čelnega plašča vstavljen kip Pravice. Dokončno podobo je Pretorski palači in drugim zgradbam na Platei comunis vtisnil šele baročni čas. Pročelje palače je s korenitejšimi posegi ob prenovi leta 1664, z novo razporeditvijo heraldičnega okrasja in spominskih plošč dobilo prefinjeno podobo idealne harmonije. S propadom Beneške republike leta 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj, z odhodom podestatov, kapitanov in Velikega sveta pa tudi svoj pomen. Pod avstrijsko upravo so v 19. stoletju sedež županstva prenesli v Armerijo. Niti prizadevanja italijanskih oblasti po prvi svetovni vojni, da bi palača spet postala sedež občine, se niso udejanjila. Ker so si tudi kasnejše nove mestne uprave poiskale prostore drugje, se je stanje palače slabšalo. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/69.
Gotska in renesančna mestna podoba
V času beneške oblasti je z razvojem upravnega in političnega sistema pa tudi družbenega in kulturnega življenja Koper dobival značilno podobo tedanjih italijanskih in dalmatinskih mest. Fontico, hiše De Rin,
Pretorska palača je danes mestna hiša.
Kip pravice na pretorski palači
Ognjemet na tradicionalni prireditvi Rumena noč
Grisoni - Sabini, Perka-
uz, ena najstarejših gotskih stavb, Carpacciova hiša, beneško-gotska hiša, palače Belgramoni - Tacco, Brutti, Del Bello, Almeri-gogna, Gravisi, Barbabi-anca - Kuppelwieser, Carli, De Franceschi, Corner in Orlandinim so stavbe, ki dajejo mestnemu jedru srednjeveški pridih.
Med njimi je tudi koprska loža, ki je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Stoji nasproti Pretorske palače in predstavlja njen odprti protipol. Loža je bila na novo postavljena leta 1462, da je nadomestila staro, ki je bila na prostoru Pretorske palače. Do leta 1464 so pod nadzorom Nikolaja iz Pirana in Tomaža iz Benetk postavili vitko petločno okrašeno pritličje, obrnjeno proti trgu, in štiriločno, obrnjeno
Carpacciova hiša iz 14. stoletja
Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.turizemvkopru.com,www.koper.si
Cerkev sv. Bassa, nekdanji hospic
proti Verdijevi ulici. Loža je bila okrašena z grbi in s sedeži za meščane in veljake. Marijin kip iz žgane gline so nad vogalom postavili leta 1555. Leta 1698 so loži nadgradili nadstropje in z zahodne strani prestavili dva loka v pritličju. Nad vitkimi kamnitimi stebri so ohranjeni ši-lasti gotski loki. Srednji trije segajo do tal, za tri stopnice dvignjenih nad nivo trga. Na zunanji strani lože so ob trgu kamnite klopi. Stranska para lokov sta zaprta z balustradno ograjo.
Tradicionalna prireditev Rumeno noč,
tradicionalno največjo poletno prireditev na Obali, bo v letošnjem letu prvič dopolnil tudi novi festival Festiko, ki se ponaša s kakovostnim kulturnim, z zabavnoglasbenim in otroškim programom ter s pouličnimi gledališkimi predstavami. Med 24. in 30. julijem bo staro mestno jedro Kopra znova zaživelo s številnimi prireditvami, namenjenimi vsem generacijam in glasbenim okusom. Tudi letos ne bodo manjkali veličasten ognjemet, tombola in lunapark. tU
RECENZIJE
Prišleki
Študentska založba
V	zbirki Beletrina je izšel ponatis celotne trilogije romana Prišleki Lojzeta Kovačiča (1.100 strani). Roman so literarni kritiki in teoretiki ob priložnostni anketi pred nekaj leti izbrali za najboljši slovenski roman 20. stoletja. Prišleki so tisti veliki tekst, o katerem so v prejšnjih desetletjih toliko razpredali. Njegova presenetljivost je v tem, da se ne ukvarja z vojno prek bojev, ampak jo opazuje skozi oči dečka. To je izrazito avtobiografski roman. Lojze Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu očetu Slovencu in materi Nemki. Ko je bil star deset let, je bila družina izgnana v Jugoslavijo in šele tukaj se je prvič srečal s slovenščino, vzporedno pa tudi z revščino, družinskimi nesrečami in bojem za golo preživetje. Kovačičeva freska govori o tujstvu, pri-šlekovstvu, naseljevanju v jezik in hkratni volji do življenja. To je roman o slovenski zgodovini tik pred vojno, med njo in po njej.
Veliki Gatsby
Založba Mladinska knjiga
Roman Veliki Gatsby velja za najboljše delo ameriškega pisatelja F. S. Fitzgeralda. Junak romana Gatsby je povzpetnik, ki sovraži revščino. Pozna jo iz mladosti, saj mu je onemogočila študij na univerzi. Iz strahu, da ga ne bi zapustila, se je kot mlad častnik tik pred prvo svetovno vojno zlagal svoji bogati izvoljenki Daisy, da je sin bogatih staršev. Potem je moral v vojno in Daisy si je našla resnično bogatega moža. Po vrnitvi iz vojne se Gatsby odloči, da bo storil vse, da se Daisy vrne k njemu. Izkoristi možnosti, ki jih ponuja prohibicija, obogati z nezakonitimi posli in si postavi razkošno palačo nasproti njene. V upanju, dajo bo privabil, prireja razkošne sobotne zabave.
Philologos	2.
Založba Kud Logos
V	zbirki Philologos je izšel prvi zbornik, ki prinaša besedila s Pogovornih večerov, ki jih je Kud Logos v »sezoni« 2005/06 organiziral v Slovanski knjižnici v Ljubljani. Objavljenih je osem tem: O knjigi Giannija Vattima Mislim, da verujem, Ludwiga Wittgensteina O gotovosti, Jacquesa Derridaja Izbrani spisi o religiji, Mladena Dolarja (urednik) Bartleby, Karla Bartha Kratka razlaga Pisma Rimljanom, Johanna Gottfrieda von Herderja Razprava o izvoru jezika, Charlesa Baudelaira Rože zla in Platona Zbrana dela. Na Pogovornih večerih so nastopili številni filozofi, prevajalci, uredniki, literarni zgodovinarji, pesniki, teologi in drugi (31 imen), od Bo-
52
ruta Cerkovnika, Matjaža Černivca, Mladena Dolarja, Tineta Hribarja, Branka Kluna, Go-razda Kocijančiča, Deana Komela, Edvarda Kovača do Vida Snoja, Antona Stresa, Igorja Škamperleta in Bojana Žalca.
Kreda in hijacinte
Mladika, Trst
Irena Žerjal se je rodila v Ricmanjah pri Trstu leta 1940 in je najbolj znana kot pesnica. Kreda in hijacinte so roman, ki ga je postavila v čas prvih dveh desetletij po drugi svetovni vojni. Razpet je na okolico Trsta, v katerem prebivalstvo doživlja še zadnje udarce druge svetovne vojne in se naposled privaja novi politični ureditvi, ki še zdaleč ni prinesla pričakovanih pravic, in Ljubljano v polnem razmahu povojnega političnega enoumja. Glavna junakinja najprej postane protagonistka usodnih povojnih dogodkov na Tržaškem, potem pa se, prepojena z ideali, odpravi na študij v Ljubljano, kjer nova politična resničnost butne vanjo s svojo krutostjo in nehumanostjo.
Zavest o pitni vodi	3.
Založba ZRC
V zbirki Geografija Slovenije, ki jo izdaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, je izšlo delo Aleša Smrekarja Zavest ljudi o pitni vodi. Avtorjeva hipoteza je, da so prebivalci v Sloveniji na splošno še vedno nezadostno informirani, okoljsko izobraženi in ozaveščeni o vodi kot naravnem viru, da bi želeli in bili zmožni dejavno sodelovati pri varovanju vode kot naravnega vira. Avtor je na podlagi obširnega vprašalnika pridobil bogato gradivo. Ugotovil je, da večina ljudi načeloma podpira varovanje okolja, še zlasti deklarativno, saj je to tudi družbeno zaželeno dejanje. Ko pa se soočijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov način življenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali povečanja stroškov, ta vnetost hitro popusti. In čim bolj se bližamo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, tem
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007
manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Stopnja izobrazbe je zelo pomembna pri obnašanju ljudi do okoljskih problemov. Pregled odgovorov pokaže, da okolju prija-zneje razmišljajo bolj izobraženi.
Mafini
Založba Mladinska knjiga
Čez mafine ga ni! Rahli okrogli kolački so poštah priljubljeni tudi pri nas in jih je mogoče dobiti vsepovsod. Vsi jih imajo radi, pa naj jih ponudimo za hitri zajtrk, prigrizek ali kot posladek h kavi. Pečene kolačke pripravimo hitro in vedno so videti zapeljivi. Z njimi lahko razvajamo družino, prijatelje pa tudi sebe. Iz množice najrazličnejših receptov je avtorica Christa Schmedes izbrala najboljše. Ne glede na to, ali so sladki ah slani, se jim ne boste mogli upreti. Uživajte ob rahlih, sadnih, čokoladnih ah slanih kolačkih na zabavi, pikniku, v družbi ah ob praznični mizi. Našli pa boste tudi nasvete o tem, kako jih naredimo še privlačnejše z gla-zuro, s prelivom ah z zlato božično srajčko.
Kultura vina	*
Etnografski muzej
Tovarna tradicij in Slovenski etnografski muzej sta izdala knjigo dr. Dušana Terčelja Kultura vina na Slovenskem. Dr. Terčelj sodi med najpomembnejše slovenske enologe, ki so s svojim delom zaznamovali drugo polovico 20. stoletja. Svoje znanje in izkušnje je pridobival na številnih področjih delovanja, od opravil enologa v kleti, raziskovalca in razvoj nika, promotorja in svetovalca do strokovnega organizatorja mednarodnega ocenjevalca vin v Ljubljani. Najprej v knjigi piše o kulturi pitja vina in sestavinah vina. V poglavju Spoznati vino piše o videzu, vonju, okusu, izvoru, sortah in zvrsteh vina. Posebej piše o seznanjanju z vinom, o vinski trgovini in gostinstvu. V zadnjih dveh poglavjih pa še o vinu in hrani ter vinu in zdravju. Knjiga je bogato ilustrirana, koristila pa bo vsem, ki se ukvarjajo z vinom.
Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v
tujini Vzajemna7i//7na, ter brezskrbno uživajte na počitnicah.
Vas je pičilo ... ... v tujini?
Za ublažitev posledic pikov insektov skleniteljem zavarovanja podarjamo* Hansaplast® izdelek, ki pomirja nadležno srbenje.
v ^ INSECT
* Velja za sklenitve do 31. 8. 2007 v poslovalnicah Vzajemne, preko www.vzajemna.si in na brezplačni telefonski številki 080 20 60. Količina izdelkov je omejena.
Vas je
■ v ■ |
pičilo,
da bi odpotovali v
tujino?
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini vam omogoča:
& osebna, družinska in skupinska zavarovanja,
& ugodne zavarovalne premije,
& organizacijo zdravniške pomoči,
& 24-urno pomoč,
& mrežo izvajalcev po vsem svetu,
& dodatna kritja za svojce,
pravno pomoč.
Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovalnicah Vzajemne, pooblaščenih turističnih agencijah ali preprosto preko spletne strani www.vzajemna.si in na ostalih lokacijah.
(((i 0802060) www.vzajemna.si
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
Odpotujte v tujino brez vseh skrbi, ker za vas Vzajemna Tujina poskrbi
Komu je pravzaprav namenjeno zavarovanje Vzajemna7"uy/na?
Zavarovanje Vzajemna7u/7na je namenjeno vsem popotnikom, poslovnežem in družinam, ki jih delo in zabava vodita v bližnje in daljne kraje. Pripravljamo ga v sodelovanju s pogodbenim partnerjem Elvia oziroma Mondial Assistance in zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco po vsem svetu. Nudimo zelo široko izbiro sezonskih, letnih in družinskih programov za Evropo ali svet. Zelo priljubljeno je tudi naše družinsko zavarovanje za Hrvaško in sezonsko zavarovanje, če se poleti večkrat odpravljate v tujino.
Katere stroške krije zavarovanje Vzajem na Tujina?
Zavarovanje Vzajemna Tujina krije stroške:
•	nujnih zdravstvenih storitev,
•	nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnic ali klinik,
•	zdravljenja v bolnišnicah ali klinikah,
•	nujnih zobozdravstvenih storitev, prevozov obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v Slovenijo,
•	pomoči svojcem obolelega,
poškodovanega ali umrlega zavarovanca,
•	odvetniških storitev,
•	iskanja in reševanja zavarovanca,
•	številnih drugih oblik pomoči.
Kaj pa evropska kartica zdravstvenega zavarovanja?
Krije le stroške nujnih zdravstvenih storitev,
in sicer le do višine, ki jih v tisti državi krije obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma sistem javnega zdravstvenega zavarovanja. Višina tega kritja je lahko zelo omejena, cene zdravstvenih storitev pa so v tujini lahko zelo visoke. Poleg tega je za številne storitve potrebno tudi doplačilo s strani zavarovanca. Določen del stroškov zdravstvenih storitev mora torej zavarovanec kriti sam. Zavarovanci so deležni le nujne pomoči v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, ne pa tudi pri zasebnikih. To v tujini velikokrat predstavlja težavo, saj ni nujno, da je v primeru bolezni ali poškodb na voljo izvajalec zdravstvenih storitev iz javne mreže. Prav tako evropska kartica ne nudi asistence, kar pomeni, da je zavarovanec v primeru, ko potrebuje medicinsko pomoč pri iskanju zdravnika ali ustrezne ustanove prepuščen sam sebi. Evropska kartica pa tudi ne krije
stroškov nujnih prevozov v domovino. Predmet kritja in obseg storitev pri
zavarovanju Vzajemna7i///na se torej bistveno razlikujeta od storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje bodisi s konvencijskim potrdilom ali evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Ali nudi zavarovanje Vzajemna7~u/7na tudi asistenco?
Tako je. Nudimo 24-urno pomoč oziroma svetovanje zavarovancu pri iskanju ustreznega zdravnika, bolnišnice, lekarne ali druge zdravstvene ustanove na mestu, kjer se trenutno nahaja. Obenem zavarovancu pomagamo pri sporazumevanju, če ne razume jezika države v kateri se nahaja. Asistenca na zahtevo zavarovanca omogoča tudi posredovanje Informacij njegovim svojcem.
Ali otroci ravno tako potrebujejo zavarovanje za tujino?
Tudi otroci potrebujejo zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. Priporočamo, da sklenete družinsko zavarovanje, kjer so premije cenovno ugodnejše.
www.vzajemna.si
m VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
(((•080 20 60
KULTURA
Pet zbirk v ožjem izboru
Lucija Horvat, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
V ožji izbor za Veronikino nagrado, ki jo v Celju podeljujejo za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, je prišlo pet pesniških zbirk. Žirija je pregledala zbirke, ki so izšle med junijem 2006 in majem 2007.
pisala žirija, pred očmi bralstva raste galerija portretov, ki sicer ne predstavljajo konkretnih ljudi, četudi nekaterih sodobnikov med njimi ni težko prepoznati, ampak niz človeških tipov, razvrščenih v tri sklope. V prvem sklopu gre za poklice od agronoma in časnikarja do vinogradnika, v drugem so upodobljene ženske vloge od matere do točajke in tožilke, v tretjem pa so nanizani človeški tipi od akademika in tatu do vinoljubca in vodopivca. Založba LUD Literatura je izdala pesniško zbirko Petra Semo-liča Prostor zate, ki je kot vse Semoličeve zbirke opremljena z natančnim podatkom o času in kraju nastanka besedil - februar in marec 2005 v Ljubljani. Posebnost lirskega govorca v Prostoru zate je, da je znotraj in hkrati zunaj pesniškega sveta. Pri tem poskuša »prebiti steno« med realnostjo, sredi katere živi, in realnostjo pesmi. »In čeprav govorec zavzema distanco do realnega in ubesedenega sveta, je iz njegovih besed moč razbrati, da mu za realni svet ni vseeno, da je potemtakem, na neki način angažiran,« je zapisala žirija.
Pokrajine s SenCO S platnic najnovejše pesniške zbirke Marjana Strojana z naslovom Pokrajine s senco žari mak, ki pa po mnenju žirije še zdaleč ni edina stvar, zaradi katere je knjiga, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, vredna razmisleka. Poglavitni razlog za pozornost je avtorjevo ime, ki ga večina laže poveže z obsežnimi teksti slovenskih prevodov starejše angleške poezije kot pa z izvirnim pesniškim delom. Pokrajine s senco so že peta Strojanova zbirka. Marjan Strojan si je leta 2000 delil Veronikono nagrado s Cirilom Zlobcem, in sicer za pesniško zbirko Parniki v dežju. EO
Stari grad pri Celju bo 28. avgusta gostil Veronikine nominirance.
Za Veronikino nagrado, podelitveno prireditev organizira celjska Fit media, so bile nominirane Hipodrom Miklavža Komelja, Vsakdanji pogovori Taje Kramberger, Uje-danke Toneta Pavčka, Prostor zate Petra Semoliča in Pokrajine s senco Marjana Strojana. Podelitev nagrad bo v torek, 28. avgusta, na Starem gradu v Celju. Nagrajenec bo poleg denarne nagrade v višini 4.000 evrov bruto prejel še listino celjske občine. Izbranemu pesniku pa
bodo tudi letos podelili zlatnik poezije. Žirijo, ki je pregledala prispele pesniške zbirke, sestavljajo predsednik Samo Rugelj, pesnik Iztok Osojnik in novinar Peter Kuhar.
Hipodrom in pogovori Miklavž Komelj je za svojo prejšnjo pesniško zbirko Rosa, ki pomeni neke vrste prelom oziroma izstop iz pesnikove zgodnejše, sklenjene pesniške forme in prehod k novim izraznim in izpovednim možnostim, k prostemu
Miklavž Komelj
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
verzu in večji zgoščenosti izraza, leta 2002 že prejel Veronikino nagrado, njegova nova zbirka Hipodrom, ki jo je izdala Mladinska knjiga, pa odraža novo in progresivno pesniško držo. Najnovejša pesniška zbirka Taje Kramberger Vsakdanji pogovori, kije izšla pri Centru za slovensko književnost, odpira vprašanje senzibilnosti. Kot pravi žirija, je njeno poezijo mogoče dojemati »kot pesniški produkt, vreden premisleka tudi širše, se pravi ne zgolj v kontekstu slovenske poezije sedanjega trenutka. V sleherni prepričljivi poeziji morata biti, kot je že davno ugotovil francoski pesnik Francis Ponge, navzoči obe senzibilnosti, vendar senzibilnost za zunanji svet nikoli ne sme zasenčiti jezikovne senzibilnosti«.
Ujedanke in Prostor zate uje-
danke - Obrazi naše vsakdanjosti je naslov najnovejše Pavčkove zbirke pesmi, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Kot je
za-
KULTURA
Napovednik dogodkov
Medana letos
Vasica Medana v Goriških brdih bo konec avgusta za nekaj dni spet postala evropska pesniška prestolnica. Že enajstič bo gostila mednarodni festival Dnevi poezije in vina, ki bo vzporedno z avtorskimi branji v različnih jezikih ponudil številne koncerte, Medanin kino pa bo prinesel izbor slovenskih dokumentarnih in celovečernih filmov. V okviru festivala bodo že tretje leto razglasili najboljšo SMS-poezi-jo. Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina je bil zasnovan leta 1995 z namenom zbiranja najprodornejših pesnikov mlajših generacij z vsega sveta in
-L, ,.
'■r.Žmgj&Kh. -'
Medana, raj za pesnike
20 letInsule
Izolska galerija Insula letos praznuje 20-letnico delovanja, zato so pripravili umetniški projekt Portret z umetnikom in odprtje razstave grafične sekcije v koprski galeriji Sqart ter skupinske razstave v domačih prostorih. Projekt Portret z umetnikom so odprli v Kopru, sledilo pa je še odprtje razstave v izolski galeriji. V studiu galeriji Gasspar v Piranu je še drugi del razstave članov DLU Insula, tretji del pa je v koprski Pretorski palači. V času delovanje od 10. julija 1987 do danes se je v prostorih Insule zvrstilo 248 razstav. Ker je njeno temeljno poslanstvo spremljanje in predstavitev kakovostnega avtohtonega likovnega dogajanja na območju Južne Primorske, je galerija predstavila vrsto domačih ustvarjalcev, pripravila pa je tudi številne izmenjalne razstave avtorjev z drugih območij ter razstave vabljenih avtorjev. Razstav-
njihovega predstavljanja širšemu občinstvu po Sloveniji. Udeležbo na letošnjem festivalu je že potrdilo 25 avtorjev iz Evrope, ZDA, Egipta, Izraela, Indije, Mehike in Kanade. Pesniki se bodo v Medani zbrali 22. avgusta, ko bo na domačiji Alojza Gradnika uradno odprtje festivala. Že dan prej bodo v starih mestnih jedrih Ljubljane, Izole, Maribora, Velike Polane ter v Volčah pri Tolminu potekala tradicionalna pesniška branja v več jezikih. Dnevi poezije in vina bodo v štirih dneh ponudili vrhunske predstave, performanse, razstave, okrogle mize, vsak večer pa tudi sproščeno druženje ob žlahtni kapljici, obljubljajo v Študentski založbi, ki festival organizira. Poleg tega bodo v Medani izbrali najboljšo SMS-poezijo, saj Študentska založba tretje leto zapored kot uvod v festival razpisuje natečaj Si.pesnik. Tako lahko vsakdo do 19. avgusta pošlje svojo SMS pesem v slovenskem jeziku, dolgo največ 150 znakov, na številko 040 66 11 33. L. H.
Galerija Insula
ni projekt ob 20-letnici galerije je odprtega tipa, saj bo prestavil 51 avtorjev, ki so na različne načine vezani na delovanje galerije. Večina jih je vezanih na klasično štafelajno slikarstvo oziroma tradicionalno kiparstvo. Projekt je priložnost za opredeljevanje lokalnih značilnosti znotraj vizualnega. Čeprav je razstava tematska, pa zastavljena tematika nima namena omejevanja avtorskega dela, temveč predstavlja ohlapno izhodišče, v katerem lahko avtorji svobodno izvajajo lastno poetiko. L. H.
četrtek, 19.7-2007_
21.00 Križanke: Balet Maggio musicale fiorentino (Italija): Vile, Preludij k favnovem popoldnevu, Ognjeni ptič
21.00 Slovenska filharmonija: Solisti Munchenske filharmonije
21.00 Mestni muzej: Mirjam Kalin, alt & Igor Vicentič, klavir - klasična glasba. Spored: Brahms, Dvorak, Krek in Kozina
PETEK, 20.7.2007_
21.00 Slovenska filharmonija:
Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Solist: Leonel Morales, klavir. Spored: H. P. Dott, E. Grieg, L. van Beethoven
21.30 Ljubljanski grad: Letni kino: Karavla. Režija: Rajko Grlic. Leto 1987, majhna vojašnica JLA na meji med Makedonijo in Albanijo. Vodi jo vedno opiti poročnik Safet...
SOBOTA, 21.7.2007_
30.30 Ladjica med Šuštarskim mostom in Tromostovjem: Trio Irenema - klasična glasba. Solisti: Irena Rovtar, flavta, Neža Piry, violina, Mario Kurtjak, kitara
21.00 Mestni muzej Ljubljana: Zoran Jakovčič, violina, Hannah Holman, violončelo & Martina Cukrov, klavir - klasična glasba
21.00 Staro mestno jedro: Argonavti v Ljubljani - gledališki spektakel. Predstava uprizarja podvige Jazona in argonavtov, ki naj bi bili v eni od različic antične legende na begu iz Kolhidije prek Črnega morja,
Donave in Save pripluli s svojo ladjo Argo tudi po Ljubljanici in se na svoji poti ustavili na kraju, kjer je danes Ljubljana.
NEDELJA, 22.7.2007_
18.30 Ljubljanska stolnica: Mladinski moški pevski zbor Lira (Poljska) - klasična glasba
20.00 Ljubljanski grad: Ansambel za sodobno glasbo MD7
20.30 Pred galerijo ŠKUC: Bogdana Herman & Jure Tori - glasba sveta
21.30 Ljubljanski grad: Letni kino: Pijani od oblasti
PONEDELJEK, 23.7-2007_
21.00 Slovenska filharmonija:
Festivalni orkester Vilne (Litva). Solist: Vadim Repin, violina
21.30 Ljubljanski grad: Letni kino: Čista
21.30 Koper, staro mestno jedro:
Koncert Roberta Planta iz po vsem svetu znane skupine Led Zeppelin
SREDA, 25.7.2007_
20.30 Pred galerijo ŠKUC: Katanija - etno, ljudska glasba
21.00 Križanke: Komorni orkester Mendelssohn (Madžarska)
RADICj ZELEIMI VAL
93.1 s S7.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
55
FILM
T?			1	CHRIS COOPER RYAN PHILLIPPE LAURA LINNEY
m:		.u^iasMpPKU1-'		
HOW ONE MAM BETRAYED THE SECURITY OF A NATION. BREACH				; JK5» iP?
Izdajalec
Monika Maljevič
V zgodbi, posneti po resničnih dogodkih največje izdaje tajnih podatkov v zgodovini ZDA, spoznamo mladega agenta FBI Erica, ki se priključi elitni enoti za nadzor vladnih agentov.
Sefica Kate Ericu zaupa zahtevno nalogo pridobitve zaupanja veteranskega vohuna Hanssna, za katerega sumijo, da Sovjetski zvezi prodaja pomembne podatke o ameriških strateških načrtih in agentih. Toda Eric v Hanssnovih dejanjih nikakor ne more najti napake, s pomočjo katere bi ga lahko ujeli pri nečastnem dejanju, hkrati pa je čedalje bolj očitno, da nihče ne govori popolne resnice in da nikomur ne gre zaupati. "Izdajstvo agenta FBI, ki je prisegel, ne samo da bo spoštoval zakon, temveč da bo tudi pomagal zagotavljati varnost našega naroda, je neznosno. Takšno kriminalno dejanje je največja izdaja pravne države, kar si jih je mogoče zamisliti. Udari v srce vsega, kar predstavlja FBI: predanost več kot 28.000 poštenih moških in žensk, ki se vsak dan trudijo biti vredni zaupanja Američanov," meni nekdanji direktor FBI Lo-uis J. Freeh.
V Združenih državah Amerike obstaja elitna skupina moških in žensk, ki so ji zaupani ključi države. Agenti v Zveznem preiskovalnem uradu (FBI) prisežejo, da bodo spoštovali zakon in ZDA služili z isto častjo, kot bi služili lastni družini. Film je zgodba o človeku, ki je ta načela izdal. Film Izdajalec, navdihnjen z resničnimi dogodki, je dramatičen triler, postavljen v prostore FBI, kjer se hranijo najbolj obču-djive državne skrivnosti.
Breach
Režija: Billy Ray
Scenarij: Adam Mazer, William Rotko in Billy Ray Produkcija: Scott Kroopf, Scott Strauss Igrajo: Chris Cooper, Ryan Phillippe, Laura Linney, Caroline Dhavernas, Gary Cole, Dennis Haysbert, Kathleen Quinlan Premiera: 19.7.2007
Distribucija: Blitz Film & Video Distribution
Zgodba, na podlagi katere je nastal film Izdajalec, se je odvijala le nekaj mesecev pred napadi 11. septembra 2001.18. februarja istega leta so, zahvaljujoč temeljiti preiskavi več kot 500 moških in žensk, zaposlenih v FBI, prijeli agenta FBI Roberta Hanssna in ga obtožili vohunstva. V svoji petindvajsetletni karieri je Hanssen vsaj dvaindvajset let Rusiji oziroma Sovjetski zvezi posredoval ključne obveščevalne informacije vključno z imeni dvojnih agentov, sodelavcev ruskega KGB, ki so zbirali obveščevalne podake za Združene države, in načrta premestitve ameriškega predsednika v primeru katastrofe.
Roberta Hanssna je na koncu razkril član ekipe FBI, komaj 26-letni operativec Eric O'Neill. Dobil je posebno nalogo, da si pod krinko pomočnika pridobi Hanssnovo zaupanje, nato pa razkrinka njegove izdajalske aktivnosti. Ko so Hanssna uspešno prijeli, je O'Neill zapustil FBI in se posvetil študiju prava.
Vloga zloglasnega Hanssna je v filmu Izdajalec pripadla oskarjev-cu Chrisu Cooperju. Ryan Phillippe igra Erica O'Neilla, 'vajenca' pri FBI, ki upa, da bo nekoč tudi sam postal agent. Ko po spremljanjih in drugih 'nižjih' nalogah napreduje na sedež FBI kot pomočnik slavnega agenta Hanssna, se njegove sanje približujejo uresničitvi. Sprva je presrečen, toda njegovo navdušenje se spremeni v nelagodje, ko izve pravi razlog za svoje napredovanje. FBI namreč že nekaj časa opazuje in nadzira Hanssna. Sumijo, da je postal izjemno nevaren, saj izdaja strogo zaupne informacije. O'Neill naj bi si pridobil njegovo zaupanje, ga opazoval in postopoma razkrinkal.
Mladi Eric O'Neill se znajde v vrtincu dvojnega vohunstva, ko poskuša razkrinkati Hanssna, preden bo ta nevarni vohun uničil njega in njegovo družino ter domovino, kateri sta se oba zavezala, da ji bosta služila in jo varovala ... 03
DeMOKR acua • 29/XII • 19. julij 2007
Spoznajte poslovne skrivnosti in uresničite svoje sanje
Izberite uspešnico
iz zbirke knjig za osebno rast
Ob nakupu Večera v sredo, 25. 7., za samo 4,99 EUR
Naročniki Večera lahko knjige naročite ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326. 02 23 53 322 ali 02	/	' W7
23 53 500, e-pošti knjiga@vecer.com, na spletni strani www.vecer.com/trgovina ali po pošti na naslov -i w	Jm t\
ČZP Večer, 2504 Maribor. Knjige vam bo prinesel raznašalec. Zaloge so omejene.	' www.vecer.com/trgovina
AVTOMOBILIZEM
Avto z dušo
tako rekoč vse. Odlično ujeta razmerja preprostih, a dinamičnih potez naredijo njegovo zunanjo silhueto elegantno. Drobni detajli ukrojevanja črno lakirane pločevine pa razkrivajo, da je tempera-mentnost italijanskega izvora. Le zadnji luči izdajata, da je bravo že imel predhodnika - brava. Nizko postavljen in športno oblikovan prednji del avtomobila se preliva iz elipsoidne celice potniške kabine v skoraj kupejevsko zaključen zadek. Kljub 'namigovanju' velikih kristalnih projektorskih prednjih žarometov, stalno proti zadku vzpenjajoče se bočne linije in visoko odsekane ritke ostaja bravo s petimi vrati kombilimuzina.
Tekst ¡n foto: Pavel Furlan, SAGA Institute
Fiat bravo 1,9 multijet 16V dynamic
Bravo, bravo! No, čestitamo lahko za veliko potezo torinskih razvojnih inženirjev, ki so ustvarjali novega brava. Že drugega predstavnika nižjega srednjega razreda v tej dekadi. Ker jim stilo kljub svoji unikatnosti in drugačnosti
Privlačna notranjost in tako
kot so pri Fiatu zastavili zunanjost, so se potrudili tudi pri notranjosti. Prvič zaradi odličnega počutja v tej precej zračni iz zvočno odlično izolirani kabini, drugič zaradi opremljenosti z vsemi sodobnimi sistemi udobja in varnosti, tretjič pa - oblikovno, seveda. Tako pogled ne more mimo iz treh delov sestavljene ogromne armaturne plošče, do sedaj zagotovo najzajetnejše v vseh Fiatovih avtomobilih. Oblikovane tako, da bi jo imel sam Berlusconi v svojem maseratiju. Ja, v črni barvi in napravljene iz odličnih materialov. Kvalitetno
ni uspel. Zato pa lahko upravičeno rečem, da vse tisto, kar je pri stilu 'falilo', bravo vrača ali še več; njegova sodobnost je v vseh pogledih presenetljiva.
Všečna oblika Bravo. Modne smernice Fiatovih oblikovalcev so zadele v polno že pri grande puntu. In da se bi ta polnost nadaljevala, so obliko še dodelali, dimenzijsko popravili, detajle slastno izpilili in na ta način avtomobilu vlili dušo. Vse to so začinili z dobro opremljenostjo, kakovostno izdelavo, konkretno motorizacijo in odlično lego na cesti. Pri bravu vam bo všeč
FIAT BRAVO 1,9 MULTIJET 16V turbodlzelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
'1910...........................................
moč v kW (KM) pri vrt./min	110(150) pri 4000
največji navor v Nm pri vrt./min	305 pri 2000
menjalnik	ročni, šeststopenjski
pogon	na sprednji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4336x 1792x 1498
medosna razdalja v mm	2600
prtljažnik v litrih	400
masa praznega vozila v kg	1345
največja hitrost v km/h	209
pospešek 0-100 km/h v s	9,0 poraba (po normah EU) v i/i 00 km 7,6/4,5/5,6
poraba na testu v l/l 00 km	7,3
cena vozila v EUR	17.820
TEHNIČNI PODATKI vrsta motorja
prostornina v ccm
58
Demokracija ■ 29/xn • 19. julij 2007
AVTOMOBILIZEM
Novici
Demokracija • 29/xii ■ 19. julij 2007	59
izdelane. Tudi grafika merilnikov. Ena lepših v serijski avtomobilski industriji. Le pri zaslonih bi se lahko malce bolj potrudili. Še vedno so nepregledni, v svoji oranžni barvi pa niso v soglasju z drugim okoljem. Volan je športno profiliran, z večfunkcijskim upravljanjem. Zelo dober. Oblikovalskim rokam so bili podrejeni tudi prostori za tipke in gumbe. Povsem nevsakdanje, na drugem koncu plošče so zato postavljena stikala za upravljanje z lučmi. Le pri prezračevalnem sistemu so pri Fiatu napravili zmešnjavo, kajti njena postavitev je tako neugodna, da se bo treba ustaviti, če boste hoteli varno nastaviti želene parametre na njej, ne da bi zaradi odmika pogleda k tlom zleteli s ceste. Zato pa je prav zaradi varnosti v brava vgrajen komunikacijski sistem Blue & Me. Dokaz, da so se z bravom hoteli povsem oddaljiti od predhodnika stila, pa je pomanjkanje predalov. Če jih je bilo v stilu na pretek, in to uporabnih, tukaj o tem ni ne duha ne sluha. Le eden je, v sredinskem naslonu, s hlajenjem, namenjen pijači, vse drugo po merah spravi vase le mobilni telefon. Zato pa ima bra-vo enega največjih uporabnih prtljažnikov v svojem razredu, kar za 400 litrov ga je. Ampak bravo ni shramba, temveč avtomobil, ki da človeku vsaj malce uživati.
Poskočen Med vožnjo prav gotovo. Sploh če je gnan tako kot v testnem primerku z najboljšim, kar lahko za sedaj pri Fiatu ponudijo; 1,9-litrskim turbodizelskim motorjem s tehnologijo multijet
in 16 ventili v glavi motorja. Seveda v kombinaciji s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom ter odlično uravnovešenim podvozjem, ki je kos tako zahtevnejšim vozniškim manevrom kot tudi prijetnim umirjenim vožnjam. Ze znani motor ponuja 110 kW (150 KM) največje moči ter 305 Nm navora pri 2000 vrt./ min. Odličen izdelek, katerega slabost je le ta, da noče tako kot pri drugih tekmecih vleči že iz nizkih vrtljajev, ampak oživi iz svoje lenosti, šele ko se motorna gred vrti hitreje od 1800 vrt./min. Bravo pospeši od o do 100 km/h v 9 sekundah, njegova največja hitrost pa znaša 209 km/h. In pri dokaj zmerni testni porabi 7,3 1/lookm. Pri vseh teh odličnostih ima bravo tudi kakšno slabost. Prva je ta, da je volan precej posreden in da se ga je treba privaditi. Pomanjkljivost je tudi, da pogon nima vgrajenega sistema proti zdrsu pogonskih koles. Med dinamič-nejšo vožnjo so sicer dobri sedeži preveč 'spužvasti', da bi telo držali na mestu, tako kot je treba, četrtič pa tisti nesrečni A-stebriček, ki s svojo ogromnostjo in pomaknjenostjo naprej v levem ovinku zastre pogled na kompletno pot in nasproti prihajajoča vozila.
Pri Fiatu so znova dokazali, da znajo napraviti nekaj dobrega. In to jim je z bravom po pandi in grande puntu uspelo že tretjič zaporedoma. Z obliko, temperamentom, z zelo dobro kakovostjo. Napraviti avtomobil z dušo ... Bravo jo ima. 19
NISSAN X-TRAIL Čeprav se ne razlikuje bistveno od predhodnika, je novi X-trail precej spremenjen. Na začetku sta pri nas na voljo dva nova turbodizelska motorja z 2,0 litra delovne prostornine in 110 kW (150 KM) oziroma 127 kW (173 KM), ki siju lahko omislite s šeststopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom, pri obeh pa je serijski tudi filter saj. Še vedno bo kupce privabljal z malce bolj terenskim videzom kot konkurenca, prenovljen pa je tudi štirikolesni pogon 'all-mode 4x4'. Praktičnost poudarjajo številna odlagalna mesta in ob zloženi zadnji klopi kar 1773-litrski prtljažni prostor. Uvoznik načrtuje letos v Sloveniji prodati okoli 50 novih X-trailov, s tem da je ta čas najcenejši model z opremo XE (paketi so trije: XE, SE in LE, s tem da je pri slednjem moč doplačati še za paket 'premium'), vreden 28.150 evrov.
VOLKSWAGEN GOLF VARIANT Kar malce hitreje, kot je bilo načrtovano, je na domače ceste že zapeljal novi VW golf variant. Volkswagen že več kot leto ni imel v ponudbi vozila v tem razredu, kjer igra glavno vlogo velik prtljažni prostor. V primeru te različice golfa meri največ 1.550 litrov, sicer pa 505 oziroma 560 brez prtljažnega dna. Na voljo so trije paketi opreme, s tem da je že pri osnovnem serijskih šest zračnih blazin in klimatska naprava, in v začetku pet motorjev: od bencinskih ima osnovni 1,6 litra in 75 kW (102 KM), motorja TS11,4 litra in 103 (140) oziroma 125 kW (170 KM), turbodizla TDI pa 77 (105) ali 103 kW (140 KM). Predhodnika novega varianta sta bila po vsem svetu prodana v več kot 1,2 milijona kosih, pri nas pa od novega pričakujejo prodajo okoli 100 vozil do konca leta in 250 prihodnje leto. Osnovna bencinska izvedba je naprodaj za 17.942, dizelska pa za 20.384 evrov.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe
SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88
-	prometni tehnik (PTI),voznik, učitelj vožnje
-	pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat
SREDNJA
POKLICNA IN
STROKOVNA
ŠOLA
BEŽIGRAD
LJUBLJANA
v
99
lUBICIC JE IZVAJAL
PRAKTIČNO
X
u\|>N.H 1XV01H
VSE.

Albert Svetina
(Od osvobodilnega boja do banditizi str. 205)
+ DARILO"
Albert Svetina
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 27,95 EUR / 6.700,00 SIT. Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,64 SIT. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naročnik. Vse cene so z DDV.
*OB NAROČILU KNJIGE VAM PODARIMO DARILO V VREDNOSTI 10,02 EUR / 2.400,00 SIT.
Naročila sprejemamo na telefon 01/ 23 00 666 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si
-w-w	k n j i g a r n a
Demokracija
Ste že tam ali ste še tu?
Amsterdam | Barcelona | Beograd | Birmigham | Bruselj [ Budimpešta | Dublin | Dunaj | Frankfurt | Helsinki Istanbul | Kijev | Kopenhagen | London | Manchester | Moskva | München | Ohrid | Podgorica | Pariz Praga | Priština | Rim | Sarajevo | Skopje | Tel Aviv | Tirana | Varšava | Zürich
www.lju-airport.si
Aerodrom Ljubljana
ODPIRAMO PROSTOR
jjlj_
ŠPORT
Teniško gledališče
Kristijan Stranščak, foto: Reuters
Pisalo seje leto 1877, ko so se člani kluba All England Lawn Tennis & Croquet Club domislili, da bodo na travnati podlagi v londonskem okrožju Wimbledon (Worple Road) organizirali teniški turnir.
Teniško gledališče
Rodila se je nesmrtna zgodba o teniškem prazniku, ki ysako leto privablja tisoče in tisoče gledalcev po vsem svetu.
Bogata tradicija Minilo je skoraj
150 let, vseeno pa ostaja teniški turnir v Wimbledonu najpresti-žnejši med vsemi, sanje vsakega teniškega igralca. Ali England Club, rojen daljnega leta 1868, je videl na svojih travnatih igriščih zmagovati največje teniške šam-pione vseh časov. Uvodno tekmovanje (leta 1877 so nastopili samo moški, zmagal je Spencer Gore) je radovedno spremljalo nekaj sto gledalcev, kar je za današnje razmere več kot smešna številka. Leta
1884 so se fantom pridružila dekleta. Zaigralo jih je 13, zmagala je Maud Watson. Turnirje skokovito pridobival popularnost, tako da so bili organizatorji primorani postopno izboljševali teniško infrastrukturo. Do leta 1905 so se zmage veselili le nastopajoči z Otoka, nato pa je "enovladje" predramila Američanka May Sutton (Avstralec Norman Brookes je zmagal v moški konkurenci dve leti kasneje). Zlata leta britanskega tenisa so se neslavno poslavljala, saj je do današnjih dni uspelo osvojiti turnir le še Arthurju Goreu in Fredu Perryju. Leta 1922 se je teniški praznik v Wimbledonu preselil na Church Road, kjer pri-
teguje pozornost še danes. Angleški kralj Jurij V. je ponosno odprl prekrasen teniški stadion, ki je sprejel okoli 14.000 gledalcev in za vedno omrežil srca ljubiteljev tenisa. Wimbledon imenujejo tudi turnir jagod in šampanjca, saj se tukaj vsako leto poje na tone jagod in spije na hektolitre smetane in šampanjca.
Američani in Avstralci Med
drugo svetovno vojno je teniški center pridobil novo vlogo, saj so sredi igrišč namestili protiletalsko obrambo in improvizirano bolnišnico. Oktobra 1940 je na osrednje tribune Wimbledona padla bomba iz nemškega letala in dodobra
uničila okoli 1.200 sedežev. Vendar duše Ali England Cluba ni mogla uničiti nobena bomba, zato so po koncu vojne igrišče preuredili in nadaljevali z že takrat tradicionalnim turnirjem. Po koncu vojne vihre so med zmagovalci sprva prevladovali Američani (Jack Kramer, Ted Schroeder, Tony Trabert, Louise Brough, Maureen Connolly in prva temnopolta zmagovalka v zgodovini Wimbledona Althea Gibson), v šestdesetih letih pa so dosegali največje uspehe znameniti Avstralci (Lew Hoad, Neale Fräser, Rod Laver, Roy Emerson in John Newcombe). Leta 1968 so bile igralcem prvič razdeljene bogate denarne nagrade. Pet let kasneje so se najboljši igralci odzvali splošnemu bojkotu v znak podpore Nikoli Piliču, ki mu je jugoslovanska teniška zveza zaradi nespoštovanja vpoklica v vojsko prepovedala nastopiti.
Od Borga do Federerja Osemdeseta leta so prinesla nove junake. Šved Björn Borg je leta 1980 še petič zapored osvojil turnir in se vpisal med nesmrtne. Pet let kasneje je komaj 17-letni Zahodni Nemec Boris Becker pome-tel s konkurenco in napovedal bleščeča leta na angleški travi. Leta 1986 je Wimbledon slavil svojo stoto izvedbo (v ženski konkurenci sedem let kasneje). Neuničljiva Martina Navratilova
»Tega naslova mi ne vzame nihče.«
Federer in Nadal pišeta teniško zgodovino.
Federer zmagal petič zapored v Wimbledonu
62
Demokracija • 29/xn ■ 19. julij 2007

je leta 1987 šestič zaporedoma osvojila Wimbledon (skupno kar devetkrat), v devetdesetih letih pa je kraljeval Američan Pete Sampras, ki je zmagal sedemkrat. Novo tisočletje se je sanjsko razpletlo za večnega osmoljenca Wimbledona Hrvata Gorana Iva-niševiča, ki je v svojem četrtem finalu končno zmagoslavno dvignil roke. Otočani iz leta v leto

WM aS
mfar-x?

Najprestižnejši med velikimi
po tihem napovedujejo angleškega zmagovalca turnirja, saj ga čakajo od leta 1936, ko je zmagal Fred Perry, vendar se glede na to, da ta čas nimajo igralca, ki bi bil tega zmožen radi norčujejo, da je edina zanesljiva možnost, da v drugem krogu vidijo Britanca, ta, da občudujejo Perryjev kip.
Predaja wimbledonske krone
Ko je julija 2001 na osrednjem wimbledonskem igrišču Federer premagal Samprasa in tako pretrgal niz 31 zaporednih zmag, je bila večina mnenja, da bo na tako serijo treba dolgo čakati, vendar je bila to takrat nekakšna tiha predaja teniške krone. Roger tisto leto ni osvojil turnirja, naslednje leto pa je šokantno izgubil v prvem krogu. Od takrat pa je v Wimbledonu osvojil 54 zaporednih zmag, kar mu je prineslo tudi peti zaporedni osvojeni tur-
nir. Letošnji finale je postregel z zgodovinskimi trenutki. Federer, prvi igralec sveta in tudi prvi nosilec turnirja, se je za zmago na sveti travi moral pošteno potruditi, da je premagal drugega nosilca, Španca Rafaela Nadala s 3:2 v nizih (7:6, 4:6, 7:6, 2:6 in 6:2). S to zmago je Roger postal prvi človek po Björnu Borgu, ki je v Wimbledonu zmagal petkrat zapored, kar je pravzaprav samo še en Švicarjev dosežek v kategoriji neverjetnih. Z 11. zmago na turnirjih velike četvorke (grand slam) se je Roger prebil na tretje mesto, ki ga deli s slovitim Borgom in z Avstralcem Rodom Laverjem, pred njim sta po številu naslovov le še Avstralec Roy Emerson (12) in že omenjeni Sampras (14).
Med ženskami je letošnji turnir že četrtič osvojila Venus Wiliams, ki je v finalu premagala presenečenje turnirja Marion Bartoli z 2:1 v nizih (6:4,6:1). Svojega finalista smo imeli tudi Slovenci, saj se je Katarina Srebotnik, ki ima za sabo najuspešnejšo sezono v karieri, uvrstila v finale dvojic. Medtem ko je kot posameznica z izjemo prebliskov obsojena na poraze v prvih krogih, je v paru ena najboljših igralk na svetu. Z Japon-ko Aj Sugijama sta se uvrstili v drugi zaporedni finale turnirjev za grand slam, kjer pa je sloven-sko-japonski par moral priznati premoč proti Cari Black iz Zim-babveja in Liesel Huber iz Južnoafriške republike (6:3, 3:6 in 2:6).
Z veseljem lahko pričakujemo naslednje turnirje za grand slam, saj je večina poznavalcev tenisa in nekdanjih velikih šampionov mnenja, da bo Roger Federer postavil nov mejnik v teniškem svetu. E
SRBOM ZLATA MEDALJA V Novi Gorici in Gorici seje z zmago Srbije končalo košarkarsko EP za mlajše člane. Srbi so bili v finalu boljši od Španije s 87:78. Slovenska reprezentanca je kljub le enemu porazu z zmago proti Izraelu osvojila peto mesto.
PRVAKI BRAZILCI Nogometna reprezentanca Brazilije je novi južnoameriški prvak. Brazilci so v finalu prvenstva, ki je letos potekalo v Venezueli, s 3:0 (2:0) premagali Argentince in tako ubranili naslov iz leta 2004.
Usodni strel
Esad Babačič
Pretirana samozavest je lahko zelo varljiva, še posebej kadar se na drugi strani znajde nekdo, ki ti jo lahko poje za zajtrk,
Tega se zavedajo tudi vrhunski športniki, saj dobro vedo, kako boleči so lahko porazi, še posebej tisti, ki niso bili pričakovani. Argentina se je sprehajala skozi turnir Cope America in vse se je zdelo, da se gaučov preprosto ne da premagati. Posebej polfinale proti sicer odličnim Mehičanom je bil tako impresiven, da so si navijači Messija in Riquelmeja že meli roke, saj so bili Brazilci vse prej kot prepričljivi. Če k temu dodamo še motiv, ki ga na srečanjih teh dveh tekmecev iz znanih razlogov ne manjka, je bila slika o tako pričakovanem zmagoslavju nad večnimi nasprotniki skoraj popolna. Brazilci so prišli na tekmovanje z novim trenerjem, a brez dveh največjih biserov Kakaja in Ronaldinha, in skoraj nihče ni verjel, da se lahko takšni postavijo po robu izjemno močni Argentini. Še posebej po tem, ko so se po čudežu uvrstili v finale. Urugvaj je bil v polfinalu najmanj enakopraven, če ne celo boljši nasprotnik, vendar pa mu usoda ni hotela nameniti fantastičnega uspeha. Tako kot se to rado dogaja, je zatajil tisti, od katerega bi to najmanj pričakovali, tudi tokrat zaradi pretirane samozavesti. Urugvajski osmoljenec je bil praktično edini, ki je streljal tako, kot se spodobi, le da je njegova bomba zadela okvir vrat. Klop štiri-najstkratnih zmagovalcev Cope je žogo že videla v mreži, a so se prehitro veselili. Brazilija je bila še enkrat srečna tako kot že nekajkrat pred tem. Selecao je bil na svetovnem prvenstvu v Nemčiji v podobnem položaju, kot so bili v Venezueli gauči; že pred prvenstvom so jih vsi videli na prvem mestu, a so se nato popolnoma izpraznili in šli domov osramočeni. Pomagala nista niti oba najboljša igralca na svetu, ki sta se zlila s povprečjem. Lepota je bila na trdih nemških tleh že vnaprej obsojena na poraz in spet se je pokazalo, da na turnirjih zmagujejo borci, ne pa romantiki. Argentina je šla v Venezuelo z enakim bremenom, medtem ko so se Brazilci malce potuhnili in v miru skovali hudičev načrt. Ko je prišla tekma odločitve, so bili novi stari prvaki pripravljeni na boj, medtem ko so bili Argentinci še vedno v zraku. Vsi trije zadetki gredo na rovaš malomarnosti obrambnih igralcev, ki so pozabili, s kom imajo opravka. Za lahkotnimi in razigranimi umetniki so se skrivali bojevniki kralja Dunge, ki jim je vcepil pravo mentaliteto. Ko se je sprožil prvi strel, je bilo zabave konec in Argentina je znova jokala. Izgubiti proti Braziliji v finalu tako prestižnega tekmovanja je za navijače štirinajstkratnih prvakov žalitev. Drugo mesto se enači s popolnim neuspehom, ki ga zlepa ne moreš oprati. Sicer pa hvala južnoameriškemu nogometu, ki nam je pokazal čustva in razigranost, in to brez predsodkov.
Demokracija • 29/xn • 19. julij 2007
63
KRONIKA
¡Ki » 1-s , - -5? •.,. Vb--, • > i -.^t^-jsi^r:.- . % ■ v "v-"-' ■	a-* »	">• &-«''«{
-¿''¿'¿-Srf'-'. T~.
.	iS»".
o9£j , ^	V A"; r.v




V Dolgovaških Goricah vlada žalost zaradi odvzema otroka.
Otroka odpeljali s silo
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Policisti so izpolnili ukaz sodišča in triletnega fantka s silo iztrgali starim staršem ter ga izročili staršem na Hrvaškem, čeprav je slovenski državljan. Res prava drama seje dogajala pred dnevi v Prekmurju.
V romski vasi Dolgova-ške Gorice so policisti v nenadni akciji staremu očetu odvzeli triletnega vnuka in ga odpeljali do meje, kjer so ga izročili staršem, ki živijo na Hrvaškem. S tem so policisti pravzaprav samo izpolnili nalog Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jim je naložilo, da opravijo to dejanje.
Zgodba se je vlekla dlje časa. Gre za spor v romski družini med starši na eni in hčerko ter zetom na drugi strani. Pred nekaj leti se je Zvezdana Kolompar iz Dolgovaških Goric poročila s hrvaškim Romom Goranom Nikoličem in se z njim preselila v Križevce v sosednji državi. Zdi se, da njeni starši Jožef in Ibojka Kolompar nista bila preveč navdušena nad zetom in hčerine odločitve nista odobravala. Zakonca sta se pred približno tremi leti sprla in Zvez-
64
dana se je začasno vrnila nazaj v rodno hišo. Potem pa so se začele stvari zapletati. Rodila je dečka Santiaga. Zakonca naj bi bila nato zgladila spor. Zvezdana trdi, daje hotela nazaj v Križevce, vendar naj bi ji bili starši to preprečili in jo dobesedno ugrabili ter jo imeli vse leto v hišnem zaporu. Končno naj bi ji bilo nekako uspelo pobegniti iz hiše in se vrniti k možu, a otroka je zaradi bega morala pustiti staršem. Prek sodišča je zahtevala, da ji otroka izročijo.
Policija izvršila odredbo sodišča.
Njeni starši pa pravijo, da je nekaj mesecev po porodu njuna hči preprosto pustila otroka in se vrnila k možu, čez čas pa je začela Santiaga zahtevati nazaj. To so starši odklonili, ker naj bi bila tako Goran kot Zvezdana neprimerna roditelja in bosta kmalu pokvarila še otroka.
Sodišče je odločilo, da morajo stari starši otroka vrniti, ti pa so to zavrnili. Še več, stari oče je zagrozil, da se bo uprl, pa četudi z orožjem.
Bliskovita akcija očitno so policisti, ki bi morali izpolniti ukaz sodišča, stvar vzeli resno in so pripravili zasedo. Deda in vnuka so v bliskoviti akciji prestregli pred trgovino, otroka zgrabili in odnesli, Jožef pa trdi, da so ga vklenili in pretepli. Otroka so nato odpeljali do meje in izročili staršem. Mimogrede, zaradi prijave otrokove matere Zvezdane,
češ da so ji starši otroka ugrabili, bo morala Ibojka na informativni pogovor na soboško policijo.
Stari starši zdaj grozijo, da se bodo na sodišču bojevali za svojega vnuka. Skozi solze so padale grožnje, da bodo tožili policiste, pa tudi grožnje, da bodo šli po drugi poti, na silo, če ne bo šlo na sodišču. Sovaščani stare starše podpirajo in slišati je bilo grožnje, da bodo šli na maščevalni pohod v vas hrvaških Romov. Tam pa seveda zdaj vlada veselje.
Pojavlja pa se zanimivo pravno vprašanje: Zakaj so Santiaga, ki ima samo slovensko državljanstvo, izročili v drugo državo?
Pri vsem skupaj se pravzaprav zdi, kot da nobena stran, ki je v vso to kolobocijo vpletena, v svetem prepričanju, da ima prav, niti najmanj ne pomisli na ključni problem, kako bo vse to vplivalo na triletnega otroka. (B
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007

KRONIKA
Maščevanje z mačeto
Nespodobno povabilo je pripeljalo do tega, da je mladeniča damin spremljevalec mahnil.
Udarilo je poletje, čas zabav, morja, plaž in vsega, kar pač spada zraven. Za fante navadno to pomeni poln kozarec piva in pogled na ženske zgoraj brez, spodaj brez ali pa takšne v minicah, s tesno bluzo, ki, hm, obljublja. Pogled na takšno damo je zmotil Ismarja Ahmetoviča, tipa brez zaposlitve
v spremstvu kakšnih tridesetih ljudi, nekaj moških, nekaj žensk in celo otrok. Eden iz družbe se je odločil, da Ismarju pokaže, kar mu gre, in to nazorno, z rokami. Stopil je k njemu in ga treščil po obrazu. Ahmetovič je še nekaj časa sedel za mizo, saj je bil od udarca rahlo omamljen, si lizal ranjeni ponos,
mmmmaHmmmsmm*^,	
	■SHBnni^
	
in starega znanca policije. Žulil je svoje pivo in pogled se mu je ustavil na bujnem oprsju lepotice, ki je prišla mimo. Opogumljen z nekaj maligani je stopil k njej in ji za-šepetal bolj ali manj spodobno povabilo. Povabilo je bilo zavrnjeno, Romeo je znova sedel za svojo mizo in zavrnitev utapljal v pivu. Nagovorjena dama je bila
potem pa se je odločil, da pokaže, da tudi on ni od muh. Oborožil se je z mačeto in kosom železa ter poskušal maščevati svojo užaljeno čast. V tej nameri so ga ustavili možje v modrem, ga razorožili, vklenili in peljali k pristojnemu sodniku. Čaka ga postopek in najverjetneje kazen, ki glede na njegovo namero ne bo prav blaga. B. S.
ZMEDLO GA JE Huda vročina, maligani in še mlaj za povrh, da ne govorimo o tem, daje bil tudi petek trinajstega, so bili kombinacija, ki je Zagorjana pripeljala do tega, da je dal v Sevnici lažno prijavo. Sevniškim policistom je namreč prijavil, da so mu neznanci sunili avto. Možje postave so se vrgli na delo, a izkazalo seje, da je možak tako nasekan, da se niti ne spomni vsebine svoje prijave, kaj šele da bi vedel, kje naj bi mu bili avto ukradli oziroma kje ga je pustil. Vsa zadeva pa se je srečno iztekla. Možje v modrem so malo natančneje pregledali okolico in ugotovili, da je možakar avto pustil pred bližnjim trgovskim centrom, potem pa v zmedenosti pozabil nanj.
UDARILA Z ROGOM Družinlca iz Kranja si je pred dnevi privoščila izlet. Mama je bila očitno v službi, zato so se na izlet podali le oče, hčerka in sin. Na Krvavcu so se ustalili pred hotelom As In občudovali prelepo pokrajino. Na bližnjem travniku se je pasla krava s teletom in enajstletni deklici se je zazdel prizor tako čudovit, da ga je poskušala ovekovečiti. Deklica se je približala, nastavila fotoaparat, tedaj pa je krava očitno zaradi strahu pobesnela. Deklico je udarila z rogom, punca je padla in si pri tem zlomila roko, hujše posledice pa so preprečili oče in nekateri mimoidoči, ki so kravo odgnali. Vseeno pa so morali deklico zaradi rane, ki ji jo je prizadejal kravji rog, s helikopterjem odpeljati v jeseniško bolnišnico.
Lupili kazino
V portoroškem kazinu je sprega zaposlenih in gostov z goljufijo pobrala od enega do tri milijone evrov.
V Sloveniji navadno nimamo tako odmevnih zločinov, v katerih zli-kovci pobirajo milijone evrov. Pred dnevi pa se je razpletla zadeva, v kateri je povezanim zločini-cem - nekaj je bilo osebja, nekaj pa gostov - v portoroški igralnici uspelo protipravno pobrati od enega do tri milijone evrov!
Vsa zadeva seje kuhala že nekaj časa. Kriminalisti so jo opazovali zunaj igralnice, kajti dobivali so namige, in to od pravih igralcev, da za igralnimi mizami v portoroškem kazinu ni vse tako čisto, kot bi moralo biti. Poostrili so nadzor, kot se lepo reče, in prišli do podatkov, da skupina zaposlenih skupaj z nekaterimi izbranimi gosti že dalj časa »lupi igralnico«. Se pravi ustanovo, ki je v bistvu namenjena temu, da predvsem »lupi« svoje obiskovalce.
Kriminalisti z Obale so se vrgli na delo in pridružili so se jim še
kolegi iz državnega oddelka za organizirani kriminal ter po daljšem času zbrali zadosti dokazov, da so šli v akcijo. Diskretno sicer, da ne bi škodili ugledu igralnice.
V policijske kremplje je padlo ducat osumljenih. Preiskava sicer še poteka, a večino so po prvih zaslišanjih že izpustili. Koliko denarja so odnesli in kje je končal, oziroma kako so si goljufi plen delili, zaradi interesov preiskave ostaja skrivnost. Policija pa obljublja, da bo kmalu objavila tudi te, za sedaj še skrivne podatke. B. S.
(71/J
ELEKTROPROM
40
h ■/ et z i/ami.
upr.iva 03 56-57 150 novin.i EVJ Center Kisove 03-56-71-?34 trgovina EVJ Trbovlje
05 90 23-203
•	elektroinstalacije
•	strojne instalacije
•	projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
•	geodetske storitve
•	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
•	kabelsko komunikacijski sistemi
•	grafitne ščetke
•	trgovine EVJ Center
•	delovni stroji in nizke gradnje
•	bar Sedmica
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredriiitvo: 03-56-57-177
Pf 4
radio velenje
.f' „< v '
I
íSpPv
o v e i e n i e
03/ 897 50 03
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
65
RUMENO
Glasbena komedija Mojster Feliks
nikoli na razpolago, ko bi ga človek najbolj potreboval. Svojega dela nikoli ne opravi čisto do konca in za vse pomanjkljivosti krivi mojstre, ki so delali pred njim, ali pa kar nevednost nesrečnega lastnika. Seveda je povsem drugače pri stvareh, ki so njemu po godu - takrat zna biti prav zabaven, vesel in tenkočuten. In ker seveda boljšega mojstra ni, ga ljudje vedno znova kličejo.
Projekt Mojster Feliks je bil zamišljen in je tudi nastal kot podlaga za glasbeno komedijo - gledališko predstavo z obilo glasbe, za katero skrbijo Peter Ošlaj (Posodi mi jiirja) na harmoniki in klaviaturah, Peter Beznec (Posodi mi jiirja) na basu, Igor Peter Orač Srečko Zorko (Mi2 ) na bobnih in Jernej Dirnbek (Mil) na akustični kitari. Celotni projekt bo po-Na slovenske odre prihaja glasbena kome- spremil tudi CD z devetimi skladbami, nje-dija Mojster Feliks. Enodejanka, dolga pri- gov izid pa lahko pričakujemo v prihodnjih bližno uro in pol, je delo Polone Kuder, ki je dneh. Prvi singel z naslovom Mojster Feliks poskrbela za režijo in scenarij, ter izkušenih se že vrti na radijskih postajah, in znanih slovenskih glasbenikov, ki so se Kdo je Srečko Zorko? odločili združiti humor, glasbo in ščepec na- Srečko Zorko že vrsto let sodeluje v glas-gajivosti. V glavni vlogi se kot mojster Feliks beni skupini Frajkinclari. Gre za eno red-predstavi Srečko Zorko, ki ga v vlogi prija- kih etno-narodnih zasedb pri nas, ki v svoj znega moškega najboljših srednjih let usoda program vključujejo tradicionalna ljudska in delovne obveze pošiljata po domovini, glasbila in kljub drugačnim trendom osta-neredko pa zaide tudi čez mejo. S svojo več- jo zveste svojemu prepoznavnemu glasbeno spremljevalko, diatonično harmoniko, in nemu izrazu. Frajkinclari so v preteklosti z orodjem, s katerim rešuje težave pomoči dosegli tudi zavidljive komercialne uspehe, potrebnih, je pravzaprav nenehno na poti. kot so zmaga na Festivalu narečnih popevk, O svojih dogodivščinah pripoveduje skozi Festivalu v Števerjanu, svoj drugi album z skladbe Mojstra Feliksa, ob predstavljanju naslovom in uspešnico Srčna napaka pa so katerih nastajajo nove zgode in prigode. prodali v nakladi več kot 20.000 izvodov.
Predstava Mojster Feliks je zgodba o va- Svoje gledališke ambicije je Srečko Zorko škem mojstru, ki se spozna na vse, in nje- prvič izpostavil kot Vaški filharmonik v mo-govih dogodivščinah, ko v okviru svojih nokomediji Zgodovina Slovencev. S predsta-delovnih obvez obiskuje gospodinje svoje- vo je obredel že vsa prizorišča, na katerih se ga okoliša, da bi jim z manjšimi in večjimi zbirajo veseli ljudje, in bil praviloma odlično popravili (ter drugimi uslugami, ki sodijo sprejet med gledalci. Tudi televizija mu ni k mojstrskemu poklicu) polepšal dan. Fe- tuja. Gledalcem se je predstavil kot voditelj liks ima vse značilnosti pravega mojstra oddaje Iz domače skrinje na TV3, nekaj let - je odrezav, nejevoljen zaradi nenehnega zatem pa je kot mojster Feliksa sodeloval v zvonjenja telefona, vedno v stiski s časom in nadaljevanki Cimra na Net TV. _Ekipa
Wernerja ne gane
Na letošnji koncertni turneji pevca Wernerja, ki je konec lanskega leta izdal album 'Werner 2007', so se mu na odru kot gostje pridružili člani Klape Nevera in navdušili tako pevca kot njegovo občinstvo. Po letošnjem dopustu in oddihu na Maldivih se je porodila ideja za vnovično sodelovanje s Klapo Nevera in nastala je nova pesem. Pred ne-
Werner z novo uspešnico
kaj dnevi je na radijske postaje po vsej Sloveniji prišla prava poletna uspešnica - Ne gane me. Kot vse dosedanje je tudi to Werner posnel na Hrvaškem, sama pesem pa je polna mediteranskega oz. dalmatinskega zvoka, zato je za poletno razpoloženje odlična. V živo bo Werner novo uspešnico prestavil na eni najodmevnejših glasbenih prireditev poletja. Na finalnem večeru Melodij morja in sonca bo v revijalnem delu nastopil skupaj s plesalci plesne šole ProDance Studio, s posebno koreografijo in sirtakijem pa vam bodo pričarali pravo poletno ozračje.
Prihaja Vesna
Na slovensko glasbeno prizorišče prihaja svež veter, tokrat ga bo prinesla mlada, komaj 16-letna pevka Vesna iz Domžal. Njeni glasbeni začetki segajo deset let nazaj, v teh dneh pa se predstavlja s singlom Modra fantazija. Skladba, ki prihaja izpod peresa Fren-ka Nove, ima lahkoten poletni pridih in mladostno brezskrbnost. Takšna je tudi Vesna. Pravi, da je poletje njen najljubši letni čas, saj se takrat lahko preda morskim fantazijam.
66
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007
RUMENO
Skrivnost čudovitih k
Mična igralka Catherine Zeta-Jones že od nekdaj slovi po svojih bleščečih rjavih laseh. No, sedaj je skrivnost o čarobnem lesku razkrita. Igralka namreč za bujno naglavno okrasje odšteje ogromne denar-ce, za en obisk nekaj manj kot 300 evrov. V frizerskem salonu Hari's v londonskem
Kensingtonu ji lase najprej umijejo s šamponom, ki vsebuje izvlečke tartufov. Namesto balzama ali hranilne maske ji frizerji nato v lase vtrejo kar beluga kaviar, ki ga samo v ta namen uvažajo iz Irana.
Nezakonski otrok
NAJBOLJŠI GLASBENI
ZA VSO SLOVENIJO ■
«s»
I02.4,103.7 RADIO CENTER
RADIO
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007	67
Zvezdnik serije Urgenca Goran Višnjič je priznal, da obžaluje dogodek, ki se je zgodil lani in zaradi katerega je zdaj na udaru javnosti. Priznal je, da je z Mirelo Rupič, sošolko iz osnovne šole, imel avanturo, vendar je bil pijan in ni vedel, kaj dela. Hrvaški zvezdnik je še dejal, daje za nosečnost Šibenčan-ke vedel že prej, saj naj bi mu bila to sporočila, ko je bila v petem mesecu nosečnosti.
Mirela naj bi ga bila izsiljevala in poskušala razdreti njegov zakon, vendar mu njegova ljubljena žena Ivana Vr-doljak zvesto stoji ob strani. Zahteva za dokazovanje očetovstva je že na zagrebškem občinskem sodišču, ali je Goran res oče štirime-sečne deklice, pa bosta tako Mirela kot Goran poskušala dokazati z analizo DNK.
Skok čez plot je pustil posledice.
TV-KULOAR
Birokrati na rešetu
Magični gledalec
Oddaja Tednik na nacionalni televiziji si je zadnjič pošteno privoščila birokracijo, tako da jo je bilo veselje gledati.
HOROSKOP
V zadnjih tednih po slovenskih medijih straši tako imenovana afera Sova. Glede na politično opredelitev medija in novinarja prispevki navijajo zdaj za eno, zdaj za drugo stran. Kaj je kateri politik rekel, kdo ima prav, kdo je začel in podobno. Nihče pa se ni vprašal, kaj takšna afera za Slovenijo pomeni; za njen ugled, za prihodnje sodelovanje v vojaških zvezah in podobno, prav to, kar bi moralo biti najvažnejše. Končno se je le našel nekdo, ki je načel to temo. Voditeljica Barbra Jermann v Tedniku na slovenski nacionalki. Prispevek namreč ni spraševal politikov, še manj pa javnost, ki je prav tako navijaška, kot so novinarji večine medijev. Vprašala je stroko, tiste torej, ki se na delovanje obveščevalnih služb najbolj razumejo.
Vsi so si bili edini, da je omenjena afera in vse, kar je v tem času prišlo v javnost, pravzaprav uničevalno za ugled naše države. Kajti niso bile izdane samo nekatere skrivnosti, ki so na ta način onemogočile del delovanja naše obveščevalne službe, pač pa je afera povzročila, da nas prav lahko v prihodnje nihče več ne bo jemal resno. Imeli nas bodo za čve-
Oven
21.3.-20.4.
Srečni ste lahko, da se je vse tako razpletlo. Znova se lotite ustvarjalnega dela - ne bojte se, da vam bo zmanjkalo. Večer v sredo se vam bo neskončno vlekel, ker ne boste tam, kjer bi po vaše morali biti.
kače, ki brezglavo v javnost spravljajo ključne podatke in ogrožajo sebe, svoje zaveznike, predvsem pa operativce na terenu. Končno torej odgovor na pravo vprašanje.
Sicer pa je bil v nadaljevanju tudi dober prispevek o prav smešnem ravnanju naše birokracije v primeru izdajanja delovnih dovoljenj za tuje delavce. Prikazal je primer tujca kuharja, ki ne more dobiti delovnega vizuma, ker njegova diploma ni verificirana, na drugi strani pa slovenski gostinci diplome sploh ne potrebujejo. Predvsem pa je večina tujcev pripravljena opravljati tista dela, ki jih Slovenci pač nočemo, ker se nam zdijo premalo ugledna, ali pa dela, ki so specifična. Logično je, da bo tajsko masažo najbolje opravljala Tajka, turško hrano pa bo najbolje skuhal turški kuhar. Nazadnje je bilo v oddaji razkrito, da je gospodarska rast v zadnjem letu največja v zadnjih desetih letih (čeprav bi si nekateri želeli nasprotno), zaradi česar bomo potrebovali še več tujih delavcev. Vprašanje pa je, kdaj se bo tega zavedela birokracija.
Še en dober prispevek o birokraciji je bil prispevek o prostovoljnih gasilcih iz Orehov-ca. Kolegi iz pobratenega tujega mesta so jim darovali vozilo, rabljeno, a v dobrem stanju. Gasilska zveza pa jim ga noče registrirati, ker je po zakonu s 36 leti prestaro za uporabo. Gasilci iz Orehovca se še vedno vozijo na intervencije z vozilom, ki je še deset let starejše, a to nikogar v zvezi ne moti. Škoda, da je novinar izpustil priložnost, da bi gospoda iz zveze vprašal, ali bo zveza, ki je plačana iz proračuna, kapnila kakšen evro gasilcem iz Orehovca, da bodo kupili vozilo, ki bo ustrezalo zakonu. Odgovor bi vsekakor poživil oddajo, čeprav je bila tudi brez njega zabavna in si jo je bilo vredno ogledati. 19
Poletni dnevi so polni lepih doživetij za vas. Zadovoljni boste sami s sabo, saj vam ne bo nič manjkalo, poleg tega bo vse potekalo po načrtih. V četrtek boste imeli manjši konflikt v družini, a ga boste dobro zgladili in uredili.
Za dvojčke bo ta teden nekoliko bolj naporen kot običajno, predvsem zato, ker se mnogi pripravljajo na dopust. Tisti, ki imate otroke, se boste morali spopadati z njihovo sitnobo. Veselili pa se boste mirnega konca tedna.
V	vsakem primeru bo za vse zelo dobro in prijetno, če se ne boste preveč razburjali, ker se vam bo zgodila manjša neprijetnost pri čakanju v vrsti. Konec tedna pomislite na obisk kakšne kulturne prireditve, ki jih je zdaj na pretek.
Te dni se za vas začenja novo, razburljivo obdobje, ki bo prav gotovo lažje kot marsikatero, ki ste ga do sedaj preživeli. Ker ste si nabrali veliko zanimivega branja, boste veliko brali in se izobraževali. Sprostili se boste s prijatelji.
Ker ste v preteklosti zabredli v odnose, ki vas ne izpolnjujejo, boste težko uredili vse, kar vas je dohitelo te dni, in boste zgubili veliko živcev. Posvetite veliko pozornosti temu, kar čutite, in dobro razmislite o svoji nadaljnji poti.
V	zvezdah je zapisano, da boste tehtnice ta teden imele ogromno energije, s katero ne boste vedele kaj početi. Najboljše bo, če jo boste porabili v skrbi za ljudi, ki so potrebni pomoči. Idealno bo v nedeljo.
Dvojčka 22.5-21.6
Rak
22.6.-21.7
Lev
22.7.-21.8.
Devica 22.8.-21.9.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Spet ste se zapletli z osebo, ki vam ni prav nič koristila. Ukvarjanje z njo vam bo vzelo veliko časa, poleg tega pa se nikakor ne boste počutili izpolnjene. Potrudite se čim prej izmotati iz nastalega položaja, da boste lahko zadihali.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Čakajo vas sicer delavni, a nadvse prijetni dnevi. Doživeli boste veliko pohval in dobili razveseljivo novico. Vaš pogum in veselje do življenja bosta zmagala nad vsem, kar vas pesti. V nedeljo bo še posebej lepo in prijetno.
Strelec 22.11.-20.12
Življenje vam kar naprej prinaša presenečenja, včasih tako pogosto, da sploh ne sledite več. Vzeli si boste nekaj dni za razmislek in načrtovanje, potem pa vam bo nekoliko laže. Bodite vedri.
Kozorog 21.12-19.1.
Vodnar 20.1.-18.2
Imeli boste sicer veliko dela in skrbi, vendar se bo vse zelo dobro izteklo. Nikakor ne sekirajte svojih domačih - ti vam prav gotovo nočejo nič slabega. V soboto se pripravite na zanimivo srečanje, ki vam bo zelo všeč.
Spet se boste počutili kot ribe v vodi! Dopust se bo nekaterim ravno začel in veliko se bo dogajalo na osebnem področju. Veseli boste pisma, ki ga boste dobili na svoj naslov v petek dopoldne. 19.2.-20.3 Oglasili se bodo sorodniki.
68
Demokracija ■ 29/xii ■ 19. julij 2007

KRIŽANKA
ENOTNI V ZMAGI
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) f • predstavitev zgodovinskih dejstev
•	kronološko urejena fotokronika
•	objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov
. izbor iz takratnega časopisnega in revij alnega tiska (članki, karikature)
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
LADJA NA VESLA
Rojstni list slovenske države
enotni v zmagi
PEVEC DRAGOJEVIČ
ZGODNJE
Cena: 12.800 SIT (53,41 €)
Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €)
Možnost nakupa na tri obroke
MERA
-HT
ŽENSKO
Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samotog.com
AZI0
NAUK0 ANALIZI
JELEN V
GL. MESTO KABARD. BALKARSKE
VRSTA ZAPONKE NA VZMET
NAŠA DRŽAVA
CARGO
SLOVENSKI PISATELJ IN NOVINAR
GRM ZA ŽIVO MEJO, LIGUSTER
OSEBNI ZAIMEK
KRISTUSOV UČENEC
ROBERT ALTMAN
GESLO
KISLINA V
ISTRE
ODPADANJE LISTJA
M0CN0 BELJENO PLATNO
OTROŠKA USTA
P0LITICARKA PER0N0VA
CRKI
CRKA
MESTO OB REKI SAALI V NEMČIJI
PREBIVALEC ŠKOTSKE
TROPSKA PAPIGA
NADAV, NAPLAČIL0
SMESNICA
DANSKI OTOK V MALEM
NASPROTJE NEVARNOSTI
ZNAK ZA TANTAL
DUMAS0V MUŠKETIR
DIRIGENT
GUMIJAST TRAK
RAČJI SAMEC
HRVAŠKI PEVEC ŠERFEZI
ORGANIZATOR SLOVENSKEGA UCITELJSTVA
PREBIVALCI IBERSKEGA POLOTOKA
REŽISERKA HOFMANOVA
FR. KOMIK JACQUES
ALPSKA SMUČARKA MAZEJEVA
KRAJŠA
POZDRAV
NEZNANKA V MATEMATIKI
EMIL
VELIKA ZAČETNICA
OLGA REMS
ŠPORTNI ČOLN
PRIPRAVAZA PRODAJO ZELENJAVE
REKA VZH.OD KASPIJSKEGA JEZERA
SKUPEK VOŠČENIH CELIC V PANJU
Rešitev prejšnje križanke
PASATI, OPANEK, LAVINA, EROTI, TA, AEK, AJTA, RR, ASK, BT, LE, POST, STARINAR, EZDRA, TATICA, KARITAS, ELATIV, SD, LERO, NIRALA, ARU, SAT, INA, RONICA, NL, KIKS, INDOLENCA, STO, COE, ADAIR, TAR, AER, ANN
Nagrajenci 27. številke		mÊf1' '
1. nagrada:	ZORADRVODEL, Rožna dolina c. VIII/33,1000 Lj.	
2. nagrada:	EDO LUNDER, Preglov trg 1,1000 Ljubljana	
3. nagrada:	BRANKO POLH, Vilfanova 17,6320 Portorož	
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.		
Nagrade
1.	nagrada: knjiga Enotni v zmagi
2.	nagrada: knjiga Enotni v zmagi
3.	nagrada: knjiga Enotni v zmagi
1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje dö 26. 7. 2007 1 pošljite na naš naslov:
i Demokracija, p.p. 4315, 1 i 1001 Ljubljana,	1
I s pripisom "Nagradna križanka". 1
Demokracija ■ 29/xu ■ 19. julij 2007
69
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	16,7.1796 seje rodil francoski slikar in grafik Jean-Baptiste Camille Corot. Ko je neka občudovalka vztrajno iskala globlji pomen v njegovih slikah, jo je zavrnil: "Ne, gospa, slikarstvo je preneumno za kaj takega!"
>	17.7.1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja. Po dveh mesecih gaje pretrgal napad združenih krščanskih sil pod vodstvom poljskega kralja Jana III. Sobieskega na Turke.
>	17.7.1861 so v Mariboru ustanovili slovensko čitalnico. Bila je druga na Slovenskem.
>	17,7,1946 so v Beogradu usmrtili voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihailo-viča. Bil je obrambni minister kraljeve vlade in tako praktično voditelj uradnega odpora proti okupatorjem. Ker se ni podredil poveljstvu Titovih partizanov in se je samostojno bojeval proti Nemcem, so mu "prilepili" naziv izdajalca.
>	18,7.1591 je umrl slovenski skladatelj, ki še vedno zbuja občudovanje v svetu, Jacobus Gallus Carniolus. Vzdevek Carniolus je skladatelj dodal svojemu priimku, s čimer je povedal, da je doma nekje na Kranjskem. Rodil seje leta 1550 v Ribnici, Idriji ali Šentviški Gori na Tolminskem. Tako kot kraj ni znan niti točen datum rojstva.
>	18.7.1936je prišlo v Španiji pod vodstvom generala Franca do vojaškega udara.
» 19.7.1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas.
>	19.7.1930 se je prvič pognal v zrak helikopter, ki ga je izdelal Italijan Corradino d'Ascanio.
>	20,7.1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca.
>	20,7.1969 je na Mesecu pristalo plovilo Eagle (Orel) z vesoljske ladje Apollo II. 21. 7. ob 3.56 je na Mesečevo površje kot prvi človek stopil Neil Armstrong, kmalu mu je sledil Edwin Aldrin. Tretji mož posadke Michael Collins je medtem v komandni kapsuli krožil okoli Meseca.
>	20.7.1991 je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije izdelalo predlog za tehnično izvedbo sklepa predsedstva SFR Jugoslavije o umiku poveljstev, enot in ustanov JLA iz Slovenije.
>	21,7,1991 se začne niz terorističnih akcij diverzantskih skupin JLA na energetske objekte v Republiki Sloveniji.
>	22.7.356 PR. KR seje verjetno rodil Aleksander Makedonski, kralj in največji osvajalec starega veka.
>	22.7.1933 je Wiley Prost sklenil prvi solo-polet okoli sveta.
>	22.7.1944je bila na osvobojenem ozemlju Bele krajine sklicana duhovniška konferenca. Približno 20 duhovnikov je razpravljalo o odnosu med komunisti in duhovniki.
70
POGLED NAZAJ (OD 16.7, DO 23.7.)
Samuel Colt
V ZDA še vedno velja prepričanje, da pomeni posest orožja nekakšen vrh demokracije. Zato je eden od narodnih junakov tudi izumitelj Samuel Colt, ki se je rodil 19. julija 1814. Njegov najbolj znani izum je revolver, ki je dobil ime po njem. Revolveraši na ameriškem Divjem zahodu so skovali izrek: »Bog ni naredil vseh ljudi enakih, Sam Colt pa jih je.«
Po eni od legend se mu je zamisel o tem orožju rodila med opazovanjem ladijskega pogonskega lopatastega kolesa, po drugi pa med opazovanjem ladijskega sidrnega vitla. Izpopolnjeval ga je do leta 1835. Z revolverjem ni takoj uspel in je finančno celo propadel. Ko je ameriška vojska odkrila uporabnost njegovih revolverjev v spopadih z Indijanci, jih je naročila tisoč. Colt je zato lahko v rojstnem Hartfordu v Connecticutu zgradil največjo zasebno tovarno orožja na svetu. Njegovo podjetje je med ameriško državljansko vojno postalo eden glavnih dobaviteljev orožja za zvezne enote.
Izhodišča za ustavo
Slovenska skupščina je 18. julija 1990 sprejela izhodišča za novo ustavo. Osnutek so predstavili že v začetku aprila 1990. Izhodišča za novo ustavo je pripravila komisija pod vodstvom »demosovca« dr. Petra Jambreka in »opozicionalca« dr. Lojzeta Udeta.
Skupina za pripravo ustave je besedilo temeljnega zakona države pripravljala v Pod-vinu. Po dogovoru med pisci, predsednikom skupščine Bučarjem in predsednikom Demosa Pučnikom naj bi bila Ustava Republike Slovenije sprejeta 23. decembra 1990. Ker so bila na osnutek v skupščini vložena številna dopolnila, je bil negotov tudi datum sprejetja ustave.
Demokracija • 29/Hi ■ 19. julij 2007
V začetku avgusta 1990 je vlada poslala skupščini v obravnavo predlog za dopolnitev ustave na področjih uresničevanja deklaracije o suverenosti, vojaške obveznosti in ureditve pristojnosti za imenovanje poveljnika Teritorialne obrambe Slovenije. Vladni predlog, po katerem v Sloveniji ne bi več veljala vrsta zveznih zakonov, od zakona o smrtni kazni, vojaških sodiščih, državni varnosti do zakona o tisku, je dobil podporo v skupščini. Ko je skupščina konec septembra 1990 sklepala o ustavnem zakonu, ki naj bi vse to urejal, pa ta ni dobil potrebne dvetretjinske večine, ker je ob glasovanju manjkalo preveč poslancev. Teden dni pozneje je skupščina na »popravnem izpitu« sprejela nekoliko popravljen ustavni zakon.
Žrtve vojne za Slovenijo
Rdeči križ Slovenije je 17. julija 1991 prvič objavil podatke o človeških žrtvah vojne za Slovenijo. Po uradnih podatkih JLA je v vojni za Slovenijo umrlo 44 vojakov, 163 pa jih je bilo ranjenih. Ocenjujejo, da je bilo mrtvih več, ker JLA ni hotela prikazati vseh svojih izgub.
Slovenska teritorialna obramba je imela 9 mrtvih: 5 padlih v bojih in 4 mrtve v raznih nesrečah. Med civilnim prebivalstvom je bilo 38 ranjenih in 5 mrtvih, med tujci, ki so bili takrat v Sloveniji, pa 10 mrtvih in 1 ranjen. Med slovenskimi miličniki je bilo 22 ranjenih in 4 mrtvi, med teritorialci 9 mrtvih in 89
ranjenih. Od mest je bila najhuje poškodovana Gornja Radgona. Slovenske oborožene sile so zajele okrog 2.600 vojakov, 250 častnikov, 140 zveznih miličnikov in nekaj carinikov. Na njihovo stran je prestopilo okoli 2.300 vojakov in 280 častnikov, 10 zveznih carinikov in okrog 280 civilnih uslužbencev JLA.
ODZIVI IN MNENJA
O §
93. S FM
G P RENC
št. 25/71
kot figov list (4)
Gospod Franc Novak iz Ljubljane, lepo ste napisali prispevek z gornjim naslovom v Demokraciji, 2i. junija, v rubriki Pisma bralcev. V ušesih mi še vedno zveni vaš čudoviti stavek: „Kdor ima pošten namen, ta razume in ne naseda današnjemu hujskanju." Tu bi se bilo primerno pogledati v ogledalo in videti „lepe" namene. Gospod Pavel Ferluga vam je v odgovoru naravnal vaše videnje in vas opozoril na nerodnosti in netočnosti, ki ste jih zapisali. Na tem mestu izražam le željo, da bi se kmalu spet oglasili, natrosili nekaj „cvetk" in tako dali Ferlugi možnost, da vam znova dokumentirano pojasni tista zgodovinska dejstva, ki, kot pravi g. Ferluga, ločijo prave slovenske junake od komunističnih „herojev". Po moji oceni bi bilo nadaljevanje polemike smiselno takrat, ko boste, gospod Novak, presegli okvir stare miselnosti komunističnih jurišnikov. Z novim demokratičnim in sproščenim pogledom na življenje vas prav gotovo ne bo več strah prihodnosti in tudi vaše stanje duha se bo izboljšalo. Osvobojeni in odveza-ni molčečnosti partijski resnici boste kmalu ugotovili, da živijo v vaši neposredni bližini tudi prijatelji, ne le „notranji sovražniki", ki jih je treba po hitrem in nekdaj utečenem postopku diskvalificirati in likvidirati.
Ive A. Stanič, Kočevska Reka
št. 26/71
Protikomunizem kot figov list (5)
V svojem pismu (Demokracija št. 25) se je Pavel Ferluga kot nekakšen »enfant terrible« spet spomnil Goriških panterjev. Njegovo pismo je sicer natlačeno z obsežnim razlaganjem. Za nas pa je dovolj njegova navedba, ki jo radi vzamemo na znanje, in sicer, da spoštuje boj za svobodo tako partizanskih kot domobranskih borcev.
Nikakor pa ne moremo soglašati z njegovo navedbo, ko pravi: Franc Rozman - Stane pa je poglavje zase. Ni! Takšnih komunistov pa internacionalistov in celo stalinistov je bilo pri nas kar nekaj. Bili so zaverovani v komunizem kot v pravičen red, tudi v velikega brata Slovana (Rusa) in seveda v »očka« Stalina, ki bo s svojim komunizmom odrešil vse Slovane in jih popeljal v odrešitev sveta (ruski mesijanizem). Naj omenimo le nekaj primerov: Jože Srebrnič, Dragotin Gustinčič, Angela Vode, Karel Destovnik...
Vsi ti so v komunizem iskreno verjeli. Toliko bolj, ker so ga predstavljali »Slovani« Lenin, Stalin, Tito. Med temi očitno tudi komandant Stane, čeprav ga poskuša Ferluga prikazati v čisto internacionalistično komunistični luči, brez kakega slovenskega čustovanja. Toda o Stanetu so vendarle nastale legende. Kako da niso o Kardelju, Kidriču, Mačku, Kraigherju, Kocbeku...?
Pavel Ferlunga nadalje zatrjuje, da je Ivo Žajdela dobro preštudiral vso partizansko literaturo o ko-mandatu Stanetu. Toda kdo je to literaturo pisal, kdaj in kje je bila objavljena? Po drugi vojni, pod jugoslovanskim komunističnim režimom! V tej »literaturi«, kolikor nam je znano, ni navedena Stanetova likvidacija. Kot lahko domnevamo, ga je ustrelil Arso Jovanovič. Sedaj Pavel Ferluga likvidacijo Staneta priznava. Poprej, ko so navajali samo to, da se je Stane ponesrečil pri »preizkušanju orožja«, pa o njej kljub vztrajnim
nasprotnim govoricam menda ni dvomil. Mi bi s tem to zadevo, cenjeni g. Ferluga, za sedaj končali. Vi se pa še kaj oglasite!
Janko Turk, Goriški panterji
las,
Demokracija
št.26/38
Partijo smo presenetili na njenem terenu (1)
Odziv na trditve Franceta Tomšiča v intervjuju z naslovom »Partijo smo presenetili na njenem terenu«; Demokracija, 28. junij 2007, str. 38-41, avtor Aleš Kocjan. Ni dvoma, da je bila SKZ prva demokratična stranka.
SLS obžaluje spor o začetkih slovenskega strankarstva ob koncu 80. let prejšnjega stoletja, ki je sam po sebi tragikomičen. Zgodovina, ali bolje spreminjanje zgodovine kot po drugi svetovni vojni, se ponavlja kot farsa. Žal se je temu pridružil tudi France Tomšič, ki ima kot voditelj stavkovnega gibanja v Litostroju in prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije velike zasluge za demokratizacijo Slovenije, ki je pripeljala do prvih demokratičnih volitev leta 1990. Do te demokratizacije pa ni vodilo samo stavkovno gibanje v Litostroju in iniciativa za ustanovitev SDZS. Demokracija je bila rezultat večletnih družbenih gibanj na različnih ravneh in krize vladanja edine stranke, zveze komunistov, ki je končno vodila do razpada enostrankarskega sistema in do razpada države SFRJ. Naivno si je predstavljati, da bi samo SDZS lahko »paralelno in enakopravno sodelovala z ZKS«, kot je načrtoval France Tomšič.
V teh letih je vrelo tudi med kmeti. Če je gospod Tomšič že pozabil ali takrat ni zaznal, naj si pogleda časopis Kmečki glas od 1. 1985 do 1.1990, ki je bil poleg takratne Mladine in Teleksa najbolj odprt medij za družbeno kritiko. Tu je bila tudi Nova revija, zlasti 57. številka, pisateljsko društvo in še kdo.
Če gospod Tomšič ni zaznal, da je bila Slovenska kmečka zveza politična organizacija in ne samo kmečki sindikat, potem je slabo razumel takratno dogajanje. Že 12. maja ob ustanovitvi SKZ v Unionski dvorani so bile izražene zahteve, da hoče imeti SKZ svoje zastopnike v parlamentu, takrat pač v skupščini SRS. V pravilih smo zapisali, da je SKZ stanovsko-politična organizacija, ki je odprta za vse somišljenike, ne le za kmete. Res smo morali ob registraciji na zahtevo notranje uprave črtati besedo politična, kar pa nas ni oviralo, da ne bi SKZ od vsega začetka delovala politično. Formalno so bile vse prej ustanovljene organizacije registrirane kot politične stranke šele po sprejetju zakona o političnih strankah.
SKZ je tisto uro, ob ustanovitvi, pristopila k Odboru za obrambo človekovih pravic, v tako imenovani Bavčarjev odbor, ki je imel že ob ustanovitvi nekaj tisoč ►
Radio Alpski val www.alpskival.net (053811 886 f 05 3811 674
71
Demokracija ■ 291x11 ■ 19. julij 2007
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
Protikomunizem
ODZIVI IN MNENJA
► članov. Na javnih manifestacijah je organizirano zbrala na stotine in tisoče udeležencev iz vse Slovenije. Ker Bavčarjev odbor ni imel namena postati politična stranka, kar je razumljivo, saj je združeval ljudi zelo različnih političnih nazorov, so v SKZ nestrpno čakali novih iniciativ za ustanovitev političnih strank. Jasno je bilo, da sama SKZ ne more paralelno in enakopravno sodelovati z ZKS. Predstavniki SKZ so bili tudi udeleženci sestanka v Študentskem naselju, ki ga omenja France Tomšič, sodelovali so pri iniciativi za ustanovitev SDZ in z veseljem pozdravili ustanovitev SDZS. Na ustanovnem zboru SDZS februarja 1989, torej devet mesecev po ustanovitvi SKZ in en mesec po ustanovitvi SDZ, je to v imenu SKZ storil prav dr. Franc Zagožen.
Za demokratizacijo Slovenije so žal bila potrebna desetletja pa potem leta različnih družbenih gibanj in prizadevanj za politične svoboščine in pravice, da je končno dozorel čas za hitre spremembe. Tega Slovenija na srečo ni zamudila ter je tako brez velikih žrtev dosegla osamosvojitev in parlamentarno demokracijo. Zasluga za to gre mnogim, predvsem pa sta takrat odločala enotnost in sodelovanje. V Slovenski ljudski stranki ne razumemo, zakaj bi bilo treba sedaj spreminjati dejstvo, da je bila od novih strank in gibanj, ki so nastopila na volitvah 1990, SKZ ustanovljena maja 1988, SDZ januarja 1989 in SDZS februarja 1989, potem pa na srečo še druge, tako da je bila dosežena kritična masa. Naj še dodamo, če so drugi akterji pozabili, da je imela prav Slovenska kmečka zveza, predhodnica SLS, največ poslancev v koaliciji Demos in
	RADIČ	
196,4 MHz %C3i!		tttft
Slovensk gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radi0-5g.si		
Q RADI	i IVI EV
97.2, 99.5,	103.7, 106,2 Mhz
UKV, STEREO, RDS	
je torej največ prispevala k zmagi Demosa na prvih demokratičnih volitvah.
Rok Ravnikar, SLS - Odnosi z javnostmi
sis,. ltr skv
Demokracija
CERKEV VRNILV „JAVNOST
Št. 28/71
Županova črna gradnja (2)
Toliko konformizma in servilnosti, kot ga je bilo zaznati v odgovoru direktorja sektorja Vodovod Marka Kocjančiča iz javnega podjetja VO-KA, objavljenem v tedniku Demokracija 12. julija 2007, zelo redko zasledimo v današnjem tisku. Namesto da bi predstavnik podjetja VO-KA branil interese podjetja, v katerem je zaposlen in dobro plačan, v svojem odgovoru brani in zagovarja ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je imel v svoji stanovanjski hiši več kot 20 let črni priključek za vodo in ga je legaliziral šele maja letos, kot da bi bil njegov odvetnik. Ker pa sprevračanje dejstev in samo-obtoževanje, kakršnega si je privo-
RADIO/BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
ščil direktor sektorja Vodovod pri VO-KA, ne glede na to, ali je sam avtor pisma ali ne, terja odgovor, naj ponovim naslednja dejstva: Javno podjetje VO-KA je leta 1994 zasačilo Zorana Jankoviča, da ima že vrsto let na črno priključeno vodo k svoji stanovanjski hiši, in ga z dopisom dne 8. 4. 1994 pozvalo, da zadevo takoj uredi, sicer mu bodo vodo odklopih. Zoran Jankovič je na podlagi tega poziva od tedaj dalje plačeval porabljeno vodo, priključka pa ni legaliziral vse do maja letos, niti ni nikoli plačal porabljene vode za vsa leta nazaj, odkar si je dal na črno napeljati vodovodni priključek k svoji hiši. Vodovodni priključek je bil nedvomno zgrajen na črno in je kot tak obstajal vse do maja letos ne glede na to, ali je bila (in do kdaj) tudi stanovanjska hiša na črno zgrajena. Prav gotovo pa so za to, da vse od leta 1994 v podjetju VO-KA niso znali špekulantu učinkovito stopiti na prste, odgovorni tudi pristojni v podjetju VO-KA. Zanimivo bi bilo slišati, kaj o tem menita podpisnika pisma iz leta 1994, ki sta tedaj Zorana Jankoviča seznanila s tem, da je podjetje VO-KA odkrilo njegov črni vodovodni priključek, ter ga pozvala k legalizaciji in plačilu porabljene vode, zlasti še, ker eden od njiju še danes v javnem podjetju opravlja isto delo.
Peter Avsenik, Demokracija
Nekdanji in sedanji predsednik
Že nekaj mesecev teče v Sloveniji dogovorjena in dobro organizirana kampanja prepričevanja ljudi o nekakšnem strahu in grozečem totalitarizmu, ki da se plazi po Sloveniji. Nedvomno sojo sprožili podaljški Kučanove udbomafije,
ki je še vedno živa. Oporo ima v mnogih novinarjih, ki izkoristijo sleherni trenutek, sleherni vzrok, pa naj je še tako za lase privlečen ali iz trte izvit. Drnovškova preobrazba iz solidnega predsednika prejšnje vlade v nekakšnega guru-ja »višje ravni zavedanja« v vlogi predsednika države, za kar je bil izvoljen, je dobila že groteskne razsežnosti, ki bi jih lahko imeli za smešne in otročje, če ne bi šlo za tako visok položaj.
Bojkotirati proslavo rojstva države, ki ji predseduje, je nenavadno, ima pa samo en namen: prepričati ljudstvo o slabem stanju v državi, pa če so vzroki še tako namišljeni. Zgodilo pa se je še nekaj pomenljivega. Drnovška je v tem njegovem čudaštvu podprl upokojeni predsednik Milan Kučan. Ni malo ljudi, ki so šele tedaj spregledali, da je stvar totalno izmišljena. Kučan je zaskrbljenega obraza in žalostnih oči razlagal »prestrašenim« državljanom, kaj se dogaja. Tudi tristo nekakšnih intelektualcev je omenjal, pozabil pa je povedati, da se zadeva iz dneva v dan bolj bistri in da se tudi še zadnja komunistična greznica, to je Sova, počasi, a zanesljivo čisti. Strah ga je, saj je bil navajen ribariti v kalnem, sedaj pa to! »Nezaslišano!« je utrujeno izjavil, vendar se mu je s kotičkom ustnic še uspelo nasmehniti.
Ker nekdanji in sedanji predsednik menita, da ima slovenski narod slab spomin, naj spomnim na zgodbo, ki je prišla na svetlo kmalu po osamosvojitvi.
Na RTV je delala napovedovalka, vrhunska strokovnjakinja in lepa ženska - kot nalašč za televizijo. Nekega dne (ali večera) se ji je pri branju dnevnika v dekolteju razkril križec, nedolžni simbol krščanstva in nepomemben obesek
72
Demokracija ■ 29/xn ■ 19. julij 2007
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
na ogrlici. V najkrajšem času je morala zapustiti mesto napovedovalke, sodelavci se niso upali govoriti z njo, gledalci pa nikakor nismo mogli izvedeti, zakaj je nenadoma izginila z malih zaslonov, dokler ni - seveda po osamosvojitvi - sama javno razkrila te neverjetne zgodbe. In ko je morala oditi, ni bilo intelektualcev in ni bilo zaskrbljenih novinarjev, le Kučan in Drnovšek sta sproščeno vladala vsak v svoji vlogi. Kučan je bil srečen, saj je imel absolutno oblast. Ni bilo strahu, da bi mu kdo vzel žezlo iz rok, še najmanj pa Janša. Večina morebitnih nasprotnikov te »idile« je tiho ležala po neznanih grobovih po vsej Sloveniji. Preganjani in s strani Kučanovih mentorjev zaprti. Dr. Jože Pučnik je bil daleč, in če se je za kak dan pojavil v Sloveniji, je imel dovolj nevidnih in neslišnih zasledovalcev, da nikakor ni mogel ogroziti »tekovin« naše revolucije, ki je ljudstvo Slovenije tako osrečila. Iz sladkega sna jih je zbudil šele padec berlinskega zidu, pa so nemudoma začeli sestopati z oblasti in se delati nevidne za preteklih trideset, štirideset, petdeset let, s pomočjo orjaške propagande, podobne današnji, pa so se obdržali še dolgih dvanajst let. Bilo jim je lepo in ljudstvo je mislilo, da mora biti tako.
Pa se pred slabimi tremi leti državljanom Slovenije strga in izvolijo prav tistega Janšo, ki je večnemu Kučanu in njegovi nezmotljivi partiji toliko hudega storil. Vse silne zgodbe, kakšen parkelj je to, niso pomagale - zavladal je Sloveniji in sedaj strahuje vse po vrsti. Še pravljičar Rop ni pozabil omeniti tega in je imel iskreno zaskrbljen obraz, še nasmehniti se mu ni uspelo. Bo že držalo ...
O resničnem, izrednem napredku Slovenije pod Janševo vlado pa nič ...
Anton Lipovšek, Črešnjevec
Raziskave javnega mnenja
Menim, da izidi naših anket predstavljajo le del javnega mnenja, ne vemo pa, kolikšen je ta del. Pri vsaki predstavitvi anketnega razpoloženja je sicer naveden nume-rus - število vprašanih, kar pa je (izkušnje iz anketiranja) le dobra polovica vseh poskusov. To pa pomeni, da tako izbran vzorec drža-
vljanov ni reprezentativen, saj se ne ve, katera polovica je izpadla in ah so to prav tisti, ki so pomembni za izid ankete. To še zlasti velja za telefonsko anketiranje. Pri telefonsko teže dosegljivih oziroma bolj izmikajočih se volivcih s podeželja pa tudi iz delavskih vrst je vzorčni primanjkljaj najbolj občuten.
Kar je za avtentičnost izidov še odločilnejše, pa sta seveda način in oblika vprašanj, oziroma ali je k vprašanju dodana še kakšna »ob-razložitvena« beseda. Spomnimo se ankete, ko je bilo vprašanje naslednje: »Marjan Podobnik je bil imenovan za direktorja Telekoma, čeprav doslej ni imel večjih izkušenj na gospodarskem področju.« Da navedeni primer »želenega rezultata« ne bi bil osamljen, poleg tega pa je tudi star, naj opišem svoj, bolj svež primer anketne manipulacije, ki sem jo doživel prejšnji mesec. Slušalko je dvignila žena in anketarko napotila name, češ da se z anketami ne ukvarja. Najprej sem zahteval predstavitev anketne organizacije in sem si jo po ne preveč glasno povedanem naslovu zapisal kot »Kati center Maribor«, zato zanj ne jamčim. Nato je stekel prijazen in sproščen pogovor prav o vsem, kar se tiče vsakdanjega življenja - tudi o tem, da si bom kmalu naložil sedemdeseti križ. Mislim, da je vešča spraševalka morala biti tudi toliko psihologa, da je iz pogovora spoznala, kakšni bi bili moji odgovori na poglavitna vprašanja, na primer koga bi volil. Ker predvidevanje za naročnika ankete ni bilo ugodno, se je najina anketa končala, preden se je sploh začela. Njen izgovor za prekinitev je bil, češ da pri hiši nisem jaz tisti, ki je nazadnje imel rojstni dan, žena pa je itak že zavrnila anketo.
Sedaj pa še nekaj, zaradi česar našim anketam ni verjeti. Ah se še spomnite, kako slabo so ankete kazale NSi, nato pa je zmagovala na evropskih volitvah? Tudi za LDS je v večini anket ob zadnjih parlamentarnih volitvah kazalo, da se bo obdržala v vladi, pa je zmagala SDS. Podobno je bilo z več referendumi.
Zdaj pa samo še povzetek: Če verjamemo reku, da stokrat izrečena laž postane resnica, potem se »tekovin komunizma« še zlepa ne bomo otresli.
Rajko Topolovec, Ptuj
Žalitev veličanstva!
Marija Vodišek
Razžalitev veličanstva (lèse-majesté) je bil v srednjem veku zločin, kaznovan s smrtjo. To je bilo obdobje, ko so vladarji verjeli, da so božji izbranci. Kaj je bila za suverena najhujša žalitev? So o tem odločali dvorjani, priliznjeni kurtizani ali vladar kar sam? Oboji. Kazen je bila največkrat smrt na grmadi. Tega zločina niso bili obdolženi podložniki, temveč samo plemstvo, ki jim je bilo to tudi orodje za odstranitev motečega tekmeca. No, srednji vek je za nami in revolucije so veličanstva odstranile. Mar res? Ko so stara veličanstva pomorili, so prišla nova, ki so svojo »suverenost« utrjevala s še hujšim terorjem in strahovlado. Delavski razred, ki mu je revolucija obljubljala enakopravnost, je bil ogoljufan, kajti oblast so razen redkih izjem prevzeli bur-žujski otroci, izšolani v Sovjetski zvezi in spreobrnjeni v goreče komuniste. Ampak od takrat delavci niso imeli več pravice stavkati, saj so imeli svojo »ljudsko oblast«. Kako je bilo s kaznovanjem neposlušnih komunistov, pričajo Goli otok, Grgur in druge kaznilnice. Srednjeveško mučenje je bil »blažev žegen« v primerjavi z iznajdbami komunističnih tovarišev. Nova oblast je spremenila, kar je le mogla. Uradnikov ni bilo več, vsi so bili samo delavci. Na ta način so se vsaj malo oddolžili prevaranemu delavstvu. Sindikat je bil samo orodje oblasti. Počasi pa so se razredi spet uveljavili. Namesto uradnikov so bili uslužbenci, razdeljeni po kategorijah in vplivnosti. Otroci novih oblastnikov so bili bolj privilegirani kot nekdaj plemiški. Pošiljali so jih v najboljše šole, in ker takih v Jugoslaviji ni bilo, so odhajali v tujino. Pa ne v Sovjetsko zvezo. Pošiljali so jih v ZDA, Anglijo, Francijo in v ZR Nemčijo. Tudi tisti, ki so ostali doma, so bili vzgojeni v prepričanju, da so »nekaj več«. In to prepričanje je večini ostalo še dandanes. V takem duhu je bil vzgojen predsednik države Janez Drnovšek. Zadnji dve leti ga bolj kot Slovenija zanimajo eksotične dežele. Tam najde sebi enake, razne guruje, vaške vrače, ki v svoji okolici vzbujajo strah, če že ne spoštovanja, saj razlagajo »nadnaravne« stvari. Predsednik države piše knjige in jih, kot vidimo, tudi uspešno prodaja. Je to primerno za predsednika države? Kakor se sliši, mu sledijo predvsem zbegani »nebogljenci«. Svoje knjige ocenjuje sam, čeprav v normalnih okoliščinah to naredijo literarni kritiki. Ampak Janez Drnovšek je samozvano veličanstvo. Zato se ne smemo čuditi njegovim muham. Potem ko je že odklonil, da bi govoril na proslavi dneva državnosti 25. junija, se je zadnji trenutek premislil, in to kar v osebi svoje »odposlanke« Valentine Flander, ki je odigrala vlogo v slogu nekdanje komisarke. Prepričana sem da samo zato, ker je bil govornik na proslavi premier Janez Janša. Vodja koordinacijskega odbora za državne proslave, državni sekretar Aleksander Zorn je na tiskovni konferenci 27. junija 2007, na kateri je bila večina časopisnih poročevalcev, vse razložil. Kdo od njih je o tem točno poročal? Še veliko se bodo morali naučiti, če želijo biti pravi svetovni poročevalci.
Demokracija ■ 29/xii • 19. julij 2007
73
LJUDJE
Enigmatik Poslanec SDS Zvonko Cernač je pretekli teden na predsednika komisije za nadzor proračuna Milana M. Cvikla naslovil nagradno vprašanje, ali je vlada odgovorna za to, kako je graditelj nove pediatrične klinike IMP plačeval svoje podizvajalce, ali ne. Cviklovega odgovora ni prejel, zato mu je pomagal pri rešitvi. Sporočil mu je, da je pravilni odgovor A, to je, da je vlada odgovorna le za to, komu nakaže denar, ne pa tudi za to, kako ta kroži naprej.
Politični semafor
Nezadostno za Cerarjevo Dimitrij Kovačič, predsednik komisije, ki preučuje razmere na tožilstvu v letih 2000-2005, je dejal, da komisija končuje z delom, končno poročilo pa naj bi pripravila jeseni. Ocenil je, da stanje in delo na slovenskih tožilstvih v preiskovanem obdobju na splošno ni bilo zadovoljivo. Posebej je izpostavil slabo učinkovitost pri ugotavljanju oškodovanja družbenega premoženja in kadrovsko podhranjenost na nekaterih tožilstvih.
Osmešila se je Poslanka SD Cveta Zalokar Oražem je predsedniku vlade v parlamentu očitala, da njegov minister zasebnim zdravnikom podeljuje preveč koncesij. Premier je bil nad očitki začuden, rekoč, kaj je s tem narobe glede na to, da je bilo v Domžalah prav v času, ko je bila županja Oraž-mova, podeljenih največ koncesij. Oražmova se je poskušala izgovoriti, da je načrt podeljevanju koncesij sprejel občinski svet, in izzvala vsesplošen smeh.
Poraz poskuša omiliti
župan izvoljen za poslanca, je na naše vprašanje, ali lahko opravlja obe funkciji, odgovoril, da bo pač garal, ker kot poslanec lahko občini le koristi. Tej koristni funkciji za občane bi se torej zaradi izvolitve za predsednika stranke odpovedal?!
V prihodnje bo zato zanimivo spremljati dogajanje v zagorski LDS, ki sta ji je že pred časom obrnila hrbet občinska svetnica Romana Butolen in njen sedanji šef v Ultri Miloš Urbanija. Zanimivo bo tudi spremljati, kako bodo Švaganov poraz preboleli nekateri njegovi vidni zagorski strankarski kolegi: Sandi Grčar, direktor KOP Zagorje, Gregor Brinjevec, direktor Stanovanjskega podjetja, Janez Groboljšek, Brane Omahne, Anica Ule Maček in drugi. Vsaj nekateri med njimi so prišli prav v času Svaganove vladavine v Zagorju do direktorskih mest v javnih podjetjih in ustanovah. Ali bodo z njim tudi, ko mu bo LDS dokončno obrnila hrbet? I. G.
Na zadnjem kongresu LDS v Žalcu je Matjaž Švagan doživel poraz. Kako se je počutil pri tem, si lahko mislimo, izvedeli pa ne bomo verjetno nikoli, saj še sedaj zatrjuje, da gre pravzaprav za njegovo veliko zmago. Halo? Doživeti tako krepko zaušnico na kongresu stranke, katere ustanovitelj in prvoborec je, če si izposodimo njegove besede, in pri tem govoriti o veliki zmagi je pravzaprav le nojevsko tiščanje glave v pesek Zaušnico je prejel tudi od svojega strankarskega kolega Aleša Guliča, ki o svojemu sosedu (Gulič je iz Trbovelj, Švagan iz Zagorja, op. p.) nima prav dobrega mnenja. Že sedaj se sprašuje, kaj bo delal, ko ne bo več župan ali poslanec. Kljub temu Švagan še vedno zatrjuje, da bi stranko, če bi bil izvoljen, že na naslednjih volitvah popeljal do zmage in do imenovanja mandatarja iz vrst LDS. Pa ja! Govori tudi, da bi se v primeru izvolitve odpovedal poslanski klopi, ne pa županovanju. Ko je bil kot
Demokracija • 29/xii • 19. julij 2007
knj igarna
Demokracija
NAROČILNICA
NAROČILO (označite z x):
□	Tone Kuntner: Mati Slovenija	9,18 EUR
□	Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo	25,87 EUR
□	Milan Zver: 100 let socialdemokrate	9,18 EUR G Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma	27,95 EUR
□	Janez Janša: Okopi	9,18EUR
□	Janez Janša: Premiki	9,18 EUR
□	Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili	20,82 EUR
□	Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije	35,46 EUR
□	Viktor Miklavčič: Pričevanja	20,44 EUR
□	NOVO Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja
koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni	32,00 EUR
□	NOVO SMvin Ei|etz: skrivnost komiterne	23,96 EUR LJ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne	22,95 EUR
□	M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti	16,29 EUR
□	Vasja Klavora: Predel 1809	28,07 EUR
□	Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske	22,95 EUR
□	Jože Dežman: Moč preživetja	27,16 EUR Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo	4,13 EUR
_ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja	45,27 EUR
D Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo	20,82 EUR
□	Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe	27,16 EUR
□	A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi	22,11 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1.	4,52 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II.	4,52 EUR
□	Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora	18,56 EUR
□	Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918	27,94 EUR L Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier	17,65 EUR
□	Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)	16,02 EUR
□	Vasja Klavora: Koraki skozi meglo	26,95 EUR
□	Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli	18,36 EUR
□	Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor	12,51 EUR
□	Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev	10,43 EUR
□	Jože Žemljic: Življenje je večna borba	8,34 EUR

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 23006 61.
Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. I/se cene vsebujejo 8,5% DDV.
Ob naročilu
2	(dveh) knjig:
darilo lonček "Demokracija"
3	(treh) knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija"
4	(štirih) in več knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru}
H
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV:
k n j igarna
Demokracija
www.demokracija.si
Nova obzorja d. o .o, Komenskega 11, Ljubljana