HITER RAZVOJ TOVARNE ROG
Iz stare milarne na svetovni trg
Delovna organizaclja Rogje ena Izmed redklh Indu-atrijaklh organlzaclj združanega dela, kl Ima v našl občlnl tudl dobršen del prolzvodnlh proatorov, na pa aamo aadeža In uprave. Tovarna dvokolea In opreme, kot se Rog uradno Imonu/e, Ja blla uatanovl/ana leta 1949 na Vlču v atarl mllaml. Lata 1952 se fe presallla v aadanja proatore na Trubarjavl 72. Leta 1953 ao v Rogu Izdelall prvo laatrio dvokolo (prajao Izdalovall la razervna dale) In od takrat dalja alatamatlčno oava-Jajo tako novo tahnologljo kot tudl nova tlpe prolz-vodov, a katarlml aa anakopravno merljo z druglml prolzvajalcl šlrom po Evropl.
Poleg Roga proizvajajo v Jugo-slaviji dvokolesa še Unis v Saraje-vu, Partizan Subotica in delovna organizacija TIP Podpičan, v ljubljanski tovami pa vednar iz-delajo več kot polovico dvokoles v državi.
Rog je preživel več integracij-skih in dezintegracijskih proce-sov. Posebno boleča je bila odce-pitev sedanje delovne organizaci-je TOS Unis v Savljah. Od matič-ne tovarne se je osamosvojila po-tem, ko so vsi zaposleni v Rogu vložili vanjo nemajhna sredstva živega in minulega dela in ko so dodobra osvojili dohodkovno pri-vlačen proizvodni program tran-sportnib naprav in ciklostil stro-jev.
Tudi povezava z Unisom v Sa-rajevu ni dala pričakovanih rezul-tatov, saj se niso uspeli dogovoriti o nadaljnjem razvoju skupnih proizvodnih programov in do-hodkovnem povezovanju.
Delovna organizacija Rog je se-daj organizirana v tri tozde in de-lovne skupnosti skupnih služb in sicer: »Proizvodnja delov« na Trubarjevi, »Sestava dvokoles« v novem obratu v moščanski indu-strijski coni na Letališki cesti in »Cevarno« v Tržiču. Poleg različ-nih tipov klasičnih in dirkalnih koles ter koles z motorjem proi-zvajajo tudi opremo za kampira-nje in v Tržiču pa varjene cevi kot polproizvod za industrijo.
Skupno število zaposlenih je 1120, od tega točno desetina v de-lovni skupnosti skupnih služb, kar je v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela zelo malo.
Delavci Roga se pri gospodarje-nju v nekaj zadnjih letih srečujejo s kcmjunktumim položaiem riji-hovega proizvoda na tržišdu, ki je seveda v neposredni vzročni po-vezavi z rastočimi cenami benci-na in omejitvami pri njegovi pora-bi, pa tudi z drugačnim vrednote-njem kolesa ter z njim povezane rekreacije. Ce poleg tega upošte-vamo tudi visoko kvaliteto Rogo-vih proizvodov in z njo povezano konkurenčnost na tujih tržiščih, potem nam je razumljiv položaj v naših trgovinah, kjer stalno pri-mankuje koles.
Po drugi strani pa je prav Rog ena izmed tistih organizacij zdru-ženega dela, ki jo najbolj prizada-ne znano pomanjkanje ustreznih repromaterialov na jugoslovan-skem tržišču. Lanske, za celih Sti-rideset odstotkov manjše dobave hladno valjanih trakov iz Zelezar-ne Jesenice so tako povzročile 20-odstotno znižanje proizvodnje v prvem polletju 1983. Prisilno zni-ževanje proizvodnje je pomenilo neizkoriščenost zmogljivosti, kar se seveda odraža na slabših po-slovnih rezultatih za preteklo le-to. Fizični obseg proizvodnje je bil tako 13 odstotkov manjši kot v letu 1982. Kljub manjši proizvod-nji pa je Rog v celoti izpolnil svoje izvozne obveznosti ter presegel vrednost izvoženega blaga v letu 1982 za 26 odstotkov.
Poleg pomanjkanja repromate-riala tepe delavce Roga tudi dru-ga skupna značilnost trenutnega položaja slovenske predelovalne industrije - to je velika razlika med cenami repromaterialov in ceno kolesa. V obdobju od julija
1982 do julija 1983, ko so bile cene dvokoles zamrznjene, so se cene črne metalurgije povečale za 65 odstotkov, energije za 45 odstot-kov, gumarskih proizvodov za 85 odstotkov in še vseh drugih mate-rialov za 96 odstotkov in več. De-lavci Roga so bili v tem obdobju v neenakopravnem položaju glede pridobivanja dohodka z delavci naštetih panog. Popravek cen na domačem trgu v juliju in septem-bru je omilil škarje cen, vendar pa se bo še dolgo odražal na dohod-kovni uspeSnosti tega prizadev-nega kolektiva.
Poseben problem Roga je tudi zastarela strojna oprema, ki je že prek 90-odstotno odpisana. Vla-ganja v njeno modernizacijo in te-hnološki razvoj so zato neobho-dna in predstavljajo temeljni po-goj za nadaljnji razvoj delovne or-ganizacije. V letošnjem in prihod-njem letu bodo z lastnimi sred-stvi, sredstvi sovlagateljev in v okviru možnosti Sirše družbene skupnosti investirali približno 200 roilijonov dinarjev, od tega 180 milijonov za strojno opremo in orodjarno, 20 milijonov pa za obnovo prostorov na Trubarjevi cesti. Z realizacijo teh prizade-vanj ne bodo samo izboljšali kva-liteto proizvodov ter povečali pro-izvodnjo z odpravo nekaterih oz-kih grl, pač pa bodo tudi bistveno izboljšali delovne razmere delav-cev, ki so sedaj v nekaterih fazah _ proizvodnega procesa res zelo slabi.
Prav slabe delovne razmere so eden izmed najpomembnejših ra-zlogov za izredno močno fluktua-cijo med delavci Roga, ki na ne-katerih delovnih mestih že ogroža normalen potek delovnega proce-sa. Odhajanje delavcev iz nepo-sredne proizvodnje, pa tudi neka-terih visokokvalificiranih delav-cev iz razvojnih oddelkov povzro-čajo tuai nizki osebni dohodki, ki so jih v zadnjem obdobju izboljša-li, vendar se še vedno ne morejo primerjati s sorodnimi delovnimi organizacijami.
Na vse te in še številne druge probleme so delavci Roga opozo-rili delovno skupino centralnega
komiteja ZKS, ki jih je obiskala v torek, 6. marca. Vendar so hkrati z realnim prikazom sedanjih raz-
mer, v katerih gospodanjo, razlo-žili tudi smele načrte nadaljnjega razvoja delovne organizacije, ki bodo skupaj z zagnanim ter odgo-vornim delom večine delavcev v naslednjih letih zanesljivo posta-vili Rog med naše najuspešnejše
delovne organizacije.
A.  J.