288. številka. Ljubljana, v torek 16. decembra 1902. XXXV. leto Izhaja VBak dan zvečer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejemaš za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K Qza poi leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol'leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposi^jatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Č8 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoie frank • vat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredniStvo|je iz Vegove ulice fiL 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 6t. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Grof Gleispach in okrajno sodišče v Ptuju! Iz Štajerskega, 15. dec. »Slovenski Narod« je že mnogo pisal o predsedniku našega nadsodišča. Mnogo se jejjže pisalo o njem, a mnogo je še, česar se še ni pisalo. Posebno pozornost je obrnil grof Gleispach na Ptuj. Tukaj mu je lega ugodna. Izmed 10 sodnikov ni nobenega Slovenca. To je že nekaj! A tudi od teh 10, ki so seveda zagrizeni nemški nacio-nalci — »Siidmark« vžigalice so na vsaki sodni mizi na razpolago — ne znata več ko dva pravilno slovenski. Drugi govorijo sicer nekaj, kar imenujejo slovensko govorjenje, pa tako, da jih naj »hudič« razume. Sicer jim pa na Ptuju tudi n i treba znati pravilno slovensko, kajti vsak protokol, vsako razsodbo itd. to se vse piše samo v blaženi nemščini. Kar je najbolj vnebovpijoče, pa je, da se tudi pri kazenskem oddelku pri slovenskih strankah po največ z nemščino »baranta«. Ne oziraje se na določbe kazensko pravdnega reda, da se mora protokolirati v stranki znanem jeziku, se na Ptuju po večini vse nemški odpravi. Stranka podpiše v nemškem jeziku pisan protokol in to je dovolj. Ali je razumela, kaj se je pisalo, ali ne, to se še v poštev ne jemlje. Že dve leti se ni porabil niti eden slovenski protokol za glavne razprave pri kazenskem oddelku, razsodbe se pa samo takrat slovenski pišejo, kadar kakšen slovenski odvetnik vloži na slovensko ovadbo priziv, sicer pa se tudi ne glede na slovenske ovadbe razsodbe pišejo le v nemščini. Že dve leti ni dobila nobena stranka v ptujskem okraju slovenske razsodbe vročene, dasi je v tem okraju 90% nemščine nezmožnih ljudij. Pa tudi to še ni dovolj! Ako prinese ena ali druga stranka take nemške sklepe v sodišče in vpraša, kaj da to pomeni, se jo nažene, rekoč, naj čita »\Vin-discher«. Kake zmote nastanejo prav radi tega in koliko trpi justica pri takih slučajih, to nam kaže dejstvo, da je moral pri neki zadevi preiskovalni sodnik dr. Morak biti zaslišan kot priča, ker je stranka po nem. odvetniku napravila vlogo, rekoč, da se ji zdi, da ni prav iz povedala, ker ni razumela sodnika, a pisalo pa da se je tudi vse v nemščini. Sploh pa bo treba o tem g. dr. Morak u spregovoriti o priliki nekaj več. Taki slučaji se vedno ponavljajo. Ali je to znano gospodu grofu Gleispachu ? Ali je to njegova volja ali je volja sod-nijskega predstojnika ali pa delajo g. pristavi po svojem lastnem nacionalnem nagibu? Tako pri kazenskem sodišču. Kakšen pa je g03p. okrajni sodnik? Ravno takšen ! Niti enega sklepa ne naredi slovenskega, temveč samonemške! Tudi skoraj vse napise na pisarnah ima samonemške. Pred njegovo pisarno je tudi samonemški napis, kakor da bi bil on le za Nemce v Ptuju. Kakor smo omenili, je vsak sklep v slovenskem jeziku, ki izide od dr. Glasa, le bela vrana. In glejte, še neko drugo napako ima! Slučajno sem dobil neki slovenski sklep v roke. Bil je dostavljen nekemu slovenskemu odvetniku, sicer bi itak ne bil slovenski, — in kaka slovenščina! »Se je na Vašo prošnjo n e oziralo, ker je ne o pravem času vložena bila!« Zanimalo me je, kako ta akt izgleda in grem ga osebno pogledat. Glejte, čudite se, na aktu je bil ta sklep nemški, zraven pa napisano »slov.« Njegov pero-vodja, ki je sam nemški in ki sam ne zna slovenski, je moral prestaviti ta sklep na slovensko, in potem si lahko mislimo, kako izgledajo taki sklepi. Ali se sodnik dr. Glas, ljubljenec Gleispachov, sramuje v aktih slovenski pisati, ali pa se ne upa, ker bi sicer prišel v nemilost? Eno ali drugo je pa obsodbe vredno in se mora temu izzivanju enkrat konec narediti. Omenimo pa še jeden slučaj. Pred par meseci je dobil na slovensko vlogo neki ptujski Slovenec nemški sklep. Ker ga je vrnil z opazko, da se mu naj slovenski posije, poslal se mu je drugi, ali zopet nemški sklep. In ko tudi lega ni sprejel, poklical ga je dotični sodnik na sodišče, da ga o k ara Kje si pravica? Ali |e to dopuščeno? Kako pride sodnik do tega, da stranko, ki po pravici ne sprejme sklepa, katerega ne razume in zaprosi, naj se ji njej razumljiv sklep do-pošlje, pozove k sodišču, da mora stranka potemtakem zastonj zgubljati čas pri takih sodnikih. Taki so ptujski sodniki, take so razmere v Ptuju! Kje ste, naši štajerski poslanci f Obrnite vendar enkrat oči na štajerske sodnijske razmere. Posebno Vam priporočamo ptujsko okrajno sodišče. Tukaj je marsikaj, kar ni postavno in je v škodo nam Slovencem. ¥ JLJublJanl, 16 decembra. Državni zbor. V predvčerajšnji seji je bilo zopet podanih več interpelacij, med drugimi se je oglasil tudi dr. Šusteršič z znano denunciacijo zoper trnovskega krajnega šolskega načelnika. Posl. S p inč i ć je in-terpeliral finančnega ministra zaradi postopanja tržaškega finančnega ravnateljstva pri užitninskem obdačenju. Poslanci Licht, Kink in tov. so interpelirali trgovinskega ministra, naj se obelodani avtonomni carinski tarif. — Potem preide zbornica v nadaljevanje debate o krošnjarskem zakonu. Sprejela sta se samo §§ 16. in 17. K § 16., ki določa izjeme za gotove kraje pri krošnjarstvu, je govoril posl. Tambosi ter predlagal, naj se kot taki izjemni kraji določijo: Valsugana na Tirolskem, Kočevje, Poljana, Ribnica, Črnomelj, Novo mesto na Kranjskem, nadalje sodni okraj Bovec in občina Trnovo na Primorskem. Med poslancema Perice m in Heilingerjem je nastal zopet prepir zaradi Bošnjakov. Zoper Heilingerja so se oglašali tudi poslanci Spinčić, Plantan, Fresi in Ferri. Posl. Povše je zahteval dodatek k §, naj se izjemni krošnjarji oproste pridobninskega davka ter naj se dovoli prebivalcem Kočevja, Ribnice in Poljan krošnjanti z izdelki domače industrije. Govorili so še Peschka, Pacher, Ellenbogen in Stoja n. Sprejme se Tambosijev predlog ter se sprejmejo k izjemnim krošnjarjem še prebivalci nekaterih okrajev na Moravskom, v šieziji in na Češkem. Ostali predlogi se odklonijo. — K § 17. (ali Rrnejo krošnjarji imeti nosače za svojo blago) so govorili W e i s s k i r c h-ner, Šusteršič in Ellenbogen. Razprava se potem prekine. Poslanec Ste in predlaga, naj se vrši prvo branje budget« nega provizorija pred onim vojne predloge. Sprejeto. Rusija za Balkan. Vsi listi pišejo o izjavi, ki jo je prinesel ruski vladni list glede položaja v evropski Turčiji. Izjava pravi, da niso izključene resne komplikacije v zhodni Turčiji. Vsled pravočasnih odredeb in na-stopivše zime se za sedaj sicer ni bati, da bi se macedonsko gibanje širilo, toda vsa znamenja kažejo na to, da lahko napoči spomladi splošna vstaja. Vsi ti pojavi da niso mogli uiti Rusiji, ki je od nekdaj v skrbeh za usodo sorodnih plemen. Potem potrjuje, da je Rusija nagovarjala tako dolgo turško vlado, da se je zadnja udala za potrebne preosnove v nezadovoljnih pokrajinah. Tudi avstrijska vlada je ukazala svojemu zastopniku, da se v tem vprašanju popolnoma pridruži ruskemu prizadevanju. Dokler pa bodo trajali v Macedoniji nemiri, se nove turške reforme ne bodo mogle izvršiti, od česar ima škodo le prebivalstvo. Zato pa je treba v prvi vrsti, da se prenehajo agitacije macedonskih komitejev, ki niso dosegli svojega patrijotičnega namena, temuč le odvračajo prebivalstvo od mirnega dela. Rusija stoji še danes na stališču, da je obsoditi vsak poskus slovanskih plemen, spremeniti z nasiljem položaj na Balkanu, za kakršnega jamči mednarodni dogovor. Zato ponavlja znova srbski in bolgarski vladi dobrohoteč svoj svet, naj v lastni koristi preprečita nevarno agitacijo. »Carska vlada je opravičena pričakovati, da bodo slovanska plemena, ki morajo svojo svobodo in neodvisnost zahvaliti edino le ruskim nesebičnim žrtvam, tudi ubogala njene nasvete« Reakcija v Nemčiji. Z ozirom na znano nasilje v nemškem državnem zboru in deloma tudi zoper govor nemškega cesarja je spisal star M o m m s e n v listu »Nation« daljšo razpravo pod naslovom: »Kaj nas še more LISTEK. Nevesta na srečke. Amerikanska povest. Spisal B- Feldern. (Konec.) Godba s svojimi hreščečimi piščali je pričela zopet svirati »Yankee doodle«. Miss Ellen je stala nepremično na estradi, in tudi od občinstva se ni nikdo ganil z mesta, kot da bi vsi čakali na to, da na stopi srečni dobitelj in vzame »glavni dobitek« k sebi. In radovednost, spoznati dobitelja, polastila se je vseh. Mogoče je star, grd, polomljen — to bi bil vendar »špas«! In mogoče bo takoj tudi poroka. V Ameriki to ni težko. Treba je le po iskati duhovnika, izmed katerih je bil gotovo vsaj jeden med množico, potem bi se imelo vsaj nekaj užitka za svoj izgub ljen dolar. Toda stvar se je imela zasukati drugače. Ellen Kemp je izginila za zastorom in na njenem mestu se je prikazal ogromni lepak z napisom: Ellen K e rn p je dobil M. Dr. J. Brogh-Till 91. cesta, št. 60. »Zdravnik, mazač, konjederec!« je upila množica in se počasi porazgubila. Ellen Kemp je čez uro zapustila hotel, da poišče svojega »ženina«. Šla je z lahkim korakom in veselega srca, kakor kaka inštitutka, ki je ravnokar zapustila zavod in ki zre brez skrbi v svojo bodočnost. V roki je nesla majhno torbico, v kateri je bilo onih 20.000 dolarjev. Stopala je krepko naprej, da je prišla na 91. cesto. Kmalu je stala pred hišo št. 60, katera je napravila nanjo dober utis. Jednonadstropno poslopje, rumenkasto pobarvano, je bilo vzor snažnosti — redkost v tem kraju — šipe pri oknu so se jasno svetile, in za njimi so se videli lonci z dobro gojenimi cvetlicami. Pogled v stanovanje so zabra-njevali snežnobeli zastori. Svetla medena plošča z napisom »M Dr. J. Brogh-Till« je dokazovala, da je Ellen resnično na svojem cilju. Malo v zadregi je pozvonila. Neka starejša gospa je odprla vrata in na vprašanje, ako more Ellen Kemp govoriti z zdravnikom, peljala je mladega gosta v čakalnico. Ko je ostala sama, čutila je Ellen prvikrat močao srce biti. Soba, v kateri se je nahajala, je bila preprosto opravljena, toda skozi okno se je videlo na prijazen vrt in v kletki med oknom je kanarček veselo žvrgolel svojo pesmico. Drugače sta vladala mir in tihota v hiši. »Kako neki izgleda?« je mislila Ellen, »najbrže kak starejši, spoštljiv gospod, ki ljubi mir. Mogoče je v tem sreča«. Hišna oskrbnica je prišla in jo povabila, naj se potrudi v prvo nadstropje, kjer je ordinacijska soba. Pri vsaki stop-njici, ki jo je prestopila Ellen, bilo ji je srce močnejše. Ko bi bil mlad in lep . . . . »Miss Ellen Kemp«, naznanila je oskrbnica. »Prosim, vzemite si prostor«, rekel je neki glas, tako mehek in nežen, da je Ellen vkljub zadregi in sramu, ki sta jo hipno obšla, pogledala kvišku. Pred njo je stala mlada dama, sicer ne lepa, toda ljubke postave. Plavi lasje so bili kot venec zaviti okoli glave, bistre svetle oči so gledale iz simpatičnega obraza. Miss Ellen bi bila rajše takoj govorila z dr. Brogh-Tillom in je rekla precej neprijazno: »Jaz želim z gospodom dr Brogh Tillom osebno govoriti.« »Dr. Brogh Till sem jaz«, je odvrnila dama s finim smehljajem. — »Vi?.'a, je zaupila Ellen s plašnim pogledom. »Da, draga gospodična; jaz sem doktor ali pravzaprav gospodična dr. Brogh-Till in, kakor sem izvedela, mož, kateri Vas je zadel.« Obe dekleti pričeli sta se glasno smejati. Ko se je njihova dobra volja polegla, vprašala je Ellen radovedno: »Kaj sedaj?« »Jaz sem Vas dobila in obdržim Vas«. »Toda Vi me vendar ne morete poročiti?«, je odvrnila Ellen smejoč. »Tega ne. Toda jaz Vam ponujam več, kakor dvomljivo srečo zakonske suž-nosti. Saj se je čitalo v vseh časopisih, kako borno ste preživeli svojo mladost, kako krepko ste premagali vse ovire, bila ste učiteljica, vzgojiteljica, blagajničarica, igralka itd., in kako se vas je sreča izogibala, dokler niste prišla na idejo, se »izigrati«. In sedaj sem vas jaz dobila. Ostanite tu, skupno hočeva delati. Vi mi boste pomagali, in akoravno niste dobili nobenega moža, vam je osoda vendar dala zvesto prijateljico in sestro«. rešiti?« Pred vsem priporoča, naj se združi meščanstvo z delavci, pišoč: »Prevrat državne ustave se naglo razvija. Ne stojimo ob zaključku, temuč ob začetku državnega nasilstva, ki naj bi podvrglo nemškega cesarja in nemško ljudsko zastopstvo absolutizmu koristolovne zveze med junkerstvom in kaplanokratijo. Bivša absolutna vlada monarha je bila v primeri 8 to, ki nam sedaj grozi, blaga in humana vladna oblika Sedaj naj bi združene koristi najnižje vrste o tem odločevale, kako je na korist vladujoče klike izsesavati državljane, kako vezati znanost. Ako je še kakšna pomoč proti temu državnemu zločinu, se bo dosegla le, ako se združijo vsi sloji in stranke, ki niso zapleteni v to zaroto; seveda je iz te združitve izključiti vse one, ki nosijo liberalizem in narodnost le na jeziku, pritegniti pa je v njo socialne demokrate. Ravno tako napačni in perfidni oglarski veri se mora storiti enkrat konec, da se deli narcd v zdržu-jočo in prevratno stranko, in da je prva politična dolžnost delavcev, se izogibati milijonom delavske stranke kot okuženim ter iste pobijati kot državi nevarne. Za današnji težavni in nevarni politični položaj ni nič bolj potrebno kakor sporazum-ljenje onih liberalcev, ki še imajo pravico se tako imenovati, z delavskimi strankami. Ne sme se več zgoditi, da bi dal svobodomiselni rajši svoj glas brezsramnemu ali sramežljivemu reakcionarju, kakor pa socialnemu demokratu«. Potem pravi, da sicer ni bil in ne bo pristaš socialnih demokratov, a ne da se tajiti, da ima dandanes ta stranka še največ spoštovanja v Nemčiji. Iti vzlic temu priznava Moram-sen, da se socialna stranka odlikuje po posebni surovosti nrave. Kakšno mora biti šele ostalo strankarstvo v Nemčiji! Dogodki v Venezueli. Kakor poroča neka privatna brzojavka, so začeli Angleži dne 14. t. m. bombardovati Puerto Cabello, ker je prebivalstvo zajelo angleški parnik »Tocaze«. Takoj na to je bil parnik zopet izpuščen. Med Nemčijo, Anglijo in Italijo se je doseglo sporazumljenje, da se tudi Italija udeleži blokade. V Puerti Cabelli so Angleži razstrelili kazamate ter zažgali lesena poslopja. Ker se je kazal predsednik neizprosnega za zahteve evropskih velesil, se je začelo med prebivalstvom gibanje, naj se isti odstavi ter izvoli A 7 al a za začasnega predsednika. Tega pa se je Castro zbal ter se izjavil za mirno poravnavo z velevlastmi. Obiskal je tudi nemškega zastopnika ter mu razložil svoje mnenje. NajnovejSe polit, vesti. Izvršilni odbor čeških državnih poslancev je imel v nedeljo sejo, v kateri se je dognala generalna debata o jezikovnem načrtu. — §14. na delu. Posl. Breiter je interpeliral ministrskega predsednika, ali res namerava o božičnih počitnicah vladati s § 14 ter rešiti ž njim zvišanje civilne liste in budgetni provizorij. — Češki posojil niški uradniki na češkem, Moravskem in v Sleziji so si ustanovili novo društvo. Ker pa je bilo v pravilih rečeno, da je društvo »za dežele češke krone«, niso dobila potrjenja. — Sodne in upravne reforme v Črni gori se svečano proglasijo dne 19. t. m, t. j. na imendan kneza Nikole. — Nagodbena pogajanja z Ogrsko se bodo nadaljevala med božičnimi počitnicami, kakor se je določilo na ministrskem posvetovanju pod cesarjevim predsedstvom. — Ogrski državni zbor je odobril v tretjem branju hrvaški finančni provizorij. Sladkorna predloga ne pride več letos v razpravo, vojna predloga pa se začne razpravljati dne 8.januvarja 1903. — Zoper nemški carinski tarif je bilo v Chemnici 13 soc. demokratičnih shodov. — Ode misiji češkega ministra dr. Reze k a se zopet govori v parlamentarnih krogih.— Srbska liberalna stranka je imela velik shod z udeležbo iz cele dežele ter sklenila podpirati vlado, hvaleč program Zinzar-Markovića. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Bilo bi preobširno, če bi hoteli iz cerkvene literature dokazati, kako siste- matično se je gojilo najblaznejše prazno- , verstvo. Tudi danes se praznnveratvo ! goji. Naj kdo vzame v roke »Življenje i svetnikov« in videl bode, da je res. Take abotne izrodke perverzne fantazije more seveda verjtti le popolnoma topo ljudsvo; količkaj razumen človek se jim mora smejati. Pa tudi dandanes ni nič bolje, kakor je bilo v starih časih, ko so nedolžne ženice s e -žigali kot čarovnice. Tudi danda nes smatra katoliška cerkev s papežem vred take reči za verojethe, katerim se vsak drug človek smeje. To je pokazala veleznačilna afera Leona-Taxila. Kar stoji svet, nikdar še ni papestvo tako obsedelo, kakor v tem slučaju. Leon Taxil je bil navaden slepar in vendar se mora reči, da si je s svojimi sleparstvi pridobil veliko zaslugo — kajti dokazal je, kake blaznosti in kaka svi-nj«rstva se s cerkvene strani pospešujejo, razširjajo in prodajajo kot gola in čista resnica. Leon Taxil se je živil s pisateljevanjem in sicer je izdajal katoliški cerkvi sovražne spise. To pa ni dosti neslo, in vsled tega je sklenil, da se »spreobrne«. To je tudi izvršil. »Spreobrnil« se je 1. 1885. in papežev nuncij v Parizu, d i R e n d i, se je koj zanj zavzel in ga pozval, naj postavi svoje pero v službo cerkve. Taxil se je rad odzval in spisal je celo vrsto knjig, polnih najblaznejših is-mišljotinj, najgrjih in najneumnejših svi-njarstev in vse te gorostasne knjige so najodločilnejši, najvišji cerkveni krogi priporočali, vse te bedaste oslarije in svinjarije so cerkveni možje verjeli, ker so se je vjemale s cerkvenimi trditvami o hudiču, o zlih duhovih itd. itd., vse te knjige so duhovniki prevajali na razne jezike in jih razširjali v neštevilnih izvodih. Tudi Slovenci smo bili osrečeni s tako knjigo in »Slovenec« je priobčil več prevodov T a x i 1 o v i h spisov ter ta nečuveni švindel prodajal kot versko resnico. Ta švindel, pri katerem sta bila Ta xilova sodelovalca Nemec dr. Hacks in Italijan Margiotta, je dosegel svoj vrhunec v »spominiha Miss Diane Vaughan (hčere hudiča Bitru), ki je bila od tedaj slavna oseba v katoliškem svetu, dokler ni ves švindel prišel na dan. Taxilov švindel je bil pač najpre-drznejši, kar jih je svet videl. Taxil je špekuliral na uprav čeznatorno zabitost katoličanov. Njegov pomočnik dr. Hacks je sam priznal, da jima je papeževa enciklika »Hurr.anum genus«, (izdana 20. aprila 1884). ki govori o zvezi Framazo-nov s hudičem (! ) dala snov za njih spekulacijo, češ, — kakor je rekel dr. Hacks — da se da s takimi stvarmi »pri znani lahkovernosti in nepojmljivi neumnosti katoličanov« veliko denarja zaslužiti. Takega vspeha, kakor Taxilov, pač še ni imel noben švindel. Leta 188 7. je papež Leon XIII. sprejel Leona Taxila v posebni avdijenci, ga srčno hvalil zaradi njegove delavnosti in mu povedal, daje bral vse Taxilove spise in da jih hrani v svoji knjižnici. L. 1895. je izdal Leon Taxil blazno in nesramno knjigo »Le Diable et la Re-volution. Taxil je to knjigo posvetil p a p ž u Leonu XIII. in papež je to posvetilo sprejel. Ti izrazi 1apeževe naklonjenosti za T Kila so bili lločilni za ves katoliški svet. Duhovniki so si pač rekli: č^ papež vse to verjame, kar piše Taxil, če papež vse to smatra kot čisto in golo resnico, potem ni nobenega dvoma več. In duhov niki so mogii vso Taxilovo izmišljotino tembolj verjeti, ker so najuglednejši cer-kveni pisatelji prav take reči pisali, kakor Tsxil. Lahko bi navedli celo vrsto izjav različnih kardinalov, nadškofov, škofov, prelatov, profesorjev bogoslovja in drugih j cerkvenih imeniinikov, ki so se vsi z . navdušenjem izrekali za TaxMove izmi- j šljotine. Med tistimi, ki je gorel za Taxil», j« bil tudi ranjk; kardinal Missia. Prav Missia je provzročilk da so bili neki Ta xilov: spisi prevedeni tudi na slovenski jezik in Missia je z radostjo pritrdil misli, naj se ustanovi slovenski »Pelikan«, časopis za sistematično taxilovanje. Le razkritje Taxilovega švindia je vzrok, da slovenski »Pelikan« ni bil ustanovljen. Dve izjavi moramo pa vendar pribiti, da se spozna cela stvar; 1. opozoriti moramo na korespondenco rimskega kardinal vikanja kardinala Parocchija in papeževega tajnika z Diano Vaughan in na protiframasonski kongres v Tridentu leta 1896 Pri tem je treba vpoštevati, daDiana Vaughan sploh nikdar živela ni, da je živela samo v fantaziji T a x i 1 o v i. Kardinal Parocchi je dne 16. decembra 1895 pisal tej Diani Vaughan — ki nikdar živela ni — da ji pošilja po papeževem naročilu posebni papežev blagoslov, da se bo srečnega čutil, če pride v Rim in da čita z gorečim zanimanjem njene spomine in da je njeno spreobrnenje jeden n a j k r a s n e j š i h triumfov milosti božje. Dne 26. maja 1896 je papežev tajnik R. Verzichi pisal tej Diani Vaughan, da jej po papeževem naročilu naznanja, da je papež z velikim zanimanjem čital njene spise (to je: Taxilova sleparska zmašila) Dne 11. julija 1896 pa je Diani pisal papežev tajnik monsignor Vincenco Sardi in jo v papeževem imenu poživljal, naj nadaljuje svoja razkritja. Kako so se morali T<*xil in njegovi pajdaši smejati, ko so Čitali ta priznanja, da papež in prvi cerkveni dostojanstveniki verjamemo njihove bedaste in ostudne izmišljotine. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 16 decembra. — Waschechter Windischer. Sobotni »Slovenec« je pobral »figo« od take parlamentarne pokveke, kakor je celjski poslanec Pommer ter jo vrgel na na prednega slovenskega poslanca. Ta »wasch-echter "VVindischor«, pravi Pommer, še v odsekove seje ni prihajal, ko se je razpravljal krošnjarski zakon Če bi utegnilo to razkritje biti komu v spodtiko, bodi mu pojasnjeno, da je bil poslanec dr. Fer jančič po bolezni zadržan zahajati v obrtni odsek, ko se je obravnaval krošnjarski zakon. — Ta »Slovenčeva« notica pa nam daje povod, da vprašamo, kje so pa bili oni poslanci, katere je odposlal Šusteršičev klub v obrtni odsek, ko se je razpravljal krošnjarski zakon? Le ti so pa bili zraven, a so — molčali! Je torej vendar res, da so klerikalci šele po in vsled Plantanovega govora našli svojo naklonjenost za domače krošnjarje, in sedaj stavijo njim v prid mogoče in nemogoče predloge, katere z malimi izjemami zbornica pridno odklanja. Pesek v oči! — Celovški škof ima že svojo tiskarno v Celovcu. To je tiskarna sv. Jožefa. Ustanovil jo je, da odje tiskarni družbe sv. Mohorja kar mogoče zaslužka. Zdaj je kupil v Beljaku tiskarno in dobil ž njo v roke list, ki je bil doslej glasilo dr. Steinwenderja. Plačal je za to tiskarno 98000 K, katere mu je posodila družba sv. Mohorja. — Mannberški drobiž. I. Vzeli so mu ga. Pred dobrim mesecem peljala sta se Klobučar in Pele v Maribor. Slišala sta tam vznemirjajoče ju govorice, vsled česar se je Klobučar takoj podal k okrožni sodniji. Zvečer se je hotel vrniti s Pelcem v Marnberg. Od tistega časa pa Klobučarja nismo več videli. Pele je namreč prišel sam; iskal je nujno dekana Hecla po vseh gostilnah in kotih, dokler ga ni ob 11. uri ponoči srečno zalotil v neki gostilni. Sporočil pa mu je kratko, a groznđ vest: »Prišel sem sam, Klobučarja so mi vzeli in zaprli! — II. Njega ni. To je bilo res nekaj groznega. Vršilo se je takoj bojno posvetovanje konsumarjev. Sklenili so, farbati ljudstvo, sebi pa delati korajžo, češ, saj ni nič. Hecl, Klobučarica in »general« Brus, so trosili in še trosijo tola-žilno vest, da Klobučar v kratkem pride. »V četrtek bo že doma«; »v nedeljo pride«; »v četrtek bo gotovo že tukaj, je telegra-firal«, in tako naprej. Poteklo pa je precej nedelj in četrtkov, potekal je že cal mesec, a — njega ni! — III. Se vedno mu zaupajo. Klobučar ima res srečo, naša du-hovsč'na mu še vedno popolnoma zaupa! Tako je vsaj izjavil znani »sveti Henrik«. Saj pa to ni Čuda. Če se pomisli, da far-ška bisaga nikdar noče biti polna, je umevno, da ti ljudje zagovarjajo tu^i člo veka, ki je — na krščanski podlagi seveda — svoje žepe s tujim denarjem polnil. S tem se je namreč šele pokazal pristnega kltrikalca. Saj tudi duhovniki radi »klobučarije«, ergo: gliha vkup štriha! — ^IV. »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«. Likvidator kunsum • dekan Hecl sklical je občni zbor, da poroča o likvidaciji. Ker si ne upa zapisnika falsi ficirati, najel je »generala« Brusa, da zbobna člane skupaj. In Brus je to nalogo dobro izvršil. Slišal sem ta le pogovor: »General« Brus (sreča kmeta na cesti): Ti, popoldne ob treh pridi v konsum, imamo zborovanje. — Kmet: Kaj pa je spet? — Brus: Sklenilo se bo, da dobimo denar nazaj! — Kmet: A tako, potem pa že pridem. — Brus: Le pridi, drugače te tako ne rabimo, kakor da se te bo štelo, ker nas mora biti čez sto, si- cer nič ne opravimo. — Kmet: Kaj pa Klobučar? — Brus: V nedeljo bo že doma! Saj ni tako, kakor ljudje govorijo. On je čisto nedolžen! — Krnel: Če je le res, bi bilo dobro za njega! — Brus: Res je, res. Tedaj le pridi ob treh, ne smeš pozabiti. — In Brus je hitel naprej, da morda vlovi še kako pobožno ovčico, ki bo »samo štela«. — »Le vkup, 'e vkup . . .!« — „Politik" je v svoji nedeljski številki priobčila prevod dr. Tavčarjeve povesti »Tiberij Panonik«. Prevod iz peresa gdč. Zofke Kvedrove je jako dober. — Božićnica I. in II. mestnega slovenskega otroškega vrtca vrši se, kakor običajno, tudi letos skupno dne 18. dec. t. 1. o^' 4. uri popoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«, h kateri se prijatelji otrok vljudno vabijo. — Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa v božičnem času, se bodo od 21. do 24. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljatev vozne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8 ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vspreje-male pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi na to, da pošti omogoči, njeno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno po-vablja, da prinese, kolikor mogoče, že v dopoludanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto, ako želi, da se takoj isti dan odpošljejo. V svrho, da gredo poštne manipulacije hitreje in lažje od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota primerno trdno in trpežno narediti in natančno in razločno nasloviti. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno, ali v kar je blago zavito; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo s pečatnim voskom napečatiti. Zelo se priporoča tudi v pošiljatev pri-deti še drugi taki naslov, ker je potem, ako se je odpre, pošti mogoče, dostaviti jo, tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni mogoče več brati. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno napišejo in vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da bode mogoče dohajajoče po šiljatve hitreje dostavljati, se posamezne stranke kar najuljudneje prosijo, dostav-ljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudno odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. — Zveza slovenskih pevskih društev". Prvotni osnovalni odbor je ravnokar razposlal vsem slovenskim pevskim društvom nastopno okrožnico: Pravila »Zveze slovenskih pevskih društev« so oblastveno potrjena in »Zveza« prične svoje delovanje v smislu g 55 pravil takoj, ko bode pristopilo vsaj šest pevskih društev. Ker pa mora po § 6. pravil vsako posamezno društvo svoj pristop k »Zvezi« skleniti na svojem občnem zboru in ta sklep pismeno naznaniti zveznemu upravnemu odboru, obrača se prvotni osnovaini odbor »Zveze« do vseh slovenskih izrecno pevskih in pa takih nepolitičnih društev, ki polear druzega svojega namena goje tudi slovensko petje, naj blagovole proučiti priložena društvena pravila in naj, ako na svojem občnem zboru sklenejo pristop k »Zvezi«, ta sklep pismeno prijavijo osnovalnemu odboru vsaj do 1. marca 1903. Prijave sprejema do tedaj gosp. prof. Matej II u b a d , koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljub ljani, pozneje pa upravni odbor, ki se bo volil na glavni skupščini. Združitev vseh slovenskih pevskih društev bode velike važnosti ne samo za razvoj petja posameznih pevskih društev, ampak tudi eminentno kulturnega in socialnega pomena. Trdno torej upamo, da ne bode nobenega slovenskega pevskega društva, ki ne bi pristopilo k »Zvezi slovenskih pevskih društev«. Takoj po preteku obroka za pristop se bode sklicala skupščina zveznih odposlancev (občni zbor), da se voli upravni odbor in da s tem »Zveza« redno začne delovati. — Štajerski šolski zakladi. V proračunu za leto 1903 je za deželno šolski zaklad stavljenih 5,155.000 K, za normalno šolski zaklad 19.000 K in za učiteljski penzijaki zaklad 571.000 K. — Učiteljske vesti na Štajerskem. Umrl je v Zavrču učitelj g. Fr. Pri s ter ni k. V stalni pokoj je stopil nadučitelj pri Sv. Martinu v Rožni dolini g. Anton Lajnšič. Nadučitelj pri Sv. Ku-nigundi na Pohorju je postal irosp. Josip Močnik. — 26 ur* igral na klavir. V Gorici je nastopil v gledalisčni dvorani neki Kamilo Baucia, ki je icrral na klavir od 8. ure zvečer v soboto do 10. ure zvečer v nedeljo. Ob 6. v jutro v nedeljo je pil črno kavo. Potem je nadaljeval igro do 2 55 popoludne. Ta čas ga je preiskal dr. Bramo, ki je konstatira!, da je v njem vse v redu. Potem je spil zopet malo črne kave in čašico maršale ter igral do 10. ure zvečer. Žila mu je bila v tem času 120 v minuti. Igra se je vršila ves čas pod strogim nadzorstvom. Baucia je šel sedaj na Ogrsko, kjer se misli pred9taviti z igro 36 ur neprestanega igranja. — Postaja Tavčarjev dvor je slaba, silno majhna lesena baraka brez peči. Na tej postaji se povprečno proda 1000—1200 kart na mesec Prosilo se je že za zgradbo večje postaje, pa zastonj. Sedaj bo prosilo >Pianinsko društvo« in vse občine v okolici. Ljudje morajo v dežju in mrazu na prostem čakati na vlak, ker je tako malo prostora v baraki in po zimi tako mrzlo. — Panorama. Ta teden je na vrsti nekoliko slabejša serija. Ne le, da nas nemški cesar sploh prav nič ne zanima, ker dvomimo o njegovi odkritosrčni ljubezni do Avstrije, njegove misli o Slovanih pa se jako slabo strinjajo s pristno, plemenito humauiteto, so tudi slike nekam površno izdelane, večinoma meglene. Zato pa ho serija prihodnjega tedna veliko vredna, — na vrsto pride namreč večni Rim, in tega si more vsak ljubljanski omikanec ogledati. — Ogenj v Laverci. Predvčera-njem okolu 9. ure zvečer je bila ljubljanska prostovoljna požarna bramba telefo nično poklicana k požaru v Laverco. V najkrajšem času se je zbralo 30 mož pod vodstvom društvenega načelnika gosp. L. Striceljna ter se odpeljalo z brizgalnico, parno brizgalnico in vozom za moštvo na lice mesta. Po jako napornem delu in s pomočjo prostovoljne požarne brambe iz žkofeljce, katera je tudi pod vodstvom svojega načelnika g. Ogorelca prihitela na pomoč, posrečilo se je šele ob 6. uri zjutraj ogenj lokalizirati. Prostovoljna požarna bramba iz Škofeljce je delala z dvema, ljubljanska pa s šestimi cevmi. V skrajni nevarnosti je bilo glavno poslopje in drugi, v bližini ležeči objekti radi velike bližine gorečega, s senom, šoto in drvi napolnjenega poslopja. Včeraj opoludne je bila ljubljanska požarna bramba zopet klicana ter je hitelo 8 mož pod vodstvom društvenega adjutanta g. Josipa Turka s irainom na pogorišče ter delalo neumorno, dokler jim ni voda pošla. Šele ob 8. uri zvečer so se vrnili od dela zmučeni domov. Škoda se ceni približno na 30 000 K. Le ljubljanski požarni brambi se je zahva liti, da ni prišlo še do večje nesreče. — Zaradi požiga na Laverci so zaprli Lenčetovega kočijaža Mat. Kras-narja, kateri je sumljiv, da je iz maščevanja ogenj zanetil. — Otroka pustila je včeraj popoludne delavka Mana Subertova iz Ponove vasi, občina Št. Jur pri Ljubljani, posestniku Pavlu Mrzlikarju na Ilovici št. 3 Okrog 4 ure popoludne je prišla z dvema mesecema starim otrokom v hiš) in prosila, če se sme malo pogreti. Ko se je napravil mrak in je otrok jokal, je vzela plenico in rekla, da jo nese ven, češ, da bode mrak jok otroku vzel. Bilo pa je tako, da je mrak vzel otroku mater. — Prijet tat. Policija je prijela danes dopoludne brezposelnega natakarja Daniela Pogačnika, kateri je v noči od 14 na 15. t. m. ukradel natakarju Ivanu Zupančiču iz Begunj zimsko suknjo. Pogačnik je imel suknjo na sebi in je dejal, da jo je kupil v Trstu. — Nezgoda. Danes opoludne pripeljali so v deželno bolnico posestnika S. Stroja iz Zapuš pri Radovljici. Doma mu je padlo bruno na levo nogo in mu jo v členku zlomilo. — Tatvina. Frančiška Pirmanova na Turjaškem trgu št. 6, je danes ponoči prenočevala neko Pavlino Kobalovo iz Loke pri Celju, katera ji je danes zjutraj, predno je odšla, ukradla predpasnik. — Zaprli so brezposelno delavko Marijo Simonič, ker je pokradla Filipu Rainingu, poslovodji v tovarni za vžigalice na Poljanski cesti, obleke, hišne in kuhinjske oprave v vrednosti nad 160 K. — Mestna posredovalnica za delo in službe. M estni trer štev. 27. Od 5 do 12. decembra je dela iskalo 5 moških in 17 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 4 moškim in 23 ženskim delavcem, v 21 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januarija do 12. decembra je došlo 2791 prošenj za delo in 2340 delo-ponudeb. V 1591 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 2 gostilniški kuharici, 8 deklic za vsako delo, 5 kuharic, 2 deklici k otrokom, 2 nataka rici, 5 gostilniških deklic, 1 kočijaž, 4 konjski hlapci. Službe iščejo: 2 trgovska pomočnika, 2 pisarja, 1 ključavničar, 1 graščinski oskrbnik, 1 najemnik gostilne, 2 hišnika, več trgovskih slug, 5 računajočih natakaric, več trgovskih prodajalk, 2 gospodinji in drugi posli. Stanovanja: Oddati je več mesečnih sob. V najem se iščejo razna stanovanja. ' Carjev Cagliostro. Pri carju baje ima že delj časa velik vpliv neki hipnotizer in okultist Filip. Odkod je, nihče ne ve. Nekateri povedajo, da iz Črne gore, mnogo jih je tudi, ki ga imajo za Ceha. Brez njega se car ne loti nika-kega dela. Spiritist pokliče baje carju vselej duha Aleksendra III. Kar reče spiritist, pravzaprav duh Aleksandra III, to odločuje o usodi ruskega naroda. Najnovejše novice. Hude nalive so imeli v Siciliji. V Girasole se je podrlo šest hiš, v Tortoli pa tri. Tudi več oseb je ranjenih. — Otroka in sebe je ustrelila na Dunaju šivilja M. N i k o d i m. — Zoper dvoboj. Shod zdravnikov v Subotici je sklenil, da ne bo nobtden zdravnik več interveniral pri dvobojih. Ta sklep je posledica zadnjega dvoboja, v katerem je bii odvetnik dr. Ernuszt ustreljen. — Huda zima vlada v Dalmaciji. V Zadru je zmrznilo sedem oseb. — S m o d n i š • niča seje razletela na otoku Isola dei L;ri. Trije delavci so mrtvi, več jih je ranjenih. — Čoln s štirimi osebami zginil. Iz Trsta sta se odpeljala dva visokošolca z dvema prijateljema na sprehod po morju. Nobeden se ni več vrnil, tudi čoln so zaman iskali. — Kazensko postopanje zoper list »V o r w a. r t a« je na predlog Kruppove rodbine vstavljeno. — »Blazni M u 1 -1 a h« še živi ter je v odgovor na vesti o njegovi smrti poslal Angležem izzivajoče pismo. — Pokopani burski zakladi. Splošno se govori, da blagajna Transvala ni bila prepeljana v Evropo, temuč je v domači zemlji pokopanih nad 130000' funt. SterL — Nenavaden samomor. Na Dunaju se je usmrtil 27 letni zasebni uradnik na ta način, da se je vlegel v zaboj ter potegnil za seboj težko obloženi pokrov in se zadušil. * Večni dijak. »Zeit« poroča: Neki dunajski dijak je dobil od svojega bogatega strica letno rento 10000 kron s po gojem, da postane doktor. Dijak, ki je dosihmal jako malo mar -1 za študije, lotil se je knjig in v dveh letih je zamujeno popravil, napravil je izkušnjo ter p istal doktor. Torej čudite se Zdaj se mu je priljubilo študirati. Ker je že bil doktor prava, se je dal zapisati med filozofe in zdravnike in tudi iz teh predmetov je napravil že izkušnje. Zdaj je 48 let star ter je cdišel v Prago, da tam študira na tehniki — no, in kadar bo gotov z vsemi človeškimi znanstvi, bo lahko tudi gotov s svojim — življenjem. ' Tonček in Tončka. R*da sta se prej imela, a ko je pred nekaj tedni dal Tončki Tonček v krčmi tri klofute, se je ljubezen spremenila v mržnjo. Ta teden je moral priti Tonček h karlin skemu sodišču v Pragi, kjer je Tončka tako le utemeljevala svoje razloge: »Po nižno prosim, g. sodnik, naj ga le obsodijo, ker drugače ne bo za-me maral no ben fant več, ako se tako meni nič tebi nič pustim v krčmi oklofutati.« — Tonček se je izgovarjal, da to niso bile »prave« klofute, temuč le rahlo cmoknenje roke po licu, in takih se baje razdeli pri vsakem plesu na češkem cele vagone. Toda razžaljeno dekle ni hotelo odpustiti in Tonček je moral iti za 24 ur v luknjo. ' Komična zamena. Nedavno je policaj Ginnin aretiral v New Yorku John Hillvarda, ker je z nekim prijateljem v samostanu Št 109 zapadna 31. ulica ponoči zvonil in vprašal nuno, ki je vrata odprla: »Kje imate dekleta?« Redovnica je postala nezavestna, kajti vprašanje ni bilo baš dostojno. Obiskovalca se pa za redovnico nista mnogo zmenila in sta odšla dalje v zadnji del samostana, kjer so dekleta pod nadzorstvom neke sestre, molila in jih veselo pozdravila z običajnim »Hello Girls« ter jih pričela poljubovati. Med tem je neka druga sestra pozvala policaja, kateri je samostanska obiskovalca aretiral. Samostan je bil prej last takozvane »Ma-dame Bonaparte«, česar Hillvard najbrže ni vedel. ' Kako na Kitajskem obešajo. V Kaumi so nedavno obsodili nekega roparja na smrt. Ker pa je hotelo imeti prebivalstvo dovolj užitka, se je sklenilo, ro parja obešati — 12 ur. Zjutraj ob 8 so ga privlekli sredi mesta, kjer je že čakalo na stotine ljudstva. Vtaknili so mu glavo v takozvani lesen »ovratnik«. Pri tem je obsojenec prosto visel v zraku,'.le z brado in zadnjim delom se je upiral ob desko. Da bi pa ne izdihnil pred 8. uro zvečer, so ga rabeljni zdaj pa zdaj za noge vzdignili, da je prišel zopet k sapi. Ko pa se je bližala 8. ura zvečer, a ropar je še vedno živel, začeli so ga nategovati za noore ter mu na iste privezovali čimdalje težje kamne, da se je truplo vidno podalj šalo, oči se izbulile ter nastopila grozna smrt ' Znižani tarifi za razveljav-Ijenje zakonov. Vatikan dela z raz veljavljenji zakonov velikanske kupčije. Dohodki iz te »panoge« prinašajo Rimu povprečno nad 3 mil. K na leto. To imajo baje za »priboljšek« kardinali. Odkar pa se je izvršila znana sleparska afera kanonika Rosenberga, premišljuje papež, kako bi se znižali tarifi pri procedurah za raz-veljavljenje zakonov. Papež bi baje bil za to, da se ta cerkvena pristojbina sploh opusti, toda temu se protivi onih šest kardinalov, ki si tozadevne dohodke razdeljujejo med seboj. Škoda bi bilo za kako tako tolsto ribo, kakor je bil na primer monakovski knez, ki je plačal Vatikanu 2 milijona kron za razveljavljenje svojega zakona. * Koncert roparjev. Nedavno so obiskali tatovi hišo Chas, S. Starka v New Yorku. Obitelj Stark je bila v gledališču in to priliko so porabili tatovi za svoj posel. Med tem, ko so tatovi vso hišo preiskali in nabrali za 1300 dol. zlatnine, igral je jeden njihovih kolegov na glasovir, katerega so šiloma odprli. Šole, ko so tatovi ukradeno blago odnesli, je s koncertom prenehal. Sosedje so naravno mislili, da je obitelj doma, zajedno pa tudi niso mogli slišati ropota, katerega je pro-vzročilo odpiranje raznih omar. * Ciganski humor pred sodiščem. Orožniški straž mešter Beneš v Lounah na Češkem je onidan aretiral več ciganov, ker so po okolici kradli. Sodnik vpraša ciganko: »Kje si ukradla gos?« — Ciganka: »Ne vem, lepo prosim, mi v ta kraj ne zahajamo in tu ne krademo. ker so tu hudi žandarmi.« — Sodnik: »Alije gos hodila?« —> »Ne, prosim, ona je čepela, in jaz sem jo rajši zadavila, da revica ne zmrzne.« — Sodnik: »Kaj gos j tudi zmrzne, ti lažnica?« — Ciganka: »Jaz ne vem, ali ljudje tako govore.a — Sodnik (k ciganu): >S čem se živiš?« — Cigan: »Muziko delam.a — Sodnik: »In kje'imaš inštrumente?« —Cigan: »Te ima, prosim, stric« — Sodnik (k drugemu ci ganu): »S čem pa se ti živiš?« — Cigan: »Ponižno prosim, jaz delam remenca.« — Sodnik: »In kje imaš orodje in obrtni list? — C'gan; »Prosim, to ima teta« — Sodnik (jezno): »Seveda, ti delaš muziko in orodje ima stric, ti se živiš z obrtjo in orodje ima teta. Seveda! Tatovi in po tepuhi ste — to je vaša obri! Marš 10 dni v luknjo in dva posta zraven!« * Odtiski prstov ali takozvana daktvloskopija igra jako važno vlogo v kazenskem zasledovanju. Brazdice in črtice na notranji strani dlani in prstov so pri vsakem človeku drugačni, in zato se iz takih odtiskov najzanesljivejše sklepa na indentiteto. Daktvloskopija je celo v manj kultiviranih državah že davno v rabi. V Indiji mora vsak penzijonist pritisniti pobotnici svoj palec, da so uradi prepričani, da penzijonist res še živi. Ravno tako morajo storiti kandidatje, ki pridejo k dr žavnim izpitom, da se komisija uveri, da niso poslali morda kakega namestnika. V Bengaliji se mora v ta namen vsak notarski akt zapečatiti z odtiskom palca leve roke. V Argentjniji, Egiptu in Angliji je daktvloskopija uvedena v kaznilnicah. Naj-češče je mogoče morilca zaslediti po od-tiskih, ki jih je ostavil v okolici svoje žrtve. Mikroskop pa omogoči, da se vidijo celo odtiski prstov na papirju, vsled česar bo mogoče zaslediti pisce anonimnih pisem. Zato se namerava tudi v vse avstrijske kazenske oddelke poleg anthropome-trije (merjenje zločincev) uvesti tudi dak-ty loskopijo. Društva. — Slovensko bralno društvo v Litiji je imelo v soboto svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen predsednikom g. Fran Slane. — Narodna čitalnica v Novem mestu ima v nedeljo, dne 21. t. m. ob 11. uri dopoldan izredni občni zbor. Spored: 1. Volitev odbora. 2. Predlogi. NB. Rednega občnega zbora dne 13. t. m. se je tako malo članov udeležilo, da nikakor ni kazalo voliti novega odbora. P. n. člani se poživljajo, da se nedeljskega izrednega zborovanja v obilem številu udeleže. Književnost. — Tavčarjeve povesti. Danes je izšel peti zvezek »P o v e s t i« dr. Ivana Tavčarja. Ta zvezek obsega povest »Mrtva srca«, kije bila obelodanjena v »Ljubljanskem Zvonu« I. 1884 in satiro »4000«, ki je tudi izšla v »Ljubljanskem Zvonu« in sicer 1. 1891 Peti zvezek dr. Tavčarjevih povest stane broširan 2 K 40 v, v platno vezan 3 K, v pol franc. vezbi 4 K 20 v. Telefonska In brzojs^na poročila Dunaj 16. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je Fr. S te in vprašal predsednika grofa Vet-terja, če hoče pri ministrskem predsedniku KOrberju posredovati, da se iz ozirov na češko obstrukcijo črta iz proračuna subvencija mestu Pragi v znesku jednega milijona kron. Vetter sploh ni dal odgovora. Zbornica nadaljuje razpravo o krošnjarskem zakonu, a udeležba je pičla, zanimanja pa ni nič. Prihodnja seja je jutri. Dunaj 16. decembra. Poslanska zbornica reši še ta teden zakon o terminski kupčiji. To bo jedini pozitivni uspeh tekočega zasedanja, kajti krošnjarski zakon se v tej obliki ne uvelj a v i. Dunaj 16. decembra. Nekateri tukajšnji listi trde, da hoče minister Rezek odstopiti, ker Čehi niso privolili, da se proračunski provizorij parlamentarno reši. Od poklicane strani se označuje ta vest kot popolnoma neutemeljena. Dunaj 16. decembra. Danes bodo imeli češki klubi posvetovanje o spomenici gledejezikovnega vprašanja. Spomenica se razglasi jutri zvečer. Dunaj 16. decembra. Ministrski predsednik Korber je danes industrijalcem obljubil, da se vsi neporabljeni krediti zadnjih treh let porabijo sedaj za naročbe vsakovrstnih potrebščin, da se tako pomore industriji Dunaj 16. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja danes cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori. Deželni zbor istrski je letos sklican v P ulj. Kakor znano, je grof B a d e n i z ozi-rom na napade na hrvatske in slovenske poslance v Poreču, prvi sklical istrski deželni zbor v Pulj. Vsled burnih protestov Italijanov je potem grof Thun sklical deželni zbor v Koper in so bile zadnje tri sesije v Kopru. Zdaj je deželni zbor zopet sklican v Pulj in s tem se je zopet razvilo vprašanje, kje oodi legalni sedež istrskega deželnega zbora. Praga 16. decembra. Trgovske in obrtne zbornice v Pragi, v Plznu in v Budjejovicah so se dogovorile, da priznajo nemškim manjšinam v teh zbornicah samo tiste jezikovne pravice, kakor jih hoče nemška večina trgovske in obrtne zbornice v Olomucu pripoznati češki manjšini. London 16 decembra. V parlamentu je bila podana interpelacija, ki ostro obsoja, da so Nemci več ve-nezolanskih ladij potopili V obče vlada mnenje, da je to postopanje nemške ekspedicije navadno b r i -gantstvo. Ministrski predsednik B alfo ur in minister zunanjih del Gram-borne sta izjavila, da se angleška mornarica tega čina ni udeležila in da zadeva vsa odgovornost nemško vlado. Novi York 16. decembra. Mero-dajni krogi so indigoirani zaradi postopanja Nemcev in Angležev proti Venezueli. S potopljenjem venezuelan-skih ladij in bombardiranjem Puerto Cabella sta Nemčija in Angleška kršili obljubo, ki sta jo dali Združenim državam. Senator Cullom, pre-zident odseka za zunanje zadeve, je izjavil, da bi Združene države zjaklicale Angležki in Nemčiji odločno: stoj — če bi poskusile izkrcati vojaštvo in se polastiti glavnega mesta. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. decembra 1902. Uradni kurzi dunajske borze dne 16 Naložbeni papirji. II Denar ! 4-2°/0 majeva renta......j 101 36 4 2% srebrna renta......'. 10126 4°'o avstr. kronska renta ... C 100 50: 4°/0 „ zlata .....i 120 70| 4°/0 ogrska kronska „ ... 98—| 4«/, „ zlata „ . . . j 120-2B 4% posojilo dežele Kranjske . .H 97 76 4,,'ii0/o posojilo mesta Spljeta . . j| 99 75 4'/1°/o „ n Zadra. . . D 100—: 4Vi°/0 bosn.-herc. žel. posoj. 1902 [■ 99*80 4°;0 Češka dež. banka k. o. . . || 99 25 4J/0 „ „ „ ž. o. . . 99 25 41/j°/o zast, pisma gal. d. hip. b. 100 16 4Vt° o peSt. kom. k. o. z 10°/0 pr. i 106— | 41/j,°;0 zast. pisma Innerst. hr. . ico 50 &lU9io ,i i, ogr.centr.dez.hr. 100 50 41/»°/o m . hip. banke . 100 65 4Vj°/o obl. ogr. lokal, želez. d. dr. „ 89 50 4Vj°/o >• Češke ind. banke . . ; 99 — 4% prior. Trst-PoreC lok. želez, j 98 — 4°,0 ., dolenjskih železnic . . II 99 50 38/o „ južne želez. kup. »/, >/i 290 80 41/j°'o avstr. pob. za želez. p. o. j 99 50 Srečke. SreCke od leta 1854 ..... 180- „ „ „ 1860VJ .... 183 — „ „ 1864..... 249 — „ tizske........ 156 50 „ zemljske kred. I. emisije 264 — ,. U. „ j 263 60 „ ogrske hipoteCne banke . f 253 60 „ srbske a frs. 100— . . fl 87 50 „ turske........p 110 50 Basilika srečke.....| 18 40 Kreditne r .....U 433 — Inomoske „ ..... 87-— Krakovske „ .....j 76 — Ljubljanske „ .....j 75 — Avstr. rud. križa „ .....j 55 — Ogr. „ „ „ ..... 1 26 50 Rudolfove „ .....I 70 — Salcburške „ .....j 76—I Dunajske kom. „ .....] 428"— Delnice. Južne železnice}....... 67 25 Državne železnice...... 678.25 Avstro-ogreke banCne delnice . . 1546"— Avstr. kreditne banke .... 672 — Ogrske „ „ .... j, 703-i Živnostenske „ .... 254"— Premogokop v Mostu iBrux) . . 698.— Alpinske montan...... 363 — Praške želez. ind. dr.....1435"— Rima-Muranyi........ 465*— Trboveljske prem. družbe . . . 385 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 295 50 Češke sladkorne družbe .... 145'— Valute. C. kr. cekin........ 1132 20 franki.........\ 19"07 20 marke......... 23 41 Sovereigns......... 23 94 Marke........... 117 10 Laški bankovci....... 9520 Rublji........... 2 53 Blago 10156 101-45 100.70 120 90 98 20 120 45 10075 101-— 100 80 10025 100-25 100 60 106 90 10150 10125 10165 100-50 100 — 99-— 100 50 292 80 100 50 184 — 185 — 263 — 158 50 266 — 265 60 255 60 89 60 111-60 1940 438 — 89 — 78 — 7850 56 — 27-60 75"— 79 — 433 — 68 25 679 25 1556 — 673 — 704 — 254 50 702-— 364 — 1440 — 467-— 3*-8 — 296 50 147 — 1136 1910 2349 24-02 11730 95 40 254 Umrli so v Ljubljani: Dne 12 decembra: Ana Bitenc, nadarbinka, 79 let, Japljeve ulice št, 2. pljuCnica. — Marija KovaCiC, delavka, 27 let, Florjanske ulice št. 15, mrtvoud. Mateorologično poročilo. VUtna nad merjam 8M-S m. hre.mjt »raci.! tlfck 7S6-C mm. Stanje čas opa- baro-sovanja ; metra iv mm. Vetrovi : Nobo 11 15 9. zvečer 16. 7. zjutraj ■ 8. pope!. 743 9 9-6 744 3 1—10 7 744 8 — 78 dl. szahod oblaCno sr. jvzhod I oblaCno | » si. vzsvzh. pol. oblaC g Srednja včerajšnja temperatura —9 6'. nor- 1-6° za razpečavanje žganja v Ljubljani in v ljubljanski okolici za veliko tvrdko. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod šifro: „1002". (3094) Ces. kr. avstrijske državne železnici. Žitne cene v Budimpešti. dn<5 16. decembra 1902 Termin. Pfienica za april.....za 50 kg K Rž „ april.....„ bo „ „ Koruza „ maj.....„ 50 „ „ O v ©s „ april......, 60 , „ Efektiv. Nekaj vinarja nižji. 7 85 6 74 5-M 633 Zahvala. Preblagorodni gospod dr. Miroslav PIoj, dvorni svetnik in državni poslanec na Dunaju, je blagovolil vodstvu ljudske šole v ptujski okolici poslati po poštni hranilnici povodom svoje poroke 50 K za božiCnico ubogim uCencem. Za ta blag dar se imenovauemu gospodu najprisrčneje zahvaljuje Molgko vodstvo ptujske okolice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljaven od d-.-e 1. oktobra 1902. leta. Odhcd is Ljcbljan« jnž. kol. Proga čes Trhli Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno cez Selztha) v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reiflint v Steyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 6 m zjutraj Obobni vlak v Trbiž, Pontabtl, Beljak Celovec, Franaensfeate, Ljubno, Dunaj, čez Selztha-v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11, uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabeL Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Oh 3. uri 58 m popoldue osobni vlak v Trbiž> Beljak, Celovuc, Franzensfeate, Monakovo. Ljubno, čez Selz-tfcal « SolncgraU, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curiti, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Reiding v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove «are, Karlove vare, Prago. Lupsko, na Dana; čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensieste, Inomost, Monakovo. »Trst-Monakovo direktni voiovi I. in II. razreda.) — Progi T Nove mesto ln v Eoćevja. Osobni vlaki: Ob I. ur-17 m Bjutraj v Novo mesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ati 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnaca v Ljubljano juž. kol. Prcgk .a Irt-ist. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Lucija čez Amstetten.. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd,- Line, Šteyr, Išl, Aussee, Ljubio Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direKtm vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobzu vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare flzen, Bude jevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, tienevo, Canh. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob i. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Seiztiiala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiesta. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni via& & Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontaoia, črez Selz-thal iz Inomosta, Solnograda. — Progi i« Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Ko6evja; ob :i. uri 3 I m popoindiie iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ofc ć. usi !i5 ca avečer istotako. — Odbod is iijuc-ljane dri. kol. « Mešani vlaki: Ob 1. uri i'tt rc Kjutraj ob 'i. uri i> m popoludne, ob 6. uri 50 m Kvečer in ob 10 uri ->5 m. poslednji vlak le ob nedeijah io praznikih iu samo v oktobru — Prihod v Ljuoijfc.-.o dri. kol. ta Zuuiko Mešani vlaJ-.-: Ob o. ur: 4i* iu tjuisafc ... uri d o. Uopc:aaat!. ob -j. ruri 10 m avečer ia ob ~ ari 55 ir eveč»u, i&at&ittji fi*k «. ■■. oedaljAti is ^r»zuikih is t^nio v iilaobi > ji? Doering-ovi božični kartoni. svetovati Je. tla ne raknlc na v.ailnjo uro, ako hoćete tudi Vi k svojim božičnim darilom po vzgledu in navadi vseh praktičnih gospodinj en ali več lietilli knriiinov -w. lioe-rliiK-ovIm milom m movo pridjati. Ti kartoni, v katerih so j trije komadi pristnega l»oe-riiiK-oiepi mila h movo, so toli priljubljeni, da se ne more v. alej zadostiti naročilom. Torej nakupiti ob pravem Času, to je delo modre gospodinje! Doering-ovi Učni božiCni kartoni se dobivajo povsod brez povišanja cene. (2973) I w rirrx^r-x^Q feoiio^o dLasrilo! SreČkanje nepreklicno 15. januvarja 1903 G-lavnl d_o"bitelr kron 40.000kron Sreč! (2927-e 11 umetnisko-obrtaega a 1 krono J v, priporoma mlm J. C. MAYER v Ljubljani. Imam večjo zalogo vozov vseh vrst. (2974—3) Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc on — izdelovalec vozov — f v Ljubljani, Rimska cesta štev. II. iz rakovniških ribnikov se prodaja. Več se poizve v pisarni pivovarne Auer (\Volfove ulice 12). (3096) Gostilničarji ia zasebniki ki si žele kupiti pristna i^t vina naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika v Rovinju. (2880—8) Teran . . . Muškatelec, beli Posta in železniška postaja po 26 — 32 K za hektl. » 32—4;0 » » » » Vili]. * * t) O C t) N O £L * Cj - F CJ „ D o a f\j o r, ■ v _ a- % g o "Sv k Cj j o *> s I _ c o o ^ —• 00 ti cg ^> S? -o S trn t) C C t; jO O tA o •I ■ Pomožni uradnik kateri je že bil pri sodniji v službi, in je moral radi vojaških dolžnosti službo zapustiti, z dobrimi spričevali, vojaščine zopet oproščen, želi vstopiti takoj ali vsaj do 1. januvarja 1903 v službo k sodniji ali v odvetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe prosi pod ..K. B." na upravništvo ^Slovenskega Naroda". (8058 2) Poste-restante „Lipa" 1 blagovoli naj odvzeti na pošti pisma pod označeno številko. Ista se nahajajo na c. kr. poštnem uradu v Tržiču do 31. decembra 1.1. Poskusite J.KIauer-jev Zahvala in priporočilo. Spoštovani gospod G. Piccoli lekar ,,pri angelju" v Ljubljani. ^ccoli^. Po večletni uporabi pri svoji živini in po velikem povpraševanju svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prašku, prišel sem do prepričanja, da je Vaš^živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo pogrešati v nobenem hlevu. Podgora pri Gorici, dne 13. junija 1902. (2910-4) b And. Kocjančič. Jriglav' naravni rastlinski liker! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-251) Edini založnik ln Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. \ pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine, za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; 'dalje 1 par moških in en par ženskih modnih Čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (3095-1) Zaloga čevljev Jungvvirth Krakov 5. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Suha (3082—2: bukova 24 eol dolga, prodaja po najnižji ceni JY(ol^5C Laurcnčič Ljubljana, Dolenjska cesta £t. 4. Pripelje jih tudi na dom. — NaroČila se sprejmo ustmeno in pismeno. Božični in Silvestrom punč je najboljši, ako se napravi z ta—s——„Bile Axe Jamafca Rum-om ■S8"^^^^^^^^^^^^^^^^^ ki je poznan kot aaa „The Nectar of Jamaica". wv Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke : A. A. Baker & Co., London E. C. Ta marka je v vseh kulturnih državah na svetu postavno varovana. V LJubljani se ilobiva pri Anton Staruln (2555-28) «l\as šfe 3£ sfe x % % Ti S S S S *x* * «5? $ w *^ «x» ^ & ^ 4» •>* »t«^ 41 4tii }(dor hoče biti (3070-2' šik elegantno oblečen in obenem varčen, nnj si preskrbi potrebno moderno obleko !e v »Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Tja so ravnokar prispele sveže pošiljatve za predstoječe božične praznike ter je zaloga damskih paletotov, jopic, ovratnikov, oblek za gospode, športnih in zimskih sukenj, havelokov zopet kompletno sortirana. Najnižje cene! Dobro blago! Točna postrežba! Naročila po meri se izvršujejo točno, najfineje in najbolje na Dunaju. Blago na izbero se pošilja brez povzetja na vse strani. Z veleBpoštovanjem , , , _ pr. t. M Netschek — Oroslav Bernatović. j*d»i»i«ij in odgovorni, atednik * Dr. Itađ Tari ar. Laetnina in tisk »Narodno tiskarno«. 16 7396