OBRTNI VESTNIK
M b R 1 N i VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA STEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANK1RAN1 DO-//	PIS1	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	II
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA. BEETHOVNOVA ULICA 10. //
H PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 30-88.	//
XX. letnik.
V LJUBLJANI, DNE 15. JULIJA31937.
STEV. 14.
Močan in neodvisen stanovski tisk, je naše najzanesljivejše orožje
Tisk je velesila. Misli, ki prihajajo v svet potom tiska se vtisnejo globoko v zavest čitatelja. Ako čitatelj ni imel o nečem pravega razumevanja ali ni mogel toku časa slediti, tedaj si bo na podlagi tiskane besede ustvaril svoje individualno in ustaljeno mišljenje. Tisk je zrcalo javnega mišljenja ter je na ta način poklican, da daje interesnim slojem, katerim je namenjen smernice, ki se ujemajo z najbolj realno življenjsko potjo.
Strokovnemu tisku pripadajo še mnogo bolj delikatne naloge nego dnevnemu tisku. Strokovnemu tisku pripada dolžnost, da vse pozitivne faktorje našega gospodarstva združi v eno samo interesno skupnost. Naše gospodarstvo je tako tesno povezano, da ne bi preneslo izkoriščanja ene stroke na račun druge. To so konstruktivna načela zdravega reelnega dela na našem gospodarskem torišču.
Ima pa strokovni tisk še druge važnejše dolžnosti. V težkem razrednem boju, ki mu je bil povod težka gospodarska kriza, so se temeljna načela vseh društvenih slojev tako razrahljala, da nismo poznali več medsebojnih pravic, pravičnosti in človekoljubja. Tako daleč smo zašli, da se celo lastnih stanovskih pravic in dolžnosti nismo zavedali. Kjer vladata nezavednost in pomanjkanje tam je običajno tudi mržnja in razdor. Tako je bilo tudi z nami.
Prišel pa bo kmalu trenutek, ko bomo rekli, da je najbolj mučna preteklost za nami. Zato se moramo že danes ozreti na ta prehodni čas, ki je sejal mržnjo, čigar posledice nosimo še danes sami v svojih lastnih vrstah.
Naša sveta dolžnost je, da preko svojega strokovnega tiska vplivamo, da bo ozdravljenje teh neprilik čim ugodnejše potekalo. Izhodišče k našemu ozdravljenju naj bo naša lastna misel, katero smo si tekom dosedanjega življenja izklesali. Naša borba se bo odslej nadaljevala. Pod lažjimi ali težjimi okoliščinami: to je odvisno od nas samih. Zavedati se moramo, da se borimo samo za svoj kruh in svoje življenje. Jasno nam bo, da se neprilik, ki se nam stavljajo na poti ne bo rešil vsak posameznik zase. Vsakdo je dolžan '>se svoje sile vložiti k skupnosti, ki bo edino mogla pomagati tudi njemu. In vendar ni nobene ovire, da se ne bi postavili ramo ob rame za cilje, ki se nam vsem enaki: obrt — kruh — življenje.
Strokovni tisk bo odslej torišče našega življenja. To bo naša zastava, ki bo vedno razvita. Pod to zastavo se bo-
Opozorilo in prošnja našim cenjenim naročnikom
S 1. julijem je poteklo prvo polletje, zato smo poslali vsem cenjenim naročnikom, ki še niso nakazali letošnje naročnine, poštno ček. položnico. Najvljudneje prosimo, da nam zaostalo naročnino nujno nakažejo, da tudi mi lahko svoje obveze točno izpolnimo.
Obenem opozarjamo na naš razpis nagrad, na osnovi katerega bomo izžrebali za naročnike, ki plačajo naročnino za celo leto vnaprej do vštevši 31. avgusia, zopet
5 zlatih nalivnih peres onim pa, ki nam prijavijo 5 novih pla-čujočih naročnikov, bo žreb prisodil 31. avgusta
novo kolo
Pohitite torej še danes, ter plačajte zaostalo naročnino, odnosno opozorite svoje prijatelje, da se naročijo na »OBRTNI VESTNIK«
Zadružništvo kot aktuelm problem obrti
Imeli smo že priliko, da ugotovimo težki položaj obrtništva in da iznesemo vzroke propadanja naše obrti. Ob vsaki priliki poudarjamo tudi, da se obrt ne sme zapostavljati temveč, da mu je treba čimpreje pomagati.
Z dobro voljo bi se našlo vedno dovolj sredstev, da bi se obrtništvu pomagalo. Predvsem bi se v interesu našega gospodarstva moralo obrtništvo razbremeniti težkih socialnih bremen. Na drugi strani pa je tudi v nas samih možnost izboljšanja s tem, da se zavedamo sami svojih dolžnosti in stanovske odgovornosti. To se pravi, da je predpogoj za ustvaritev boljšega po* ložaja dobra organizacija.
Poglejmo samo kakšne prednosti uživa industrija. Obrt je vendarle ena najštevilnejših panog, ki so zastopane v našem gospodarstvu, in kljub temu je samo obrt najbolj zapostavljena. Industrijo se ščiti pred carino, taksami, davki in dajatvami. Poleg tega pa še nelegalno s tem, da se industrija v veliko slučajih izogiblje fiskalnim obvezam, s prevalitvijo stroškov na kon-zumente, povečanjem cen s karteli itd.
Čemu se država ne zanima za pravičnost ureditve teh razmer in tudi obrti ne daje možnost, da se dvigne.
Toda mi ne smemo čakati na to skrajno nezajamčeno pomoč. Mi obrt* niki vemo, da si moremo danes edino sami pomagati in sicer s sistematskim in vztrajnim delom, z dviganjem naše stanovske zavesti ter s pravočasnimi in uspešnimi ukrepi.
Kako naj torej pričnemo in kje naj začnemo z delom. Tekom zgodovinskega razvoja vidimo, da je polagoma prevzel stroj skoro vso obrtniško proizvodnjo. Ker je to bil najcenejši način dela, so se našli kmalu posredoval? ci, ki so prevzeli v svoje roke vso svetovno trgovino in s tem ustvarili temelj za razširjenje industrije.
Obrtništvo se ni moglo takoj vživeti v novo nastali položaj. Toda kmalu se je skušalo prilagoditi novim potrebam. Izkoriščevalo je nove tehniške pridobitve. In tako vidimo, da je obrt danes dobila nekako svojo fiksno obliko v tem, da je osnova proizvodnje še vedno rokodelstvo, pri produkciji pa
».-i-nraiiri—r - --«;-?■?;»=~
do zbirali naši odlični voditelji in zastopniki naših strok ter bodo vodili boj kot bo zahtevala taktika: z junaštvom ali opreznostjo, v odbrani ali v napadu.
Strokovni tisk je v resnici »Naš tisk«. Edino pod okriljem našega tiska bomo prejemali zadoščenje in tolažbo v vsdk-danjem življenju.
Ali si moremo danes misliti kako drugo sredstvo, s katerim bi zaščitili svoje stanovske interese nego lastno glasilo. Ali bi bilo mogoče pričakovati napredka v stanu, ki nima lastnega neodvisnega glasila. Ali se brez glasila lahko poučimo o najnovejših pridobitvah in zahtevah v naši stroki. Ne, to ni mogoče, vsaj v kulturnih krogih ne. V času ko se je tehnika silno razvila, ko se moremo z dneva v dan uriti in napredovati, da nas čas ne prehiti bi pomeni-
lo	nezanimanje za lastno strokovno glasilo rakovo pot, da se vračamo v srednjeveške razmere. Neizogibna je prepast vsakogar, ki je pretirano konzervativen v svoji obrti.
Mi moramo biti kljub stalni borbi za dosego svojih izgubljenih položajev toliko napredni, da ostanemo ljudje današnjega veka, da se ozremo okoli sebe, opazujemo, čitamo in se učimo. Mi vidimo poti pred seboj, ki so še trdneje zgra jene nego dosedanje in ki nas vodijo v srečnejšo bodočnost.
služi stroj obrtniku kot zvest pomočnik.
Obrt ima torej še vedno svoj temeljni značaj v individualnosti in neodvisnosti svoje proizvodnje.
Vprašanje je samo kako dolgo se bo obrt mogla v današnjih razmerah boriti z vedno večjo konkurenco industrije. Glavna naša naloga je, da izboljšamo vsaj trenutno težki gmotni položaj obrtništva ter tako preživimo današnjo dobo, ki pade v eno najtežjih ekonomskih katastrof v človeški zgodovini. Pri današnji gospodarski nesigurnosti tudi obrtniku, ki mu sicer ne grozi trenutno gospodarska propast, ni zagotovljeno, da ne bi v najkrajšem času sledil tisočerim svojim tovarišem, kit morajo danes prositi miloščine, da si vsaj na starost ohranijo skromno življenje. Z ozirom na to torej nimamo drugega izhoda, kot da stvorimo edinice, ki bi imele vse pogoje za povečanje proizvodnje in s tem izboljšanje našega gmotnega položaja. Zadružništvo je torej danes edina možnost, da si rešimo sedanje pozicije. Zadružništvo v obrti je področje, ki doslej še ni bilo proučeno in imamo neomejen delokrog, da izkoristimo vse njegove prednosti.
Izvajamo samo nekaj vprašanj v korist zadružništva. Predvsem je treba izdelati podroben program, proučevati potrebe, delovne pogoje, prometna sredstva, dobavo surovin itd. Nato je treba dobro premisliti, katera vrsta zadruge je ugodnejša: enovrstna ali mešanega tipa. Proučiti je treba možnost, da-li bi se interesi zadruge mogli koordinirati z interesi ostalih samostojnih obrtnikov in drugih zadrug v bližini odnosno na področju ostalih banovin. Brezpogojno je treba računati pri izvedbi tega programa z event. spremembami v gospodarski strukturi.
Pri sestavljanju delovnih pravil novih zadrug bi se moralo misliti na interese sorodnih obrti, na izpopolnjevanje posameznih obrti, tako da bi zadruga bila v stanju, da postavi na tr* žišče najbolj soliden in najkomplici-ranejši končni izdelek, ne da bi zadruga le količkaj pri tem prekoračila delokroga druge krajevne obrtniške zadruge.
Na ta način bi se zmanjšali režijski stroški; obrt pa bi bila že po svojem značaju najbolj poklicana, da uredi potrebe raznih tržišč, onemogočila bi se s tem nelojalna konkurenca, in izboljšala bi se kvaliteta proizvodnje.
Pri ustanavljanju zadrug je obrtniku potreben v prvi vrsti cenen kredit, ki naj bo za obrtnika čim bolj dostopen. Pri tem si obrtništvo lahko samo pomaga na ta način, da si ustanovi rezervne kreditne zadruge, ki niso podvržene davku. Z združitvijo več takih kreditnih celic, bi obrtništvo imelo v nujnih potrebah dovolj razpoložljivega kapitala. Kredit Zanatske banke je za obrtnika še vedno razmeroma predrag. Kljub temu, da je pomoč Zanatske banke edina reelna pomoč, na katero se obrtnik lahko nasloni, in je Zanatska banka s svojim kreditom mnogo koristila našemu Obrtniku, so njene naloge še neizčrpane. Ko bo Zanatska banka postala močna kreditna centrala močnih kreditnih zadrug, tedaj bodo šele obrtniki z zaupanjem segali po njenem kreditu.
Ako smo že pri pojmu obrtnega zadružništva, tedaj ne moremo dovolj poudariti velikega ekonomskega pomena zadrug za obrtnika. Ključavničarski mojstri so v Sloveniji v zadnjem času zopet pričeli združevati vse svoje sile,
da si na zadružni podlagi priborijo svoj pravi ekonomski položaj. Prepričani smo, da za njimi ne bodo zaostale tudi druge obrti...
V	zadrugi nabrana sredstva so cenejša 2—3°/o; razlika se lahko uporabi za podpore revnim obrtnikom v slučaju bolezni, nesreče itd. Zadruga lahko »nabavlja« cenejše in boljše surovine kot posameznik in kar je najvažnejše brez posredovalca, direktno pri proizvajalcu. Ze tu bi zadruga prihranila najmanj 20%. Celo sami industrijalci so si, kot čitamo te dni v dnevnikih ustanovili t>vojo nabavljalno zadrugo. Obrtniku bi bila taka zadruga koristna že, ko bi n. pr. krojaču in šivilji nabavljala igle, sukanec, ključavničarju razno orodje, zakovice itd. Še bolj dobrodošla je zadruga, ko je treba skrbeti za »prodajanje«, ko je treba na »lov za delom«, na »kasiranje računov« itd. itd. Vse to bi lahko zadruga prevzela za obrtnika. Obrtnik bi imel samo skrb, da izdela svoje delo čim popolnejše in čim ek-saktnejše.
To je samo nekaj splošnih misli, ne da bi izčrpali ves program, ki naj bi ga imele naše bodoče strokovne zadruge. Le potom zadrug se še lahko zaščitimo pred konkurenco zunanjih sovražnikov obrtništva, in še posebej pred našo lastno nesolidno konkurenco ter pred drugimi težkočami v naših lastnih vrstah. Vse druge peti so nam zaprte. Zato je prav, da vsi o tem vprašanju malo globlje razmislimo.
Razume se samo ob sebi, da je s tem zadružni problem samo načet. V teh par odstavkih smo želeli samo opozoriti obrtništvo, da mora biti odslej v napadalnem položaju, to pa je edino, če se organizira na podlagi zadružništva. Mislimo, da ni obrtnika, ki bi z ozirom na svoje interese branil konservativnost starih običajev, pač pa bo šel preko raznih osebnih in krajevnih interesov. Pomisliti moramo, da je tudi industrija združena v raznih zadrugah v obliki koncernov, kartelov itd. Čas zahteva tudi od nas, da si tudi mi v obliki zadružnega življenja ščitimo svoje interese in da mislimo na svoj položaj, ki ga danes ali jutri lahko izgubimo.
Znamenit jubilej
Dne 1. julija je naš odlični prijatelj g. Zadravec Jakob iz Središča obhajal znamenito obletnico. Ta dan je poteklo 40 let, odkar je postal kot pekovski mo jster samostojen obrtnik v Središču. Ko je po smrti svojega očeta meseca januarja 1901 moral prevzeti tudi mlin, je obrtno pravico na pekarno sicer prepustil zakupniku, je pa še danes aktiven v mlinarskem obratu, katerega je z izvan-redno iniciativnostjo in marljivostjo dvignil do današnjega slovesa, ko je Zadravčev mlin poznan ne le širom Jugoslavije, ampak tudi preko mej naše države. Jubilant, ki je na ta način do* prinesel dokaz, da je v obrtu še vedno zlato dno za pridnega in delavnega mo-
S 1. avgustom se preselita uprava in uredništvo našega lista na Novi trg št.
5.	pritličje levo. (hiša grofa Auersperga) Telefon 35-23. S kolodvora je najbližja pot preko Zvezde in Gosposke ul. ter na Novi trg (prej Turjaški trg) nasproti Kmetijske družbe. Prosimo da upoštevate naš novi naslov.
ža, je poleg trajne zaposlenosti v obetu Se vedno naSel dovolj časa, da je tudi v javnem življenju in posebno v stanovskih društvenih organizacijah uporabljal svoje bogate duševne sposobnosti v korist obrtniškim tovarišem. Odločno napreden mož ni poznal in ne pozna niti danes v gospodarskem delu pristranosti in ima za vsakega obrtnika, ki išče pri njem pomoči, dober nasvet. Zaradi tega med objektivnim obrtništvom nima nobenega sovražnika in njegovi strankarski nasprotniki so že večkrat obžalovali, da ni njihov. G. Zadravcu, ki tudi kot član obrtnega odseka v zborničnem svetu zavzema odlično mesto, častita-mo k dosedanjim uspehom v zasebnem in v javnem življenju in odkrito želimo, da bi mu bilo usojeno še mnogo — mnogoletno plodonosno delo sredi obrtništva, katero mu je udano z vso dušo kot svojemu najboljšemu pri-jatel ju.
Nadškof dr. Anton Jeglič
V samostanu Stični na Dolenjskem je
2.	julija t. 1. nenadoma preminul knezo-škof v pokoju, dr. Anton Bonaventura Jeglič. Slovenci smo izgubili z njegovo smrtjo velikega moža, človeka in cerkvenega kneza. Njegovo delo čas ne bo zabrisal, kajti njegov lik je vtisnil pečat vsemu življenju v zadnjih 4 desetletjih.
.Kot človek, ki stoji sam sredi reelne-ga življenja, je cenil nova in zdrava stremljenja in jih dejansko podpiral. S svojim družabnim položajem je pripomogel marsikateri dobri stvari, da je prodrla, ne samo moralno, z besedo in svetom, njegovo bodrilno besedo je vselej spremljala tudi gmotna podpora. Njegov značaj je bil prodoren, njegovo srce očetovsko.
V ponedeljek, 5. julija je bilo truplo pokojnega nadškofa prepeljano ob spremstvu velike množice v skupno duhovniško grobnico pri Sv. Križu. Ves naš narod se bo s spoštovanjem spominjal njegovih narodnih zaslug in ga ohranil v častnem spominu.
Koordinacijski odbor pri ministrstvu zunanjih poslov
Da bi se predhodno moglo ravnati pri določevanju trgovinsko-političnih, finančnih in deviznih vprašanj, sistematično in sporazumno, je min. predsednik odredil pri ministrstvu zunanjih poslov poseben koordinacijski odbor. Odbor bo pomožnega in posvetovalnega značaja. Predsednik je g. Pilju Milivoj, ek. pomočnik ministra zunanjih zadev. Dalje so iz ministrstva za TI nač. odd. za industrijo in obrt dr. Lazarevič in dr. Obradovič, za nač. zunanje trgovine. Zastopanih je še 8 drugih ustanov in resorov. Po potrebi bodo pritegnjeni posamezni strokovnjaki, organizacije in združenja.
PRAVILNO DOLOČEVANJE PAVŠALNEGA DAVKA
MALIH OBRTNIKOV
Kot smo že objavili je Zbornica za TOI v Ljubljani naslovila na nekatera združenja vprašanja, kako davčne uprave postopajo pri odmeri pavšala. Nekatere davč. uprave odrekajo pravico pav-šaliranja celim strokam n. pr. mesarjem, pekom, slaščičarjem itd. Drugod zopet mislijo, da nimajo pravice na pavšal oni mali obrtniki, ki imajo otvor jene lokale. Ravno tako davčne uprave jako različno postopajo z obrtniki, ki uporabljajo do 2 HP ali 1000 KW električne energije. Vzporejanje z malimi obrtniki, glede izmere osnovnega in dopolnilnega davka se ne vrši povsod enako, kakor je predpisano. Nekatere davkarije odrekajo pravico na pavšal onim obrtnikom, ki izvršujejo več obrti raznih strok, n. pr. kovaštvo s podkova-štvom, brivci z frizerstvom, mesarije s klobasičarstvom, a zaposlujejo več nego 2 pomočnika in ne uporabljajo strojev. Druge davčne uprave štejejo vsakega pomočnika, dočim bi se smele ozirati samo na pomočnike, ki so pri enem in istem malem obrtniku zaposleni preko enega meseca. Tudi glede krajev ni enotnosti.
Kako se imajo izvajati predpisi o pav-šaliranju, kot je v interesu malih obrtnikov pojasnjuje naslednja okrožnica:
Davčne uprave so dobile od ministrstva financ dne 18. junija 1937 pod št. 34246 nastopno navodilo za odmero pri-dobnine malim obrtnikom:
»Obrtna zbornica v Beogradu je s predstavko br. 5171-37 v imenu vseh ostalih zbornic opozorila oddelek za dav ke na pritožbe malih obrtnikov, da posamezne davčne uprave različno tolmačijo in porabljajo odredbe zakona o pavšalnem obdavčenju malih obrtnikov. Tako nekatere davčne uprave ne priznavajo pravice na pavšal gotovim obrtnim strokam, kakor mesarjem, pekom, slaščičarjem, dimnikarjem itd., druge davčne uprave zopet ne priznavajo te pravice malim obrtnikom, ki imajo odprt lokal, dasi prodajajo v lokalih samo svoje lastne proizvode. Zopet druge uprave ne priznavajo pravice na pavšalno obdavčenje malim proizvodnikom svobodnim obrtnikom, naštetim v čl 7 pravilnika o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov (Službeni list št. 478-54 ex 1932), češ da to niso obrtniki itd. Ravno tako nekatere davčne uprave različno postopajo v pogledu porabe strojev na pogon do 2 konjskih sil ali 1000 kilovatov porabljene električne energije na leto pri malih obrtnikih. Dočim jih posamezne uvrščajo v vrsto pavšalistov, jim druge te pravice ne priznavajo.
Tem povodom oddelek za davke opozarja vse davčne uprave na razpis št. 22427-III od 1. aprila 1937 (Finansijski zbornik št. 18 od 6. maja 1937), s katerim je pojasnjeno in dano navodilo, kako je postopati pri porabi odredb točke 5 § 19 fin. zakona 1937-1938, s katerim je izpremenjen odstavek 9 do konca
točke I čl. 59. zakona o neposrednih davkih.
Z ozirom na odredbe 9. odstavka ?). 59. navedenega zakona in navodila, dana z razpisom št. 22427-37 spadajo med male obrtnike tudi mesarji, kolikor se razen prodaje mesa in mesnih izdelkov lastne produkcije ne bavijo še s prodajo nabavljenega gotovega blaga n. pr. živine, kosti, sirovih kož, mesnih izdelkov tuje produkcije in slično ter ne poslujejo v tolikem obsegu, da bi se njih podjetje moglo smatrati za industrijsko.
V	tem slučaju bi spadali v I. skupino čl. 42. zakona. Ravno isto velja tudi za peke, v kolikor se razen čisto pekovskega poslovanja (pečenje kruha in peciva) ne bavijo tudi s trgovino, to je ne kupujejo žita, žito menjavajo, prodajajo moko, kvas, slaščice in vobče v neiz-premenjenem stanju prodajajo blago, katero sami kupujejo.
Ravno tako se morajo pavšalno obdavčiti mali proizvodniki (svobodne obr ti), našteti v tretjem odstavku čl. 7. pravilnika o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov, če izpolnjujejo pogoje iz čl. 59. točka 1 zakona o neposrednih davkih. Pod te odredbe spadajo tudi mali obrtniki, ki se istočasno bavijo z izvrševanjem obrti raznih strok, kakor kovači-podkovači, mesarji-klobasičarji, kleparji-instalater-ji, brivci-frizerji itd. v kolikor opravljajo te obrte v istem lokalu, naravno pod pogojem, da ne zaposlujejo več nego 2 pomočnika ali ne uporabljajo motorne pogonske moči, ki bi bila večja od 2 konjskih sil ali ne potrošijo več nego
1000 kilovatnih ur letno ter se ne bavijo s prodajo nabavljenega blaga.
Končno je opomniti, da za pojem malega obrtnika iz toč. 2b druge skupine čl. 42 zakona o neposrednih davkih, ni bistveno to, da-li se obrt izvršuje v odprtem lokalu ali ne, temveč kakor re čeno, da ne zaposluje več nego 2 pomočnika in ne porablja več nego 2 konjski sili, odnosno ne porabi več nego 1000 kilovatnih ur na leto ter da se ne bavi s prodajo nabavljenega blaga. Gotove obrtniške stroke po načinu svojega poslovanja morajo imeti odprte lokale.
V	pogledu obdavčenja malih obrtnikov, čigar obrti se nahajajo v naseljih, ki so v upravnem oziru v zvezi z mesti, ki štejejo preko 20.000 prebivalcev, je treba imeti v vidu mesta kot taka in ne občine in mesta kot upravne edinice, ki imajo lahko v svojem sestavu naselja, sela in pristave. Radi tega je obrtnike, čigar obrtni lokali se nahajajo izven mesta v takih naseljih, selih in pristavah, obdavčiti po spredaj navedenih odredbah § 19. fin. zak. 1937-38, odnosno po novo izmenjanem odstavku 9. čl. 59 točka I. zakona o neposrednih davkih in navodilih iz razpisov tega oddelka štev. 22427-37. Pri tem je upoštevati število prebivalcev sela, naselja, pristave ne glede na to, koliko prebivalcev ima občina mesta, na katere področje spada dotično selo, naselje ali pristava.
Pozivajo se davčne uprave, da se prednja navodila točno upoštevajo, a finančne direkcije, da poslovanje davčnih uprav v navedenem smislu strogo kontrolirajo.«
Proslava zlatega jubileja Združenja obrtnikov za okolico Maribor na Teznem
V	nedeljo 27. junija je slavilo Združenje obrtnikov za oko lico Maribora na Teznem izredno slovesnost — zlat jubilej ustanovitve s svečanim občnim zbo rom na prostornem, okusno in s simboličnimi slikami raznih obrti de-koriranem vrtu Šabedrove gostilne, ki je nudila ta dan zlasti številnim zunanjim gostom prijetne urice. Okusno izdelana majhna vabila in lepaki so privabili k tej slovesnosti številne goste. Po letni skupščini, katero je otvoril s pomembnim nagovorom marljivi predsednik Združenja g. Šabeder Joško in j pri kateri so bila vsa poročila soglasno ■ odobrena, se je izvolilo najstarejša zaslužna člana Združenja g. Stanca Anto-] na iz Ruš in g. Kotolenko Nikolaja iz Selnice ob D. za častna člana. Sledil je
slavnostni del, kateremu so med drugim prisostvovali obrtni nadzornik g. Založnik Ignac, zbornični svetnik in tajnik Zveze obrtnih zadrug g. Iglič, zbornična svetnika gg. Bureš in Sojč iz Maribora, podpredsednik okrožnega odbora g. Vahtar Miho in tajnik Bender, g. Podhraški za Združenje iz Slov. Bistrice, g. Reiher in Pravdič za Združenje krojačev iz Maribora, g. Matija Holc, bivši podpredsednik Združenja na Teznem za Združenje gostilničarjev, Združenje pekovskih mojstrov in občino je zastopal pekovski mojster g. Kovačič Alojz iz Tezna, g. Albreht, Metlič in Zupančič Ptujsko obrtno društvo in Združenje kovinarjev g. Kumerc Franjo. Navzoča sta še bila dolgoletna odbornika Združenja g. Šabeder Franjo in Štanc Anton iz Ruš. Pozdrave in čestitke so poslali: preds. Zbornice g. Jelačin Ivan in tajnik Mohorič, direktor g. Krejči iz Ruš, predsednik Zveze obrtnih društev g. Rebek Josip, zbornični svetnik g. Zadravec Jakob in predsednik Okrožnega odbora g. Novak Franjo iz Maribora. Prisotne delegate, številne obrtnike in
JOŽE KARLOVŠEK:
Umetnostna obrt
Slikovito — čustveni slog
Ta je zadnji tipični slog, ki naj o njem razpravljamo. Porodil se je po večini v vzhodnem področju, v katero prištevamo pokrajine med Severnim in Črnim morjem in od Karpatov preko Urala do Kitajske. V srednjem Podonavju se vsi značilni slogi, t. j. vzhodni, južni in severni križajo ter vplivajo drug na drugega.
V	vzhodnem področju je bilo dovolj širnih step in planjav, tako da se je lahko razvilo na njih pravo pastirsko
—	nomadsko življenje. Ker je vzniknila živinoreja iz prastarega — paleolitskega lovstva, zato je izmed vseh kultur nomadska najsorodnejša paleolitski. Iz omenjenih pokrajin so prišli verjetno Indoevropejci kot nomadi, in sicer iz Turkestana in z Iranske planote skozi južno Rusijo v Evropo, kjer so se po zgledu staroevropskih plemen začeli ukvarjati s poljedelstvom.
Nomadi so se preseljevali stalno iz kraja v kraj. Koder so se nastanili začasno, so porabljali prenosne šotore. Za hrano, obleko, posode, šotore in mnogo drugega so se morali zahvaliti večinoma živini. Zakaj od nje so dobivali predvsem meso, mleko, kri; obleko so si narejali iz kož, dlake, volne, kožuhovine in usnja; njih posode so bile tudi iz usnja, a šotori iz kož. Poslednji so bili dvojne oblike. Na severu so imeli šotori piramidasto obliko in streho, ki je bila pokrita poleti z brezovim lubjem, a pozimi z jele-novino, medtem ko so bili na jugu bolj podobni hišam s koničastimi strehami in stranskimi stenami. Pozneje so sa pojavile še podzemeljske hiše, deloma zakopane v zemljo in pokrite z vejevjem in prstjo. Stalnejša in večja bivališča, posebno v Vzhodni Evropi so jeli graditi ljudje iz lesa, in sicer v kladni vezi.
Za nomade je bilo izredno važno tudi orožje, predvsem lok in puščica. Močne veledružine so bile ogromne živ-
ljenjske sile nomadov, ki so jim priznavali premoč nad drugimi kulturami. Za najvišje božansko bitje so imeli nomadi nebesni svod (nebo), ki se vzpenja nad nepregledno stepo. Nebo je simbolično predstavljala okrogla plošča s središčno luknjo, ki je pomenila zvezo med nebom in zemljo.
Nomadsko življenje se zrcali tudi v umetnosti, posebno na obrtniških izdelkih. Nomadi niso gradili namreč monumentalnih stavb, večjih kipov in narejali slik, pač pa so gojili hišno obrt in radi olepševali svoje izdelke. Razen usnja, so porabljali kot snov za svoje proizvode še kosti les, lubje in glino, kar je vzrok, da ni ohranjenih iz teh snovi domala nič izkopanin razen nekaj keramike.
Ko smo govorili spredaj v tem spisu o prastari kulturi, smo med drugim omenili, da je bilo takrat slikarstvo jako razvito ter da so ljudje kaj radi slikali na stene in posll-kovali tudi svoja telesa in usnjasta oblačila. Tako se nam odkrije zveza s to praumetnostjo na poslikani keramični posodi, ki izvira že iz neolitika in sega od spodnjega Podonavja preko južne Rusije do Kitajske. Ukrasni motivi
Poslikana keramika iz mlajše kamenenaste dobe.
na keramiki so abstraktno-geometrični ter kažejo valov-nice, sspirale, pikice, loke, volute, kroge in razne druge zakrivljene motive. Barve, predvsem bela, rjava, rdeča in rumena, so po žganju nanošene na posodo.
Ornamentalen vzorec ni podrejen obliki predmeta, kakor na primer pri severnem geometrično-tehničnem okrasu, marveč motivi pokrivajo ploskev brez vsakega reda poljubno in prosto ter so porazdeljeni enakomerno in ploskovno tako, da povzdigujejo z raznolikim motivom, različno smerjo in različnim barvnim tonom slikovitost okrašenega predmeta. Zategadelj tudi ni, da bi motivi sami zase kaj naravnega predstavljali, kakor je to na primer pri južni ornamentiki. Tu se uveljavi ornament res kot čisto okrasilen (dekorativen) činitelj, ki nima nič skupnega z upodabljajočo umetnostjo ali pa s tehniko in obliko predmeta. Z njim je izgotovljeni predmet le okrašen, da je videti lapši in slikovitejši. Nemiren nomadski duh s poljubno in močno zavitimi in raztresenimi motivi se kaže tudi v slikovitosti. Hkrati pa se kaže v ornamentu nomadski kolektivizem s tem, da ne prihajajo posamezni motivi do individualnega izraza, temveč se združijo skupno v dekorativnem ornamentu do pravega pomena.
žival je bila ljudem, bivajočim na vzhodu, nad vse koristna in draga, saj je bilo njihovo življenje od nje v pravem pomenu besede odvisno. Zato so uporabljali ljudje, ko so začeli upodabljati tudi naravne motive predvsem živalske podobe. Iz bronaste in poznejše železne dobe je ohranjenih dokaj bronastih predmetov, okrašenih z živalskimi motivi. Zaradi mnogih in skoraj izključno živalskih motivov kakor tudi zavoljo njihove značilne stilizacije, imenujemo ta okras »živalsko ornamentiko«, ki jo je pa treba razlikovati od severne germanske živalske ornamentike. Na teh motivih se vidijo posebno oven, konj, jelen, govedo, ptiči itd., ki pa niso prikazani kot divje živali, ki beže nemara pred človekom ali pa ga napadajo, marveč kot mirne, že udomačene, krotke in ljubke živalce.
Dalje sledi.
goste je prisrčno pozdravil načelnik Združenja g. Joško Šabeder in podal zanimivo sliko o zgodovinskem razvoju zadruge od ustanovitve 1887 do danes. Združenje je prebredlo marsikatere ovire, zlasti izločenje raznih strok iz Skupnega združenja, kar ni v prid delovanju Združenj, še manj posameznim obrtnikom, ki si le v medsebojnem spoznanju lahko medsebojno pomagajo in podpirajo in radi tega žele po izločenju zopet včlanjenja v Skupnem Združenju. Pohvalno je omenil složno delovanje odbora ter razdelil odbornikom v priznanje zaslug in v spomin na zlat jubilej lične diplome, katere so prejeli podpredsednik g. Leč Ivan, odborniki gg. Lužnik Ivan, Vokač Srečko, Vicman Blaž, Granda Ivan, Jevšek Josip, Lorber Jakob, Ksela Vinko, Pfeifer Josip, Or-tan Hinko, Gobec Franjo in izvedenka §a- Grašič Alojzija. V imenu odlikovancev je spregovoril v izbranih besedah g. Pfeifer in zlasti podčrtal zaslužno delo predsednika g. Joška Šabedra in izročil tudi njemu med burnim odobravanjem lično diplomo. Sledila je priložnostna in ljubka deklamacija neke vajenke, nato pa je zapel mešani zbor iz Hoč pod taktirko dirigenta krojaškega mojstra g. Furlana ubrano pozdravno pesem, na drugem koncu vrta pa so zadoneli močni akordi godbe na pihala. Po skupnem slikanju so se vrstili številni govorniki, izmed katerih tiaj le omenimo priljubljenega obrtnega nadzornika g. Založnika, nadalje g. Bu-reša, Igliča, Vahtarja, Reiherja, Zupančiča, Podhraškega, Potrča in Kovačiča, ki so čestitali Združenju k pomembnemu jubileju in zlasti podčrtavali namen
Združenj, pomen in potrebo okrožnih odborov, ki naj bodo prava vez med združenji, zbornicami in oblastmi. Vsem govornikom in zastopnikom se je v prisrčnih besedah v lepo zasnovanem govoru zahvalil za čestitke predsednik g. Joško Šabeder v imenu vseh članov Združenja, želeč v obrtniškem stanu predvsem slogo, ki je najpotrebnejša in najnujnejša zaščitnica obrtniških teženj in nosilka v izvojevanju pravic in odpravo ran, ki tarejo vse panoge obrtniškega stanu. Razvila se je neprisiljena in prisrčna zabava, h kateri je tudi pripomogla marljiva gostilničarka Angela z dobro in ceneno postrežbo, da bo ostal ta zlat jubilej v najlepšem spominu ne samo zunanjim gostom, temveč tudi domačinom, ki prinašamo jubilantu — Združenju — najlepše čestitke z željo, da uspe jubilantu priboriti obrtnikom v okviru svojih organizacij ono mesto, ki jim prisoja v verigi pridobitnih slojev in zavednih državljanov.
Vsem tovarišem in tovarišicam pa, ki so to pomembno stanovsko manifestacijo tako lepo organizirali velja naše pri znanje. Predsedniku tov. Šabedru, duši cele prireditve, ki je potekla v znamenju obrtniške in tovariške sloge smo dolžni posebnega priznanja in zahvalo za njegov trud in delo, ki ga požrtvoval no vrši v dobrobit obrtniškega stanu. Le tako krepko naprej po poti, ki nam jo narekuje naša neomajna stanovska zavest.
Več prostovoljne discipline in samozavesti v naše stanovske organizacije
Socialno-ekonomski Inštitut
V	Ljubjani se je pred kratkim ustanovil »Socialno ekonomski inštitut« z namenom, da raziskuje dejstva in pojave našega gospodarskega življenja. Inštitut namerava zbirati statistike, prirejati predavanja in tečaje, kakor tudi s publiciranjem svojih raziskovanj zainteresirati Sir šo javnost za pereča gospodarskai vpral šanja sodobnosti. Pobudo za ustanovitev inštituta so idali nekateri mlajši delavci na tem polju slovenskega udejstvovanja, ‘ki so se jim pridružili tudi drugi delavci najrazličnejših zanimanj in položaja, talko da bo možno temeljito delo v okviru delovnega načrta inštituta. Kdor pozna zapreke, ki danes ovirajo temeljiti študij naših gospodarskih razmer, kakor tudi
Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške ter vodnja-karske mojstre in elektroinstalaterje
V	mesecu maju in juniju t.1. so se vršile v Ljubljani izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre in za elektroinstalaterje. Izpite upravlja Zbornica za TOI, izpitnim komisijam za gradbene stroke je predsedoval g. ing. Mencige/r, za elektroinstalaterje pa ing. Štolfa.
Rezultat izpitov je bil sledeč:
	0	.2	.o i
	•a ca	•al	
	Q. f~. t&	i	•i
za zidarskega mojstra	6	6	12
za tesarskega mojstra	4	2	6
za kamnoseškega mojstra	—	1	1
v obči izobrazbi zid. s troke	—	2	2
v obči izobrazbi tes. stroke	—	2	2
za elektroinstalaterje	7	1	8
J
šibko organizacijo odnosno sploh neodvisnost poučevanja naših gospodarskih razmer, bo zamisel inštituta najtopleje pozdravil. O delu inštituta, ki namerava po sistematični razporedbi študijskega gradiva proučevati tudi obrtniške razmere (kar mimogrede omenimo), bomo še poročali. Na ustanovnem občnem zboru je bil iz voljen prvi odbor inštituta in sicer: predsednik dir. A. Gosar, podpredsednik dr. Stojan Bajžič, tajnika F. Uratnik in inž. Pečenko, blagajnik Albin Smerkolj, odborniki: I. Avsenek, dr. A. Krši, dr. A. Melik in I. Traven; nadzorstvo: dr. J. Bohinjec, dir. inž. č. Nagode, dr, VI. Muriko, I- Lah, iraž. E. Baraga.
Skupno 17	14	31
Iz teb podatkov sledi, da izpita ni opravilo 45“/o vseh kandidatov. Ako pa upoštevamo la gradbene stroke, pri katerih je izpit opravilo 10, ni ga pa opravilo 13 kandidatov, uvidimo, da izpita ni opravilo 56% vseh teh kandidatov, še posebej je opozoriti na rezultat izpitov v obči izobrazbi in znanju, ki ga morajo napraviti kandidati brez tehniške srednje šole odnosno šole za gradbene poslovodje (po lir jej. Tega izpita ni opravil nobeden izmed štirih kandidatov. V tem primeru gre večinoma za podeželske kandidate. Glede na to, da so kandidati teh strok tako slabo pripravljeni, bo zavod za pospeševanje obrta pri naši zbornici pred prihodnjim terminom izpitov priredil za te kandidate poseben tečaj, kar je pozdraviti.
Dopisujte v,Obrtni Vestnik*
Težnje obrtnikov
Kolarska obrt je bila svoj čas, zlasti ko še ni bilo železnic ena najbolj-cvetočih obrti. Se pred 30 leti ni nihče mislil, da bi mogla ta obrt tako rapid-n) propadati. Iz statističnega pregleda ki ga je Obrtni Vestnik prinesel v 6^ štev. je razvidno, da je tekom enega leta v kolarski obrti 8 prijav in 49 odjav. Ze te številke nam torej nazorno kažejo, da je kolarska obrt poleg čevljarske edina, ki nima najsijajnejših izgledov za boljšo bodočnost.
Ako iščemo vzroka temu, tedaj nam bo kmalu jasno da je postal ta preobrat radi novih smernic sodobnih prevoznih sredstev in novih zahtev v obrti. Slavna krivda leži pa pri kolarjih samih, ki se ne zavedajo dovolj svojega poklica ter so brez vsakega smisla za nove strokovne potrebe, ki nam jih narekuje današnji čas. Eminentne važnosti za bodoči razvoj kolarske stroke je dober na-
kolarske stroke
raščaj. Odkrito moramo priznati, da gredo k kolarski obrti vajenci, ki nimajo že nikjer več drugega obstanka. V kolarsko obrt torej prihaja naraščaj, ki je najbolj nesposoben. Ni čudo torej, da kolarska obrt tako rapidno propada. Kolarska obrt je ena izmed onih obrti, ki zahteva najobsežnejšo znanje in prilagoditev današnjemu času. Zato je potrebno, da se nudi naraščaju osnovna sposobnost, da bo zmožen prevzeti težke naloge za razvoj kolarske obrti. V kolarsko obrt naj bi se ne sprejemalo učencev, ki nima vsaj dovršeno meščan sko šolo in nimajo smisla za opisno risanje in računstvo ... Radi nesposobnosti mnogih današnjih kolarskih mojstrov in neznanja kalkulacije bredejo kolarji v vedno hujše gmotne težave. Vzrok neznanja kalkulacije je tudi glavni povod, da si cene med seboj kvarijo ter drug drugemu konkurirajo. Vsled
stanovske nezavednosti in pomanjkanja tovariškega čuta ter strokovne kvalifikacije se tudi sicer silno redko kdo oglasi v javnosti da bi pokazal nevzdržen ekonomski položaj. Temu je tudi glavni vzrok, da se oblastva za kolarsko stroko prav nič ne zanimajo. Nočemo na tem mestu zaiti v podrobnosti stanovskih teženj kolarskih obrtnikov, pač pa naj omenimo nekatere najvaž nejše pomanjkljivosti. V nasprotju z določili o. z. se rapisujejo razne državne in samoupravne dobave, ne da bi zato vedeli tudi interesenti in zastopniki malih obrtnikov. Ako se te dobave razpišejo javno, tedaj ise razpisujejo kompletno, tako da se teh del naš kolarski obrtnik ne more udeležiti. Pri dobavi n. pr. avtomobilov za vojne potrebe ali druge naj bi se delo razpisalo v manjših skupinah ter ločeno. Šasije posebej in karoserije posebej. Tako pa, ker se dobave razpisujejo kompletirano in se mora umevno šasije uvažati, se uvažajo istočasno tudi karoserije. Ne pomisli se pa da bi lahko kolarski obrtnik pri teh dobavah nekaj zaslužil s svojim delom. To naj bo ena izmed vnebovpijajočih krivic. Pozivajo se vse merodajne oblasti, predvsem pa Zbornica, da v tem pogledu zaščiti kolarske obrtnike.
Kolarski orbtnik zahteva dela, zahteva da se v kolarsko stroko pritegne sposoben naraščaj, zahteva da se v tem smislu tudi reorganizira strokovno šolstvo. Vodstva strokovnih nadaljevalnih šol naj bi uredila pouk tako, da bi imeli vajenci vsaj risanje skupno z mizarsko stroko, ki je kolarski stroki bolj sorodna kot pa kovinarski stroki. V šo-
li	pa naj poučujejo tudi mojstri, tako da bo vajenec dobil več strokovne na-obrazbe.
Oblastva naj bi odobrila cenik za kolarske izdelke ter vsakogar občutno kaznovala, ki bi oddajal izdelke izpod teh minimalnih cen. Obrtnikom kolarjem pa priporočamo, da se končno vendarle spametujejo in drug drugemu ne nasprotujejo z umazano konkurenco, ki je grobokop naše lastne eksistence.
Najnovejši gospodarski in stanovski vestnik
PRI PODRUŽNICI POŠTNE HRANILNICE V LJUBLJANI NI TOLIKO KREDITA, DA BI PLESKANJE OKEN IZVRŠIL OBRTNIK
Te dni so imeli brezposelni obrtniki v Ljubljani priliko videti,, (kako je na pritličnih oknih podružnice poštne hranilnico v Ljubljani stal vratar in barval železno omrežje. Torej od osmih milijonov čistega dobička, katerega je napovedala ljubljanska podružnica, se ni moglo najti par sto dinarjev, da bi se prenovila barva na oknih na pošten način in bi tudi pleskarski obrtnik dobil nekaj zaslužka. Ne bo se nam treba preveč čuditi, če bomo v kratkem videli kako poštarji sami postavljajo oder ob ljuhljanstki pošti da jo »pobelijo«.
X Načelnik oddelka za trgovino, obrt in indu8fcrljo pri banski upravi v Ljubljani dr. Rudolf Mam je bil nedavno upokojen. Na njegovo službeno mesto je postavljen dr. Fran Ratej .dosedanji šef upravnega odseka občega upravnega oddelka kr. banske uprave. Ko odhaja s svojega mesta g. dr. Rudolf Mam, se ga obrtništvo spominja kot svojega prijatelja, čigar delo je bilo najtesneje povezano z našim obrtništvom. Tudi na drugih poljih udejstvovanja ,tako pri našem velesejmu, naši strokovni publicistiki ,‘tujsko-prometnih ustanovah; vedno in vselej tudi izven svojega službenega časa je znal koristno delovati v dobrobit našega gospodarstva. Sedaj ko je prost službenih dolžnosti, smo prepričani, da se bo še intenzivnejše in z večjo ljubeznijo posvetil dosedanjemu delu. Našemu novemu predstavniku pri banski upravi, želimo da .bi z uspehom nadaljeval idealno delo svojega prednika. Obrtništvo mu bo za vsako pomoč izkazalo globoko hvaležnost.
X Zbornica za TOI v Ljubljani je z okrožnico pojasnila delodajalcem, da je treba pobotnice, s 'katerimi uslužbenci potrjujejo svoje prejemke s podpisom, brezpogojno kolekovati, ne glede nato, ali dobiva uslužbenec svojo plačo dnevno, tedensko ali štirinajstdnevno, samo ida opravlja posle, za katere je potrebna kvalifikacija (§ 1. zak. o pokojninskem zavarovanju nameščencev — Službeni list z dne 124. jan. 1934. štev. 56/7). Pravica izterjave zastara v 5 letih. Vendar ni predpisano ,da se morajo dokazila o tem shranjevati. Taksa se plača s koleki tako kot za ostale pobotnice.
X MaJU obrtniki So oproščeni samo občega davka. ,ako izpolnjujejo pogoje glede števila pomožnih moči, ne pa tudi skup
nega davka. Zato je Zbornica, za TOI v Ljubljani na zadnji plenarni seji soglasno odobrila predlog zborničnega svetnika g. Rebeka, da se obči davek veljavne oprostitve malih obnnikov razširi tudi na skupni davek. Na predlog je ministrstvo financ z razpisom z dne 19. V. t. 1. odgovorilo, da iz fiskalnih razlogov predloga ne more upoštevati, pač pa hoče v najkrajšem času izvesti na podlagi čl. 21 uredbe o skupnem davku sporazum, t. j. naročiti hoče davčnim upravam, naj sporazumno z davkoplačevalci določijo vsoto, ki naj bi jo plačali kot skupni davekv ne da bi (bilo treba davkoplačevalcem vlagati prijave.
X šesti Mariborski teden bo kakor vsako leto tudi letos od 31. julija do 8. avgusta. Dovoljena je polovična cena na železnici od' 29. julija do 10. avgusta.
X V Celju bo otvorjena v času od 1. do 15. avgusta t. 1. razstava za obrt, trgovino in industrijo. Dovoljen je 50% popust na železnicah. Priporočamo obrtnikom obisk.
X Zagrebška jesenska razstava bo letos prej kot običajno in sicer od 28. avgusta do 6. septembra, ker bi sicer kolidirala z beograjsko.
X Opozarjamo o,brtmike, kakor tudi razne ustanove in šole ter pomočniško osob-je, da se poslužijo »Obrtnega vestnika« kot posredovalca za preskrbo dela. Mojstri in starši, »Obrtni vestnik« vam pre-skilbi najprimernejše učno mesto in posreduje ako želite učenca.
X Na vprašanje iz vrst obrtništva glede mednarodne zamenjave obrtnikov javljamo v pojasnilo, ida Zveza obrtnih društev akcijo za zamenjavo obrtnikov že organizi-j ra in da bo v konkretnem primeru javno opozorila interesente, ki bi se želeli izpopolniti v inozemstvu.
X Velik, sodoben vajenski dom bodo zgradile Obitna, Trgovska in Industrijska zbornica v Beogradu. Investirali bodo v samo zgradbo 2 milj. din. Dom 'bo dograjen že letos.
X Takse za medkrajevne telefonske pogovore se povišajo s 15. julijem za 7 do 25%, in sicer je najobčutnejše povišana tarifa za dnevne in nočne pogovore za 1. cono .(do 25 km). Nerazumljivo je to povišanje .kajti tekom zadnjega leta se je zaradi nekateiih olajšav telefonski promet zelo dvignil in je imela pošta od tega samo koristi.
X Po podatkih OUZD v Ljubljani je razvidno da se zaposlitev v naši banovini še nadalje izboljšuje.
X Državni svet je izdal važno razsodbo s katero je v nekem konkretnem slučaju oprostil hLago tudi skupnega davka na poslovni promet, ker je bilo oproščeno ea-rine. To velja zlasti za uvoz strojev in aparatov, ki se pri nas ne izdelujejo. Ako je torej blago po zakonu in uredbi o skupnem davku carine prosto, se v nobenem primem ne plača skupni davek.
X Ob priliki ljubljanskega velesejma je posetilo Ljubljano preko 40 obrtnikov najrazličnejših strok iz Siska. Obrtniško društvo v Ljubljani jih je vodilo pri razgledovanju lazmih podjetij v mestu in okolici. V »Ohrtničkem Vjesniku« se izražajo zelo pohvalno o napredku naših obrtnih in drugih podjetij, posebno pa se ne morejo dovolj navdušeno izraziti o organizaciji in vzorni ureditvi Tehniške srednje šole v Ljubljani. Ravnatelj g. Reisner je ekskur-zistom raztolmačil in pokazal učni in delovni program šole ter jih vodil po vseh delavnicah.
X Z novimi predpisi je fin. ministrstvo uvedlo najstrožjo trošarinsko kontrolo v tvornicah.
X To poročilu Narodne banke o stanju našega gospodarstva v maju, sodeč, se je splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji v primeri s prejšnjimi meseci znatno okrepil. Promet na borzah je znašal 28 milj. din (lani v maju samo 18 milj. din). Promet z devizami je znašal 246 milj. Indeks cen je bil za 8.3% višji kot lani. Hranilne vloge so se povečale za 81, t. j. na 11.319 milj. Izvoz je bil v aprilu največji t. j. 570, uvoz tudi in sicer 463 milj. din. železniški promet je bil doslej za 15% večji nego lani. Ravnotako je precej narastel pomorski in rečni promet.
X Radi visokih avtorskih taks odpovedujejo lastniki lokalov godbenikom. Prav gotovo ta tarifa ne sme obveljati, ne da bi bili občutno prizadeti vsi sloji, ki so navezani na izvajanje kakšne glasbe. Avtorsko pravno posredništvo je v Ljubljani, Livada 29. (tel. 39-13).
X V Franciji je nastopila občutna finančna kriza, tako da je bila nova Chau-tempsova vlada primorana izvesti novo devalvacijo franka ter povišati davke.
Uporaba In kontrola mazil v obratih
Med najvažnejša sredstva, ki omogočajo redni pogon strojev v delavnici spadajo brezdvoma olja in masti. V tem oziru vlada še velika nevednost, misli se običajno, da je pojm tehničnega olja izčrpan z imenom »strojno olje«, ki mo-, ra odgovarjati za vse potrebe. Razliko-
vati moramo dve veliki skupini olja po izvozu in sicer:
a) olja in masti mineralnega izvora, ki se zopet deli v destilate nafte in premoga;
b) olja in masti rastlinskega izvora.
V	obče uporabljamo olja in masti mineralnega izvora, ki jih delimo v
1. mešanice in zmesi novega, čistega mineralnega olja;
2. kompoundirana olja, to so mešanice in zmesi mineralnega in rastlinskega olja;
3. trdne masti, maščobe, in sorodne izdelke;
4. olja, ki se pri uporabi mešajo z vodo (vrtalna in tekstilna olja);
5. tehnični vazelin in
6. grafit.
Omejiti se hočemo le na nekatera važnejša opozorila. Le visokovredna olja (pod točko 1) so po filtriranju priporočljiva za ponovno uporabo. Pri nakupu je treba navesti vselej v kak namen bo olje služilo kajti za vsako svrho mora služiti le ena vrsta olja. Zato je treba voditi strogo kontrolo pravilnega ravnanja. S tem se doseže večja varnost pogona in obratovanja ter povečana živ-ljenska doba strojev in ležajev.
Službeni list
z dne 26. junija objavlja.: Uredbo s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju. i dne 30. junija objavlja: Nadaljevanje Uredba zakona o izvršbi, z dn« 3. julija objavlja: Brezplačno oddajanje sadik in semen. — Odločbe glede izvoza orehovega lesa. — Znamke Male antante, z dne 7. julija prinašal; Navodila za sestavo proračuna razhodov in dohodkov s predlogam finančnega zakona 1938/9. — Avtentično tolmačenje čl. 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, z dne 10. julija prinaša: Navodila za sestavo proračuna z izvršilnim pravilnikom za 1. 1938/39.
Licitacije in dobave
Kraljevska banska uprava v Ljubljani za zemeljska dela pri gradnji ceste Reka
—	Sv. Areh dine 24. julija.
Kraljevska banska uprava za železob. most pri Dolenji Lendavi dne 19. julija.
Uprava policije v Ljubljani za nabavo raznih oblačil dne 20. julija.
Krajevni šolski odbor v Sovodnju (srez Škofja Loka) za gradnjo nove šole dne 2i2. julija.
Kraijevska banska uprava za železobet. tnost pri Fali dne 29. julija.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje dela za vzdrževanje raznih objektov .dne 20. julija.
Kraijevska banska upraVa za graidnjo železobet. mostu preko Selške Sore dne 26. julija.
Dne 10. avgusta se bo vršila pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo raznih vrvic za kape in piščalke, dne 11. avgusta za ddhavo 100 kom. novih hlač in dne 12. avgusta za. dobavo 90 kom. novih plaščev za potreibe policijske straže.
Dne 10. avgusta se bo vršila pri Glavnem sanitetskem skladišču' v Zemunu licitacija za nabavo 1000 komadov bolniških nosil.
Davčni svetovalec
Nekaj navodil iz davčne zakonodaje.
V	prvi številki letošnjega letnika »Obrtnega Vestnika« smo pričeli objavljati pod tem naslovom poučen članek iz davčne zakonodaje. V tretji številki je bil objavljen članek o »zemljarini ali zemljiškem davku«. Danes nadaljujemo s tem člankom.
* # #
Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča. Da se ne izgubi oblaščenec; v ostalih primerih jo lahko vlo-že oškodovani davčni zavezanci skupno; vložiti pa jo more tudi občinsko oblaetvo samo.
Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi ali pa tudi pri davčni upravi. V prijavi škode je treba točno označiti poškodovane parcele ter navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele, če prijavo vloži davčni zavezanec sam. Ako je pa prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati.
Proti odločbi katastrske uprave imajo oškodovanci pravico pritožbe na finančno direkcijo. Pritožba se mora vložiti v 8 dneh po prejemu odločbe katastrske uprave.
Zemljarina sestoji iz osnovnega in dopolnilnega davka.
Osnovni davek znaša 12“/o katastrskega čistega dohodka, je pa vsako ileto s finanč. zakonom znižan m 10%. Dopolnilni davek pa zrniaša do 2000’Din čistega katastrskega dohodka 2%. ki se zvišuje sorazmerno’ z vi-
šino. čistega katastr. dohodka- če skupini katastrski donos ne doseže višine 1000 Din, se dopolnilni davek ne odmeri. Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati doklade. Kmetovalcem, ki sama obdelujejo evoje posestvo ter imajo1 več ko 5 rodbinskih članov v skupnem gospodinjstvu, se odpiše za vsakega člana preko 5 članov del dopolnilnega davka. Dopolnilni davek se odpiše na prijave, ki jih je treba izpolniti in predložiti januarja vsakega leta. Če se vloži prijava prepozno, se davek ne odpiše.
Zemljarino odmerjajo katastrske uprave, pobira pa jo davčna, uprava. Katastrske uprave sestavijo> vsako leto razpored zem-Ijarine, t. j. seznam davčnih zavezancev, davčnih osnov (t. j. zneskov, od katerih se odmeri davek) in predpisanega davka. Razporedi se javno razgrnejo- v prostorih daven® uprave za 8 dni na vpogled.
Proti odmeri zemljarine ni pritožbe, če pa kdo ugotovi pri vpogledu razporeda, da 6e mu ni pravilno izračunala davčna osnova (podlaga) ali davek sam, moTa vložiti proti odmeri pismen ugovor, dokler je razpored razgrnjen na vpogled.
Za kratek čas in razvedrilo
Naš Vestnik je v prejišnjih številkah prinesel v tej rubriki nekaj vrstici ki so bile i namenjene za razvedrilo našim naročnikom. Že ti poizkusi so nas uverili, da imajo naši naročniki dovolj smisla za ta kotiček.
Tudi malo razvedrila si včasih želimo. Ze Marko Pohllin je v svoji zbirki »kratkočasnih ugank pojasnil namen, pomen in vsebino kratkočasnih ugank. Pohlin pravi: da so
«med gmain pukam, ali za dolg čas si krajšati ali med dršeno en smeh ali špas početi služejo, merski enega v eni ali drugi reči poduče, -njemu njegov tumpast um zbrusejo, pamet ub riše jo ter človeka v več rečeh -bel vednega inu znajdenega delajo. Uganke so od vseh stanov, od antverhov* od ludy inu žival- od useh stvary na nebu inu na zemli zložene.«
Kot vidimo so torej že naši pradedje cenili take uganke in njihovo šegavost. Mi želimo z objavljanjem teh vrstic pritegniti k sodelovanju tudi naše bralce tako. da sami priobčujejo in vprašujejo in sami tudi odgovarjajo na razne uganke, ki bi jih
sami sestavljali. Od časa do časa bomo razpisali tudi primerne nagrade.
Danes prinašamo skromno uganko iz področja, ki našim prijateljem gotovo ne bo delala preglavic.
Gospodar ima vrt v obliki kvadrata, na čigar oglih stoji po ena lipa. Rad bi vrt povečal, da bo še enkrat tako velik, da bo še nadalje kva-dratične oblike in da bodo ostale še nadalje lipe na meji njegovega vrta. Kako naj reši to nalogo. — Rešitev priobčimo prihodnjič.
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ceško-jugoslovensKa veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenltova ulica štev. 7
GARANTIRANE
gonitne jermene
za vsakovrsten pogon, kakor tudi
okrogle Jermene šivalne jermence lesene jermenice
vosek ,Prima‘ za jermena
itd. nudi
BKCAIR & CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35
i
m
^1784^.
BRATA MOSKOVIČ -
priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in zgornjega usnja. Vse strojarske maščobe, kemikalije in strojila vedno na zalogi.
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1957
OD 29. AVGUSTA
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
1 Ma.'
m
m
AGA-RUŠE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. - RUŠE
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 in 6 m1*, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter se dobavlja s čistočo 99%, kar je za tehniko avtogenega varjenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni kisikovi valji se morajo uporabljati le s pomočjo posebnega redučnega ventila, ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima :
REDUČNI VENTIL. »AGA-RUŠE« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULIRJNIM
VIJAKOM.
EJP»
DO 2. SEPTEMBRA.
in častni zastopniki:
Ing. G. TONNIES — Ljubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 in JOS. BEZJAK — Maribor, j Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97. j
Nova trgovina
manufakture in krojaških potrebščin je ravnokar otvorjena. LJUBLJANA — Kolodvorska ul. 24
ZELO NIZKE TOVARNIŠKE CENE! Priporoča se
BRANKO MAKAR
JUGOGRAF1KA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRSU Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
Proizvajamo in prodajamo:
IP 11 II 'N
za obrt in industrijo; j za gospodinjstvo.
:
j K O K S
za kovače; za livarne; I za centralne kurjave.
KATRAN
za konzerviranje lesa; za obrezprašenje cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
ZAHAISKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.—
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB
PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St. 20-30 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
s Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). Vsi v Ljubljani.