THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OK AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gtiio^Zi vara h luu-od — k« jpravlco ia ritnic« — »d boj« 9* xmafll GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU, ~IE DRUŽBE 5V, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. —-, NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ I PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 225. CHICAGO, ILL., PETEK, 19. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 19, 1926. LETNIK XXXV, Neurje na vzhodu in zapadu-Nemci imajo v« v Sle! štiri osebe so bile ubit e na vzhodu, kjer je divjal strahoviti vihar, in sneženi metež. — šest premogarjev zajetih v jami, kamor je vdrla voda. — ribiški čolni uničeni; tisoče oseb brez strehe. KRALJICA ¥ CHICAŠKI OPERI. I Ferdinand ponovno brzojavil kraljici, naj se vrne. — Kraljica z jokom končala svoj govor v Union League klubu. — Velike ovacije priredili kraljici v operi. Chicago, 111. — Rumunski kralj Ferdinand hoče na vsak '; način, da se kraljica povrne v ! domovino pred božičem. Ponovno ji je poslal brzojavko, v kateri ji to ukazuje. Kraljica se bo. pokorila kra-Ijevimu ukazu, toraj so ji dnevi bivanja v Ameriki — šteti. V torek je bila kraljica, gost Union League kluba, kjer je imela priliko, da je odkrila svoje srce — povedala vse kar ; ji je bilo na srcu. Govorila je v prilog rumunskega kraljestva, v prilog 17. milijonov Rumun-cev. Ost svojega govora je na-j merila tistim, ki ponižujejo Rumunijo. Veselega obraza je bila kraljica, ko je začela z govorom 1— a (proti koncu se je tako razvnela, da je jokala, pa tudi med udeleženci, so si ženske kakor moški brisali solze z oči. — Pomeni, da je za pravo ži-I lo potipala. , j Nekaj ur pozneje, je že sedela kraljica v "kraljevi loži" 1 v operi. Občinstvo ji je prire-; dilo viharne ovacije, mnogo jih je prišlo v opero ta večer le ?ato, da vidi kraljico. Kraljica je tudi obiskala muzej, kjer je z zanimanjem ogledovala razstavljene stvari, katerih ima Field Museum'v o-bilici. V muzeju je tudi govorila s šolarji, ki so prišli tja, da pozdravijo kraljico. Kraljica je tudi bila v torek v dolenjem delu mesta, kjer si je ogledala trgovine in tudi kupovala. Špas je bil v Marshall Field trgovini, ko so drugi odjemalci zvedeli, da je med nji-i mi kraljica, a niso znali katera izmed žensk je. Vse je drlo proti vzpenjači, kamor so nekateri kazali, da je šla kraljica, malo je manjkalo, da jo niso na tla podrli. V trgovini je nakupila dragocene kožuhe, katere bo nesla v domovino kot darilo sorodnikom. Ileani je kupila kožuhček za $2000. V sredo je odpotovala kraljica s spremstvom v Indianapolis in se poslovila od gostoljubne Chicage. -o- HOFFMAN NASLEDNIK CARR-A. Chicago, 111. — Pogreb okr. zakladničarja, Patricka J. jCarr-a, ki je bil pred dvemi jtedni izvoljen z večino 125,000 glasov za šerifa, se vrši danes ob 9:30 zjutraj iz cerkve sv. Ane na Calvary pokopališče. Za pokojnim žalujejo poleg njegovih domačih, številni pri-jjatejji. Njegovo službo bo prevzel sedaj šerif Peter M. Hoffman, katero bo opravljal do jposebnih volitev, ki se bodo vršile drugo leto meseca junija. kitajski morski roparji v boju z angleži; 12 mrtvih. Hongkong, Kitajsko. — O-semdeset milj od tukaj so kitajski morski roparji napadli angleški parnik. Mornarji so jih sprejeli z orožjem, 12 ban-ditov je padlo mrtvih od krogel, eden je utonil, devet so jih ujeli. Bila se je vroča bitka, da so mornarji zopet dobili kontrolo nad parnikom, ki je bil zelo poškodovanj ker so ban-diti podtaknili ogenj na krovu. ZIZI TOŽI RUMUNSKEGA, PRINCA KARLA. MRS. D. J. COLLINS POROČENA. New York, N. Y. — Letošnje leto je pač leto vremenskih nezgod. Iz vzhodnih in zapad-nih držav poročajo o snegu, burji in poplavi, ki je Zahtevala človeške žrtve in napravila mnogo škode. Najbolj so prizadeti kraji od West Virginia do Massachusetts. Šest premogarjev je vbda zajela v jami v Hazleton, Pa. Najbrž so utonili. Večje število malih ribiških čolnov se je potopilo v bližini Provincetown, Mass. Mnogo družin je rešilo le gojo življenje, ko so reke v severnem delu West Virginia preplavile bregove in je voda vdrla v poslopja. V Asbury Park, N. J., se je podrla stena velikega poslopja, katero baš gradijo ,lc sreči ni bilo žrtev, dasi so bili delavci v bližini. Poslopja, na prostoru kjer je razstava v Philadelphiji, so večina vsa poškodovana od viharja in poplave. V Camden, N. J. je stala voda šest palcev visoko na u-lici. V Brooklynu j6 veter nekega otroka vrgel z "fire es- I uni" iv, (*£ fcver I' . "-^f- * ,11 - • kjer je mrtev obležal. Enaka usoda je doletela nekega dečka, ko je na njega padla žica, v kateri je bil močan električni tok. Nekega dečka je veter vrgel v Lackawanna reko^ kjer je utonil. V Hartford, Conn., je na nekega moškega padel zastavni drog in ga ubil. V Bing-hamton, N .Y., je poplava napravila veliko škode. Na mnogih krajih je bil železniški promet ustavljen radi poplave. Denver, Colo. — Tudi od tukaj poi-očajo o sneženem me-težu, pa tudi v Montani in Wyoming je padlo mnogo snega. Rumunska kraljica bo v pondeljek v cleve-landu. Cleveland, O. — Tudi v Cle-NVelandu se vršijo velike priprave za sprejem rumunske kraljice, kamor pride v pondeljek. Med pripravljalnim odborom je prišlo že do spora in je le malo manjkalo, da se niso stepli. Kakor izgleda, hoče Cleveland celo Chicago prekositi. -o- — Denver, Colo. — 22 milijonov dolarjev so prejeli v pondeljek pridelovalci' sladkorne Pese od Great Western Sugar kompanije. Bil je .namreč plačilni dan za pridelovalce, ki so iz Nebraske, Wyominga, Montane in Colorado. — San Diego, Cal. — Znameniti zvonovi iz svetišča Santa Ysabel, cenjeni na $20,000, ki so izredno lepo doneli, so bili Ukradeni. Svetišče je bilo zgrajeno pred 50 leti, kamor zaha- j 3'ajo Indijanci Prvi duhovnik ; tukaj je bil frančiškan Father ^Unipero. — Montreal, Can. -*• Najbolj dragocen tovor, kar jih je Rc kedaj šlo skozi Montreal, je bil brezdvomno posebni tovorni voz, v katerem so bile črne Rebrne lisice, vredne 1 milijon dolarjev, namenjene v Toron- na zimsko razstavo. Boncour zagovarja princa Ka . rola. — Zizi zahteva, da se dovoli njenemu sinu, katerega oče je princ Karol, očetovo ime. Pariz, Francija. — Dočim se zabava rumunska kraljica v Ameriki, težka prede njenemu sinu — bivšemu prestolona.-sledniku, Karlu, ki bi se rad o- j tresel ženske, s katero je poro-j čen in ima sina, kateremu je on oče. Mme. Zizi Labrino, je pred-i ložila v Parizu pred sodiščem 1 1-. r'lyjin- hm '»«>mm j " al " "Jb postala 81. avg. 1918 žena princa Karla, tedaj rumunskega prestolonaslednika. Poročena sta bila v Odesi. Zizi toži za pravico, da nosi njen otrok, sinček, ki je sedaj star 7 let, ime* svojega očeta. V rokah ima sodišče vse dokaze, da je bila poroka med princem in Zizi izvršena postavnim potom, toraj j.e po francoskem zakonu .veljavna. Ker se je princ Karol odpovedal rumun-skemu prestolu in postal prebivalec Francije, bo sodišče go-1 tovo sodilo v prilog Mme. Zizi j Lambrino. Princa zagovarja Paul Boncour, francoski delegat lige narodov. Boncourjev zagovor temelji na dejstvu, da je bil zakon med princem in Zizi razveljavljen v Rumuniji, da j^ princ lahko poročil grško princezinjo Heleno. Princ je izjavil, da ne bo prišel osebno k obravnavi, ves zagovor prepušča Boncourju. Mme. Lambrino je prišla v sodno dvorano z otrokom in predložila pisma Karola, v katerih je dovolj dokazov, da je njena zahteva upravičena. Princ Karol živi sedaj v bližini Pariza z neko žensko, z imenom Magda Lu-pescu. Razveljavljenu zakona sta se upirala Zizi in pripc, a vse ni nič pomagalo, vlada je tako zahtevala, poročiti je moral Heleno, katero je pa zapustil in odšel iz Kumunije začetkom tega leta. Iz Jugoslavije VLOMILCI ODNESLI IZ STANOVANJA GERENTA KOR-BARJA 160,000 DINARJEV, PRIPRAVLJENE ZA IZ-PLAČILO DELAVCEV. — VIHARNA NOC POMAGA-LA TATOVOM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika nam predstavlja Mar-tho Dyer, hčerko kongresnika, in Mrs. Leonidas Dyer iz Missouri, ki se je nedavno poročila v Washingtonu z dr. D. J. Collinsom iz Glen Falls, N. Y. V kratkem odpotujeta na Kitajsko. OBČINSKE VOLITVE V IŠzaiii, -p- Scotland, S. D.— Na John Grossa farmi, ki se nahaja v tukajšrii bližini, sta bila dva farmarska delavca ustreljena do smrti, trije so pa zadobili težke poškodbe. Nekdo je streljal nanje skozi okno s puško. Kdo je to bil, ne ve nihče. — Qujncy, HI. — Mrk. Caroline Niekamp, stara 74 let, je bjla zadeta od trucka, ko je šla preko ulice in bila na mestu mrtva. Pravijo, da voznika ne zadene nobena krivda. Nemci zmagali pri občinskih volitvah v Zgornji Šleziji.—-Izid volitev ni po volji Poljakom. — Poljski guverner podpiral Nemce, Berlin, Nemčija. — Kadarkoli so nemško-poljski odnoša-ji na potu zboljšanja, pride nekaj nepričakovanega vmes, da se ,zopet poslabšajo. To pot je izid občinskih volitev v Zgornji Šleziji privedel do zopet-nega sovraštva. Zgornjo Šlezijo je dobila Poljska od Nemčije po plebiscitu leta 1921. Sedanje volitve po mestih in vaseh so pa pokazale, da je pri plebiscitu vladal poljski teror, ki je privedel do zmage. V vseh večjih mestih in vaseh so zmagali Nemci z veliko večino. Nemci imajo z izidom volitev v rokah dokaz, da je večina za priklopitev Zgornje Šlezije k Nemčiji; pravijo, da plebiscit ni veljaven. Listi ,tudi zmerni liberalni časopis Frankfurter Zeitung, izjavlja, da so se sedaj pri teh volitvah pokazali sadovi poljske mznaroditvene metode-. Poljska je zakrivila, tako pravi ljudski glas, da je prišlo zopet do,sovraštva med obema državama, nobena država pa ne bo imela od tega nič koristi. Varšava, Poljska. — Tukaj-šni Poljaki so ogorčeni nad ftidom volitev v Zgornji Šleziji. Priznajo, da so 20 odstotkov glasov izgubili od kar se je vršil plebiscit, .kar je bilo leta 1921. Člani levice pravijo, da je to zakrivil poljski guverner, ki je pri volitvah podpiral nemške kapitaliste, ne pa poljske delavce. — Carigrad, Turčija. — Palača tirana Abdula Hamida je spremenjena v igralnico. Kamor ni bilo dovoljeno preje stopiti, razen izvoljenim, nobenemu, je'sedaj odprto vsakemu. Tako se časi spreminjajo. se je težko poškodovala 741et-na zasebnica Marija Irgolič. Padla je po stopnicah ter si razbila glavo in poškodovala desno roko. Rešilni oddelek jo ,je prepeljal v bolnišnico. -o- Iz Črnomlja. Zločinska kronika zopet beleži v tukajšnjem kraju žalosten slučaj. V četrtek, 21. m.m. zvečer je pričela goreti neka zidanica na Stražnem vrhu pri Črnomlju. Ko so ljudje prihiteli požar gasit, soliašli v zidanici »mrtvega nad 80 let starega gospodarja Matija Kobeti-ča. Na glavi in vratu je imel težke rane, ki so mu, p'9 vseh znakih sodeč, morale b^i zada ne od zločinske roke. Mož je bil namreč znan kot precej pe-tičen, in kakor so govorili, j.e jimel denar skrit v neki luknji v zidu. Bil je vdovec. Imel je sicer sina, posestnika nekje na Kočevskem, vendar je raje živel samotarsko v tej zidanici in ni maral nobenega človeka pri sebi.' Vse te okoliščine so bile kaj ugodne in vabljive za brezvestnega zločinca, da je na starčku izvršil roparski umor. Da bi zabrisal vsako sled, je zidanico zapahi, da bi zgorela z žrtvijo vred. Morebiti jih je bilo udeleženih tudi več. Napredek Črnomlja. V mestu so letos razširili trg pred hotelom "Lackner" s tem, da so pomaknili prejšnjo škarpo za nekaj metrov proti Lahinji, tako da gre sedaj ob cesti pod glavarstvom v eni črti z novo škarpo ob razširjenem trgu do Kornende. Vsled tega so morali podreti tudi kapelico, ki je stala na robu stare škarpe in sezidati novo tak'o, da moli cela čez škarpo. Prednja ' vhodna stran sloni na škarpi, zadnja pa na dveh cementnih podpornikih, ki se opirata poševno navzdol na škarpo. Trg je s tem pridobil precej na prostoru in lepoti. — Zdaj širijo tudi cesto od pekarije Grahek do hotela j Jaklič in bodo napravili na eni strani trotoar, ki bo spajal že obstoječega proti kolodvoru. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 'J,...................$ 9.45 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din .....................$ 18.60 -.......-'............$ 46.25 —................$ 92.00 ...................$183.00 NOVI NICARAGUANSKI PREDSEDNIK PROSI A-MERIKO POMOČI. Managua, Nicaragua. — Novo izvoljeni predsednik v Nicaragua, Adolfo Diaz, je za-sprosil vlado Zedinjenih držav za pomoč, da uduši revolucijo. V tozadevni prošnji predsednik Diaz navaja, da tako mala država 'kakor je Nicaragua, ni v stanu udušiti revolucijonarje,' ki dobivajo pomoč iz Meksike. 'Diaz si želi miru, da bi se lahko začelo z resnim delom. BALDWINOVA VLADA SE < MAJE. j Premogarska stavka v Angliji bo kmalu končana. — Razkol v angleškem kabinetu.— Lloyd George je zopet postal aktiven. —o— ] London, Anglija. — Boj pre-| mogarjev v Angliji je tako re-' koč končan, delavci so morali ukloniti tilnik in sprejeti pogo-i je. Storili so kar so najbolje vedeli in znali, a storili "so s stisnjenimi pestmi. Istočasno, ko se napoveduj a sprava med pre-, mogarji in premogarskimi ba-. i-oni.. tu tU napoveduje] C padec Baldwinove vlade. Ka-j binet je na dvoje, začetek kri-j ze je tukaj. Eno stranko vodi premier Baldwin, katera odobrava, stališče za spravo med delavstvom in kapitalisti, da bi se premo-garji vrnili takoj na delo, in popravili, kar go doslej zamudili. Druga stranka je pa de-' lavstvu nasprotna, vodi jo Lord Birkenhead. Ta stranka zavze-1 ma proti-delavsko stališče, hoče zakon, po katerem bi sploh ne moglo priti več do kakšne1 stavke. , Premier Baldwin uvideva, da zgublja v Angliji tla konzervativna stranka. Vse to radi načina v posredovanju v pre-mogarski stavki. Baldwin tudi priznava, če bi se sedaj sklicale splošne volitve, bi delavska stranka zmagala. Lord Birkenhead je pa povsem drugega mnenja. On pravi, da je baš sedaj čas za splošne volitve, njegov program za pristriči peruta strokovnim organizacijam bi po njegovem mnenju pridobil mnogo volivcev, s tem bi zopet prišla kon-I zervativna stranka do moči. Lloyd George, bivši premier v Angliji, je nameraval odpotovati v Rusijo. Zadnji dogodki v deželi so*pa take važnosti, da je potovanje preložil na drugo poletje. Govori se, da se bo Lloyd pridružil laboritom. -o- ŽIVLJENJE MUSSOLINIJA ŠE VEDNO V NEVARNOSTI. I Toulon, Francija. — Tukaj krožijo vesti, da je bila odkrita nova zarota proti Mušsoliiii-ju, italijanskemu prehiierju. Policija ob obrežju je bila obveščena, naj skrbno pazi na meji ker isto namieravajo anarhisti prekoračiti in ubiti Mus-solinija. x Z ozirom ria to, vse potnike, ki grejo preko meje, oblasti preiščejo. Znano je, da je veliko Število španskih in italijanskih anarhistov v Franciji; mnogo jih je tudi v rokah policije. , Velik vlom v Zagorju. V noči od petka na soboto, (30. okt., je bilo vlomljeno v malo gostilniško sobo gerenta [g. Korbarja, kjer so vlomilci iz pisalne mize pobrali 160,000 dinarjev. Ta denar je bil pri-Jpravljen za izplačilo delavcem, jki grade vodovod v Zagorju. jjLopovi so prišli skozi stransko jokno, kjer so železno omrežje štrli. Vlomilcem morajo biti 'dobro znane razmere v -hiši, ker so dobro vedeli,« da ima ravno ta dan gerent Kprbar toliko denarja pripravljenega. |Ta strašna noč pa je bila kakor nalašč za vlomilce pripravna, da so lahko nemoteno izvršili ta drzen vlom. G. Korbar je ta denar prinesel zvečer iz Ljubljane ter ga shranil čez noč samo v svoji pisalni mizi. O vlomilcih ni nobenega sledu. -o- Poroka. V pondeljek, dne 25. okto-. bra se je poročil v frančiškan- i QjgiHyi vJLiublifcpj <5 Tvf,n • •• ' 1 (Jim, bančni uradnik, z gdč. I Uzo Pfriemer, hčerko znanega j mariborskega vinskega trgovca g. P. Pfriemerja. -o—— Poroka. V nedeljo, 24. m. m. se je poročila y škofovi kapelici v j Ljubljani Mira Mikšič, hčerka imejiteljice ugledne ljubljanske trgovine O. Bernatovič, z g. m podpiram njih predlog za ustanovitev take žen«k^ zveze, ker lj je nam Slovenkam v Ameriki si resnično potrebna. Želim, da či bi se jih,še več oglasilo! n ' ' . .i Pozdravljam vse čitatelje te- j« ga lista- i Marie Brezovnik, tajnica, p -o—T--V ZAHVALA IN SLOVO PRIJA- IV TELJEM IN ZNANCEM. o New York, N. Y. G Prc^d odhodom v staro domo- k (vino še enkrat prav prisrčno .li pozdravljam vse moje prijate- z lje in znance, pred vsem dobri n slovenski družini Mr. G. Muh-viča v Hibbingu, kateri so me C tako lepo odpravili na pot in ll priredili ob mojem odhodu v n stari ki;aj tako zabaven, prija- t zen party. Hvala vsem prijate- s jljem in znancem, ki so posetili ta party. Ta prijateljski sesta- < i nek, ki je bil prirejen meni v 1 'slovo pred odhodom v domovi- £ j no, mi bo ostajal v trajnem < . spominu.-Zato vsem iskren po- * ! zdrav in prisrčna zahvala. ' J Podpisani potujem v Stari 1 . trg, f. Predgrad ob Kolpi, Pri 1 j potovanju sem se poslužil za- < (- nesljive in najbolj priporočljiv i v«| slovenske tvrdke Zakrajšek 1 l in Češarek v New Yorku, kate- -a,:.ra tvrdka me je najlepše spre- ] j jela, jKJstregla in odpravila na ' _ pot v domovino. Boljše postrež- ' be najbrž ni najti nikjer dru- 1 gje. Zato prav toplo priporo-_!čam vsem, ki kdaj nameravajo, .1 potovati bodisi domov,, ali pa svoje znance dobiti v to deže- 1 lo, da se poslužijo te tvrdke I i Zakrajšek in Češarek in bodo | , i najboljše postreženi. Slqvenei, j ne pozabite te tvrdke, kadar )L bote potovali v domjoyino! e enkrat vs_ oci. e j Janez je bil velik hrust. Več-O 'kral je izrazil, da bo ne- i, j k do drugi zadel, predan njega) 1» dobe v roke.'Pred več leti ]e lii! odposlal ,;sdprogo in otroke v ii stari kraj,' dpčim je on tu z i-azuzdanim življerijein pasel svoje pohotno telo. In kakšno 'je bilo življenje takšna je bila j. .tudj smrt. Njegovp* telo je bilo ipoloženo materi zemlji dne 11, novembra potom civilnega po-i. greba. Mrs, Widervol je bila Si pokopana dne 10. novembra (j tudi po civilno. Njena krsta, ozirohia'rtjen sveži grob je ob- pa Jan z mnogimi venci, ki pa so tal brez ^vsakega pomena za po- Sle kojno Widervol. Venec, ki g'a žir človek nese'na oni svet, so do- iJš] bra dela, katera so bila storje- lisi na za Časa zemeljskega poto- ; vanja. Naj bi bjja ta žalostna .ko vest resen opomin vsem onim, bo ki jim je mamon Bog, 'no —Starišem Meden je umrl !ur< mali sinček. < , ga — Soproga Frank Hribarja Sle se je podvrgla operaciji v Shipman bolnišnici,. — Mrs. E. Ja-nezich, težko bolna vsled akutnega revmatizma, je sedaj na potu okrevanja. J. J. P. ——o--gl; SLOVENSKI ROJAK IZ KAr/'sti NADE ZA KATOLIŠKI TISK. p, B. C., Bennington Falls, ro Gospod urednik! Prosim, da ve bi ta moj skromni dopis stisnili kg med druge dopise iz slovenskih di naselbin. Gotovo se bo kdo našel, ki ga utegne .zanimati, kaj SI piše Kanadčan. Oglasil sem se m: največ radi tega, ker je baš se- zl-; •daj v teku kampanja za razšir- na ijan je najboljšega slovenskega' zl lista: v Ameriki. Glede nato se'ne tudi jaz, Vaš rojak, obračam'le do vseh naših rojakov po širni lisi Ameriki s prošnjo, da bi se na- 'm ročili na naš list — Amer. Slo-!pi venec. Ta list je nad vse zani- la miv, prinaša najnovejše novice'si iz vsega sveta, kakor tudi na- je tančna poročila iz naše stare H domovine, prinaša tudi poleg'di tega lepe povesti in zanimive m zgodbice in tudi dopise iz vseh 1 g< slovenskih naselbin. Prav všeč1 je je tudi meni nedeljska pridi-1 m ga, kajti bivam daleč proč 'od la i cerkve, kjer ne slišim božje m besede iz ust duhovnika, tako'č( mi to nadomestuje nedeljski vi evangelij v listu. Te pridige so si prava dobrota za vse take, ki d so oddaljeni od cerkve. Koliko k rojakov se je ravno vsled tega h pokvarilo, ker so se, naselili da- ti leč proč od Cerkve in radi tega S pozabili na verske dolžnosti, si na katere pa nas opominja pri- iz diga v našem listu. Ako ima n človek dober časopis in 'dobro ti kjiv^o. pisano v , .. .-i mm ■ duhu, pa se po nji ravna, ne bo v nikoli napačen človek. v Amer. Slovenec je glasilo S vseh naših katoliških društev t in že radi tega je vreden, da Je | ga vsakdo naroči, posebno) pa t oni, ki so tako srečni, da So čl,a- š ni naših društev, za katere 'je naš list zelo poceni. v J Amer. Slovenec prinaša več- s krat natančna navodila o dr- s J žavljanstvu in naseljevanju 1 , ter v marsičem, kar je potreb- r no za vsakega. • c Apelirani na slovenske stari- v . 5 - se, naj ne berejo le sami dobre . > časopise in knjige, temveč jih ] } dajo tudi svojim otrokom, kar jim bo mnogo pomoglo do do- j - bre vzgoje. VeVsko vzgojena j - mladina se zna vse bolje varo- i j vati; nevarnostim greha, kakor j 1 otroci brezvercev. v Zato moramo pomagati listu z > Amer. Slovenec do napredka, j 1 ker on je naš list, kj zagovarja j-o naše pravice in se bojuja proti a nasprotnikom sv. vere. če jjo-o magamo razširjati katoliške li- : , ste, pomagamo sebi in čtove- ,J I- štvu sploh do napredki, ker ■ a napredek je le mogoč tam, kjer af je verska podlaga. j' L,f Ne sme nam bitiižal za teh par dolarjev, ki jih damo aa-tako zanimiv list, kakor je Am. Slovenec. Razširjajmo ga, dr- ] žima se gesla — y vsako kato- 1 liško'hišo mora priti katoliški list. S to željo do naših rojakov jkončam in obljubljam, da se ^ bom še kaj oglasil,, ko bo kaj z 'novega. Pozdravljam Vas, g. ? !urednik in vse naročnike naše- ^ J ga priljubljenega Nšta, Amer. Slovenca, Vaš ■ j ^ Fr. Balkovec. v -O- ' ' ■ : I '' PISMO IZ DOMOVINE. d Mirna peč na Dolenjskem. '' Po dolgem času se zopet o- ;V glašamo v Vašem cenjenem li- P ''stu, ki ga tudi tu z Kanimanjem v prebiramo. Ker je veliko naših h rojakov v Ameriki in bi radi s vedeli, kako se nam tu godi, " kaj je novega pri nas, naj sle-f v1 di tu nekaj vrstic. ,s Kakor že. znano, je letos;vsa Slovenija hudo prizadeta vsled iC mnogih vremenskih nezgod, zlasti po povodnji in toči;.tudi naša fara je hudo' 1 prizadeta p 1 zlasti po toči. Tako slabe leti- ^ | ne že dolgo ni bilo tu, kakor 1 letos. Toča nas je dvakrat ob- * i i iskala in zlasti po vinogradih napravilo ogromno ■ škodo; naj-15 I prej je o sv. Jakobu prihrume-■ la nevihta s točo čez Golobinj- j] ; !sko goro, dne 13. septembra pa j1 - je toča bila čez'Št. Jursko in ; Hmeljčarsko goro, kjer je tu,- i) i di skoro vso ajdo vzela. Tako , » malo vinskega pridelka že ddl- i i1 go ni bilo tu, še tisti, katerim • *1 je toča prizanesla, so pridelali | -'mošta komaj eno tretjino od j I lanskega pridelka, bomo pač V 3 morali piti bolj nedolžno pija- ! > 'čo, kar bodo posebno občutili j i vinski bratci. Tudi drugi*polj- ; ) ski pridelki so vsled preohilega i i deževja zelo pičli in slabi, — i i krompirja, ki je naša glavna i i hrana, smo zelo malo pridelali, j - tretjino ga je v zemlji segnilo. t i Slaba* letina, nizke cene polj- j , skim pridelkom in živini, dalje | - Izelo občutno pomanjkanje de- | i -narja in neznosno visoki davki a tirajo posestnike sedaj do raz- n ?"rod»j. ka.terih je vsled vedn^ -o večjega zadolževanja vedno več na prodaj in s strahom o gledamo v bodočnost., Kljihb v težkim časom imamo, vedna a jdovolj ženinov in nevest,-nekaj a takih, ki si bodo še večjo rev-i- šČino nakopali z zakonom, e Pred kratkim se je poročil Malnarjev Janez iz Ivan je va- > si, iz ugledne Patetove družine i-, s Pepo Špendal;'Žingarevo iz u Biške vasi.'Bilo srečno! Oklica-; nih, oziroma poročenih je bilo do sedaj 29 parov. . Smrtna kosa tudi nič ne pri-^ zanaša. Izmed umrlih v teko-, čem letu naj omenjamo samo ^^ nekatere:1 Anton Pote, pošefet-nik in mlinar iž Tvanjfe vasi'; ^ bolehal .je. že par let; Kukman ^ iz Oskljevca, gosjia Marija Zu-)i" pančič, po domače "Špajna" s II kolodvora, stari Štulc iz Vihrš, daleč na okoli znani in ugledni Martin Po^ocar, gostilničar in - mesar v Mirni peči, ki zapušča 'ti !10 otrok; bolezen si je nakopal ' 1 še v svetovni vojni; Jož. Krevs, j!" 'ugledni in premožni poSe&tnik ]' iz Biške vasji št. 6, katerega je e," Poljrala snšica; kal bolezni je prine&ei še iz svetovne . vojne; ei ,dne 26. oktobra je umrla na • h (Dalje na 5, strani.) ___L______________ .. Anekdota. Pokojni "Uncle Joe" Canon, po vsej Ameriki -znan} dolgojetyii elanr zvezne- | ga kpngre^a v Washingtonu, ki je te dni preminul, je" imel ; ^udi svoje posebnosti. Ena nje- ^ govih posebnosti, je bila, da je v začetku govora, vednp držal levo roko v hlačnem žepu, z desno pa je prosil besedo in de- ' lal razne geste. To je. bilo na* jyad.no le v začetku njegovega govora. Pri razvnemanju v govorih pa je mahaj z obema rokama. "Uncle Joe", je bil mož Starega kova. Rojen je bil pred 9,0, leti v Severni Karolini. Samo to, da je volil še za predsednika Lincolna pove, da je j moral biti mož star. Zato ni bil' |on nikdar vnet za kake novo-tarije. Od leta 1873 je bil ra-jzen dveh let neprestano pri i vsaki volitvi ponovno izvoljen, i jKo so pred ne^aj, leti debatirali v kongresu o, kreditu 10 tjsoč dolarjev, ki naj bi se jih dovolilo za eksperimentalne; stvaji v letalst\\i v.arniadi, je" jbil j'.'ljJncJe Joe" vsenii svoji-■ mi kilami proti. Op irj imki kon-igr.esnik, "puiiset" Cox, sta hu-Jdo debatii-ala o tem, Čox za, . ,|"Uncle Jpe" proti/Ko je Cox ravnp dpkazoval, veljko važnost zrakpplovstva za državo, ( ni.u je "Uncle Jpe" neprestano; : vpadal v tbese^lp. Tu pa,ga je jCox z; zvijače) vjel, V kongre-, ;su namreč vlada; pravilo,, da Če jkdo med govorom drugega sili j |V.besedo, bqdisi za; kakšpa po-'jasnila ali vprašanja,, ne sme; L govoriti drugače, da govor-inik. dovoli..primeren čas za ta-t ko besedo. Ko.je torej "Uncle i Joe" silil: imam besedo,f imam ' ^esedo . . ..—,je, predsednik [ .zbornice, vprašal (Goxa; "Mu , 'dovolite besedo?" — "I)a," je. .dejal Cox.,—"Ž,a koliko časa?" j — "Za toliko, časa,, dokler vin bo 'Uncle , Joe' potegnil svoje ] i leve roke iz žepa." >— In "Uii'| žmm*^. ■}? ■ M razburjen, je pozabil na pogoj* ^ pod kate.rim je dobil besedo 1 - Ni.govoril še pol minute,, kb M i žje držal |vo j O levo roko; v zra-; ku in mahal ž njo. Cq^ pa g» je ustavil, češ, s tem je sedaj U potekel njegov čas. i "Uncle Joe" se je vsedel in : zdaj pa vidim, da sem začel biti po*. ® U1 •• ' { zabljiv . . . ________ 1 ^ TOTOORftPHs] ZA PET CELOLETNIH ALI DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: Jako praktičen "Kamera Fonograf." . . ..The Hrane «Ki Offi*-- r e.S milUSeflK* -••« »s ' A $38; ton m.mM»*».«*juAmw m as jUSs w» a tt*. •raf sSS&fe a- .^i&Sfe « » Krasna nagrada za pet celoletnih novih naročnikov, Idi takoj na delo da dobiš to lepo nagrado! Kamera Fonograf, ki ga predstavlja slika je jako praktičen za vzeti seboj na piknike in je tudi poraben za dom, kakor vsak velik fonograf. Večjega veselja ne bote napravili vašim malim, kakor če dobite to nagrado za božične praznike. Fonograf je močno zgrajen in igra vsake 12 palčne plošče. Lepo vdelan v bokso, ki se zapre in se ga lahko nese kamor hoče, kakor kak kovček. Pojdite na delo za novimi naročniki in dobite to nagrado ! Zemljevid NAGRADE se bodo vsem agitatorjem razposlale takoj, kakor hitro bo upravništvo prejelo naročnino za poslane nove naročnike. Agitatorji naj pazijo, da dobijo od novih naročnikov natančne naslove in potem iste pošljejo z naročnino na upravo. Agitatorji naj pošljejo nove naročnike takoj sproti na upravo, dk se novim naročnikom takoj začne pošiljati list. Ako bi kdo rad večjo nagrado, pa nima potrebnega števila novih naročnikov, naj v pismu omeni in ga bomo počakali, da jih bo dobil potrebno število. Ako komu kaj ni jasno, naj piše na upravo lista za pojasnila. Vsi novi naročniki dobe naš lepi stenski koledar! LE VSI NA DELO ZA "AMER. SLOVENCA!" ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POLLETNA . NOVA NAROČNIKA Dobite krasni stenski zemljevid, ki je pravi kras za vsako hišo. Meri 38x25 inčev. X. stran predstavlja ves svet in zastave vseh narodov in držav. — 2. stran podaja število prebivalstva držav mestl otočij itd. — 3. stran predstavlja vseh 5 delov sveta. — 4. stran vsa morja in vode. — 5. stran tabela pristojbin.—6. stran podrobni zemljevid Združenih držav in vse eemen-'tovane automobilske ceste. Električna peč. Dobite jako lepo praktično "Električno peč", ki vsakemu jako prav pride v teh zimskih dneh. Z njo si lahko segrejete svojo sobo vsak čas. Vse kar je treba, da pri-šraufate žico tja, kjer gori električna luč in peč se naz-greje v par trenutkih. To je jako lepa nagrada za 4 celoletne .ali 8 polletnih novih naročnikov. Idite na delo in dobite čimprej morete nove naročnike in dobili bote to lepo nagrado! ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNIKE Album za fotografije. Velikost albuma je 10x7 inčev. Jako pripraveh za zbirko fotografij. Narejen iz dobrega trpežnega blaga. Jako lepa nagrada za dva nova naročnika. ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV Agitiraje in dobite nagrade! ZAVEDAJMO SE VAŽNOSTI KATOL. ČASOPISJA. Bridgeport, O. Ravr^o, ko sem dokončal zadnji dopis, mi prinese zastopnik stenski koledar "Am. Slovenca." Radoveden, če je res tako lep, kot se je poročalo o njem, ga hjtro pogledam. No, to je pa res nekaj krasnega, — sem vzkliknil, — topot je pa vrlo rešil svojo nalogo naš list "Amer. Slovenec," tako popolnega in lepo urejenega stenskega koledarja, lahko trdim, da Slovenci dosedaj še nismo imeli v Ameriki. Vsak mesec lepe nabožne slike, lepo razločno označeni dnevi, nedelje, prazniki, vsak dan imena svetnikov, postni dnevi itd., da v resnici moram častitati izdajateljem koledarja in naši tiskovni družbi, da je zamogla tako vrlo svoje delo zvršiti. Vsak naročnik "Amer. Slovenca" bo letos dobil krasen dar, ki bo lahko ponosen nanj in zadovoljen ž njim. Koledar je vreden za vsako hišo veliko več kot 50c, a naročniki ga dobe zastonj, kateri imajo plačano naročnino. Tu se vidi, koliko se žrtvujejo naši voditelji in sotrudniki pri "Amer. Slovencu," ko se gre za dobrobit lista in naročnikov. Lahko smo katoliški Slovenci njim' hvaležni za to. Pod njih vodstvom in neumornim delom je postal "Am. Slovenec" eden najboljših listov v Ameriki. To pripoznajo celo v stari domovini. Ker oni delajo za nas tako požrtvovalno, ali ni naša dolžnost, da jih z vsemi močmi podpiramo pri tem za slovenski narod tako koristnem delu. Lepo priliko imamo sedaj, da to pokažemo. Otvorjena je zaključna jubilejna kampanja! V zadnjih letih smo kat. Slovenci tudi pri našem kat. tisku veliko dosegli. "Amer. Slovenec" je postal močen naš zagovornik in neustrašen bori-telj za naše prepričanje, povspel se je že blizu dnevnika, ker nas obiskuje že petkrat na teden. Vsi vemo in pripoznamo, da je dober katoliški dnevnik v današnjih razmerah neobhodno potreben, vemo tudi, da je "Amer. Slovenec" list, ki zasluži po svojem delovanju, da ga povzdignemo do popolnega dnevnika. Zatorej spopolnimo v sedanji kampanji še ta nedostatek. To se pa lahko zgodi, če gremo vsi naročniki na delo. Še se dobe po raznih naselbinah rojaki, ki ne poznajo našega najstarejšega in prvega lista v Ameriki. Ne-vedo za njegovo dolgoletno delovanje v korist slovenskega naroda. Brez dvoma bodo postaM njegovi naročniki, če se jim pojasni, kaj pomeni dober katoliški list za nje in njih družine. Če pridobimo te rojake, da postanejo naročniki, storimo dvojno dobro delo. V prvi vrsti pomagamo listu do svojega cilja, v drugič preskrbimo novem naročniku zvestega vodnika, ki ga bo vodil po pravi poti skozi življenje. Zatorej naročniki "Amer. Slovenca," dajmo našemu jubilantu za njegov/) 351et-nico priznanje in zahvalo s tem, da mu ob koncu jubilejnega leta poravnamo vsi svojo naročnino ter obnovimo za naprej in mu pridobimo toliko -dobrih naročnikov, da bo nas lahko vsak dan obiskoval in še bolj uspešno in pogumno branil pred našimi verskimi nasprotniki našo najdražjo svetinjo — sv. vero,. Bodimo' ponosni na svojo lastnino, podpirajmo tisto, kar vemo in smo prepričani, da nam je v lastno korist. Pokažimo, da se z drugimi katoliškimi narodi, zavedamo važnosti katoliškega časopisja, ki je edino uspešno orožje v obrambi za resnico in pravico v sedanjih časih. Naše geslo bodi: katoliške slovenske časopise v hišo'; "Amer. Slovenec" pa naj nas obiskuje vsak dan in nadaljuje svoje blago-nosno delo za vero, dom in narod, dokler se bo čula slovenska beseda v Ameriki. Iskreni pozdrav vsem vrlim sotrudnikom in naročnikom "Amer. Slovenca," listu pa boljšo bodočnost v prihodnjih 35 letih! Mihael Hočevar. moram, da je res tako kot pišete, da je nam katoliško časopisje potrebno. Pri nas imamo zdaj zopet en brezverski tednik, katerega urejuje isti urednik, kot je preje urejeval komunistični 'tednik. Meni kot katoličanu se mi v^di prav neumno, da še naši nekateri katoličani podpirajo to brez-versko.fliko. Večkrat vidim še celo oglas notri kakega katoliškega društva. Za božjo voljo vendar, ali smo na glavo padli? Katoliška društva pa brezverski list podpirajo! Spreglejte no vendar! To bi moralo biti pa že pod častjo, imeti kake stike s takimi ljudmi kot so brezverci, ki šarijo o-krog tega tednika. Ali se he spominjate, kako grdo vedno piše ta list čez vero in zasmehuje vse, kar je katoliškega in se zaletu je tudi v duhovnike.' In to naj katoličani podpirajo, naša katoliška društva? Meni taka nezavednost ne gre v glavo. Katoliški in vsi zavedni Slovenci, ne bodimo taki. Cas je, da postanemo zavedni. Obenem pa, g. urednik, prilagam dva nova naročnika, katere sem dobil zadnjo nedeljo. Naj povem, ,da sem jih prav lahko dobil. Nič ni težko agitirati za' naš list "Amer. Slovenec." Pokazal sem jim list in oba sta se rada naročila. Bom še poskusil. Zraven prilagam tudi denar za naročnino. Končno pozdravljam vse agitatorje in naročnike našega lista. Vsem kličem: le pogumno naprej, vsak naj dobi vsaj enega novega naročnika v tej kampanji za najboljši slovenski list v Ameriki! i " F. P., naročnik. maj čakamo. Najprvo jo jaz prečitam, potem jo dam pa še m,ojim bordarjem. Ker pa hočejo vsi naenkrat brati, sem jim pa rekla, list si naročite vsak svojega, pa ga bote brali kadar in kakor bote hoteli. In res niso bile moje besede zastonj. Zložili so skupaj in mi dali, naj za nje naročim list, kar tu sedaj tudi storim. Meni pa pošljite za nagrado stenski zemljevid, katerega tako lepo opisujete v listu. Začnite list pošiljati takoj. Vas pozdravljam! Detroitska Slovenka. jih razdam našim starim naročnikom in bom gledala, da naročnino obnove. Pošljite tudi nekaj več koledarjev, vsaj enih 10 ali 12, ker upam dobiti še več naročnikov, ako pa ne bo mogoče, jih bom pa vr-nila. . A Z odličnim spoštovanjem Mary Vidmar. O AGITACIJI ZA "AMER. SLOVENCA." Milwaukee, Wis. Cenjeno uredništvo:—Bral sem razglas zaključne jubilejne kampanje in priznati EDEN TO — DRUGI TO. ' Detroit, Mich. Tudi pri nas se zanimamo za kampanjo "Amer. Slovenca." Ta list tudi tukaj prav z zanimanjem prebiramo. Najrajše, kar čitam, so lepe povesti v tem listu. Povest na zadnji strani, "Zgodbe Napoleonskega vojaka," je tako zanimiva povest, da jo ko- "ČE SO MAJHNI, SO PA HUDI . . ." Kenosha, Wis. Ta narodni pregovor je popolnoma resničen in na mestu za slovensko naselbino v Kenosha, Wis. Tako krepko se v propor-ciji po velikosti naselbin, ni doslej pokazala še nobena druga naselbina v tej zaključni jubilejni kampanji. Mrs. Mary Vidmar, naša tamošnja vrla in navdušena zastopnica, je nam poslala kar pet novih naročnikov naenkrat. Kdor te male slovenske naselbine ne pozna, bo rekel: pet novih naročnikov ni nič. Mi pa pravimo, za Kenosho je to več, kot za kako veliko naselbino večje število novih. V Kenoshj živi le maio število naših rojakov in so že tudi imeli list. Zdaj pa kar naenkrat pet novih v taki mali naselbini, je za nas, ki poznamo razmere, nekaj izrednega. Zato se tudi Mrs. Vidmar javno zahvaljujemo, drugim pa kličemo: posnemajte v tej kampanji to vrlo našo zastopnico!—Ured. Mrs. Vidmar pravi v svojem pismu: "Veseli me, ker ste mi poslali koledarje. Jaz sem jih razdala med stare naročnike, kateri imajo list plačan še zanaprej. Pet sem jih pa dala, ko sem šla agitirat za nove naročnike, ki sem jih dobila pet. Zdaj pa prosim, pošljite mi še nekaj koledarjev, da KAJ PRAVI NAROČNIK "AM. SLOV." IZ DALJNEGA WASHINGTON A? Sumas, Wash. Iz tega daljnega kraja ni bilo^še dopisa v kakem slov. listu. Tudi jaz nisem še dolgo tukaj, le par mesecev in sem edini Slovenec, ker doslej nisem prišel v dotiko še. z nobenim. Kakšne so delavske razmere tukaj, ne morem mnogo pisati, ker nikamor ne grem. Sem zaposlen pri železniški družbi in sem precej daleč proč od mesta. Edini list, ki ga prejemam, je "Am. Slovenec," in sem z njim prav zadovoljen. Z* menoj vred je tudi par Hrvatov, katerim dajem list in so se ga že dobro navadili či-tati, tako da jih vselej zanima list, kadar ga dobim. Pošto nam dostavljajo samo dvakrat na teden, ko gre naš delovodja po gro-cerijo in meso v mqsto. Ker se mi list dopade in bi mi bilo brez njega zelo dolgčas, Vam tu priložim $11 za nadaljno naročnino za mene in obenem naročam list za v stari kraj mojemu očetu, gotovo bodo tega lepega lista zelo veseli, kakor sem ga jaz tukaj, ko ga prebiram. Ker nimam prilike nikdar iti v cerkev;, kadar sem tako-le oddaljen od mesta, mi list zelo prav pride z lepimi pridigami, katere čitam ob nedeljah in me spominja nazaj na stari kraj, ko smo bili toliko srečni, da smo slišali vsako nedeljo božjo besedo v cerkvi. S tem upam, da sem storil nekaj za list v tej kampanji. Tak lep list kot je to, se pa že mora podpirati. Jaz sem z njim prav zadovoljen in mi prav ugaja. Pozdravim vse naročnike tega lista, Marko S-upanich. mumnmunimiuimuimunm.u.nummiw NAGRADE ZA ZAKLJUČNO JUBILEJNO KAMPANJO. VAŽNO ZA VSAKEGA NAROČNIKA IN ČITATELJA JE: Agitiraje in dobite nagrade! Mnenja naših naročnikov in čitateljev. da natančno prečita današnji razglas kampanje, kakor tudi opis vseh nagrad v tem oglasu, ki so določene za nove naročnike. Naj ne bo nobene slovenske hiše, ki bi ne dobila v tej kampanji ene izmed teh nagrad! Nalivno pero in automatični svinčnik. Pero je na koncu "14-karat" zlato. Priponka pozlačena na peresu in svinčniku. Oboje je v lepi lični škatljici. Po-žurlte se in dobite to lepo nagrado. Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, (Dalje.) Sask., Canada. M11IJ0N1 PRIHRANJENI DAVKOPLAČEVAVCEM. V smislu odloka mestnega sveta od dne 1. sept. 1925, sedaj inštalirajo po vsem mestu vodna merila (Water Meters). Inštalacija meril je zvišala pritisk vode, kar je za .vse prebivalce v mestu velike važnosti, kajti nikjer ni več pomanjkanje vode, pa tudi voda je sedaj boljša in čistejša. Med prvimi kraji, kjer so postavili merila, je bil South Chicago. Sprva je bilo nekoliko nasprotstev temu, to pa zato, ker ljudstvo ni bilo poučeno in ni vedelo, koliko ima s tem ko-isti. Vode se prihrani več kot prej, toraj* je tudi račun za vodo manjši. Prvi, ki je temu nasprotoval, je bil Mr. Eli Pochucha na 9858 South Commercial, Ave., South Chicago. Pisal je ito-le: "Moj račun za vodo po starem sistemu bi bil za vse leto $35.00. Ker pa Imam sedaj merilo, «je postrežba z vodo boljša in kar je najvažnejše, račun za vodo je $12.00 letno manjši kakor preje." Mr. John Erikson, mestni inr ženjer, je rekel to-le: "Ameriška vlada ne bo dovolila Sanitary District, da bi se rabila voda ponepotrebnem in se .zlivala v kanal. To se gotovo ne bo dogajalo, ako se povsod vpeljejo merila, in to po vsem mestu. Radi tega priporočamo inštalacijo meril z vso močjo, da se bo prihranilo davkoplače-vavcem več milijonov dolarjev. V okrajih, kjer so že merila inštalirana, je vodni pritisk z h 10 do 15 funtov težji; 10 milijonov galon vode se prihrani vsak dan. Razpoke pri vodnih ceveh povzročajo veliko škodo, ker se po kapljah mnogo vode spravi v nič. Kjer pa imajo merila, tam pazijo na to, da takoj popravijo vsak nedostatek, da je račun za vodo na koncu leta manjši. Alderman Rose Woodhull iz sedmega warda nas zagotavlja, da bo vsak račun za vodo, ( katere se je več porabilo, ker je iztekla pri razpoki, ki se je pojavila po tem, ko je že bilo merilo inštalirano, zmanjšal, vsakomur, ki ga bo na to opozoril. Mestni nadzorniki bodo pomagali lastnikom najti razpoke in ga takoj napotili, da iste-pusti popraviti, da prepreči izgubo vode po nepotrebnem. — Popravilo stane le malenkost napram škodi, ki se jo povzroča po izgubi vode. -to- TUDI PO POŠTI SO POŠILJALI PREPOVEDANO PIJAČO. New York, N. Y. — Albert Goldstein in Sidney Bobie, sta bila zasačena/da sta delala velike kupčija z žganjem, katerega sta pošiljala svojim odjemalcem po pošti. Tvrdka "bootleggerjev" je bila znana "pod imenom Tip Top Service. Knjige, ki so jih policisti zaplenili so pokazale,'da sta napravila v osmih mesecih za $180,000 kupčije. Sitnosti bodo seveda imeli tudi odjemalci, katerih imena so se našla v knjigah tvrdke. -_0-: — Des Moines, Iowa. — La-fayett Y.oung, urednik Des Moines Capital in bivši zvezni senator iz Iowa, je tukaj na-gloma umrl vsled srčne hibe. ^ OO-O-O-OOOOO OOOOOOOO OOO O O O O O000000000-000000 OOOOOO') OOO i Tolmačev kotiček. I Konjunktura (lat. conjungo |— zvezati, združiti), pdmeni slovensko zvezo, stik; Na pr.: (Ker je imel konjunkture z I vplivnimi višjimi osebami, je i bila njegova prošnja ugodno rešena. Biografija (grško bios, življenje in graf o, pišem) se inie-Inuje popis življenja kakfc ose-jbe, ali slovensko življenjepis. |Na pr.: Biografijo velikih mož ije večinoma zanimivo čitati. Ignorirati (lat. ignoro, ne vem) rabimo v smislu, da izrazimo, da se za kako osebo ali stvar ne zmenimo, ali da jo popolnoma namenoma prezremo, kakor bi ne vedeli zanjo. Na pr.: Da si ohraniš svoj mir, storiš najbolje, da prepirače in zabavljače popolnoma ignoriraš. Banalen (franc, beseda) imenujemo kitk prostaški in plitvi izraz, ki ga v boljši govorici ne moremo rabiti. Slovensko vsak-■ danji, prazen, omleden. N. pr.: Celi njegov spis je obstojal iz samih banalnih fraz, da torej ni povedal nič posebnega, ampak je bilo vse skupaj puhlo delo. ■ x/ ' i Reagirati (lat. re-ago — nazaj delujem). Ako jo kdo napaden, bodisi z besedo ali pa dejansko in te žalitve ne prezre, ampak napadalca takoj na odgovor, poklice ter "mu da kontro," pravimo, da je reagiral na njegove besede. Na pr.: Na nasilnosti, ki jih Italijani izvajajo nad Sloyenci, jugoslovanska vlada ne reagira dosti, torej da se ne zmeni za to in ne napravi* protiukrepov. Demagog (grško demon ago —- vodim ljudstvo) se imenuje voditelj, vodnik naroda, ali državnik. Vendar pa rabimo to besedo večinoma v slabem smislu, namreč za zapeljivca preprostega ljudstva, ki'ga z^laž-mi in praznimi obljvrtTami pri-* dobiva zase ali za svojo stranko. Takisto demagogija, zapeljevanje naroda. Na pr.: Ne s svojimi zaslugami, ampak le z demagogijo je dosogei lolike uspehe pri volitvah. Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER Irorzuška znamka teg. v pat. nr. 2Ur. CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. ■ Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. Prva slovenska čistilnica in krojačpica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove "obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors ' Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL. Phone: 5963. ass Home of tlie Chrysler Cars (Dom Chryslerjevih automobilov) W. A. Knaak Motor Co. 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, W1SC. w Prva sIqv. trgovina —t za — sveže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocerijsko blago Se priporoča: mm coip. 931 Indiana avenue Sheboygan, Wis. j-'MitiiiMuiiii.iiuiiiiHinuMi.HHunimni'- iiiliiiiiiit'ni""1""111'1 NAŠI ZASTOPNIKI. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Crested Butte?, — Martin Težak. Denver, — Q. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Jamnik. / , Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B-. J. Meglen. Salida, — Frank Gaenik. ILLINOIS: Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago. — Martin Kremesec. -Elmhurst, — Karolina Milost. Joliet, — M. Bhith, Jos. F. Muhich, Rockdale, Joliet, IU. — M. Kostelic. La Salle, — Annie Ovnik, Anton Strukel. Lockport, — John Korellz. No. Chicago, — Joseph Drashlef. Ottawa, —i Joe Medic. * Peoria, — Mary Zabukovec. So. Chicago, — Frank Juvančič. Springfield, 111. — Jo.scpJii^e Bunker. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — .Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kcrznaritz. KANSAS^ Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hri.bljan. Calumet, — Jos. Šustar.sich. Detroit, — John D. Judnic. Iron Mountain, — Kath. Hebein. Ironwood, — Mike Maurin. Rothbury in okolica, — R. Snidar. MINNESOTA: Aurora, E. Smolich. Biwabik, — Air. Frank CloboUar. Chisholm, — Rev.. J. E. S'chiffrer, B< Globočnik, John Strle. I Ely, — Mrs. V. Main, John Otrin, Jos. Peshcll. Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antoriia Nenigar, Anion Nemanich. ; ' ' ' Gilbert, — jjranjc UJčar, A. Preglet, Greaney, — U. Babich. Ilibbing m okolica, —- Joe Zaic. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — Rev. A. Pirnat, M. Spehar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Lousl^n. Virginia, — Mary Sterbenc. NEW YORK: Brooklyn, — Catherine Sclmeller Joseph Skrabe. Gowanda, — J. Zcvnik. Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom- ; iach, Joseph Lekšan. A. Okoliš.. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L- rtoge. .....w Cleveland, — Jos.- Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Sercel. Collinwood, — Carol Skebe, John Mesec. Massillon, — Miss C. Gardner. NotinghaAi, — Mary Mevzek. Lorain, — Mamie Perusek. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, *— Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič, Frances Mohorich.. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. » Farrell, — Anna Lunipert. F6rest City, — Anna Grchman", Mary Swete. Homer City, — Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. , Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drasler. Morgan, — M. Dernovšek. Oakdale, — Paul Jamnik. Olypliant, — Mary Zore. ( Pittsburgh, —-• John Golobich, J Bojane, G. Wcselich, G. Verbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — Jofin Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dcrnttš. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pančar. WISCONSIN: Milwaukee, West AUis. Wis. — John Kovačič, John Oblak. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perusek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. San Francisco, Calif. — Mrs. Iv. Ce* sar. Oakland, Calif. — M. Matzell. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G3' lob, Stephen Sumcn Anaconda, Mont. — Frank Sašek-Butte, Mont. — Rev. M: Pirnat. East Helena, Mont. — Fraitces A«1 ""St. Louis, Mo. — John Mihelich. Renton, Wash. — Thomas RUlf-Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Valley, Wash. — Mary Swan. W. VIRGINIA: Thomas, — John Lahajnar, Mrs. W' Bulich. Kemmerer, Wyo. — Mrs. Motoh-Rock Springs, Wyo. — Rev- 1 ' Schiffrer, Apol6nia Mrak. Sublet — Okley, Wyo. in okolica John Krumpečnik, Mr. Orešek. M. Pred malo več kot enim me- da sečem prinesel je Am. Slov. iz- im viren dopis iz Istre o ondotnih vsž Slovencih, odnošajih, težavah po in bfidkostih. Vse kar je pisal bil A. S., vidim potrjeno v raznih vs; dopisih, katere dobivam ali di- fui rektno od tamošnjih Slovencev, me ali pa od njih sorodnikov v A- tei meriki. Kakor hitro mogoče, sv< bom objavil natančne obveznosti za izselitev sedanjih sloven- jei skih podanikov V Italiji. Vsi do- str pisi kažejo, da je stanje Slo- sto vencev tam obupno pod tako "S podlim režimom fašistov. Ka- od nadska vlada menda še vedno br< meče Italijane in Slovence v en m« koš in ker Italijanom pristop v rij Kanacfo ni privoljen, imajo tu- da di tamošnji Slovenci sitnosti, jei Najslabše pri tem pa je, da, ka- aP' kor je A. S. tedaj priobčil, ita- vsi lijanska vlada noče dati vizov jei za Jugoslavijo, iz katere bi se Ije po šestih mesecih Slovenci lah- šel ko selili bem v Kanado. Upam ko pa, da se' bodo pota med Slo- in vani in Kanado po malem ugla- de tlila. Zanimivo je, da ima Čeh spi ali Slovak predpravico iti v Ka-1 ter nado ali pa iz Kanade v Ame-jme riko. Njih zgodovina v vojski: u^i je pač njih kredit pri vladi. Da vzj drugi Slovani ne bodo dolgo no: zaostali za njimi, je precej na'- mt ravno. Ker je sedaj ravno čas Ije za one, ki se hočejo v vigredi de sem naseliti, da se pripravijo, ko bom gledal podati najnovejše "a zakone glede priseljevanja. — šie Za one pa, ki mislijo na pošteno naseljevanje v Kanado, naj do velja za enkrat to, da naj opu- cel stijo vso misel pa Ameriko, do- ^e, kler njih čas ne pride. S taki^ni ^ jaz nič nočem imeti-opraviti. mf Kakor že enkrat omenjeno, je najboljši čas za našeljciva- zo nje mesec marec in sicer tako, °n da dospejo naseljenci koncem ne meseca marca sem. Ker pa vza- no me dopisovanje dosti časa, naj l,a se dotičniki sajiii obrnejo na za Simon Oberhoffner Co., vl717 V; —11th Ave., Regina, Sask., Ca- ^ nada — ali pa na me. Ameri-;. " kanci, ki hočejo svoje.spraviti c° v Kanado, imajo lažje stališče, f^j ker dopisovanje ne vzame tako ^ dolgo. Pa' na vsak način je se-daj Čas Za vigredno pripravo. Prijatelj Jožef, Krain, Wash. 11C Pravite, da je Vaš sorodnik po- ^^ trt in obupan v Kanadi? Gotovo. Vi sami ne veste, kako je vc prišel sem; bil j"e ponnjen na ^^ obalo. Naj skrbi zase najboljše kot more. Verjel je obljubam agenta, ki ga je prodal želez-niški kompaniji za par dolar-jev. To ni naseljevanje. Glavna stvar je, da pride naseljenec 0 sem v vigredi in da se udinja ' ( za celo leto. Plače za leto so od sr $400 do $500 s celo oskrbjo, to se pravi stanovanjem, jedilom in perilom. • Kedaj je" pa j hlapec v starem kraju dobil J 50Q forintov na leto? In rayno ^ mi je nek farmar pripovedoval, ' da plača $500, in njegov hla- j pec, ogrski Nemcc, še ni zado- cl voljep. Zelo me je zanimalo, ko je pripomnil, da bi njegov hla- b pec "rad delil." Je pač otrok v svojega časa iz Ogrske, ko so d tam delili! Prijazna prilika se " mi je pa zadnjo "nedeljo nudi- r la v moji podfari. Moj "mež- c nar," mlad fant, je "v moji nav- r zočnosti omenil mojemu tajni- c ku, da gre proč od svojega go-|t spodarja, ki je najbogatejši j človek v fari. Delal je tam dva j j in pol leta za okoli $.300 po-j] vprečno. Tajnik ga takoj na-'] govori, naj pride k njemu de- . lat, ker je sam bolan in mora ; njegova žena žito vozit ija ele-vatorje itd. Fant pa se je le malo namuznil, obljubil pa nič. Seve sem se jaz spomnil Vašega sorodnika v Alberti ter pravim tajniku, da vem za izvrstnega delavca, če ga hoče. Obljubil je namreč temu mojemu niežnarju $450 na leto in tudi njegov Creysler avtomobil lahko "rabi. Pa me takoj vpraša: "Ali je greenhorn?" Pravim, da je. Pa odgovori, da mora ,®ve imeti takega hlapca, ki zna ic a-vsako delo, tako da njega po- vo' polnoma zastopa ravno kot bi bil on sam gospodar. Iz tega J)U vsak vidi, da se je tukaj treba ■ • \v farmarstva priučiti, ne pa„ sa- - ' rao za denar delati, ker ima po- ai tem še vsak priložnost si dosti , aj sveta osvojiti za lastni dom. I Ko sva bila pa z "mežnar- ® a jem" sarria, sem ga malo po : -strani pogledal in on me je za-stopil. Smejal se je ter rekel: i^. "Saj vem kaj mislite." Delal je, i.^. odkar je prišel sem, pri dobrem gospodarju, se popolno- ^ ma priučil farmarstva, mašine-rije in vsaj nekaj jezika, in se- l daj si bo vzel 320 akrov v na,- je jem in bo v kratkem svoj go- 98J spodar. Tako so napredovali ^oi vsi drugi farmarji, katere šte- | jemo sedaj za uspešne nase- rer Ijence. Naseljenci, ki pridejo $3i šele v poletju, se ne morejo ta- r"< ko lahko udinjati za celo letp in in so potem čez zimo brez pri- za tlelka. In to je kar jih potre in ka! opravi v brezupnost. Ce ima po-Lem še kakega prijatelja v A- žei meriki, ki ga tja vabi, ne me- škj neč se za posledice, mu potem tar vzame ves smisel za stanovit- da tiost v deželi svoje sreče. Ta la moj mežnar je vzor novonase-' doj ijenca — za manjšo plačo je lie, delal pri boljšem gospodarju, stu ker le pri takem se more vse sta naučjti.* Pozdravite Mata, Pa- se jiča in Porento. va^ Miss Kavic, B. C. Gotovo.ste' V < dobili moj odgoVor na Vašo šta cenjeno pismo. Če Vam niogy^ do če, vrnite pismo Vašega strica no1 iz starega kraja, ker ga bom -p mogoče kedaj potreboval za kak angleški spis, da malo ra-zodenem angleškim Kanadcem ondotne razmere, ki so skrajno ne znosne. ^Človeku se naravnost gabi čitati o takem postopanju. Vsebino pisma vzamem za resnično, ker nikdo ni silil Vašega, strica za tako priznanje. Gel svet pa pozna značaj- V nost in podlost nasilnežev. Če f dobim več izvirnih opisov, bom gledal te pritožbe spraviti v Ottawa. And the last but not least: Po Vaši pisavi se Vi ie-daste kot zelo inteligentna kanadska Slovenka. Vi ste naravno obdarjena z leposlovstvom, slovnico v obeh jezikih in Bog me obvaruj, mogoče celo z govorništvom ! Vaš slovenski u-vod pisma je bolj pravilen kot katerikoli mojih dopisov. Toraj na krov in pišite kaj za Am. Slovenca, o katerem Vi pravite, da Vaš "ata" moje dopise o Kanadi tako rad čita. Pišite o B. C. po angleško, bom prestavil za A. S. in Vi se boste smejali na tihem, ko se bo ata veselil nad Vašim dopisom! V svojih dopisih omenite, da ni tako kakor amerikanski Slovenci mislijo, da so tukaj samo farmarke kot jih poznajo tam. V resnici so tukaj farmarke, |ampak inteligentne! • Dva brata v Milwaukee. Če bi farmarstvo moralo napredovati po Vajinem načinu, bilo bi ' dosti lačnih ljudi na svetu. — i "Selbst ist der Mann" pravi - nemški pregovor. Se tako na - druge zanašati, je zelo riskira- - no, nevarno. Kar imata za za- * - četek, držita to in preberita še -Ienkrat zgorajšni odgovor mo- i jemu prijatelju Jožefu v Wa-x j shington State. Vse drugo bo -1 prišlo avtomatično. Tudi nista -'povedala svoje starosti, znanje - jezikov. Angleščina je potreb-a na in nemščina bo več kot do- bro došla v Vajinem slučaju, i- Ne svetoval bi Vama vzeti kar od začetka kako farmo v na-jem. Pridita sem na farmo de-i- lat in vspeh bo gotov. Mogoče t- bodo potem oglasi v kanadskih listih spopolnili še to, kar že-u lita. ii -o- ti- Po vsej ameriški Sloveniji gre Rlas: . le "Am. Slovenec" je za nas! Zakaj bi ' ' ne bil tudi za tvojega prijatelja(co)? n, Nagovori ga(jo), da si ga naroči! ^ i; ^ $750. $750.« $5590. S559°" Družba sv. Družine (the holy family society) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ • JOLIET ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Inkor. v drž. 111. Inkor. v drž. Pa. GLAVNI ODBOR: Predsednik......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik... JOS. PAVLAKOVICH, 39 Wincliell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik.............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik.............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, I1L POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91. ! _____o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se iviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in opefacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1 iz slov. naselbin. (Nadaljevanje z 2. strani.) porodu v bolnici v Novem mestu Marija Miklič, žena Janeza Miklič, posestnika iz St. Jurja. V Mirni peči imamo nekaj novih trgovin. V Kotnikovi hiši je otvoril trgovino neki Trave-zan, trgovec v Bršljini; v hiši g. Ivana Kostanjevca, ki je odšel v Kanado, je odprl trgovino g. Grosek, trgovec v Trebnjem. Kakor se kaže, bo sedaj huda konkurenca med trgovci, seveda tudi na korist odjemalcev. V Kanado je odšlo letos iz naše fare okrog 30 mož in fantov, nekateri že pridno pošiljajo denar, da povrnejo potne v stroške. Naša bivša trirazredna šl šola se je pred kratkim razši- |6 rila v šestrazrednico; otroci 1. bodo sedaj, kakor šolska go-spoda pričakuje, postali zelo 11 l"učeni," kar pa dvomimo. Pri ^ novi farni cerkvi smo morali izvršiti nekatera popravila, ker a so pri zidanju nove cerkve ^ med svetovno vojno pozabili ;p napraviti ventilacije in je bilo in treba nekatere betonske delei na strehi pokriti s pločevino, obenem smo dali prebarvati ^ tudi streho na stolpu. Vsi ti stroški znašajo okrog 19*000 5 dinarjev, ki se morajo pokriti i8 konkurenčnim potom. Mori nas ! " pa še stari dolg na novem ve-j 1 likem bronastem zvonu, in ši-: E cer okrog 20,000 dinarjev in še dolg na glavnem oltarju, okrog 10,000 dinarjev. Pri- „ spevki od faranov za kritje teh C starih dolgov so skoro čisto iz- ^ ostali, ker ni denarja med j ljudstvom. Zato se tem potom F Izopet obračamo na naše' drage 8 rojake v Ameriki, kdor še ni'!1 popolnoma pozabil na svojo \ rojstno faro in Boga, t iskreno ' prošnjo, da drage volje poma- * gajo s katerikolim prispevkom tukajšnim faranom lajšati stro-ške, oziroma stare dolgove pri C novi cerkvi. Pripomnimo pa tu, ! da poleg naših dragih Ameri- * j kancev je tudi tukajšnja hranil- 1 niča še največ darovala za no-,! \Ti~\ on^lrrw ...... ^ .. - IdU J ^ 1' S&nonBMHMMHI11** jbrotnikom rojakom v Ameriki, ki so do sedaj na katerikoli način prispevali za naš novi zvon in cerkev, bodi še enkrat izročena v imenu cele fare najpri-' srčnejša zahvala. Bog jim povrni stotero! Poročevalec. -o—•— širite amer. slovenec c ■« priporoča rojakom » ue.ro-h čila premoga, katerega pripe-e Ijam na d ona. Prevažam pohi-' štve ob času »eliterr in vse kar g *pada v to strok«. >- Pokličite m« po telefona! 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Ptoue: Roosevelt 8221. dopis. rojake, bili člani društva ali ne, iz Jolieta, Rockdale, Chicago, Ottawa, La Salle in Wau-kegana, 111. Vsi ste prav uljud-no vabljeni, da se udeležite te zabavne igre. Zdaj pa nekaj prav na uho. Naš generalni štab flramatič-nega kluba nam nekaj posebnega obijiibuje, kar z vso radovednostjo pričakujemo. — Igra se prične ob 2. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer. -<-Vsem se v imenu društva že v naprej zahvaljujem za veliko udeležbo. >. Z bratskim pozdravom in odličnim spoštovanjem, za odbor društva T*eo. 'Storuch, prods. ITALIAN ACCORDKONS Ml izdelujemo In Jmportiramo vse vrste prvovrstnih na roko delanih italijanskih harmonik, ki so najboljše na svetu. Jamčimo 10 let. Naše cene so izmed vseh najnižje. Instrukcija zastonj za kupca. — Pišite po katalog ZASTONJ. -p- RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave. Dept. 67 Chicago, 111. Roža sveta je ime našemu prihodnjemu romanu,1 ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto. Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "iftža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev. in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslei že nismo imeli. Vsako-; | gar, ki ima količkaj vbsclja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana. Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce), kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanji, naj sedaj pridno agitirajo za nove naročnike, da bodo isti že deležni tega zanimivega romana. se je vršila konferenca italijanskih veleindustrijcev radi po-! manjkanja premoga. Premog se je že znatno podražil. Ogr-1 ski premogovniki iz pečujske-ga revirja so sklenili s tržaški-] mi tvrdkami dogovor glede dobave premoga.- Po teh dogovorih bodo premogovniki do konca t. 1. dobavili 2400 vagonov-premoga. Nemška zunanja trgovina je zopet aktivna. V septembru je bila nemška zunanja trgovina zopet aktivna in sicer za 13 milijonov zlatih mark. Čeprav se je celokupni uvoz zmanjšal, je bilo opaziti večji uv6z surovih, na drugi strani pa manjši izvoz surovin. To je pač najboljše znamenje, da se je konjunktura v industriji znatno zbolj-šala. -o- V petek, 29. okt. zjutraj ob pol deveti uri je na Ljubljanski cesti povozil avtomobil št. 480 služkinjo g. Pišeka iz Lave. — Vračala se je ravno domov, kar naenkrat privozi za nj"o z veliko brzino avtomobil, ki se je hotel izogniti drugemu, proti mestu vozečemu avtomobilu. Pri tem je zavozil na trotoar, zadel v žensko, jo vlekel nekako 20 metrov naprej pred seboj, jo nato povozil in zdrknil z "njo v jarek. Povožena je zelo hudo poškodovana in so jo ta-oj.z drugim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Obe nogi ima na stegnih popolnoma zmečkani. — Rio Janeiro, Brazilija. — Washington Luis, bivši predsednik države Sao Paulo, je bil v torek ustoličen kot predsednik Brazilije. Predsednik Luis je 11. brazilski predsednik. — Quebec, Canada. — Neki tukajšni trgovec je zasačil dva dečka pri tatvini v njegovi trgovini. Ker pa ni hotel, da bi radi tega bila obsojena v ječo, je prosil za nju in sam kazen odredil. Za dobo šestih mesecev morata hoditi dečka vsak dan k maši in vsak mesec enkrat k spovedi. — Pač posnemanja vredna sodba. Mali oglasi. H I i R IN L O T K. NOVI DOMOVI. Ne' plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in moderna. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravno za takojšno .selitev; hrastov finiš, zidan sprednji porč in zadnji v steklu. Ulica-je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kenneth Ave. (44th Court) in .50, cesta. Pridite gotovo si jih ogledati./Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomlad; bodo veliko dražji. Jos. L. Donat, lastnik č,p,s 2300 §o. Central Avenue, Ph. Crawford 2362. NOR WOO" PArIc, "no v ziVt'lnmga-lo\v. 5 sob; cena $7000, takoj $1000. 6040 Nettleton Ave. Ph. Newcastle 2245. ___96-pdo p 4 RESIDENCE V RIVERSIDE, baš dokončane, 6 in 7 sob, zid., h. w' ht., zajutrkovalnica; streha kfita s ploščami, vKod s strani, garaža za 2 kari; lota 50x200; lepa okolica. O-glejte si in kupite od H. C- Carpenter, 371 Bertram Rd» Riverside 1930 W.__93-p do p ŽENITNA PONUDBA. i ' Slovenec v starosti 40 let, mirnega in treznega značaja, se želi seznaniti v svrho ženit-ve s pošteno in miroljubno Slo-i venko v starosti od 30 do 45 I let. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo. Tajnost .jam-čeila. Sliko vrnem na zahtevo. Naslov: J. K., Box 32, Hills-boro, 111. čps HIŠA, 4 SOBE, klet in garaža; cena $3650, $800 takoj, ostalo kakor rent. J. J. Zcwcrt & Co., 437,7 Archer ___ '______02-p do p SOUTH .StlORK BARGAIN, last.)ik proda moderno zid. bungalow s po-hištvom_za $7500; takoj v poletju bo čredno $8500, Pridite pogledat na 8359 Anthony Ave. Ph. Fairfax 5914 _______■....... - : -,;____________ 94-P.Š NA PRO DAJ LAKE VIEW RE- Najnovejše in druge grafofonske plošče. 25049- 25047- 25046 25039- 25037- I. del. II. del. V "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe, Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje jjtv. sobe 204 v Phone: 48S4 m CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od £>. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. ZA ■ BOŽIČ smo nabavili letos posebne razglednice, z lepimi nabožnimi slikami, v barvah in slovenskim napisom. Cena 40c ducat ali 100 razglednic $2.75. Papirnate jaslice: Velikost 31/2 inč...........................................$0.05 Velikost 6 inč........................................ .25 Velikost Si/o inč......................-................... .50 Velikost 12 inč........................................J. 1..50 Jaslice s stoječimi figurami, obsegajoče 12 figur v barvah. Velikost, stoječih figur 5 inčev........r..........$4.50 Velikost, stoječih figur (> inčev...............5.75 Velikost, stoječih figur 9 inčev..........'.......... 8.75 \ { Štalice (brez figur) iz trdega lesa,,se lahko razdro in zopet postavijo, 1 4inčev visoke, cena........$8.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. MOŠKI KVARTET "JADRAN POJE: Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec. -Sijaj, sijaj solnce. En starček je živel. Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle. -Na potu v" stari kraj. Na potu v stari kraj. -Sit«oči je pela.-Stoji, stoji Ljubljanca. TRICET ROJAKA HOJERJA (harmonike): 25045—Mazulinka. Ptičja ohcet. 25044—Coklarska koračnica. Triglavski valček. 25043—Polka štaparjev. Ti si moja, valček. 25041—Veseli rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček. 25040—Hojer valček. Pečlarska" polka. RAZNI GLASBENI KOMADI: 2504§r-Na kranjskih gorah, polita. ' Gospodarski lendler. 250421— t)alei» »»» mm m »«» »»» ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. OBIMIIIlllllllllllllllinilim jjjg "Tu se počutimo prav tako dobro, kakor če bi bili v Metzu, Straseburgu ali pa kje drugod na Francoskem. Ljudje so nam naklonjeni. Po vojni leta 1806 so nas častili, kolikor so mogli. Meščani so nas po tri ali štiri jemali v svoje hiše na obed, celo plese "so nam prirejali in nas zvali "jenske junake." Boš videl, kako nas imajo radi. Kamorkoli bova prišla, povsod naju bodo sprejemali kot dobrotnike, ker smo njih kneza povzdignili za kralja saksonskega in mu po vrhu dali lep kos Poljske." Naenkrat se je Zimmer ustavil pred majhnimi, nizkimi vrati in zaklical: "Le poglej, tu je. pivovarna "Pri zlatem ovnu"! Vhod je v drugi ulici, a greva lahko noter tudi tu. Pojdi!" Šel sem za njim po hodniku, ki naju je pripeljal na staro dvorišče, okroginokrog obdano s poslopji. Na desni strani je bila pivovarna. Videla sva čebre z železnimi obroči na temno pobarvanih stojalih, cele gore že prte-, kuhanega hmelja in ječmena, ,v kotu veliko ' kolo, z ročico, ki jo je gonil velik pes in pum-pal pivo v vsa nadstropja. Iz velike sobe na desni strani se je slišalo trkanje s kožarci in cinastimi vrči, pod okni te sobe pa je bila globoka klet, iz katere so odmevali udarci sodarskega kladiva. Zrak je bil prepojen z duhom marčnega piva. Zimmer se je oziral po strehah in obraz mu je žarel od zadovoljnosti, ko je rekel: "Vidiš, tukaj-le smodili, dolgi Ferre, top-ničar na levi strani topa, debeli Rušiljon in jaz. Kako sem vesel, da zopet vidim vse to! In vendar je že šest let preteklo od takrat. Revež Rušil jon!. . . lansko leto je pustil svoje kosti pri Smolensku, dolgi Ferre pa mora biti zdaj v domači vasi, kajti pri Vagramu so mu odstrelili levo nogo. Kako se človek' vsega spomni, ako malo pomisli!" Zdaj je odprl vrata. Stopila sva v veliko dvorano, polno tobakovega dima. Nekaj Časa je minilo, predno sem mogel v tem sivomo-. ^»•orn nhlnlm nirlpHfiti, dobro.,od nivcev eosto zasedeno vrsto miz. Gostje so nosili večinoma kratke jopiče, drugi pa saksonsko unifor-. rno. Bili so dijaki, mladi ljudje iz trdnih hiš, ki hodijo v Lipsko, da se tam uče pravništva in zdravilstva in vsega drugega, česar se človek lahko nauči, ako pridno pije in veselo živi. Ko sva stopila v dvorano, sva videla sta-rejšino izmed dijakov — suhega dolgina z upadlimi ofimi, rdečim nosom in plavo brado — kako je stal na mizi in na glas čital iz časopisa, ki mu je kakor kaka brisača iz desnice visel na mizo. V drugi roki je držal dolgo porcelanasto pipo. Vsi njegovi tovariši s plavimi lasmi, ki so se jim v dolgih kodrih usipali čez ovratnike kratkih jopiče v, so kvišku držali Vrče tfer ga poslušali. Ko sva vstopila, sva slišala, kako so si ponavljali besede : "Za domovino! Za domovino!" Napivali so saksonskim vojakom, čitatelj pa se je pripognil da tudi on dvigne svoj vrč. Debeli pivovarnar s sivimi, kodrasitmi lasmi, ploščatim nosom, okroglimi očmi in napihnjenimi lici pa je kričal z debelim glasom: "N& zdravje! na zdravje!" Komaj sva bila v dimu prišla nekaj korakov daleč, je naenkrat vse utihnilo. TISKARNA AMERIKANSKl SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoč-a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravi- . i la, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. >£]iiuiiiiiiioiiiinii!ii[]!mmiim[]iiminii!ic^ SLOVENSKA PRALNICA | i g Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- I vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg, Ne vpprabfjamo 5 škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič 1 se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo i brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite ' Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! "Tovariši, ne dajte ^e motiti!" je zaklical Zimmer. "Le* naprej čitajte!' Tudi midva bi rada slišala kaj novega." Mladiči pa naju niso hoteli poslušati. Starejšimi je stopil z mize, zganil časopis-ter ga vtaknil v žep. "Je že končano!" je rekel. "Da, končano je!" so pritrdili drugi ter se spogledali s čudnimi obrazi. Nekaj saksonskih vojakov je takoj zapustilo dvorano in izginilo, kakor bi šli na zrak na dvorišče. Debeli gostilničar je naju vprašal: "Morda ne vesta, da je velika dvorana na oni strani?" "O, seve*da veva," je odgovoril Zimmer, "A ta mala dvorana mi je ljubša, ker smo mi, dva stara tovariša in jaz, svoj čas zahajali sem, da smo izpraznili nekaj vrčev na čast Jeni in Auerstadtu. Ta dvorana mi vzbuja lepe spomine." "Tako?. . . no, kakor hočeta. . . kakor hočeta," je odgovoril pivovarnar. "Ali bosta marčno ?" "Da, dva vrča in časopis." "Dobro!" Prinesel nama je piva. Zimmer, ki je bil slep za vse okrog sebe, pa se je z dijaki pričel razgovarjati. Ti so se pa opravičili ter odhajali drug za drugim. Jaz sem iz vsega spoznal, da naji ti ljudje črtijo, in to tem bolj, čim manj so si upali svoje sovraštvo takoj pokazati. V časopisu, ki je bil prišel s Francoskega, ni bilo govora o ničem dragem kakor o premirju, ki je bilo skleneno po dveh novih zmagovitih bitkah pri Bautzenu in Wurzenu. Zvedela sva zdaj, da se je tc%premirje pričelo 6. junija in da se v Pragi vrše pogajanja zaradi miru. 7 To me je seveda veselilo .Upal sem, da bodo zdaj vsaj pohabljence in ranjence poslali domov. Zimmer pa je imel to navado, da je naglas mislil, zato je svoje mnenje razkričal po vsej dvorani. Pri vsaki vrstici mi je segel I m jm . v v besedo. "Premirje?". . . je kričal. "Ali nam je treba premirja? Ali ni boljše, da bi tiste Pruse, . ki smo jih potolkli pri Lutzenu, Bautzenu in Wurzenu, pobili popolnoma ? Ali bi nam bili morda oni dovolili premirje, ako bi nas bili premagali? — Vidiš, Jože, tak značaj je cesar. Predober je, predober je! To je njegova edina napaka. Pri Austerlitzu je bil naredil prav tako, in mi smo bili prisiljeni vse pričeti znovega. Predober je, ti pravim. Ko bi ne bil ,tako dober, bi mi gospodovali vsej Evropi!" Govoreč se je oziral na desno in levo, kakor bi hotel vprašati, kaj mislijo drugi. A drugi so delali samo čudne obraze in nihče ni hotel odgovoriti. Nazadnje je Zimmer vstal. "Pojdiva, Jože", je rekel. "Jaz sicer nič ne razumem o politiki ,toliko pa rečem, da bi ne bili smeli dovoliti premirja tem lopovom. Ker so bili vrženi ob tla, jih je bilo tudi treba u-ničiti." Ko sva bila plačala, sva odšla in Zimmer je rekel: , - N "Ne vem, kaj imajo ti ljudje. Zdi se mi, kakor bi jih bila pri neki stvari niotila." I PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. a s | 1727 West 21st Street, Chicago, 111. | s s ^sl £!3iiiiiiiit:i(E3[i!{inrM!(C3t:)i;riiM!tc^HiiritiitiiC3i]iiii>riiitc3intiiMiitiC3)iiiiiiiiitXE3ii!iFitiiiMC3Miii|]iiiiic3in]iiMiii^ » 4? 4?4? 4> <£• 4? 4» 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4?4?4?4,4?4'ac * * I WAOKEGAN-NORTH CHISAGO ROJAKOM V Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam rsako-vrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike ln ca na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri na« dobro blago, zmerne cene in ista postrei-ba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost FRANK OPEKA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. * * * * * * Phones; 2575 in 27« Anton Nemanich <& Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 189S. Na razpolag® noc in dan. — NajboljSi avtomobili za pogrebe. krste in ienitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIKT, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 —• E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC 1 Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloe Road — Phone Eddy 5849 > ! VERA IN POLITIKA. Govor posl. dr. Hohnjeca na taboru mož in mladeničev na Velesovem pri Kranju 3. oktobra 1926. (Konec.) i Ako povdarjamo harmonijo (skladno vez) med vero in politiko, nočemo s tem trditi, da je treba vsa politična vprašanja presmatrati v luči vere.' Je ■mnogo političnih zadev, ki se po cerkvenih načelih ne dado urediti, ker ne spadajo na versko polje. Kmet svojega polja ne obdeluje samo po katekizmu. Ako bi to hotel storiti, bi bil smešen. Katekizem ne uči, kako je treba zemljo orati, gnojiti, sejati itd. To učita razum in izkustvo. Iz tega pa ne sledi, da je katekizem nepotreben. On. uči kmeta, da ob nedeljah in praznikih ne sme zemlje obdelovati, da ne sme stopiti na tujo zemljo ter si jo lastiti, da se med delom pe sme dati zapeljati k jezi in preklinjanju, da se pri svojem delu mora dati voditi od ljubezni do Boga,sebe in bližnjega, da mora pri prodaji svojih pridelkov postopati pravično in pošteno. Kakor bi torej bilo nespametno, ako bi se samo dal voditi od katekizma, tako bi bilo .krivo ir} slabo, ako bi pri svojem delu popolnoma zanemarjal verske res-: nice. Slično je z državo in politiko. Kristus ni zato prišel na svet, da nas uči nauk o državi, politiki, narodnem gospodarstvu itd. Zato ima človek luč svojega razuma. Brez božjega razodetja moremo spoznati, odkod in kaj je država, kakšen je njen namen, kaj ta namen pospešuje, ali mu škodi. Iz te-p-a pa p p ecii,.da_iie_ilr txtvni k.ii in politiku ni treba nič ozirati na vero in njen nauk. Vera uči, da država ni sama sebi namen, marveč da je sredstvo, ki ima služiti človeku pri dosegi njegovega končnega nadnaravnega namena. Vera pNotrjuje to, kar že uči razum, da je namreč državna avtoriteta in oblast dana njenim imejiteljem ne za lastno korist, ampak v blagor državljanov ter da so pred svojo vestjo ii> Bogom odgovorni za to, kako jo uporabljajo. — Ker je morala prava in trdna podlaga države, morale pa ni brez religije, mora 'država ono ustanovo, kateri po božji volji pripadajo verske in moralne zadeve, t. j. cerkev, priznati, v njenih pravicah braniti, jo podpirati ter oskrbeti možnosti, da se uveljavijo in izvršijo tisti cerkveni nauki in predpisi, zadevajo državno področje, zlasti kar se tiče Šele in ljudske vzgoje, zakonske zveze med "A kristjani in pravic krščanske familije. Kar velja za poedine politike, velja tudi in še bolj za politične stranke. Stranke so inštrument, sa sredstvo za uresničenje političnih idej in dosego političnih ciljev. Poedinec tega ne more doseči, zato se mora z enakomislečimi združiti v akcijsko in bojno organizacijo. Za kristjane, ki se zavedajo svoje /vere, njenih dolžnosti in pravic, je prostor samo v strankah s krščanskim programom. Ako se pridružijo dru-girp strankam, ne ravnajo dosledno v smislu krščanstva. Take stranke niso cerkvene tvorbe,: za koje bi cerkvena Oblast bila odgovorna. Cerkvena oblast, osobito rimski .papež, je večkrat odklonil in zavrnil istovetenje politične stranke s katoliško cerkvijo. Politične stranke so avtonomne politične tvorbe, ki so v zgolj političnih vprašanjih (kakor n. pr. v vprašanjih vla-davinske oblike in notranje dr- žavne ureditve, v vprašanjih zunanje politike, ,v davčnem vprašanju, v vprašanju vojaštva, policije itd.) popolnoma neodvisne. V tem oziru je dobro spomeniti dogodek iz zgodovine nemškega centruma, torej ene izmed najboljših krščanskih strank na svetu. Ko je 1. 1887 po naklepu nemškega kanclerja Bismarcka kardinal Jacobini centrumu izjavil željo papeža Leona XIII., naj bi centrum v parlamentu pritrdil septenatu (sedemletni ve--ljavi vojaške postave), je pl. Frankenstein sporazumno z voditeljem Windhorstom odgovoril: "Ni mi treba poudariti, da se je centrum vedno smatral za srečnega, ako je izvršil navodila Sv. Stolice, če je šlo za cerkvene zadeve. Toda že 1. 1880 sem si dovolil opozoriti na to, da je centrumu nemogoče izvršiti direktive, ki so dane za necerkvene zakone." Papež Leon XIII. ni dal direktive, ne predpisa, marveč je samo izrazil željo. Centrum pa je izpolnitev te želje spoštljivo, a odločno odklonil. Naša stranka je stranka kr ščanske svobode. In ravno ta svoboda nam narekuje ter nas navdušuje, da podpiramo cerkvene predstojnike, rimskega papeža in naše škofe v. borbi za katoliške ideale in za pravice cerkve in krščanskega ljudstva. Ta borba je plemenita in narekovana od globoke zavesti stanovske dolžnosti. Nasprotniki pa tako delovanje in potegovanje papeža in škofov raz-jkričujejo kot politično' ter ga skušajo pred državo diskredi-tirati z žigom klerikalizma. —: Ko je ljubljanski škof dr. Jeglič storil to, kar je njegova dolžnost kot pastirja duš, da je namreč r\bsodiI pisavo "Domovine" kot nekrščansko ifl proticerkveno ter vernikom odsvetoval čitanje tega lista, so ga nasprotniki ožigosali 'kot klerikalnega agitatorja ter se zatekli po pomoč k ministru 'vere. Sugerirali so mu, da j« ljubljanski škof kršil čl. 12 naše ustave, in pravoslavni minister, ki ne pozna visokega poklica katoliške cerkve niti na-Jloge in odgovornosti katoliškega škofa, jim je nasedel ter ob-jsddil škofovo postopanje kot |"stranpot strankarske politike." Mi pa kličemb ljubljanskemu škofu: "G. škof, Vi^ ste na pravi poti obrambe naših verskih svetinj in pravic in naše ljudstvo Vam sledi s hvaležnostjo in z zaupanjem." Za obrambo verskih svetinj našega ljudstva se je naša stranka vedno potegovala ter se bo tudi v bodoče. Ona je bi-Ja ter tudi bo v prihodnje prvo-boriteljica za krščansko šolo, za pravice staršev in katoliške cerkve na vzgojo otrok in mladine. Ona je vedno stala na braniku za fundament krščanske familije, za zakramentalno zakonsko zvezo. Ako branimo verske svetinje našega ljudstva, hočemo s tem ohraniti to, kar je bistveni del slovenske individualnosti. , Zasluge redovnih oseb. Francoski zastopnik za Sirijo je izjavil v nekem odseku mednarodnega zborovanja v Ženevi, da so si stekli redovniki in redovnice v Siriji neprecenljivih zaslug. Očetje frančiškani vzdržujejo 12,000 ubožcev. Imajo 16 šol, v katerih [vzgajajo 5000 otrok breztflaf' no. V sirotišnice sprejemaj0 vsak dan nove osebe; tudi bolnišnice in lekarne so jim od-prli. ) Veliki stenski zemljevid, ki ga J te za enega novega naročnika je ^ )sen dar, ki bo vas spominjal leta.oe leta na zaključno kampanjo 35-le« ' jubilejne kampanje "Am. Slovenca' ^PISANO POLJE j'