bolj homogene, zato v tem pogledu ne bo posebnega problema. 4. Avtor odmeva se ne drži vsebine članka Moj članek se nanaša izključno na kontrolno metodo in na pojmovanje gozdnogoj itvenih ciljev v njenem okviru. Avtor odmeva zahaja na številna druga področja in tu išče možnosti za nizke diskvalifikacije nasprotnika. Najbolj tipična je v l. odstavku v levem stolpcu na strani 339: "Hm, kako se že presodi, ali so razvojne faze vsaj okviino v ravnotežju?" S tem nas hoče najbrž podučiti, kako se tu ravna pri diagnostici- ranju stanja gozdov v pogledu trajnosti, kot da se tega lotevamo prvič. S. Zaključek Odmev na moj članek zaključi mag. Vesel ič v svojem značilnem stilu. S Pravilnikom zasnovan kon- cepi načrtovanja primerja z ladjo, ki očitno uspešno pluje, mene pa vidi v vlogi nekoga, ki j i grozi s poto- pitvijo. Če se lahko zanesem na javna občila (Delo), šteje mag. Veselič ta koncept za izjemno posodobitev gozdnogospodarskega nač1tovauja v Sloveniji. Menda so bili o tem v posebnem pismu posebej seznanjeni celo nekateri ministri. Če lahko uporabim ponujeno prispodobo v obliki ladje, lahko zagotovim, da jo ne bom torpedi ral, saj kot upokojenec nimam niti najma- njše možnosti za tak podvig. Naj ladja v veselje nje- nemu kapitanu mimo pluje. Mislim pa (to mi je najbrž dovoljeno), da bi se moral kdo, ki se na pristojnem ministrstvu čuti kaj odgovornega za to področje, pa vendarle zanimati, ali je z »navigacijo ladje« pa tudi z njenim kapitanom res vse v najlepšem redu, saj je znano, da na morju ni previdnosti nikoli preveč. Franc Gašperšič Tt·ajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi " Sloveniji, od deklaracije do resničnosti Uvod Članek dr. Gašperšiča v Gozdarskem vestniku, št. 5-6/200 l , pod naslovom Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nač1tovanjuje bil očitno samo prva bitka križarske vojne proti prenovljenemu goz- dnogospodarskemu nač1tovanju, kateremu je podlaga Pravi lnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih iz leta 1998 (v nadaljevanju Pravilnik 1998) in katerega uspešno izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS). Upanje, da sem s spravljivim prispevkom v Gozdarskemu vestniku, št. 7-8/2001 , pojasnil nekatera vprašanja v zvezi s Pravilnikom, je bi lo po pričakovanju jalovo. S člankom Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z goz- dovi v Sloveniji, od deklaracije do resničnosti avtmji prof dr. Gašperšič, prof dr. Winkler, prof dr. Kotar in doc. dr. Bonč ina z nekorektnim pisanjem, v katerem ne manjka zavajanj in žaljivih diskvalifikacij , nadaljujejo s poskusom razvrednotenja Pravilnika 1998, njegovih izdelovalcev ter sedanjega dela na področju gozdno- gospodarskega načrtovanja pri nas. Očitno avtorji s člankom niso imeli le namena opo- zarjati na spregledane vsebine Pravilnika 1998 in aktu- alnega gozdnogospodarskega načrtovanja. To je najbolj razvidno pri obravnavi več vsebin, ki zaradi že splo- šne osvojenosti v stroki in zmanjšanja že tako precej 440 obsežnega Pravilnika 1998 v pravilniku niso podrobneje razčlenjene, pač pa so razčlenjene v vzorcu zgradbe gozdnogospodarskih načrtov GGE, izdelanem v ZGS že v letu 1998, in v vzorcu zgradbe območnih načrtov, izdelan em v letu 2000, ter so že striktno navzoče v pri- bližno 70 gozdnogospodarskih načrtih GGE in v osnut- kih vseh območnih načrtov 200 l-20 1 O, ki so doslej izdelani skladno s Pravilnikom 1998. Namesto da bi avtorj i v navedenih primerih, ko očitno ne gre za spre- gledane vsebine, preprosto navedli, da so dane vse- bine tako pomembne, da bi jih bilo vendarle prlinerno zapisati tudi v pravilnik, če so že takega mnenja, so si dali duška z diskvalifikacijami, češ da se izdelovalci Pravilnika 1998 očitno ne zavedajo, kaj vse spada med te vsebine, kako bo takšno načrtovanje kos zahtevnim nalogam ipd. Večjo podrobnost Pravilnika 1998 avtorji večkrat ome1~ajo kot nepotrebno in celo škodljivo, v nekaj primerih, kjer je iz že pojasnjenih razlogov določena vsebina v Pravilniku 1998 v prime1javi s Pravilnikom o načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja iz leta 1987 (v nadalje- vanju Pravilnik 1987) opredeljena nekoliko bolj skopo, pa na široko in nekorektno razlagajo o manjkajočih vsebinah Pravilnika 1998 v primeijavi s Pravilnikom 1987. GozdV 59 (2001) 10 Ob tem moramo poudariti, da gozdnogospodarsko načrtovanje, kot ga je uveljavil Pravilnik 1998, v vse- binskem smislu ne prinaša zelo velikih sprememb v gozdnogospodarsko načrtovanje in zagotavlja tudi kon- tinuiteto dosedanjih načrtov in podatkov o gozdovih (velika sprememba npr. bi bila zmanjšanje števila ravni načrtovanja). Precej novosti je Pravilnik 1998 prinesel zlasti na področju tehnologije zbiranja podatkov, na katerem je rešil pretekle nedorečenosti in zmedo ter odprl pot sodobnemu obravnavanju gozdov in goz- dnega prostora. Seveda se v slednje, tehnološke rešitve avtorji v članku niso spuščali, ker bi morali konkretne rešitve ovreči s konkretnimi merili in bi na tem podro- čju malce težko za vzor postavljali Pravilnik 1987. Raje so se lotili načina opredelitev ciljev in usmeritev, načina analiziranja preteklega gospodarjenja, načina preveritve trajnosti ipd., kjer so nekoliko različna sub- jektivna videnja vedno mogoča, drugačne, čeprav teo- retično in praktično prav tako ustrezne rešitve, pa je manj pozornemu bralcu lažje prikazati kot napačne. Rešitve, zapisane v Pravilniku 1998, gotovo niso edine možne, so pa pripravljene na podlagi poznavanja potrebnih teoretičnih osnov in bogatih izkušenj števil- nih izdelovalcev gozdnogospodarskih načrtov. Pri tako zahtevnem in obsežnem aktu, katje pravilnik, ki določa gozdnogospodarske in gozdnogojitvene načrte, in pri toliko novostih in novih določbah, kot jih Pravilnik 1998 prinaša glede na predhodni pravilnik (brez tabel je Pravilnik 1987 v Uradnem listu obsegal 6 strani, Pravilnik 1998 pa 17 strani), je gotovo mogoče najti posamezne dikcije, kijih je mogoče izboljšati oziroma dopolniti. Kljub takšnim pomanjkljivostim in koristnim manjšim dopolnitvam, ki so se pokazale skozi triletno delo pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov, sem pre- pričan, da je Pravilnik 1998 pomemben prispevek k razvoju gozdnogospodarskega načrtovanja pri nas in zelo solidna podlaga sodobni izdelavi gozdnogospo- darskih načrtov. Ker zagotavlja informacijsko pove- zanost gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja, paje tudi primerna podlaga kakovostni in mcionalni izdelavi gozdnogojitvenih no črtov. Čeprav je bila izdelava Pravilnika 1998 timsko delo, kot je timsko tudi njegovo izvajanje, se čutim osebno odgovornega in poklicanega, da odgovorim na očitke obojega. Zaradi obrambe strokovne resnice in nadalj- njega pozitivnega razvoja gozdnogospodarskega načr­ tovanja pri nas, pa tudi zaradi izboljšanja higiene stro- kovne obmvnave odprtih ali zonimivih strokovnih vpra- šanj, do katerih imajo strokovnjaki različne poglede, bom v prispevku tudi razgalil vsaj najizrazitejša zava- janja in tudi neresnice v prispevku štirih avtorjev. Gozd V 59 (2001) 1 O 2 Obravnava očitkov aktualnemu pravilniku 2.1 Ali naj pravilnik opredeli predvsem strukturo procesa odločanja ali vsebino načrtov Čeprav je odgovor vsekakor lahko subjektiven, avtorji zelo avtoritativno poučujejo menda nevedne sestavlja lce Pravilnika 1998, da »mora pravilnik opre- deliti temeljno stmkturo procesa odločanja (načrtovati pomeni namreč odločati) pri obnovi gozdnogospodar- skih načttov, ne pa oblikovno strukturo vsebine (zapi- sov) načrtov«. Da malce čudno stališče ni edino možno, podkre- pimo z dikcij o 16. člena Zakona o gozdovih, ki menda ni naključna, po formalni plati pa je omenjeni člen sestavljalcem Pravilnika 1998 celo nalagal, kako obli- kovati pravilnik glede na obravnavano vprašanje. 16. člen Zakona o gozdovih »MinisteJ; pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostOJ; in minis- trom, pristojnim za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine, preduiše vsebino načrtov za gospodaJjenje z goz- dovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja splo- šnih delov gozdnogospodarskih načrtov ter način spre- mljanja njihovega izvajanja.« Nadaljnji komentar ni potreben. Očitki in diskvali- fikacijski nauki so očitno neosnovani. 2.2 O nujnosti podrobnejše diferenciranosti gozdnogospodarskih ciljev in o načinu obrav- navanja funkcij gozdov v načrtih Vprašanje potrebnosti diferenciranja ciljev je bilo delno obravnavano tudi že v uvodu omenjenem članku dr. Gašperšiča, tokrat se torej razprava o njem poglab- lja. V prispevku štirih avtorjev je zapisano: >>Raznoli- kosti znotraj gozdnogospodarskih območij se moramo lotiti že na ravni gozdnogospodarskih ciljev. Diferen- ciacija pomeni iskanje specifičnih razvojnih poti za gospodarjenje z gozdovi.« Ravno v odstavku, ki obrav- nava funkcije gozdov, je misel še enkrat poudarjena: »Vsaka ciljna kombinacija s specifično hierarhijo ciljev zahteva temu prilagojeno gospodarjenje, tj. specifičen sistem gozdnogospodarskih ukrepov.« Nedvomno so nam na primer v gospodarski enoti (v nadoljevanju GGE) pogosti cilji gospodatjenja z gozdovi ohranitev gozdov, dvig njihove lesne zaloge in tekočega prirastka, krepitev določenih funkcij gozdov ipd. Vendar je mogoče vse te cilje, upoštevajoč pes- trost razmer v GGE, zapisati v en (splošen) cilj, ki je temeljno vodilo vsem usmeritvam in ukrepom v GGE, upoštevajoč v konkretnih razmerah te razmere, potrebe in možnosti. Želja po tolikšni diferenciranosti ciljev, da bi imeli za vsak primer specinčnib razmer v GGE opredeljen specifičen gozdnogospodarski cilj, bi nas lahko p1ipeljala v situacijo nepreglednega sistema goz- dnogospodarskih ciljev oziroma celo sistema hierarhij ci ljev. Pri opredelitvi ciljev v GGE bi bilo treba upoštevati vsaj naslednje parametre: - obliko lastništva: praviloma jih je v GGE več, zase- bne gozdove pa bi bilo umestno po velikosti in dru- gih značilnostih posesti (npr. razpoložljiva delovna sila, odvisnost od dohodka iz gozda idr.) v večini primerov deliti še v nekaj kategorij; - rastiščne razmere; - funkcije gozdov: teh je praviloma veliko in zahtevajo zelo različne usmeritve in ukrepe; - krajine: že GGE praviloma ne pripada samo enemu tipu krajine, gozdnogospodarsko območje (v nada- ljevanju GGO) vselej zajema več tipov krajin. Ker dosledna opredelitev ciljev ni cilj načrtovanja, ampak so cilji samo sredstvo za boljše delo, s katerim si ne gre nagajati, ampak pomagati, je torej potrebno zadeve poenostaviti. Stopnja poenostavitve je stvar subjektivne presoje. Enoten sistem ciljev nas pri kon- kretnem delu tudi v zasebnih gozdovih ne pusti neo- rientirane. Če je določen lastnik gozda s posestjo Je nekaj hektarov pripravljen vemo slediti strokovnim rešitvam, smo dolžni to kar najbolj izkoristiti. Ravno ukrepi za krepitev posameznih funkcij goz- dov oziroma načini upoštevanja posameznih funkcij gozdov pri izvajanju gozdnogojitvenih ukrepov so tako pestri, da bi bilo povsem neracionalno uveljavljati dolo- čitev vseh teh ukrepov striktno prek primerne hierar- hije ciljev. Razen v ekstremnih primerih (varovalni gozdovi, nekateri gozdovi s posebnim namenom) je mogoče gozdnogojitveni ukrep prilagoditi navzočnosti poudarjenih funkcij neposredno pri načrtovanju goz- dnogojitvenih ukrepov v detajlu brez pretirane nad- gradnje ciljev. Ob obravnavanju gozda v konkretni funkcijski enoti pač pogledamo, katere funkcije so na njenem območju poudarjene in kaj bi bilo v zvezi z njihovo krepitvijo ustrezno opraviti. Navedeno se v konkretnem okviru pač upošteva v okviru možnosti. Tako je ohranjena preglednost na tem zelo pestrem področju. Zato smo tudi menili, daje v načrtu primerno funkcije gozdov obravnavati na enem mestu, pregledno in celovito, od stanja do ukrepov. 442 Prav na področju zagotavljanja mnogonamenskosti smo v zadnjih nekaj letih v slovenskem gozdarstvu napravili pomemben razvojni korak, tudi po zaslugi Pravilnika 1998, ki je področje funkcij gozdov podro- bneje opredeli l. V preteklosti so bile funkcije gozdov pomanjkljivo in pd Sloveniji povsem neenotno opre- deljene tudi zato, ker s strani omenjanih avtorjev zelo čislani Pravilnik 1987 razen deklarativne navedbe v 26. členu, da vključuje prikaz stanja tudi »predstavi- tev potreb po splošno koristnih funkcijah gozdov«, na področju valorizacije gozdnega prostora ni prinesel nobenih konkretnejših določb, ki bi bile podlaga že tedaj nujno potrebnemu razvojnemu koraku na tem področju. V letih 1998-2000 je ZGS določbe Pravilnika 1998 tudi že uspešno prenesel v prakso, saj so za ves gozdni prostor Slovenije pripravljene podrobne ka11e funkcij gozdov, z utemeljitvami njihove opredelitve in navedenimi bistvenimi potrebnimi ukrepi za vsako funkcijsko enoto (približno 40.000 v vsej Sloveniji). Izdelane vsebine smo posredovali Ministrstvu za okolje in prostor, ki jih upošteva pri izdelavi dolgoročnega prostorskega plana Slovenije, sproti pa jih posreduj emo tudi naravovarstvenim organizacijam in lokalnim sku- pnostim, da jih lahko upoštevajo pri svojem delu in planiranju na svojih območjih. V dialogu z navede- nimi institucijami in na osnovi novih spoznanj in analiz bomo (ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov GGE) obsežno in zahtevno gradivo v prihodnje dopolnjevali in ažurirali. Po kriterijih Pravilnika 1998 je gozdni prostor tudi členjen v več kraj inskih tipov, kar omogoča gospodarjenje z gozdovi in tudi usmeritve za skupine drevja in posamezno drevje zunaj gozda obravnavati na kakovostno višji, krajinski ravni. Kakovostne strokovne podlage so nujen pogoj za napredek na področju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Več kot je slovensko gozdarstvo na fonnalni in operativni ravni v preteklih nekaj letih pridobilo na tem področju, bi bilo težko pričakovati . Zato je trditev avtorjev v kontekstu Pravilnika 1998 in prakse goz- dnogospodarskega načrtovanja, da gre pri vključeva­ nju večnamenskosti v celoten proces gozdnogospo- darskega načrtovanja »za kvalitetno novo vsebino v procesu načrtovanja gospodarjenja z gozdovi, ki se še vedno s težavo uveljavlja,« zlonamerna in v resničnem razvoju dogodkov danes nima prave podlage. Stvari na tem področju so se premaknile in se še naprej dobro razvijajo. Menda so tudi že na operativni ravni postale moteče za tiste gozdarje, ki v gozdu še vedno vidijo samo lesno njivo. Gozd V 59 (200 1 ) 1 O Avtorji tudi kar spregledujejo umeščenost gospo- darjenja z gozdovi v širše vsebinske in pravne okvire, ki tudi določajo gospodarjenje z gozdom. Sistem pro- storskega planiranja opredeljuje določene okvire tudi delu z gozdom. Varovalni gozdovi, gozdni rezervati, območja zavarovane narave in vsi gozdovi s posebnim namenom se pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov pri vzamejo, skupaj z opredeljenimi cilji in usmeritvami za delo s temi gozdovi. Zanje so torej cilj i diferenci- rani in jasno opredeljeni že z akti o njihovi razglasitvi. Pomemben del ekstremnih razmer, ki zahtevajo pose- bno opredeljenost ciljev, usmeritev in ukrepov, je na ta način v pogledu diferenciranosti ciljev rešen in izvzet iz problematike ciljev za preostale gozdove v GGE oziroma GGO. Stvari so danes drugačne kot pred letom 1990 tudi v pogledu nujne participacije lastnikov gozdov in širše javnosti pri odl očitvah na področju gozdnogospodar- skega načrtovanja. Zato je že Zakon o gozdovih predvi- del javne razgrnitve in javne obravnave osnutkov goz- dnogospodarskih načrtov. Pri določenih, zlasti prostor- skih opredelitvah v gozdnogospodarskih načrtih pa tudi to še ni dovolj. Nekatere opredelitve pač zahtevajo širšo overitev. ln tu niso dovolj niti javne razgrnitve in obrav- nave osnutkov gozdnogospodarskih načrtov niti nmenja lokalnih skupnosti in naravovarstvenih organizacij (pri načrtih GGE) oziroma soglasja ministra, pristojnega za okolje (pri načrtih GGO). Za nekatere opredelitve v gozdnogospodarskih načrtih je danes pač potrebna širša družbena verifikacija prek natančno opredeljenega postopka sprejemanja prostorskih planov - državnega prostorskega plana in prostorskih planov občin, zato mora biti gozdnogospodarsko načrtovanje integralno vpeto v sistem prostorskega planiranja. V tem pogledu navedene švicarske ugotovitve in sugestije na nj ihovi podlagi niso novost. V Sloveniji se je odnos med goz- dnogospodarskim načrtovanjem in prostorskim plani- ranjem v zadnjih letih precej dorekel. Na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in drugih gozdarskih strokovnih podlag pripravljene sektorske strokovne podlage za državni prostorski plan se v okviru postopka izdelave in sprejema državnega prostorskega plana vsestransko strokovno uskladijo in v optimalni meri vgradijo v državni prostorski plan. Nekatere vse- bine v državnem prostorskem planu postanejo obve- zujoče pri izdelavi občinskih prostorskih planov. Goz- dnogospodarski načrti se pri prostorskem planiranju na ravni občin upoštevajo kot strokovne podlage, sprejet prostorski plan pa je v pogledu opredelitev prihodnje rabe prostora obvezno izhodišče gozdnogospodarskemu načrtovanju. Zaradi tesne soodvisnosti gozduogospodar- GozdV 59 (2001) 10 ~tali8ča · skih načrtov in prostorskih planov posveča ZGS izjemno veliko pozornosti sodelovanju pri izdelavi državnega prostorskega plana, ki je pravkar v delu, ter izdelavam oziroma spremembam občinskih prostorskih planov. Trenutno nam pri tem sodelovanju na ravni občiu zma- njšujejo moč po vseb ini preozke obvezne podlage pre- teklega državnega prostorskega plana, pri katerih lahko gozdarstvo uveljavlja moč soglasjedajalca. Po še vedno veljavnem državnem prostorskem planu veljajo za obve- zujoče podlage občinam pri izdelavi njihovih prostor- skih planov namreč samo varovalni gozdovi. Glede vseh drugih vsebin lahko podajamo le mnenja, ki pa tudi ne ostajajo prezrta, saj Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor ob pregledu predlo- gov občinskih prostorskih planov zahteva usklajenost z vsemi sektorji, morebitne neusklajenosti pa skrbno obravnava. Na taka usklajevanja na sedežu urada so vabljeni tudi predstavniki ZGS. Trenutno se trudimo in smo na dobri poti, da se v novem državnem prostorskem planu pridružijo med obvezujoči mi vsebinami varoval- nim gozdovom še gozdni rezervati ter vsi gozdovi s poudarjeno katerokoli od štirih ekoloških funkcij. Na podlagi vsega povedanega in tudi nekajletnih izkušenj izdelave gozdnogospodarskih načrtov po Pra- vi lniku 1998 se zdi, da bo na podlagi vsebine 22. in 37. člena Pravilnika 1998 prek splošnega ci lja gospo- darjenja z gozdovi in ustreznih, v omenjenih členih zahtevanih usmeritev mogoče zagotoviti uspešno načr­ tovanje vseh ukrepov v GGO oziroma GGE. Naj bo vse povedano tudi odgovor na povsem zava- jajoči očitek, da v Pravilniku 1998, seveda za razliko od Pravilnika 1987, ni določbe o nujnosti medsebojne usklajenosti gojenja in izkoriščanj a gozdov. (Avtorji seveda očitek »nadgradijo« z naslednjo mislijo: »Če manjka taka ključna opredel itev za notranjo ureditev mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki ni kar sama po sebi razumlj iva, se lahko vprašamo: Kako bomo sodelovali v procesih prostorskega planiranja, tj. pri reševanju konfliktov pri rabi prostora, če se še na svojem področju ne znamo organizirati, pri odpravi svoj ib notra- njih konfliktov, ki lahko postanejo tudi zunanji?«) Naj dodam, da »manjkajoče« opredelitve dovolj opredeli že Zakon o gozdovih v svojem 8. členu. Tudi če se zdi avtorjem potrebno dikcij o zakona prepisati v pravilnik (kar ni strokovno) ali jo v pravilniku v čem še nadgraditi, je na podlagi takega mišljenja zapisan navedeni zaključek nekorekten in žaljiv. Sodelovanje načrtovalcev ZGS v procesu prostorskega planiranja torej poteka zelo plodno, gotovo pa bo moral ZGS tudi na tem področju v prihodnje še intenzivirati delo in sodelovanje z nosilci prostorskega planiranja. 443 Razumem skrb avtorjev glede te pomembne vse- bine, vendar naj pojasnim, da je bila ob sestavi Pra- vi lnika 1998 ta vsebina predvidena v okviru poglavja Oris zakonitosti razvoja gozdov. Pri analizi zakonitosti razvoja gozdov se namreč dokončno izkristalizirajo temeljni razvojni problemi v območju (enako je pred- videno za GGE v načrtih GOE), ki se v načrtu tudi obravnavajo. Če si avtorji to vsebino želijo imeti ekspli- citno zapisano v pravilniku, gre torej spet predvsem za dopolnitev dikcije člena, saj je v vseh doslej izde- lanih načrtih GOE in tudi v osnutkih območnih načrtov moč videti podpoglavje s prav to vsebino- v okviru že omenjenega poglavja. Ker se torej v načrtih temeljni problemi v območju oziroma GGE vsekakor obeloda- njeni, je trditev, da »zato ni ustreznega izhodišča za reševanje območnih problemov razvoja gozdov«. ki jo avtorj i ponovijo še v zaključkih, zavajajoča. 2.4 Presoja trajnosti na ravni GGE Navajat.i Žumrov citat iz leta 1948 kot kronski dokaz smiselnosti presoje trajnosti zgolj na ravni GGO, se zdi rahlo neaktualno. Gozdnogospodarska območja so bila oblikovana predvsem v funkcij i zagotavljanja lesne surovine za tržno zaprta območja. Tako je v glav- nem ostalo do leta 1990. Danes so razmere v pogledu 444 zagotavljanja lesne surovine povsem drugačne. Pač pa nas lahko po tem, kako je z zagotovljenostjo trajnosti donosov, če se tu ustavimo samo ob njej, upravičeno pobara kakšen skrben župan občine. Ne morda iz skrbi po oskrbi z lesom velike lesne tovarne v občini , ker si pač ta les pridobiva na širšem trgu, ampak zaradi številnih manjših porabnikov, ki jim zanesljiva in trajna oskrba z lesom pomeni določeno varnost. Ob 180 obči­ nah v Sloveniji in v prihodnje okrog 240 GOE površina občine ne presega več veliko površine GGE. Čeprav se območje občine nikoli ne ujema z območjem GGE, pa težnja k čim manjšim nihanjem donosov na ravni GGE v splošnem zagotavlja tudi trajnost donosov na ravni občin. Čeprav je presoja trajnosti donosov na ravni GOO bolj ključna, presoja trajnosti z navedenega vidika in tudi z vidika zagotavljanja številnih funkcij gozdov na ravni GG E gotovo ni odveč in brez smisla. Izdelovalca načrta GOE (ponovno) napoti k razmisleku, ali se pri delu z gozdovi GGE v prihodnje res ne bi moglo še kaj storiti za preprečitev velikih nihanj v lesni zalogi oziroma strukturi razvojnih faz, ki zaradi številnih raz- logov, zlasti zagotavljanja veči11e funkcU gozdov, nikoli niso dobrodošla. Vprašanje je samo, koliko proizvo- dnosti gozda je vredno žrtvovati zaradi zagotavljanja trajnosti donosov na ravni dane GOE. Brez dvoma ne veliko, če iz območnih razmer vidimo (ob izdelavi območnega načrta), daje neugodnost tovrstnih razmer v dani GGE mogoče kompenzirati z ustreznim ukrepa- njem v drugih GOE, manjša žrtev pa je morda vendarle tudi upravičena, saj vodi k pestrejšemu in stabilnejšemu gozdu tudi na manjši površini. Nenazadnje je potrebno omeniti tudi upravičeno pri- čakovanje trajnosti donosov (vsaj približno ena komer- nih) tudi s strani (vsaj) večj ih posestnikov gozdov. Traj- nosti donosov se bo torej odslej potrebno posvetiti na različnih ravneh, tudi nižjih od GOE. Potrebno razume- vanje tega vprašanja je torej dokončno ušlo iz steklenice okorel ih predstav soci al istično razumljen ih gozdnogo- spodarskih območij, čeprav tudi sam še vedno vidim presojo trajnosti na ravni GOO kot ključno. Zaradi vsega povedanega menim, da presoja traj- nosti na ravni GGE danes ni povsem brez smisla ali kar »zgrešena«, kot to avtoritativno navajajo avtorj i in ob tem vzvišeno zaključijo, kako »so se sestavljalci pravilnika diagnoze stanja v pogledu trajnosti lotili na nepravem mestu, na nepopoln način in brez jasno izra- ženega namena (cilja)«. Kot da sestavljalcem pravil- nika v osnovi ne bi bil poznan namen presoje trajnosti donosov in vseh drugih funkcij ter potrebna vsebina. GozdV 59 (2001) 10 Strinjam pa se, da bi bilo v zvezi s presojo trajnosti primerneje vsebino analiz podrobneje opredeliti pri poglavju za območne načrte in v poglavju za načrte GOE navesti, da se pri analizi smiselno upošteva vse- bina določenega člena v okvim poglaVja o območnih načttih, vendar to vprašanje res ni tako bistveno, kot so se ga avtorji potrudili prikazati. Obstoječa ureditev tega zapisa v Pravilniku 1998 je posledica oblikov- nega vzorca podobnih zapisov pri vseh dmgih vsebinah načrtov. Strinjam se tudi, da bi bilo zaradi pomembnosti presoje trajnosti vendarle koristno podrobneje razčle­ niti v 36. oziroma 21. členu Pravilnika 1998 zahtevano vsebino načrtov, kot je to vsebovano v 18. členu Pravil- nika 1987. Tudi ta tematika je sicer, celo podrobneje kot v Pravilniku 1987, opredeljena v vzorcih gozdnogo- spodarskih načrtov in seveda v načttih samih, v okviru že omenjenega poglavja Oris zakonitosti gozdov, v pri- meru območnih načrtov v poglavju 5.2 Presoja stanja in razvoja gozdov v pogledu h·ajnosti, tako da vsekakor ne gre za spre gledano vsebino. 2.5 Pomanjkljivo o razvoju prilagojenih tehnologij pri pridobivanju lesa Avtorji očitajo, da so za razvoj zelo pestrim okoli- ščinam prilagojene tehnologije pri pridobivanju lesa s Pravilnikom 1998 predvidene le splošne usmeritve, medtem ko je Pravilnik 1987 za območni načrt v 20. členu predvidel v integralno celoto usklajen načtt raz- voja te dejavnosti. Seveda sledi kup naukov in navedb hudih posledic pomanjkljive opredelitve Pravilnika 1998 na tem področju za skladen in uspešen razvoj mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. Pa si oglejmo veliko vsebinsko razliko med obema pravilnikoma na tem področju in čarobno dikcij o Pra- vilnika 1987, ki naj bi v nasprotju s Pravilnikom 1998 zagotavljala uspešen razvoj slovenskega gozdarstva na področju prilagojenih tehnologij. Pravilnik 1998, za območni načrt: 16. člen- Splošni opis GGO: »Splošni opis GGO vsebuje: -odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in raz- mere za pridobivanje lesa, ki se pdkažejo na pregledni karti in v tabeli SPR.« 22. člen- Določitev ciljev, usmeritev in uf..Tepov: »Skladno s splošnim ci/jem gospodmjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov v GGO se določijo splošne usmeritve gospodmjenja z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti: - tehnologijo pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic.« (Opomba: podčrtal avtor) GozdV 59 (2001) 10 Pravilnik 1987, za območni načrt: 20. člen- Opisni del gozdnogospodarskega načrta: »ObHkovanje ciljev, smernic in programov ukre- pov za posamezne dejavnosti gospodmjenja z gozdovi zajema: - razvoj tehnologije z omejitvami uporabe zaradi kvarnih vplivov na okolje.« Na ravni načrtov GOE je ob nekoliko spremenje- nih dikcijah odnos med primerjanima pravilnikoma podoben. Kaj je med dikcijama primerjanih pravilnikov tista velika razlika, ki dela Pravilnik 1998 na področju usmerjanja razvoja tehnologij neuporaben, saj se z njim ne zagotavlja uspešnega razvoja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, medtem ko je Pravilnik 1987 na tem področju predvidel vse potrebno, naj presodi bralec sam. Osebno menim, da gre v tem primeru za povsem nepotreben in nebistven očitek in očiten primer zavestnega zavajanja bralca. Ob tem naj ravno v zvezi z obravnavanim podro- čjem navedem, da so po Pravilniku 1987 obrazci za vpis podatkov in šifrant za izdelavo načrtov GOE sicer predvideli zbiranje nekaterih podatkov s področja teh- nologije, ki so pomembni za presojo stanja in razvoja na področju prilagojenih tehnologij in gradnje promet- nic, medtem ko v izpisnih tabelah, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov, sploh ni bilo mbrik za njihov izpis, zato jih tndi računalniški programi niso obravnavali in se v načrtih ti podatki sploh niso prika- zovali. Nekateri načrtovalci so zato, ker pač Pravilnik 1987 teh podatkov ni zahteval, tudi nehali zbirati te podatke. Kako je ob tem dejstvu Pravilnik 1987 za obdobje, za katerega je veljal, zagotavljal pozitiven razvoj prilagojenih tehnologij ter »skladen in hkrati uspešen razvoj mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi«, bodo morda zmogli pojasniti avtorji. ZGS je nesprejemljivo vrzel manjkajočih podatkov že zapolnil, potrebne pa bodo še nekatere preveritve preteklih baz podatkov. 2.6 Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi za potrebe območnega načrta naj ne bi vključe­ vala kritične ocene medsebojne usklajenosti celotnega sistema gozdnogospodarskih ukrepov (dejavnosti) Trditev preprosto ne drži, ker to določa za raven GOE 2. odstavek 35. člena, ki ga avtmji sicer nekako omenjajo, ker pač obstaja, poskušajo pa mu naprtiti očitek, da ena od štirih alinei ni čisto jasna in dovolj opredeljena. Za potrebe območnega načt1a 20. člen določa, da se analiza opravi skladno z vsebino 35. člena 445 evi oziroma z njenim smiseln im upoštevanjem. Pa to >>smi- selno upoštevanje« avtmji spet nesmiselno prezrejo in ugotovijo, da pristopa že ne moreta biti »povsem enaka« za potrebe načrta GOE in območnega načrta. Spet zavestno zavajanje bralca. V osnutkih območnih načrtov je ta vsebina obravna- vana v poglavju 4.2.6 Celovita ocena doseganja postav- ljenih ciljev. V primerjavi z JI alineami, ki v Pravilniku 1998 opredeljujejo vsebino analize preteklega gospodarjenja v GGE in GOO za preteklo ureditveno obdobje, sta v Pravilniku 1987 člena, ki določata tovrstno analizo za potrebe načrta GGE in območnega načrta, zelo skopa, s samo po tremi alineami, ki so za načrt GOE in GOO povsem enake, in sicer: >>Analiza preteklega gospodarjeJ?ja zajema presojo: - gospodarjenja v preteklem desetletju, - ueinkov gospodmjenja v preteklem obdobju, - ciljev, smernic in ukrepov, postavljenih za preteklo desetletje, in analizo razvoja gozda in gozdnih fondov za daljše preteklo obdobje.« Pri členu, ki govori o načrtu GOE, sledi samo še navedba, da se podrobnejšo analizo izvede po homo- genih stratumih gospodarskih razredov, pri čemer se upošteva učinke gospodarjenja v osnovnih ureditvenih enotah glede na lastništvo. To je seveda edina logična pot te analize, zato ni razumlj ivo, zakaj avtmje tako moti odsotnost opisa postopka v Pravilniku 1998. Tudi analizo preteklega gospodarjenja na območni ravni je potrebno izvesti na ravni gospodarskih razredov ter izvedena dela analizi- rati po oblikah lastništva. Tako je tudi narejeno v vseh že izdelanih načt1ih . Trditev avtmjev, da s Pravilnikom 1998 ni predvi- deno analiziranje gospodarjenja z gozdovi po posamez- nih oblikah Lastništva, spet preprosto ne drži. Pravilnik predpisuje določitev možnega poseka ter gojitvenih in varstvenih del po oblikah lastništva (pri izdelavi načrtov GOE opredeljujemo to na ravni sestaja), prav tako pa tudi vodenje evidence izvedenih ukrepov ter analizo izvedenih ukrepov. Zato so tudi povsem odveč oziroma samo v funkciji zavajanja in manipuliranja bralcev neokusne pripombe o »absurdu neupoštevanja lastništva v celotnem vsebinskem delu procesa načr­ tovanja«. 2.7 V Pravilniku 1998 naj ne bi bilo upoštevanib jasnih določil Zakona o gozdovih V poglavju 4.3.2 Neupoštevanje jasnih zahtev Zakona o gozdovih avtorji nadaljujejo z neupraviče- 44& nimi in zavajajočimi očitki. Tako je v prvem odstavku tega poglavja zapisano: »V Pravilniku ( 1998) so sicer omenjeni pojmi: analize preteklega gospodarjenja z gozdovi, razvojne težnje gozdov in podobno, ki v l O. in ll. členu Zakona o gozdovih nedvomno zahtevajo določen koncept načr­ tovanja. Vendar je iz tega nastal vsebinsko heterogen in nejasen 36. člen z ambicioznim naslovom Oris zako- nitosti razvoja gozdov, ki vključuj e več vsebin .. .. « Najprej, v Pravilniku 1998 našteti pojmi niso le omenjeni, ampak podrobno obravnavani. Analiza pre- teklega gospodatjenja z gozdovi nikakor ni kar pome- šana med vsebine 36. člena, ampak je za obdobje pre- teklih deset let za ptimer načrta GOE podrobno opre- deljena v 35. členu, kot smo že omenili, znatno podro- bneje kot v Pravilniku 1987. Če vzamemo v obzir analizo razvoja gozdov za daljše preteklo obdobje, moramo ugotoviti, da sta poz- navanje stanja gozdov in trendov razvoja gozdov v preteklosti pomembni informaciji pri poskusu napove- dovanja prihodnjega razvoja gozdov. Tako na primer za večino naših jelovo-bukov ih gozdov prav omenjeno (in seveda še kateri dejavnik, npr. vpl iv rastlinojede divjadi) napovedujejo nadaljnje zmanjševanje deleža jelke v gozdovih. Taka ugotovitev mora v nas vzpod- buditi razmišljanje, kaj storiti, da tak potek kar najbolj ublažimo. Taka razmišljanja morajo biti v vsakem pri- meru celovita, zato tudi ni nič narobe, če so tovrstne vsebine obravnavane v istem poglavju. Nadalje avtotji ugotavljajo, da bi morale biti takšne analize izvedene po konkretnih gospodarskih razredih. To seveda Pravilnik 1998 zahteva, kar je jasno nave- deno v prvem in drugem odstavku 36. člena . Časovno opredeljene gozdnogojitvene cilje sem v Gozdarskemu vestniku že pojasniL Pri vseh na tem mestu obravnavanih vsebinah Pravilnika 1998 resnično ni najti takšne, ki bi bila v nasprotju z Zakonom o goz- dovih. 2.8 Pravilnik naj bi bil pretirano podroben in vodi v pretirano poenotenje načrtov O tem bi lahko na dolgo razpravljali, saj je stvar subjektivne presoje. Ne da bi se ob tej priložnosti trudili opraviti celovitejšo analizo obeh pravilnikov, pa naj v zvezi s tem očitkom Pravilniku 1998 opozorirno vsaj na nekaj dejstev. Premalo podroben Pravilnik 1987 očitno ni zago- tavljal takšne členitve gozdov in zbiranja podatkov o gozdovih, da bi bilo mogoče na ravni Slovenije pri- praviti uporabne seštevke celo temeljnih podatkov o gozdovih. Gospodarski razredi so bili oblikovani po GozdV 59 (2001) 10 ., ( 1 [ posameznih GOO po različn ih kriterij ih (v nekaterih GOO je bilo npr. pri nj ihovem oblikovanju pomem- bnejše rastišče, drugod so bili pomembnejši sestoji), rastišča so se povezovala v območne gospodarske raz- rede zelo različno, tako da ni bilo mogoče napraviti seštevkov niti za najpomembnejše tipe gozdov. Pravilnik 1987 je sicer posvetil dopustnim napakam meritev lesnih zalog skoraj 1 O % svojega tekstnega dela, zelo podrobno je opredeljeval dopustne intervale tudi po kakovosti rastišč, zaradi nerešenih vprašanj v zvezi s tehnologijo zbiranja podatkov pa so bili zbrani podatki o lesnih zalogah malo uporabni ua vseh ravneh, od oddelčne do državne. O ftmkcijah gozdov Pravilnik 1987 tudi ni povedal skoraj ničesar, kar sem že omenil. Karte funkcij, ki so jih gozdna gospodarstva izdelala brez ustreznih enotnih opredelitev in navodil, so bile na ravni Slovenije med območj i povsem neusklajene inj ihje MKGP, namesto da bi mu koristile pri usklajevanju rabe prostora, v interesu gozdarstva raje zadržalo v predalu. O podatkih na področju tehnologije pa sem tudi že povedal, da zbiranja in anal iz nekaterih pomembnih podatkov Pravilnik 1987 sploh ni zagotovil. Pravilnik 1998 zagotavlja zbiranje kakovostnih podatkov o gozdovih, nj ihove seštevke po smiselnih kategorijah ter kakovostno izdelavo kart funkcij i11 drugih tematskih kart, ki j ih ni potrebno skrivati v pre- dalih, ampak z njimi aktivno sodelujemo pri urejanju prostora. 3 Zaključek Članek štirih profesorjev je, milo rečeno, nepri me- ren tako po vsebini kot po načinu zapisanega in je vse- kakor nov prispevek k zmanjšanju ugleda naše fakul- tetne ustanove v gozdarski operativi. Težko pa si je razložiti tudi njegov namen. Od vseh večjih očitkov Pravilniku 1998 še najbolj razumem zahtevo po diferenciran ih ciljih glede na las- tniške razmere, čeprav sem prepričan, da je mogoče solidno usmerjati razvoj gozdov tudi z enotnimi cilji za gozdove vseh lastništev, in da v tem pogledu dosle- dnejša delitev ci ljev in vsebine načrta lahko napravi načrt nesmotrna zapleten. Vendar so se ob pomem- bnejših vsebinah avtorj i pri obravnavi Pravilnika 1998 trudili tudi s podrobnostmi in so z veliko mero subjek- tivnosti prav iskali možne očitke . Ker je bilo pravih očitno premalo, so jih (z zavajanjem) tudi na silo skr- pali . Da bi se toliko avtorjev tudi na ta način trudilo GozdV 59 (2001) 1 O Stal1š" s pravilnikom ter svoja nmenja o njem in aktualnem gozdnogospodarskem načrtovanju nemalokrat zabelilo z diskval ifikacijami sestavljalcev pravilnika in celot- nega današnjega načrtovanja samo zaradi želje po stro- kovni izpopolnirvi obojega, seveda ne verjamem. O drugih namenih članka sam ne bom preveč razmišljal, avtorj i verjetno vedo zanje. Morda se nekateri prepro- sto ne morejo sprijazniti s posameznimi novimi stro- kovnimi rešitvami in z dejstvom, da izvirajo od ljudi zunaj njihovega dolga leta edino posvečenega kroga. Ali pa so v ozadju drugi računi? ZGS se nenehno sre- čuje z mnogimi. Vsekakor objavljajo avtorji takšne konstrukcije v zelo neugodnem času za gozdnogos- podarsko načrtovanje in celotno gozdarsko stroko pri nas. Človek se tudi zgrozi, ko vidi čmo na belem zapi- sano, kako nekateri pomembni strokovnjaki zagovar- jajo preteklo stanje na področju gozdnogospodarskega načrtovanja in pravi lnik, ki gaje podpiral. Torej prepro- sto niso videli in še zdaj ne vidijo niti njunih največj ih slabosti, ki sem jih ob koncu nekaj kar mimogrede navedel. Če ne bi bil posebej izzvan, o preteklem pra- vilniku ne bi pisal negativno, saj tudi pred leti nisem, ko sem predstavil nov pravilnik (GozdV 1/98). Je bil pač izdelek svojega časa nedvomno tudi s posalt1eznimi pozitivnimi rešitvami. Razvoj gozdnogospodarskega načrtovanj a pri nas je v osemdesetih letih (preteklega stoletja) zastal. Nekaj o tem sem že napisal (GozdV, 7-8/2001). Prav Pravil- nik 1998 in delo ZGS sta dala gozdnogospodaJskemu nač1tovanj u pri nas nov razvojni polet. Gotovo tudi Pravilnik 1998 ni brez pomanjkljivosti, ki jih je z drobnimi dopolnitvami mogoče odpraviti, kot je možno in potrebno še izboljšati tudi delo ZGS na področju gozdnogospodarskega načrtovanja. Vendar sem prepričan, da je Pravilnik 1998 izpolni l pričakova­ nja in pomembno prispeval k napredku ne le gozdno- gospodarskega načrtovanja, ampak tudi drugih dejav- nosti, ki črpajo iz njegove vsebine. Zato je po vsebini in načinu zelo sporen napad štirih profesorjev nanj in s tem tudi na zavzeto delo strokovnjakov ZGS, ki izde- lujejo gozdnogospodarske načrte, neumesten, nepro- duktiven in škodlj iv, in to ne le za razvoj gozdnogospo- darskega načrtovanja pri nas, ampak za celoten razvoj gozdarske stroke in usklajenega medinstitucionalnega delovanja gozdarsrva na Slovenskem. Živan Veselič 447