INTERVJU — p Trener Marijan I Pušnik iS str. 26-27 -t-■r- AKTUALNO Je Slovenija pripravljena na nove migrante? str. 2-3 REPORTAŽA — Ukradena deklica, ki ■ "IV ■ je nihče ni iskal str. 30 Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček str. 42 St. 47 / Leto 71 / Celje, 24. november 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Osvojile srca navijačev Z močnim celjskim pridihom je slovenski ženski košarkarski reprezentanci uspel zaposlenih, a veliko znanja zgodovinski podvig - uvrstitev na veliko tekmovanje. Krstni nastop na EP si je dokončno zagotovila z zmago proti Litovkam v polni dvorani Gimnazije Celje -Center; v imenitnem vzdušju so tekle tudi solze radosti. Kapetanka Maja Erkič se je podpisala na zastavo, ki jo je vihtel predsednik RS Borut Pahor. str. 31 GOSPODARSTVO Nova Meko: Malo str. 4 Beni Tehing: Od kovačnice do tovarne str. NASA TEMA Bo nov slogan Celja mesto ljubezni? str. 12-13 CELJE Milijoni za nelegalno odlagališče str. 6 KRONIKA ^^^^^^^^^^ Razbili eno največjih kriminalnih združb v Evropi str. 14 KULTURA ^^^^^^^^^^ 35 let APZ Celje str. 11 Foto: SHERPA 200 LET GLASBENIH SOL Z glasbo je vse lažje str. 28-29 2 AKTUALNO Je Slovenija pripravljena nove migrante? Dopis brez posveta z župani Slovenske občine so prejele obvestilo Urada vlade RS za komuniciranje o migrantski problematiki, v katerem so zapisani nekateri ukrepi oziroma postopki ravnanja v primeru novega vala migrantov. K analiziranju stanja v državi in pripravi predlogov pristojni niso povabili županov, ki vodijo občine neposredno ob meji. V obvestilu urada je sicer učinkovitemu obvladovanju zapisano, da so se žal uresničile napovedi, da pojav migracij ne bo enkraten. Slovenija si prizadeva najti dolgoročno naravnane rešitve na evropski ravni, ki bi pripomogle k migracij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Sicer je v obvestilu poudarjeno, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar je dogajanje za prihodnost težko napovedati. Pristojni pričakujejo, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas, pri čemer naj bi se število teh prehodov povečevalo. Ker pristojni ne želijo, da bi prihodi migrantov, še posebej na obmejnih območjih, pri ljudeh vzbujali nelagodje, se trudijo situacijo reševati na čim bolj nadzorovan način. Sem sodi tudi ukrep vzpostavitve sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško, ki bodo omogočili, da bodo mi-granti, ki jih bo policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostali čim bliže meji in morebitnemu kraju vrnitve - Hrvaški. Ti centri bodo vzpostavljeni le v primeru, če se bo število mi-grantov, ki jih bo policija za- UVODNIK Praznični napevi Za nekatere so decembrski prazniki nekaj najlepšega, kar se zgodi v letu, za druge je december mesec, ki bi ga bilo najbolje kar preskočiti. Toda prva adventna nedelja, ki je pred vrati, napoveduje ta čas, pa če ga imamo radi ali ne. Trgovine so že nekaj časa božično-novoletno kičaste, tako da do konca decembra človek izgubi občutek, da so res kakšni prazniki. V prihodnjih TATJANA CVIRN dneh bodo vsa središča tudi polna kot že dolgo ne. Obvestilo enega od njih, da je ob nedeljah že odprto do petih popoldne, je na družabnem omrežju sprožilo različne odzive, od navdušenih do zgražanja. A dokler bodo množice ob nedeljah drle v trgovine namesto v naravo, sprememb pač ne more biti. Svoje odhode v ta človeška mravljišča zato skrbno načrtujem, da mi vzamejo čim manj časa in energije. A povsem se temu ne moreš izogniti in potem pač stisneš zobe in se tolažiš, da bo kmalu januar in bo spet vse po starem - ali pa še malo bolj prazno, ker bodo takšne tudi denarnice. Me pa ob vsem decembrskem pričakovanju, ki mi je ljubo v družinskem krogu, brez vse potrošniške navlake posebej razveselijo številni glasbeni dogodki. Včasih se je težko odločiti, kam sploh oditi, toliko jih je. Najbolje je izbrati čim bolj različne stvari: koncert zbora _ v skrivnostnem okolju ka- Glasba nas spremlja kšne cerkve, kjer je treba od rojstva do smrti. pokukati tudi k jaslicam, ali tradicionalni orkestrski nastop z božičnim programom v topli in razsvetljeni dvorani, za konec pa še kakšen dogodek na prostem, po možnosti v beli pravljični kulisi, kjer je treba s kuhanim vinom malo ogreti premrle prste. In si še po poti domov prepevati Jingle bells, četudi je pesem obrabljena do konca. Si sploh predstavljate, da bi bil decembre brez glasbe? Ali pa vsi najrazličnejši dogodki, praznovanja, obletnice in vse, kar počnemo tudi med letom? Ena sama praznina. Glasba nas spremlja od rojstva do smrti - še na pogrebih nam lahko zaigrajo kakšno, ki nam je bila posebej ljuba v času življenja! Včasih se zdi, da vso to vsakodnevno glasbeno kuliso jemljemo preveč samoumevno. Pozabljamo, da je v vsaki kakovostni skladbi veliko vloženega dela: avtorjev, izvajalcev in vseh tehničnih mojstrov, ki poskrbijo, da je slišati kar najbolj dovršena. Če ogreje srca poslušalcev, je namen dosežen. Se potem čudite, da so dobrodelni dogodki večinoma povezani z glasbo, saj ta najbolj neposredno nagovarja človekova čustva? Visok jubilej slovenskega glasbenega šolstva je zato vreden posebne pozornosti, sploh zaradi občasnih namer, da bi se država odrekla financiranju teh šol. Muziciranja se da naučiti tudi po kakšni manj zahtevni poti, ne le z obiskovanjem glasbene šole in vsakodnevno vajo. A vse ne more temeljiti na samoukih ali na peščici, ki bi si v takšnem primeru še lahko privoščila glasbeno šolanje svojih otrok. Vsaj nekatere pridobitve minulih stoletij velja ohraniti tudi za prihodnje rodove. novi tednik radio celje ČETRTEK I I PETEK f 16 / 14 SOBOTA I I NEDELJA 11 ; CJ > Misel tedna Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. (Ludwig van Beethoven) V teh dneh novi datumi za posege Pri tistih, ki so jim zdravniki zaradi stavke poseg prestavili Predstavniki sindikata Fides in vlada so v ponedeljek popoldne le dosegli sporazum, zato so člani glavnega stavkovnega odbora Fidesa isti dan pozno zvečer sprejeli sklep o zamrznitvi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov za dva meseca. V tem času bo vlada še dodatno razmislila o stavkovnih zahtevah, predvsem o popravkih plačnega sistema za zdravnike. Toda vprašanje je, kaj bo takšen dogovor z zdravniki pomenil za ostale sindikate javnega sektorja, ki se z vlado prav tako pogajajo. Sicer pa zamrznitev stavke pomeni, da se bo obseg dela zdravnikov vsaj do 23. januarja vrnil v normalne tirnice. Sindikat in vlada naj bi prišla bliže predvsem pri dogovoru o priznanju standardov in normativov v zdravstvu in pri nagrajevanju tistih zdravnikov, ki bodo te standarde presegli. Zdravniki so stavkali dva tedna in stavka se pozna tudi v Celju. »V Celju je odpadlo 32 odstotkov načrtovanih operativnih posegov in približno petnajst specialističnih ambulantnih pregledov,« pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. Največ posegov je v času stavke odpadlo na področjih ortopedije, ginekologije, otolaringologije, splošne abdominalne kirurgije in nekaj na področju travma-tologije. Zapletov zaradi stavke v Celju ni bilo. Vse, ki so jim posege zaradi stavke odpovedali, bodo v teh dneh obvestili o novem datumu, dodaja Vindišar. SŠol »V prometu bo To napoveduje slovenska evropska komisar »Železnica je zagotovo eden zelo pomembnih načinov za razogličenje prometa, ki je eden glavnih onesnaževalcev v Evropi, a tudi na svetu. Poleg tega v EU zelo spodbujamo elektromobil-nost in uporabo različnih prometnih oblik na kombiniran način, kadar potujemo od točke A do točke B,« je ob nedavnem obisku v Celju smeri razvoja prometa opisala Violeta Bulc, slovenska komisarka za promet v Evropski komisiji. Pri tem je še poudarila pomen uporabe javnega prevoza in nove oblike delitvene ekonomije. »Verjamem, da bodo v naslednjih letih zelo velike spremembe na področju prometa, ki bodo imele vpliv tudi na gospodarstvo in vzpostavljanje socialnih mrež.« Tretja razvojna os ni prednostna za EU Ob tem smo evropsko ko-misarko še vprašali, kako gleda na različna mnenja glede gradnje tretje razvoj- ne osi v njenem severnem delu, in sicer na predvideni trasi Šentrupert-Velenje, in v srednjem delu, to je na trasi Celje-Radeče. Pojasnila je, AKTUALNO 3 na znala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Zgolj s predsedniki združenj občin Pri pripravi dopisa o ukrepih in ravnanju v primeru novih migrantskih valov niso sodelovali župani obmejnih občin, ki bi lahko »iz prve roke« doprinesli največ koristnih informacij, meni župan Občine Rogatec Martin Mi-količ: »Govoril sem z državnim sekretarjem Andrejem Špengo in vprašal, kako to, da so se pristojni sestali le s predsedniki združenj občin. Nas, župane obmejnih občin, ki smo bili v preteklem letu ob begunski krizi neposredno vpeti v to dogajanje in smo imeli določene aktivnosti, ki smo jih morali vpeljati, ter določene odgovornosti, na ta sestanek niso povabili.« Mikolič upa, da bo opozorilo ministrstvu za notranje zadeve padlo na plodna tla, in dodaja, da je po toči zvoniti prepozno: »Lani ob begunski krizi, ko je bilo na terenu >vroče<, so nas poklicali na sestanek, kjer smo od ministrstva dobili določene informacije. Ravno zato se je bolje dobiti prej, se pogovoriti, dogovoriti ali vsaj biti dobro obveščen kot potem, ko se dogodek že zgodi oziroma se dogaja.« Župan Mikolič je poudaril tudi zanemarjeno žičnato ograjo, ki so jo pred letom pristojni postavili ob južni državni meji za lažje obvladovanje migracijskih tokov. Za to ograjo ne skrbi nihče, v občini pa se nadejajo, da bodo odgovorni poskrbeli za njeno vzdrževanje. Sicer so pristojni v Rogatcu žičnato ograjo na nekaterih mestih že zamenjali s panel-no, na treh mestih naj bi ograjo zamenjala tudi vrata, pravi Mikolič. Kot je povedal župan, se sicer občani ne pritožujejo, ker ograja stoji v neposredni bližini nekaterih domov, vsi pa si želijo, da bi čim prej postala nepotrebna in bi jo pristojni lahko umaknili. EVA POPOVIČ, foto: SHERPA do velike spremembe« ka Violeta Bulc da je najprej treba vedeti, kaj se lahko rešuje na evropski in kaj na državni ter lokalni ravni. »Evropska unija ima zelo jasna pravila, da je vse, o čemer se članice dogovorijo, stvar evropskih koridorjev, kar pomeni, da je ključnega pomena za razvoj enotnega evropskega prometnega in s tem tudi ekonomskega prostora. To se tudi rešuje organizacijsko in finančno na evropski ravni. Tretja razvojna os ni del evropskih koridorjev,« je poudarila komisarka. Skozi Slovenijo gresta dva, mediteranski in baltsko-jadranski koridor, vendar tretja razvojna os ni del nobenega od teh dveh. Kar pomeni, da tretja razvojna os spada pod regionalni razvoj, ki se sicer tudi financira iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, vendar je upravljanje na nacionalni ravni. Poziv županom »Že zdaj pozivam župane, ki velikokrat pozabljajo, da je treba sodelovati v začetnih delih priprav, naj sodelujejo pri oblikovanju načrtov in ciljev za novo finančno perspektivo. V naslednjem letu se bo začel nov krog pogajanj in zdaj je čas za pripravo tistih projektov, ki jih je mogoče zagovarjati v okviru omenjenih evropskih skladov financiranja,« je še sklenila evropska komisarka Violeta Bulc. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Od brezplačnega do trgovalnega računa Za delnice brezplačnega registrskega računa od novega leta ne bo več - Kaj in kako storiti? Številni občani imajo v lasti delnice, ki so zaenkrat na brezplačnem registrskem računu. Gre za registrske račune q pri KDD, Centralni ^ klirinško depotni ^ družbi, ki jih bo J^ država ukinila od 1. januarja 2017. Kot vzrok je omenjena prilagoditev \ evropski zakonodaji. Če želijo občani vrednostne papirje obdržati, morajo pri kateri od borznoposredniških družb ali bank nujno odpreti trgovalni račun. Kaj je še mogoče storiti? Kar četrt milijona Slovencev je pred kratkim od družbe KDD prejelo obvestilo o ukinitvi brezplačnih registrskih računov pri njej. Občani imajo očitno v lasti kar nekaj vrednostnih papirjev, s katerimi morajo ravnati preudarno. Se še spomnite vrst občanov, ki so pred leti po objavi javne prodaje kupo-validelnice NKBM in Pozavarovalnice Sava? Sto tisoč imetnikov delnic NKBM se je lahko po nekaj letih, to je leta 2103, za svoj denar obrisalo pod nosom. Z delnicami Pozavarovalnice Sava imajo imetniki več sreče. »To delnico ocenjujemo kot eno boljših možnosti na Ljubljanski borzi. Zato menimo, da se jih trenutno splača obdržati ali celo dokupiti,« odgovarja upravljavec premoženja Primož Hočevar iz podjetja Finančni trgi, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem. Pozavarovalnica je imela lani rekorden dobiček, lastniki delnic so ponovno prejeli dividende. Po petih letih državi Veliko lastnikov delnic je seveda na finančnem področju manj ali slabo poučenih. Ali se splača imetnikom delnic odpreti trgovalni račun in koliko to stane? Vzemimo primer Pozavarovalnice Sava. »Glede na to, da znaša vrednost posamezne delnice približno 13 evrov, se splača nekomu izvesti prenos in prodajo že, če ima samo dve delnici,« je pojasnil Hočevar na primeru Pozavarovalnice Sava. Po njegovih podatkih znašajo stroški pri najboljšem ponudniku približno 15 evrov. »Če ima trideset delnic ali več, lahko že razmišlja o obdržanju delnic. Stroški letnega vodenja trgovalnega računa se v tem primeru pokrijejo že iz dividende, ki jo izplačuje Pozavarovalnica Sava,« opozarja upravljavec premoženja. Če so vaše delnice vredne manj, kot znašajo stroški odpiranja računa in prodaje, je še najboljša možnost, da se jim enostavno odpoveste, svetuje strokovnjak. Tudi to ni brezplačno, razen če to storite osebno v vložišču KDD. V nasprotnem primeru morate poiskati na spletnih straneh KDD obrazec in ga overjenega poslati po pošti. »Overitev lahko uredite tudi pri upravni enoti, stane pa približno tri evre,« je povedal Hočevar. »Najmanjša vrednost, za katero se še splača odpreti trgovalni račun, je približno trideset evrov, saj ponujajo najugodnejši ponudniki paket prenosa, odpiranja računa in prodaje delnic za približno 15 evrov,« svetuje upravljavec premoženja. Z delnicami z registrskega računa morate torej do 1. januarja 2017 vsekakor nekaj storiti. V najslabšem primeru se vam lahko zgodi, da bodo po petih letih postale last Republike Slovenije, torej državna last. Najprej se bodo znašle v depozitariju sodišča. »Tudi to v določenih primerih ne bo brezplačno, še posebej če boste potem želeli ponovno priti do njih. To možnost boste sicer imeli pet let, kar bo seveda povezano s sodnimi stroški,« opozarja Hočevar. Nato bodo prenesena v demografski sklad. Druge možnosti Poleg odprtja trgovalnega računa obstajajo še druge možnosti. »Ena od njih je prenos na fiduciarni račun, kar ponuja Vseslovensko združenje malih delničarjev,« odgovarja upravljavec premoženja in opozarja, da ta račun ni enak trgovalnemu. Papirjev na tem računu ne morete prodati. »Obenem so s tem računom ravno tako povezani stroški letnega vodenja, ki so sicer nekoliko nižji kot pri običajnih ponudnikih,« omenja Hočevar. Eno od rešitev nudi tudi ena od borznoposredni-ških hiš, ki nudi v zameno za vaše papirje sorazmerni vložek v delnice novega podjetja. Med boljšimi rešitvami omenja strokovnjak iz Finančnih trgov prenos delnic s KDD računa neposredno v točke vzajemnega sklada. Še posebej za tiste, ki imajo na registrskem računu nekaj več sredstev. Teh ni malo, saj je po podatkih KDD povprečna vrednost na registrskih računih 3.200 evrov. »Sicer je ta postopek mogoče formalno opraviti preko odpiranja računa in prodaje delnic, vendar je v določenih primerih za imetnike delnic z registrskih računov povsem brezplačen. To z drugimi besedami pomeni, da dobite za vrednost, ki ste jo imeli na registrskih računih, točke vzajemnega sklada,« je še povedal strokovnjak Hočevar. Kot je splošno znano, so vzajemni skladi zaradi razpršenosti naložb manj tvegani kot posamezne delnice. BRANE JERANKO Goljufanje vlagateljev Državni zbor, ki je lani sprejel odločitev o ukinitvi registrskih računov v KDD, je ob tem želel preprečiti previsoke stroške vodenja, odpiranja in zapiranja trgovalnega računa. Zato da bi zaščitili male vlagatelje, so poslanci določili stroške poslovanja s tem računom, in sicer v skladu z vrednostjo delnic na njem. Zveza potrošnikov Slovenije je ugotovila, da kar sedem od enajstih ponudnikov trgoval-nih računov zakonskih omejitev ne upošteva in da zaračunava višje stroške. »Tako bi na primer potrošnik, ki ima na registrskem računu delnice v vrednosti 50 evrov in mu na letni strani ne bi smeli zaračunati več kot za 0,25 evra nadomestila, v povprečju poravnal strošek v višini 10,99 evra, pri najdražjem po- nudniku pa kar 26,01 evra,« ugotavlja zveza potrošnikov. »Za odpiranje trgovalnega računa, ki bi moralo biti do konca leta brezplačno, bi ta potrošnik v povprečju odštel 5,73 evra in pri najdražjem ponudniku 12 evrov,« dodaja zveza potrošnikov. Nekateri ponudniki goljufajo potrošnike tako, da jim previsoke stroške zaračunavajo kot nadomestila, kar po zakonu ni predvideno. Za zvezo potrošnikov pomeni to tudi nelojalno konkurenco na račun poštenih ponudnikov. Zveza je zato poslance odbora za finance in monetarno politiko v državnem zboru pozvala k zaščiti potrošnikov. To bi lahko poslanci storili s sprejemom avtentične razlage k omejitvi stroškov poslovanja s trgovalnimi računi. 4 GOSPODARSTVO Malo zaposlenih, a veliko znanja V Vojniku bodo nastajali izdelki za avtomobilsko, letalsko in tudi vesoljsko industrijo - Italijanske lastnike privabila odlična izobrazba slovenskih inženirjev Družba Nova Meko, ki sta jo leta 2012 v Celju ustanovili italijanski podjetji Avio-Composite iz Torina in Demo Technology iz Padove, je v obrtni coni v Vojniku postavila novo tovarno. V njej bo petnajst zaposlenih, večinoma inženirjev, izdelovalo orodja in nekatere komponente za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Gre za pomembno tujo naložbo ne samo v Vojniku in regiji, ampak tudi v državi. Tovarna bo namreč pravi tehnološki center, kjer ne bodo nastajali le izdelki po naročilu, ampak se bodo rojevale tudi nove ideje. Skupina Meko, ki jo poleg slovenskega sestavlja še nekaj podjetij v Italiji, ima na področju avtomobilske in letalske industrije že več kot trideset let izkušenj. Nastala je z združitvijo dveh družinskih podjetij. Danes zaposluje že več kot sto ljudi, večinoma visoko usposobljenih strokovnjakov, slovensko podjetje pa je za zdaj edino, ki je zunaj Italije. Ko so se lastniki pred nekaj leti odločali, kje v Sloveniji bi bil sedež njihovega podjetja, so najprej, predvsem zaradi jezika, pomislili na Primorsko, nato so razmišljali o Novem mestu, nazadnje pa so se ustavili v Celju. »Odločilna je bila bližina avtoceste in tudi to, da do Avstrije in Madžarske, kjer imamo nekaj dobaviteljev, ni daleč,« pravi Adriana Zaccone, solastnica podjetja. Pa tudi sicer, dodaja Zacconejeva, so v Slovenijo prišli zaradi njene dobre geografske lege v Evropi. Poslovni partnerji skupine so namreč v Nemčiji, Avstriji, Srbiji ter na Ma- džarskem in Poljskem. Prišli pa so tudi zaradi slovenskih inženirjev. Ugotovili so namreč, da je raven izobrazbe mladih, ki končujejo strojno in ostale tehnične fakultete, zelo visoka. Enako velja tudi za znanje jezikov, poudarja Zacconejeva. »Večina zna tri ali celo več jezikov, kar je danes zelo pomembno.« Zdaj 15, kmalu 35 zaposlenih Podjetje Nova Meko je imelo tri leta v Celju le inženirsko pisarno, kjer je razvijalo področji nadzornih naprav in montaže. V novi tovarni v Vojniku, ki ima 1.500 kvadratnih metrov prostora, je trenutno zaposlenih 15 ljudi. Le dva od njih, oblikovalec in vodja proizvodnje, sta Italijana, ostali so iz Celja, Ljubljane in Maribora. Adriana Zaccone napoveduje, da bodo sčasoma imeli zaposlenih 35 delavcev. Ker gre za visokotehnološka delovna mesta, so se povezali z ljubljansko strojno fakulteto. Sodelujejo pri razvoju in raziskavah ter že v času šolanja usposabljajo študente, da bodo kasneje, ko se bodo zaposlili v podjetju, znali delati s stroji in sistemi. »Naš cilj je, da bodo v Vojniku nastajale tudi inovacije. V ta namen bomo tovarno opremili s 3D-tiskalniki in stroji nove generacije. Inženirji, zaposleni pri nas, morajo biti zato inovativni, sposobni morajo biti raziskovanja novih materialov in novih produktov. V avtomobilski industriji želijo na primer naši kupci imeti izdelke iz čim lažjih materialov, kot so aluminij in karbonska vlakna,« pojasnjuje Zacconejeva. Nova tovarna v Vojniku je stala 1,5 milijona Tovarno podjetja Nova Meko v Vojniku bodo v celoti s stroji opremili v teh dneh. Da gre za pomembno naložbo, priča tudi to, da so se odprtja udeležili predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo, ljubljanske strojne fakultete, Grozda obrambne industrije Slovenije in italijanske ambasade v Sloveniji. evrov, od tega je bilo največ denarja treba dati za stroje. V Sloveniji iščejo dobavitelje Skupina Meko in z njo tudi podjetje Nova Meko posluje po vsem svetu. Njen pomemben kupec je Fiat s tovarnami v Italiji, Srbiji, na Poljskem in v Braziliji, v Italiji sodeluje s proizvajalcem avtomobilov Maserati, v Belgiji s skupino Sonaca, ki deluje na področju letalske industrije, pri nekaj projektih je sodelovala tudi s korporacijo Lockheed, ameriškim proizvajalcem letal ter tudi oborožitvene, vesoljske in informacijske tehnike. V Sloveniji je že začela sodelovati z Elanom, vendar v naši državi bolj kot na kupce računa na dobavitelje različnih materialov. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Podjetje Nova Meko se bo konec novembra predstavilo na sejmu letalske in vesoljske industrije v Franciji, prihodnje leto načrtuje tudi obisk podobnih sejmov v Londonu in Berlinu. Štiri desetletja OOZ Velenje Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Velenje je proslavila svojih 40 let delovanja. Leta 1976 so namreč obrtniki na območju občine Velenje uresničili dolgoletno željo in ustanovili svojo stanovsko organizacijo, takratno Združenje samostojnih obrtnikov občine Velenje. Po podatkih Ajpesa je lani v Šaleški dolini delovalo 979 samostojnih podjetnikov, ki so ustvarili skoraj 64 milijonov evrov prometa. Največ zaposlenih imajo samostojni podjetniki na področju predelovalnih dejavnosti, največ podjetnikov je registriranih na območju Mestne občine Velenje. »Tudi v velenjski območni zbornici se podobno kot v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ukvarjamo z aktualnimi problemi samostojnih podjetnikov,« je povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje Rok Bezlaj. »Izpostavil bi zakon o vajeništvu, ki prelaga breme na delodajalce, potem je tukaj kadilski zakon, ki ogroža veliko gostincev, nekateri bodo morali zaradi tega svojo dejavnost celo zapreti, proble- matični so tudi mini davčna reforma ter še veliko ostalih problemov, ki smo jih zbrali v brošuri, v kateri nudimo tudi rešitve, a nismo uslišani,« je še dodal Bezlaj. Poleg osnovnih nalog zbornice, kot so povezovanje obrtnikov, nudenje strokovne pomoči na področju poslovnega in finančnega dela obrtnikov, krepitev strokovne solidarnosti, je Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje obogatila svoj program s projektom Kupujmo lokalno. »Projekt omogoča našim članom predstavitev na našem portalu, občanom pa zelo enostavno omogoča najti izvajalca dela ali storitev s preprostim vpisom besede v iskalnik. Če recimo iščete frizerja, v iskalnik vnesete besedo frizer in izpišejo se vam ponudniki z našega območja,« je še dodal Bezlaj. Pred leti je bilo obvezno članstvo obrtnikov v zbornici in temu primerno je bilo tudi število članov. Ker članstvo ni več obvezno, se je po besedah Bezlaja število članov prepolovilo in je trenutno v območno zbornico vključenih približno 350 obrtnikov. BGO Poslovne priložnosti na Poljskem Po uspešnem mednarodnem poslovnem forumu v času Mosa je skupina za internacionalizacijo celjskega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Mestne občine Celje, pripravila polj-sko-slovenski poslovni večer. Poljska je pomembna trgovinska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med državama se iz leta v leto povečuje, lani je znašala malo več kot 1,4 milijarde evrov. Po obsegu izvoza je Poljska za Slovenijo šesti najpomembnejši trg in po uvozu deseti. O možnostih poslovanja na Poljskem so govorili namestnik poljskega veleposlanika v Sloveniji Rafal Budyta, predse- dnik poslovnega kluba Triglav Rysy Matej Hojnik, nekdanji slovenski veleposlanik na Poljskem Marjan Šetinc in direktor podjetja Gorenje Polska Simon Kumer. Kot so povedali, poljski trg nudi številne poslovne priložnosti, po miselnosti prebivalcev in politični ureditvi pa je zelo blizu Sloveniji. Letos sicer menjalni tečaj zlot-evro povzroča podjetjem kar nekaj težav, tudi gospodarske napovedi so zaradi tega negotove. Poljska ima deflaci-jo, po ocenah analitikov bo letos znašala 0,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti v državi znaša trenutno malo več kot 10 odstotkov, povprečna bruto plača je bila v prvem letošnjem četrtletju 958 evrov. Vsekakor je Poljska zelo odprta za sodelovanje, so poudarili govorci. Velik del njenega gospodarstva je proizvodno usmerjen, saj je vsak tretji televizor in vsak drugi pralni stroj v Evropi izdelan v tej državi. Kot je dejal Marjan Šetinc, je pridobivanje posla na Poljskem enako težko in zamudno kot v Sloveniji, razlika je v tem, da podjetje na Poljskem dobi skoraj 40-milijonski trg. To dejstvo s pridom izkorišča že kar nekaj podjetij iz celjske regije, med njimi poleg Gorenja izstopajo predvsem Kovintrade, Šumer, Vitli Krpan in Tajfun. JI, GOSPODARSTVO 5 Nova hala tovarne Beni Tehing v starih Štorah V tovarni Beni Tehing je danes več kot trideset zaposlenih. Od kovačnice do tovarne Štorska tovarna Beni Tehing se širi - Danes na čelu tretja generacija Družba Beni Tehing je v Štorah odprla novo halo, kjer je sedemsto kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov. Družinsko podjetje izvira iz nekdanje kovačnice v Kompolah, ki je sodelovala z nekdanjo štorsko železarno. Po razpadu železarne je družina na tem območju kupila prvih dvesto metrov prostorov. Začela je s štirimi zaposlenimi, danes jih je več kot trideset. Beni Tehing se ukvarja s toplotno in strojno obdelavo kovin. »Našim kupcem ponujamo vse od idejne zasnove do končnega izdelka,« je povedala direktorica Eva Štrlekar, ki je že tretja generacija. Njen ded je v Kompolah najprej podkoval konje in popravljal kmetijsko orodje, nato je začel sodelovati z nekdanjo železarno. Zanjo je popravljal različna ročna orodja, med drugim je servisiral pnevmatska kladiva in opravljal manjša vzdrževalna dela. Njegovo delo je nadaljeval sin Bojan in to na območju starih Štor. Nekateri večji obrati železarne so se znašli v stečaju, med njimi TOZD Vzdrževanje, preostali so ostali brez služb za vzdrževanje in obratovanje. Tako se je začel Beni, kot kličejo Evinega očeta prijatelji, vključevati v dejavnost vzdrževanja in servisiranja v novonastalih podjetjih, ki so zrasla na območju tako imenovane nove železarne. V nove čase Štrlekarjevo podjetje je dobro poslovalo in začelo širiti dejavnost tudi na področje termične obdelave kovin. Beni Tehing je pozneje odkupil še sosednje podjetje, ki je bilo dejavno na področju strojne obdelave kovin. Leta 2009 je odkupil tudi bližnje podjetje Trgošped. Z njim je pridobil veliko novih prostorov in povečal zmogljivosti za strojno in termično obdelavo. Tudi v letih splošne gospodarske krize je družba uspešno poslovala. Med drugim še vedno opravlja vzdrževalna dela v bližnjih tovarnah, kot so Štore Steel, Valji in Cinkarna Celje. »Podjetje je pridobilo certifikata EN 1090 in EN 3834, ki nam omogočata izdelavo zahtevnejših jeklenih konstrukcij, zvarjencev in tlačne posode,« je zadovoljna direktorica. Na čelu Beni Tehinga je zadnjih pet let, vendar sprejema pomembne odločitve še vedno skupaj z očetom. »Vedno gremo naprej z roko v roki. Naše podjetje se lahko razvija predvsem z usklaje- vanjem različnih generacij in različnih pogledov,« poudarja direktorica družbe, ki izdeluje komponente in sklope za različne industrije. Novih sedemsto kvadratnih metrov površin bo služilo za opravljanje varilskih del in strojno obdelavo kovin. »Obseg dela bomo lahko povečali, to pa nam bo omogočilo vstopanje na nove trge,« načrtuje direktorica. Za Beni Tehing je seveda zaenkrat najpomembnejši slovenski trg. V Rusijo izvaža veliko rezervnih delov in tudi industrijsko opremo. Družba si utira pot tudi na zahodnoevropski trg. »Naša vizija je, da bi postal Beni Tehing na evropskem trgu eden pomembnejših dobaviteljev oziroma izdelovalcev strojne in tehnološke opreme ter komponent in sklopov za različne industrije,« želi direktorica. BRANE JERANKO Foto: BJ M0' Kmalu na dražbi tudi poslovni kompleks CM Celje Štiri leta po začetku stečaja bo stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger začela prodajati tudi poslovni kompleks na Lavi. Prva dražba bo januarja prihodnje leto. Milena Sisinger je predlog za prodajo pripravila že pred pol leta, a se je postopek zavlekel zaradi pridobivanja mnenj ločitvenih upnikov. Petrol se ni strinjal s ceno. Namesto 3,2 milijona evrov, kolikor naj bi po predlogu stečajne upraviteljice znašala izklicna cena, je zahteval 6,6 milijona evrov. Toliko znaša tudi tržna vrednost te nepremičnine. Sisingerjeva bo malo več kot dva hektarja velik kompleks na Lavi, ki ga sestavljajo več poslovnih stavb, skladišč, delavnic in garaž ter velik parkirni prostor za gradbeno mehanizacijo, poskušala prodati kot celoto. Med kupci zagotovo ne bo podjetja Voc, čeprav ima dobro polovico kompleksa v najemu že vse od stečaja CM Celje. Kot je znano, naj bi se Voc skupaj z vso svojo mehanizacijo preselil v Trnovlje. JI POLNA NOC POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 25. NOVEMBER 2016, OD 20. D0 24. URE city/center Vse najboljše *NOČNO NAKUPOVANJE Dobiček cinkarne krepko nad načrti Po izrazito slabem prvem četrtletju je Cinkarni Celje v drugem in tretjem četrtletju uspelo bistveno izboljšati rezultate poslovanja. Razlog za to je povečano povpraševanje na svetovnem trgu pigmenta titanovega dioksida, ki je glavni prodajni izdelek družbe, saj z njim ustvari 70 odstotkov prihodka. Čeprav so še vedno zaskrbljeni zaradi težav v evropskem gradbeništvu in zaradi neurejenih razmer v Turčiji, ki je njihov zelo pomemben izvozni trg, v cinkarni ocenjujejo, da jim bo do konca leta uspelo preseči poslovne načrte. V prvih devetih mesecih so imeli malo manj kot 132 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za odstotek slabše kot v enakem lanskem obdobju. Tudi izvoz, ki je znašal 115 milijonov evrov, je bil za odstotek nižji. Krepko nad načrti pa so imeli čistega dobička. Namesto načrtovanih 2,9 milijona evrov so ustvarili kar 9,4 milijona evrov dobička, kar je za 3 milijone evrov več kot v lanskih devetih mesecih. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov se je občutno zvišal tečaj delnice cinkarne, ki jo bodo z decembrom vključili v izračun indeksa SBI TOP oziroma v tako imenovano borzno elito. Dan po objavi rezultatov je namreč ob prometu 1,2 milijona evrov vrednost delnice poskočila za 23 odstotkov. JI Milijoni za nelegalno odlagališče Nove raziskave potrjujejo dosedanje domneve o zelo širokem območju z onesnaženo zemljino v Celju. CELJE - Sodišče Evropske unije je julija lani ugotovilo, da Slovenija krši evropski direktivi o odpadkih in odlaganju odpadkov, in sicer na dveh mestih v okolici Celja: na območju poslovne cone Gaberje - jug in na območju Bukovžlaka. Medtem ko je Mestna občina Celje del območja Stare cinkarne oziroma Gaberja - jug pred letom že uredila, bo šest hektarjev velika parcela (115/1 k. o. Teharje) na območju Buko-vžlaka, kamor so neznanci dovažali nevarne odpadke, urejena šele do konca leta 2021. To je naloga ministrstva za okolje in prostor. Na osnovi opravljenih raziskav za omenjeno območje so na ministrstvu ugotovili, da gre za zahteven projekt sanacije, saj območje ni le v lasti države, temveč tudi zasebnikov, čezenj vodijo cevovoda Cinkarne Celje, plinovod in vodovod, na obravnavanem območju so po vsej verjetnosti tudi grobišča povojnih pobojev. O vsem tem so seznanili Evropsko komisijo, ki se je strinjala s predlaganimi postopki, ki naj bi stali več kot 2,8 milijona evrov. Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor je pred tednom na novinarski konferenci skupaj z geologoma, doc. dr. Ano Pet-kovšek in prof. dr. Miranom Veseličem, predstavila program ukrepov. Najprej naj bi pripravili vso dokumentacijo za sprejem prostorskega akta, kasneje naj bi izvedli ukrepe na podlagi izbrane različice. Parcela ima značilnosti degradiranega območja. Na njej je do leta 1990 aktivnosti izvajala jugoslovanska vojska. Med leti 2000 in 2006 so tam nelegalno odlagali material neznanega porekla. Med nasutimi materiali prevladujejo izkopne zemljine, pomešane z gradbenimi odpadki. Kdo vse je tja nelegalno odlagal ta material, ni znano. Le vrh ledene gore Kot je povedala Petkovškova, so po analizi doslej pridobljenih podatkov prišli do presenetljivih ugotovitev, in sicer da nelegalno nasutje predstavlja le vrh ledene gore oziroma majhen kupček na sicer obsežnem območju nasutja, ki je bistveno večje od predhodnih predvidevanj in znaša približno 150 tisoč kubičnih metrov. Umetna nasutja so nastajala v različnih časovnih obdobjih, nekatera že pred leti 1970 in 1990, podobno kot velja za šir- še območje sedanje cinkarni-ne proizvodnje. Tista nasutja, ki so nastala med leti 2000 in 2006, so odložena na neprepustnih tleh, zato je morebiten tok onesnaževal zelo upočasnjen. Starejša nasutja, odložena bolj južno, pa so v delnem stiku s podzemno vodo, kot je ugotovil dr. Veselič. Ob tem je dodal, da bo treba z dodatnimi raziskavami pridobiti še manjkajoče podatke o prepustnosti plasti in o kakovostnem stanju podzemnih vod na parceli in v vodonosniku. Po presoji možnih pristopov in tehnologij je študija izvedljivosti pokazala, da je v danih razmerah najboljša možnost ta, da vsa umetna nasutja ostanejo tam, kjer so. Zgradili naj bi vodotesen pokrov, ki bo omejil pronicanje padavin. Uredili bi še pripadajoče dre-nažne ukrepe in vzpostavili ustrezen nadzor nad območjem. TC, foto: arhiv NT (SHERPA) Telovadnica raste CELJE - Pri I. OŠ v Celju bodoča telovadnica že dobiva svojo podobo in kot pravijo v Mestni občini Celje, dela napredujejo v pričakovanem časovnem okviru. V prvi polovici leta je Mestna občina Celje v okviru proračuna zagotovila sredstva za gradnjo telovadnice. Na javno naročilo je prejela devet ponudb in izbrala izvajalca del As primus iz Cerknice. Ocenjena pogodbena vrednost izbranega izvajalca je malo manj kot tri milijone evrov. Te- lovadnico naj bi šolarji začeli uporabljati marca 2018, namenjena pa bo tudi športnim dejavnostim širše skupnosti. Telovadnica bo imela dve etaži, skupaj bo več kot dva tisoč kvadratnih metrov površine. Mestna občina Celje je kandidirala za sredstva na razpisu Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2016, 2017 in 2018 in dobila skupno 72 tisoč evrov, 138 tisoč evrov bo prejela v skladu z državnim sofinanciranjem občinskih naložb, medtem ko bo večino denarja zagotovila iz svojega proračuna. TC, foto: GrupA __ a ■ V ■ I ■ v Zaradi naprave rešili več kot sto življenj Se v Celju obeta tudi kardiokirurgija? CELJE - Letos mineva deset let izvajanja koronarografij v Splošni bolnišnici Celje. Gre za slikanje srčnih žil s pomočjo vbrizgavanja kontrastnega sredstva vanje in hkratnega snemanja z rentgensko napravo. Prva takšna preiskava je bila v Celju opravljena aprila 2006, od takrat do danes pa so jih opravili že več tisoč. Koronarografa takrat ni kupilo ministrstvo za zdravje, ampak bolnišnica s pomočjo donatorjev. Ministrstvo je dalo le zeleno luč, sicer po dolgotrajnih prepričevanjih vodstva celjske bolnišnice, da takšno napravo nujno potrebuje. V humanitarni akciji leta 2006 je več kot štirinajst tisoč posameznikov in podjetij zbralo več kot 750 tisoč evrov za nakup koronarografa, s katerim so v tem času rešili že sto dvaj- set življenj. Stopnja smrtnosti zaradi srčno-žilnih obolenj se je zaradi takšnih preiskav izjemno zmanjšala. Naprava omogoča, da zdravniki lahko pravočasno odkrijejo in preprečijo srčni infarkt oziroma smrt zaradi srčno-žilne bolezni. Prvo leto so z njim opravili 621 preiskav, nato je ta številka vsako leto naraščala. Tudi zaradi težav s koronarografom v mariborskem kliničnem centru, ko so leta 2012 in 2013 tamkajšnje bolnike preusmerjali v Celje. Laboratorij za invazivno srčno diagnostiko je v zadnjih desetih letih obseg dela in število zaposlenih povečal, s popoldanskim delom pa so zaposleni v zadnjem letu skrajšali tudi čakalne dobe z devetih na manj kot tri mesece, pravi vodja laboratorija Andrej Lipovšek, dr. med., specialist interne medicine. Laboratorij je del Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, kjer letno zdravijo približno 2.700 bolnikov. Na oddelku je samo 33 postelj, ležalna doba pa je krajša kot na primer v Ljubljani in je primerljiva s tujino. Zato je predstojnik oddelka kardiolog Dragan Kovačič v svoji viziji optimističen. »Oddelek je pripravljen na izzive prihodnosti. Pri dobrem delu smo neustavljivi, zato javno povem, da želimo v Celje pripeljati tudi kardiokirurgijo. Celje jo potrebuje. V Ljubljano pošljemo približno tristo bolnikov in ne vem, zakaj so ljubljanske >roke< bolj posvečene,« je dejal Kovačič brez dlake na jeziku in napovedal uvajanje še nekaterih preiskav na področju kardiologije v Celju. Kardiologija je namreč področje, ki se izjemno hitro razvija tudi zaradi sočasnega razvoja tehnologije, ki omogoča učinkovitejše zdravljenje. Vizija je, pravi, da bi nekatera področja kardiologije zato še dodatno posodobili. SŠol Tuševe novosti CELJE - Planet Tuš praznuje štirinajst let. Ob tem bo letos in v prihodnjem letu obiskovalcem ponudil kar nekaj novosti. 4,5 milijonov obiskovalcev letno obišče nakupovalno središče, v upravi pa vsako leto beležijo nekoliko večjo rast. Še v letošnjem in prihodnjem letu načrtujejo kar nekaj novosti. Pred približno mesecem so odprli novo pivnico, ki ponuja kar sto vrst piva in lokalno hrano. Skupaj z društvom Enostavno pomagam bodo tudi letos dobrodelni, saj bodo decembra spet odprli Božičkovo tovarno daril. Konec tedna bodo zaključili obnovo lekarne, obiskovalcem pa bodo omogočili 24-urni dostop do zdravil. V novem letu načrtujejo še obnovo supermarketa in notranjosti centra. EP РЧ V ■ 1 ■ V g v Rešujejo resnične težave Jubilej višjega strokovnega šolstva v Sloveniji - Alojz Razpet o razmerah in prihodnosti tovrstnega izobraževanja CELJE - Pred dvajsetimi leti so v Sloveniji nastale prve višje strokovne šole kot nekakšen vmesni sistem med srednjim in visokim šolstvom. Njihova prednost naj bi bila povezava teoretičnih znanj s prakso. Od prvih petih šol, med katerimi sta bili tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Celje in Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje, se je njihovo število desetkrat povečalo in danes petdeset višješolskih zavodov po Sloveniji ponuja triintrideset študijskih programov. O vlogi teh šol in njihovi prihodnosti smo se pogovarjali z Alojzom Raz-petom, ravnateljem celjske višje strokovne šole in predsednikom Skupnosti višjih strokovnih šol RS, ki ima sedež v Šolskem centru Celje in kjer so pred leti na novo vzpostavili sistem višješolske prijavne službe. »Od leta 1996 je višje strokovno šolstvo v slovenskem sistemu izobraževanja raslo in zorelo in v dvajsetih letih delovanja dozorelo v kakovosten izobraževalni sistem in v enega ključnih akterjev na področju povezovanja izobraževanja z gospodarstvom. Postalo je evropsko priznano,« pravi sogovornik, ki je pred dvema desetletjema kot koordinator Pharovega projekta sprejel izziv postavljanja gradnje popolnoma novega sistema. »Usmerili smo se v aplikativno znanje v povezavi z gospodarstvom in njegovimi potrebami,« pojasnjuje Razpet in dodaja, da večkrat odgovorni v državi niso točno vedeli, kam sodijo te šole. »Od leta 2004 imamo samostojni zakon o višjem šolstvu, najprej pa smo bili umeščeni v sektor za visoko šolstvo, nato v srednje in višje šolstvo ... Sistem si nas je podajal sem in tja in zato smo se najprej morali uveljaviti v tujini. Nekatere države zdaj po našem vzoru vpeljujejo višje šolstvo.« V čem je posebnost višješolskih študijskih programov? Ugotavljali smo, da so na primer inženirji imeli veliko teoretičnega znanja, a ko so prišli v proizvodnjo, so imeli težave pri reševanju konkretnih problemov, ker niso imeli praktičnih izkušenj. Zato smo začeli razmišljati drugače: naj gospodarstvo pove, kakšnega inženirja potrebuje. Zato gospodarstvo sodeluje v procesu izobraževanja s praktičnim delom, ki znaša štirideset od- »Ko rečemo nekomu, da v višji šoli ni matematike, se začudi. Je matematika, ampak v kombinaciji s stroko. Zakaj bi govorili o neznankah, kot jih pozna matematika, mi imamo realne težave.« »Pred leti so naši študenti šli na Nizozemsko v partnersko šolo, da bi videli, kakšno je njihovo znanje. 19 jih je nadaljevalo študij na visoki strokovni šoli, kjer so se lahko vpisali v četrti letnik in vsi so jo končali. To je bilo dokazovanje naše kakovosti v tujini.« V minulih letih so nekatere zasebne višje strokovne šole prešle v sklop drugih, namesto devetindvajset jih je zdaj dvajset, medtem ko od devetindvajsetih javnih šol nobena ni zaprla svojih vrat. V skupnosti je še višja policijska šola, ki sodi v okvir ministrstva za notranje zadeve. Največ študentov so šole imele v šolskem letu 2009/10, in sicer 16.973, medtem ko jih je bilo preteklo leto nekaj več kot 10.700. Tudi v teh programih se pozna, da je generacija v zadnjih letih manj številčna. Alojz Razpet je kot predstavnik ene od prvih petih višjih strokovnih šol v Sloveniji na slovesnosti konec oktobra na Brdu prejel zlati častni znak skupnosti VSŠ. stotkov študijskega programa. To razmerje v izobraževanju med šolo in podjetji velja za vse programe. Razlika je le, ali gre za redni ali izredni študij. Izredni študent, ki ima ustrezne delovne izkušnje, mu lahko priznamo opravljanje prakse, vendar ima iz praktičnega izobraževanja obsežen izpit. Imate težave pri pridobivanju podjetij, ki bi bila pripravljena usposabljati mlade? Pri inženirskem kadru, ki ga podjetja iščejo, ni težav. Velikokrat nas kličejo in sprašujejo, če imamo kakšnega dobrega diplomanta. Kaj podjetja sploh iščejo? Želijo različen kader, iščejo predvsem ljudi z mehkimi znanji, ni več toliko poudarka na strokovnih znanjih. »To ga bomo že sami naučili,« rečejo in želijo, da imajo mladi ustrezen pristop, da so primerni za delo v skupini, da znajo jezike in imajo računalniška znanja. Je pa težava pismenost mladih, saj v podjetjih ugotavljajo, da je težko dobiti od njih nek izdelek z glavo in repom. To je težava, ki se vleče iz osnovne šole. Mi smo vsa diplomska dela vezali na podjetja. Vse teme so konkretne, izhajajo iz proizvodnje. Študent nek problem razdela skupaj z mentorjem iz podjetja in ob strokovni pomoči v šoli skupaj pridejo do rešitve. Vsaka diploma ima ekonomski učinek, vrednost. Ali ugotavljate, v kolikšni meri podjetja v praksi izpe- ljejo predloge diplomskih nalog? Večina ima to zapisano že v zaključku diplomske naloge ali pa v diplomi podjetju ponudi izbiro med več možnostmi. V podjetjih običajno nimajo časa za iskanje prave rešitve, posebej v manjših niti nimajo razvojnih ekip, mi pa imamo doktorje znanosti, strokovnjake, ki delajo s podjetji neposredno. Že nekaj let imamo projekte s podjetji, kjer skupaj s študenti in predavatelji rešujejo konkretne težave, na primer v BSH v Nazarjah so naše rešitve uporabili v proizvodnji. Takšen sistem je odličen tudi za študente, ki vidijo, kakšna znanja so potrebna v praksi. Poleg tega polovica predavateljev prihaja iz gospodarstva. Kdo so vaši študenti? Po končani srednji šoli se lahko vsak vpiše v višjo strokovno šolo. Prihajajo tudi takšni, ki so že končali kakšno fakulteto in pogrešajo konkretna znanja, ali tisti, ki se prekvalificirajo. Nekatere fakultete nas jemljejo kot konkurenco, vendar nismo. Mi imamo programe za drugačno populacijo. Ti, ki končajo pri nas dveletno šolanje, večinoma želijo delati. Število izrednih študentov se je močno zmanjšalo, tako da prevladujejo redni študenti. Zakaj? Ali je bila šolnina previsoka? Ne, sploh ne, pri nas znaša šolnina za eno leto 1.200 evrov, v visokem šolstvu je običajno dvakrat višja. Prvi razlog za zmanjšanje števila študentov je možnost izbire med številnimi šolami po Sloveniji, ki so takorekoč v vsaki vasi, druga težava je v gospodarstvu. Ko smo začeli, so večini študentov šolnino plačevala podjetja, danes je to izjemoma. Marsikdo bi rad študiral, a ne more, ker mu delodajalec ne omogoči, da bi se udeležil predavanj, četudi bi si študij sam plačal. Se borite proti fiktivnemu vpisu? S spremembo Zakona o višjem strokovnem izobraževanju smo leta 2013 zapisali, da šola lahko izpiše študenta, če ne opravlja študijskih obveznosti. Decembra preverim prisotnost in lani smo na primer smo izpisali dvajset študentov, ki niso imeli opravičenih razlogov za izostanke. Ena od omejitev je tudi določilo, da se študent, ki je tri leta hodil v višjo strokovno ali visoko šolo, ne more več redno vpisati, izredno pa se lahko. Študenti to počnejo, ker se jim to zaradi zaposlitve še vedno splača. Analize kažejo, da imamo več zaposlenih študentov kot diplomantov. Čez devetdeset odstotkov jih dela v času študija. Ko nimajo več statusa, jih delodajalec ne želi več. Čeprav je zaposljivost naših diplomantov še vedno zelo dobra, 75-odstotna. Šole nismo zainteresirane za fiktivno vpisane, ker smo fi- nancirane drugače kot visoko šolstvo. V višjem šolstvu smo financirani po prehodnosti, to pomeni glede na število študentov v drugem letniku in števila diplomantov. Zato si verjetno prizadevate, da jih čim več izdela letnik.? Na žalost so se nekatere šole na račun kakovosti podredile sistemu preživetja. Tudi naša šola se je vmes znašla v rdečih številkah, zlasti ob uvedbi novega programa avtoservisni menedžment. Menda smo Slovenci dobri delavci, ko gre za izvedbo manj zahtevnih opravil, te- žava je inovativnost, iskanje novih rešitev. Se šole čutite krive za to? Slovenci smo se vedno dokazali, če nas je sistem spodbujal k inovativnosti. Šolski sistem ima na žalost napako. Direktorja podjetja sem vprašal, ali ima delavec možnost, da svoje delo večkrat ponovi, če mu prvič ne uspe. Odgovoril je, da ne, izdelek mora na trg, ostalo je »škart«. Mi pa otroke od malega učimo, naj poskušajo, da če ne bo šlo prvič ali drugič, bodo uspeli tretjič. V podjetjih tega ni in tudi študijski sistem bi morali omejiti. V svetu obstajajo takšni, kjer je mogoč samo en poskus. Pri nas pa študenti sploh ne pridejo na izpit, čeprav se prijavijo, ali pa se niti ne odjavijo in ni nobenih posledic. Razvoj na tehničnih področjih, za katera izobražujete, je vedno hitrejši, kako mu sledite? Smo na primer pooblaščeni izobraževalci za Siemens in ta znanja prenašamo širše. Pred leti smo v okviru Šolskega centra Celje nabavili za 2,5 milijona opreme, velik poudarek dali robotizaciji, saj računamo, da bo industrializacija 4.0 segla ravno na to področje. Predavatelji se morajo zato ves čas izobraževati in iskati s podjetji rešitve. V katero smer bo šel razvoj višjega strokovnega šolstva? Nekaj časa so bila prisotna razmišljanja, da bi naše šole morale prerasti v visoke šole. Zagovarjam sistem, da mora ta steber ostati in da ga bo gospodarstvo vedno bolj cenilo in uporabljalo. Uspešnost našega izobraževanja je preverljiva na zavodu za zaposlovanje, saj je s to izobrazbo najmanj nezaposlenih, sploh pri inženirskem kadru, kjer je vrzel vedno večja in kjer podjetja potrebujejo operativce, ki znajo voditi tehnološke procese. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Dela so ustavljena VOJNIK - Gradnja pločnika in kolesarske steze skozi občinsko središče je začasno ustavljena. Gre za težko pričakovano naložbo, ki jo je občina načrtovala že več kot desetletje. Občani pločnik, saj sta hoja in kolesarjenje ob tej zelo prometni državni cesti še posebej nevarna. Priprave na gradnjo so spremljali različni zapleti. Letos je med drugim prišlo še do zamika gradnje, saj se je država naknadno odločila za sofinanciranje naložbe. Zato je bilo treba razpis za izvajalca ponoviti. Gradbišče je septembra oživelo in večina dela je že opravljenega. Zapletlo se je zaradi lastništva dela zemljišča pri bližnji av-tohiši, ki se mu lastnik ne želi odpovedati. O reševanju težave se namerava župan Branko Petre posvetovati z občinskim svetom in to na njegovi današnji seji. »Glede na to, da prošnje in pogovori niso bili uspešni, bo po vsej verjetnosti prišlo do postopka razlastitve za potrebe javne infrastrukture,« nam je odgovoril župan. BJ g Zgodovinsko društvo Celje Pokrajinski muzej Celje in Zgodovinsko društvo Celje vas vabita v sredo, 30. 11. 2016 ob 18. uri v dvorano Barbare Celjske v Knežjem dvoru, (Trg Celjskih knezov 8, Celje) na predavanje ob razstavi KO ŽELEZNA PRIDE CESTA. Železnica je bila znanilka industrijske revolucije, njena izgradnja od Dunaja do Trsta je bila največji gradbeni projekt 19. stoletja v avstrijskem cesarstvu. Železnica do Celja je bila zgrajena leta 1846. Prinesla je neslutene možnosti gospodarskega razvoja in do takrat majhno provincialno mesto se je v nekaj desetletjih razvilo v enega najpomembnejših industrijskih središč v regiji. Predaval bo mag. Damir Žerič, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje in avtor razstave. Vizija da, a prej reševanje zdajšnjih zagat Priprava celjske prometne strategije prehaja v drugi del, prihodnjič konkretni ukrepi CELJE - Nova javna razprava v okviru priprave celostne prometne strategije je bila namenjena oblikovanju vizije in ciljev ter ukrepom, ki lahko prispevajo k prometni ureditvi občine po standardih trajnostne mobilnosti. A bolj kot na vizionarske predloge do leta 2035, ki naj bi bil ciljni datum nove prometne podobe občine, so se udeleženci osredotočali na prometne težave tega časa. Celje - uporaba prevoznega sredstva za pot na delo »Analiza prometa je pokazala, da več kot sto tisoč vozil dnevno prečka obroč okoli Celja. Najbolj obremenjena je Mariborska cesta, ki jo dnevno prevozi več kot dvajset tisoč vozil, s sedemnajst tisoč vozili je obremenjena tudi Kidričeva cesta. Prebivalci si najbolj želijo izboljšanje stanja na področju kolesarskega prometa,« je razvidno iz analize trenutnega prometnega stanja in rezultatov ankete med občani. Te je predstavilo podjetje Savaprojekt, ki pripravlja prometno strategijo za MOC. Udeleženci razprave, predvsem predsedniki četrtnih skupnosti, so opozarjali na konkretne težave. Kot sta na primer razbremenitev tranzitnega in tovornega prometa na Mariborski cesti in aktivnejši nadzor redarskih služb pri prometnih kršitvah tudi izven mestnega središča, v Kersnikovi in drugih ulicah, Število parkirišč Urejenost avtobusnih postajališč Urejenost železniških postaj Časovna omejitev parkiranja Cena avtobusne vozovnice Prilagojenost prometnih površin invalidom Označenost kolesarskih stez Varnost za kolesarje Število kolesarskih stez Urejenost kolesarnic Ocena stanja prometa v MOC ki so včasih pozabljene, ter pri kršitvah, ki jih povzročajo vozniki skuterjev in drugih motornih koles. »Vizija prometne ureditve je dobrodošla, a zelo oddaljena, veliko pa je prometnih težav, ki jih je treba reševati takoj,« so v en glas zatrjevali predsedniki četrtnih skupnosti. Miran Gaberšek, višji svetovalec na oddelku za okolje in prostor v celjski občini in vodja projekta priprave prometne strategije, je pojasnil, da potrebujemo strateško usmeritev prometnega razvo- ja: »Že v bližnji prihodnosti pa v MOC načrtujemo uvedbo javnega potniškega prometa, ki bo zaživel z dograditvijo severne vezne ceste od Nove vasi do Lave, in ukrepe za promocijo kolesarskega prometa. Predvidena sta vzpostavitev sistema izposoje koles in povečanje števila stojal in nadstreškov za kolesa.« Naslednja javna razprava bo 7. decembra in bo že namenjena predlogom konkretnih ukrepov. ROBERT GORJANC Infografika: Savaprojekt Bosta skakalnici zgrajeni do konca leta? VELENJE - Gradnja skakalnic se zapleta od vsega začetka. Najprej je bil predviden konec gradnje septembra, zdaj v mestni občini upajo, da bodo lahko projekt, vreden 560 tisoč evrov, končali do konca leta. V Mestni občini Velenje so leta 2014 pridobili veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh manjših smučarskih skakalnic in letos maja so pod gradom zagrmeli gradbeni stroji. Med peti- mi ponudbami so v občini izbrali najugodnejšo, ki jo je dalo podjetje Esotech. V občini so maja predvideli, da bodo dela končana že septembra, a se je marsikaj zapletlo. Razlogi za podaljšanje gradnje so trije. »Prvi je mogoče podcenjenost časovnega načrta na začetku zahtevne gradnje. Drugi je, da so gradbinci naleteli na precej zahtevne geološke razmere, in tretji razlog je, da so naleteli na arheološke najdbe, ki so se jim morali izogibati. Zaradi njih smo popravili projekt,« je povedal vodja urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje Drago Martinšek. Za 560 tisoč evrov vreden projekt so v občini pridobili tri vire financiranja, občinski del je največji, in sicer znaša približno 250 tisoč evrov. »V občini še vedno upamo, da bo projekt končan v letošnjem letu,« pravi Drago Martinšek. »Računamo, da bomo približno 10. decembra opravili tehnični pregled in da bo do konca leta izdano tudi uporabno dovoljenje.« Če jim projekta ne bo uspelo končati do konca leta, se bodo morali z viri financiranja dogovoriti o podaljšanju pogodbe. BGO, foto: GrupA Od čistilne naprave do cisterne MOZIRJE - V sprejetem osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto je predvidenih približno 3,3 milijona evrov prihodkov in skoraj dvesto tisoč evrov manj odhodkov. »Žal se proračunska sredstva znižujejo,« je nezadovoljen mozirski župan Ivo Suhoveršnik. »Znesek primerne porabe je povišan, vendar se je po drugi strani znižala izravnava,« opaža župan, ki se pritožuje, ker manjka razpisov za sofinanciranje občinskih naložb. Med naložbami v letu 2017 je kljub temu dokončanje skupne čistilne naprave treh občin v mozirskih Lokah. Prav tako je zagotovljen denar za gradnjo novega trškega krožišča z odcepom proti Mozirskemu gaju. Obe naložbi bo Občina Mozirje sofinancirala. V prihodnjem proračunu je prav tako zagotovljen denar za plačilo štiristo tisoč evrov vredne naložbe za prenovo dotrajane ceste na Lepo Njivo, ki je bila dokončana letos jeseni. Občina bo v letu 2017 prav tako namenila del denarja za načrtovani nakup nove gasilske cisterne za prevoz pitne vode. Ta naj bi bila kupljena leto pozneje. BJ Tretjina proračuna za naložbe VOJNIK - Po sprejetem osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto računa občina na sedem milijonov evrov prihodkov in skoraj milijon evrov več odhodkov. Proračun mora uravnotežiti še za približno dvesto tisoč evrov, ostalo predstavljajo letos neporabljena sredstva. Leta 2017 naj bi bili skupni prihodki proračuna od letošnjih višji za približno tri odstotke. V njem so številne naložbe. Med njimi so pridobitev novih prostorov na šolskih podstrešjih v Vojniku ter Socki, preureditev stanovanjske stavbe za mlade v Novi Cerkvi ter naložbe na pokopališčih. Občina bo prav tako gradila dva mostova, asfaltirala nekatere ceste in gradila nove vodovode ter kanalizacijo. Občina Vojnik namerava sprejeti prihodnji proračun še letos. Trenutno je v 30-dnevni javni obravnavi. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 Sedemdeset let knjižničarstva Jolanda Železnik (na sliki levo od polzelskega župana Jožeta Kužnika) je obiskovalce z besedami in s fotografijami popeljala skozi preteklost knjižnice. Po zgodovinskem sprehodu so ubrano zapele članice Vokalnega kvarteta prav dobre (pd) 4. POLZELA - Polzelska knjižnica je v prejšnjem tednu zabeležila pomemben jubilej. Od 17. novembra 1946, ko je po vojni ponovno odprla svoja vrata, deluje neprekinjeno. Že polnih sedemdeset let. Knjižnica je pomemben družbenoizobraževalni prostor. V zadnjem času vedno bolj postaja tudi srce in dnevna soba lokalne skupnosti, pravi Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, del katere je tudi polzelska knjižnica. Slednja ta mesec praznuje sedemdeset let neprekinjenega delovanja. A zametki knjižničarstva v kraju segajo še veliko dlje. »Zametke knjižničarstva na Polzeli zasledimo že leta 1899, in sicer v ustanovitveni listini Katoliškega izobraževalnega društva. Druga svetovna vojna je delovanje knjižnice ohromila, Nemci so zažgali veliko knjig in dokumentov. Denar za nakup prvih knjig po vojni so zbrali iz prihodkov prireditve na Miklavžev večer leta 1945. Približno leto kasneje, natančno 17. 11. 1946, so bila odprta vrata novoustanovljene knjižnice, ki je delovala v stavbi Krajevnega ljudskega odbora, in sicer v prostorih nekdanje občine. Včlanjenih je bilo 35 bralcev, knjižnični fond je štel 157 knjig,« je začetek knjižničarstva povzela Železnikova. Zadnja leta knjižnica do-muje na gradu Komenda in v času po selitvi se je precej povečal tudi obisk. Polzelska občinska knjižnica je ena večjih v regiji in trenutno hrani približno 18 tisoč enot gradiva ter ima približno devetsto aktivnih članov. »Seveda si jih želimo še več,« pravi direktorica, ki je postregla z zanimivimi podatki, da je bilo leta 1989 v knjižnici 167 članov in 6.505 knjig, leta 2009 je bilo članov 455 in 13.341 knjig. Tudi medoddelčna in virtualna izposoja Člani polzelske občinske knjižnice si lahko knjige izposojajo v vseh enotah v Spodnji Savinjski dolini. Poleg tega je polzelska enota tudi virtualna knjižnica, kar pomeni, da so nekatere storitve na voljo 24 ur na dan, na primer iskanje in rezervacije gradiva, podaljšanje. »Knjižnica vsem, ne glede na raso, starost, spol ali ekonomski položaj, omogoča dostop do informacij, ki so bistvenega pomena za čim bolj kakovostno življenje. Povezujemo veliko različnosti in gradimo zahteven most med preteklostjo in sedanjostjo. Složnost nas je pripeljala do stopnje, ko nam ni treba zardevati pred drugimi knjižnicami. Gradimo na temeljih, ki so jih postavili ljudje, ki so vedeli, da je skrb za knjigo skrb zase. V prihodnost vnašamo obljubo, da bomo sledili razvoju stroke in uporabnikom,« je ob slovesnosti na gradu Komenda dejala Jolanda Železnik. LK, foto: TT Rekordov ni več DOBRNA - Občina je sprejela proračun za prihodnje leto v prvi obravnavi. Po njem načrtuje za prihodnje leto dva milijona evrov skupnih prihodkov in dvesto tisoč več odhodkov. Kljub temu da bo morala proračun še uravnotežiti, sta se med sejo pojavili dve novi večji želji. Tako si želijo gasilci finančno sodelovanje občine pri nakupu šestnajst tisoč evrov vredne prenosne motorne črpalke, na Paškem museumof rečeni history\celje ШП7Г muzejnovejšezgodovinel celje i u AAA pravljična CELJE 2016 Pravljično Celje v Muzeju novejše zgodovine Celje 29.11.2016 ob 17.30 - Reci: pravljična ustvarjalnica: Kako pričarati praznično vzdušje? Izvaja Živa kreativa in KUD 567 30.11.2016 ob 17.30 - Glasba s pravljičnega balkona. Gostujejo učenci glasbene šole 1.12. 2016 ob 17.30 - Reci: pravljična ustvarjalnica: Kako pričarati praznično vzdušje? Izvaja Živa kreativa in KUD 567 2.12.2016 ob 17.30- Glasba s pravljičnega balkona. Gostujejo učenci glasbene šole 8.12.2016 ob 17.00 - Pravljična zgodba:Tekmovanje. Gostuje KUD Harlekin Celje Pridružite se nam pri soustvarjanju prazničnega vzdušja! Kozjaku pa naj bi Občina Dobrna sodelovala pri medobčinski naložbi v vodovod. Župan Martin Brecl je svetnikom povedal, da je z višino proračuna za prihodnje leto nezadovoljen, saj je med drugim premalo denarja za nove naložbe. Največje bodo nakup manjšega šolskega avtobusa in na nekaterih cestah. Na Dobrni je namreč imela občina v letih splošne gospodarske krize tudi izjemno visoke proračune, saj je bilo med drugim vloženega zelo veliko denarja v kanalizacijo. Takrat je imela Dobrna rekordne, tudi po približno štiri milijone evrov »težke« občinske proračune. Med prejšnjo finančno perspektivo je uporabila občina za naložbe štiri milijone evrov evropskega denarja in še prav toliko svojega. BJ Smučarski sejem za uvod v zimsko sezono CELJE - Smučarsko društvo Snežak je minuli konec tedna v hali A dvorane Golovec pripravilo tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem pomeni nekakšen uvod v novo smučarsko sezono, ki je pred vrati, čeprav trenutnetemperaturetegane napovedujejo.Vendarjepred dnevipadelžetudiprvisneg nanižjeležečihvrhovih, kot sta Celjska koča in Svetina. Popričakovanjujebilnajvečji obisksejmavsoboto,vglav-nemjebila zastopanaopre-mazaalpsko smučanje,ve-likopovpraševanja pa jebilo predvsem po rabljeni otroški smučarskiopremi. RG, foto: SHERPA Trije letošnji zlatomašniki, vsi povezani s celjsko kapucinsko župnijo. Od leve proti desni patri Pavel Košir, Robert Podgoršek in dr. Vinko Škafar. Trojno zlatomašno slavje CELJE - Notranjost kapucinske cerkve na Bregu, posvečene sv. Ceciliji, je delno obnovljena. Cerkev je bila zaradi obnove zaprta vse od julija. Ob prazniku župnijske zavetnice sv. Cecilije je bila toliko obnovljena, da je v njej mogoče ponovno opravljati cerkvene obrede. Med obnovo je bilo poskrbljeno za nove električne inštalacije in svetila, prav tako sta nova ogrevalni sistem in tlak. Stene so na novo prepleskane in freske delno restavrirane, postavljene so tudi nove klopi. Med drugim je župnija poskrbela tudi za invalidom prijaznejši vhod v cerkev. Obnova notranjosti delno še traja. Ob ponovnem začetku obredov v cerkvi je bila uvodoma v nedeljo velika slovesnost trojne zlate maše. Praznovali so jo trije kapucinski duhovniki, ki so nekoč delovali v celjski kapucinski župniji. To so patri Robert Podgoršek, dr. Vinko Škafar in Pavel Košir. Prvi živi danes v upokojenskem domu na Jožefovem hribu v Celju, drugi je župnik kapucinske župnije v Mariboru, tretji je v samostanu v Škofji Loki. Podgoršek je bil med drugim izseljenski duhovnik v Švici, Škafar je tudi avtor različnih knjig. BJ, foto: GOJKO V. 10 KULTURA Ustvarjalci nagrajene predstave Živalska farma Podmladek Gledališča Zarja Celje v predstavi Božanska komedija Občinstvo je prepoznalo aktualnost Člani Gledališča Zarja Celje so se teden kasneje udeležili še 29. Čufarje-vih dnevov, tradicional- Najboljša predstava Novačanovih gledaliških srečanj je SV^dS* ljubitelj Živalska farma - V Celju so se končala 24. Novačanova gledališka srečanja, na katerih je v tekmovalnem delu nastopilo pet ljubiteljskih gledaliških skupin. Občinstvu, ki že tradicionalno izbere najboljšo predstavo srečanja, je bila najbolj všeč družbeno angažirana predstava Živalska farma v izvedbi gledališča Hiše kulture Celje. Sklepni del letošnjih srečanj je pripadel domačim gle-dališčnikom, ki zaradi prednosti domačega občinstva že tradicionalno ne sodelujejo v tekmovalnem delu programa. Letos so se predstavili s komedijo Božanska komedija, katere avtor je Isidor Štok, medtem ko jo je režirala Cvetka Jovan Jekl. Zanimiva, malce odštekana in pro-vokativna zgodba o nastanku sveta in človeka je navdušila celjsko režiserko in mlade igralce. »Božanska komedija je bila v mojem predalu že približno štiri leta in končno sem se opogumila in jo vzela na plano. Besedilna predloga je ponudila veliko zanimivih možnosti pri ustvarjanju in je bila zame in za igralce velik izziv. Pri nastajanju predstave smo se neznansko zabavali,« je povedal režiserka. Na odru so se odlično izkazali mladi igralci, ki so se dolga leta učili pod njenim mentorstvom. »Urban Pajk je bil star štiri leta, ko sem začela režirati, in je moja zvezda stalnica. Vsi ti otroci so pri meni odraščali na odru. V ponos mi je, da sem jih vzgojila. Zrasli so in rekli, da ne bodo igrali več pravljic, in smo se lotili te zadeve.« Urban Pajk ni navdušil samo režiserke, ampak tudi komisijo občinstva, ki ga Nagrada Celjanom na Ču-farjevih dnevih je razglasila za igralca večera. Mlad igralec se je odlično znašel v vlogi Stvarnika. »Priznanja sem zelo vesel, še posebej ker sem imel močno konkurenco. Vsa igralska ekipa se je namreč zelo trudila in zelo smo se poglobili v like, se učili,« je po predstavi povedal Urban Pajk. Živalska farma z najvišjo oceno občinstva Po najnovejši predstavi celjskih gledališčnikov je sledil vrhunec letošnjih srečanj - podelitev nagrade za najboljšo predstavo srečanja. Živalska farma po romanu Georga Orwella in stripu Andreja Rozmana Roze v izvedbi gledališča Hiša kulture Celje je s svojo še preveč aktualno tematiko navdušila občinstvo, ki ji je dodelilo najvišjo oceno. »Tematika Orwellovega dela je tako aktualna v času, v katerem živimo, da so se ljudje prepoznali v zgodbi. Če je občinstvo prepoznalo družbeno angažiranost ekipe, ki je stala za ustvarjanjem te predstave, se mi zdi, da je to največja nagrada. Želimo smo biti kritični o svetu v katerem živimo,« je dejal režiser Luka Marcen. V tekmovalnem delu srečanj je bilo pet predstav, ki jih je izbral letošnji selektor Marko Plantan. »Letošnji izbor je bil zelo dober, videli smo zelo raznolike predstave. Mislim, da se je na razpis prijavilo 29 predstav,« je povedal podpredsednik KUD Zarja Trnovlje Celje in eden od igralcev v nagrajeni predstavi Živko Beškovnik. »Seveda sem vesel, da je nagrado dobila predstava, v kateri igram, predvsem pa me veseli, da je občinstvo navdu- šila predstava, ki ni komedija. Mogoče smo presegli magični rob, da so ljubiteljski odri namenjeni le komedijam. Velika umetnost je narediti dobro komedijo in nasmejati ljudi, a komedije niso edina zvrst za ljubitelje gledališč.« Člani zmagovalne ekipe so prejeli posebno plaketo 24. Novačanovih gledaliških srečanj, sliko znanega celjska slikarja Jureta Godca in praktična darila. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Za predstavo so dobili posebno nagrado za idejno zasnovo in uprizoritveni koncept. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da se je idejna zasnova oblikovala v dosleden uprizoritveni koncept, premišljene režijske, scenske in mizanscenske rešitve. Enotna in govorno nadpovprečna ansambelska igra priča o visoki ravni gledališke ustvarjalnosti in izrazni moči celotne ustvarjalne ekipe. »Kot vsaka nagrada je tudi ta dodaten dokaz, da delamo prav, in hkrati velika odgovornost za naprej. Vsako nagrado moraš z naslednjim projektom upravičiti, da ni bila samo sreča,« je še poln prijetnih vtisov povedal režiser predstave Macbeth Tomaž Krajnc. Večeri poezije zvezd Minuli petek je bil v Domu kulture Braslovče drugi koncert v sklopu glasbenega abonmaja Večeri poezije zvezd. Večer v stilu kabareja in z glasbo izjemnega Iztoka Mlakarja v izvedbi odličnih interpretov, ki slišijo na ime Etno banda Poseben gušt, obiskovalcev ni pustil ravnodušnih. Dolgoletni gledališki kritik Slavko Pezdir je priznal, da je bil neizmerno presenečen in očaran in da je »navdušen ostrmel« nad sijajno interpretacijo priljubljenega Iztoka Mlakarja. V kritiki je nato zapisal: »Koncert žlahtne uglasbene poezije, ki ga lahko od srca priporočam vsem ljubiteljem uglasbene umetnosti Iztoka Mlakarja oziroma vsem ljubiteljem izvirne slovenske poezije in glasbe.« Kavarniško obarvan večer je bil poln smeha, duhovitih vložkov, »mlakarjevske« ležernosti, preprosto prijeten, sproščen in zabaven, so se strinjali obiskovalci. »Prav takšen, ki nas je nasmejal do solz, je bil tudi prvi večer s članoma glasbene zasedbe MI2 konec oktobra. Nekateri obiskovalci so trdili, da je bil njun večer prei-gravanja, deklamiranja in interpretiranja skladb glasbene zasedbe MI2 v njeni prvotni obliki boljši kot marsikateri stand up. Izjemno duhovit in z več kot odlično glasbo, ki je donela po vsej dvorani,« je povedala Jasmina Roter Jager, vodja programa pri ZIKŠT 3 jezera, ki te večere tudi organizira. Glede na izkušnje prvih dveh letošnjih srečanj Rotar Jagrova verjame, da bo tudi zaključni, veliki predpraznični koncert Neishe v petek, 16. decembra, izpolnil visoke kriterije, ki so jih zastavili z glasbenim abonmajem. LK Dan splošnih knjižnic za promocijo e-virov Slovenske splošne knjižnice so v začetku tedna obeležile svoj dan. V Sloveniji deluje 58 osrednjih knjižnic. V svojih zbirkah imajo več kot enajst milijonov enot gradiva. Četrtina prebivalcev Slovenije ima člansko izkaznico, letno pa knjižnice beležijo več kot deset milijonov obiskov. Slovenske splošne knjižnice so kulturno, informacijsko in socialno središče kraja in spodbujajo bralno kulturo ter vseživljenjsko pismenost bralcev. Zadnja raziskava Zveze bibliotekarskih društev Slovenije je pokazala, da tri četrtine Slovencev meni, da so knjižnice nujne za razvoj lokalnih okolij in družbe ter da vplivajo na kakovost posameznikovega življenja. A kljub izrednemu pomenu za kraj imajo knjižnice težave. »Glavna težava vseh slovenskih splošnih knjižnic je zmanjšanje finančnih sred- stev ministrstva za kulturo za nakup gradiva,« je povedala direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Po omenjeni raziskavi največ ljudi obiskuje knjižnice zaradi izposoje gradiva, precej pa tudi zaradi uporabe elektronskih virov. Spletni portal Biblos ponuja elektronske knjige, ki si jih lahko sposodijo tudi člani slovenskih knjižnic. »A tovrstna izposoja ni ravno uspešna,« je povedala Osetova. »Članarina za to knjižnico je relativno visoka, število naslovov se ne spreminja, za nove naslove so potrebna dodatna finančna sredstva. Ali e-knjige zelo počasi najdejo pot do bralcev ali pa v knjižnici niso ustrezni naslovi, da bi spodbudili večjo izposojo.« Se pa po besedah Osetove počasi dviguje število ostalega izposojenega gradiva. Lani so si obiskovalci vseh slovenskih knjižnic izposodili več kot 25 milijonov enot gradiva. Dan knjižnic so knjižničarji tematsko povezali z e-viri, ki jih ponujajo. Ob tej priložnosti so za obiskovalce knjižnic pripravili tako individualna kot tudi skupinska izobraževanja ter predstavitve elektronskih virov. BGO Foto: GrupA KULTURA 11 »Z zaprtimi očmi sanjajo o prihodu domov« Razstava Pot domov v Muzeju novejše zgodovine Celje V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije z naslovom Pot domov. Razstava je širši projekt, v katerem sodeluje sedemnajst muzejev, med njimi je tudi celjski, in povezuje zgodbe ljudi, ki jih je iz domačega okolja pregnala vojna vihra. Vojne so prebivalce slovenskega ozemlja pomešale na številnih bojiščih, v uje-tništvih in taboriščih, zato so se po vojnah želeli vrniti domov. Tema o vračanju domov je že zelo stara. »Odisej se je dolga leta vračal domov. Ko se je vrnil, ga nihče ni poznal. Težko se je vključil v družbo,« je povedala o brezčasni temi kustosinja razstave Monika Kokalj Kočevar. Prav to težko ponovno vključevanje v družbo so posta-vljavci razstave prepoznali pri posameznikih, ki so jih uporabili v svojih zgodbah. Nikoli več vojne Večina izbranih zgodb sodelujočih avtorjev in ustanov je sicer usmerjena v dvajseto stoletje, pri čemer so v želji po zgodovinski in človeški univerzalnosti razstavni projekt s sodelovanjem Narodnega muzeja vsebinsko in časovno razširili z dvema zgodbama iz obdobja devetnajstega stoletja. Največji sklop zgodb je iz časa po drugi svetovni vojni, saj je zastopanih kar enajst posameznikov, med njimi so tudi ženske in otroci. Zadnji sklop vsebuje zgodbe iz vojne za samostojno Slovenijo. »Vsak sodelavec je imel pripravljenih nekaj zgodb, za katere je bil prepričan, da sodijo k temi. Našli smo zgodbe, ki se povezujejo. Vojak iz prve svetovne vojne se je vračal z ruske fronte, vojak iz druge svetovne vojne se je ravno tako vračal iz druge svetovne vojne. Na razstavi imamo zgodb otrok in žensk, ki se vračajo iz taborišč. Poskušali smo upoštevati vse skupine žrtev vojn in jih vključiti v to zgodbo, ki ima v ozadju veliko idejo - nikoli več vojne,« je pojasnila Kokalj Kočevarjeva. Pot domov je pri nekaterih trajala zelo dolgo. Predstavljena je zgodba vojaka, ki se je iz ruskega ujetništva domov vračal kar deset let. A vsem, ki so se vračali domov, je skupno to, da si želijo v domačo hišo. »Vsi si želijo domov, že v taborišču ali vojski razmišljajo o tem, da se bodo vrnili. Z zaprtimi očmi sanjajo, kako bo, ko bodo prišli domov. A na drugi strani se tudi bojijo, koga bodo še našli doma, v kakšnem stanju bodo našli domačijo in kaj bo njihova vrnitev pomenila za celotno družino,« je o skupni želji vseh razseljenih skupin povedala Kokalj Kočevarjeva. Za dodatek še celjske zgodbe V Muzeju novejše zgodovine Celje so osnovni po- stavitvi razstave dodali še šest celjskih zgodb. »Poleg Alme M. Karlin, ki je vključena v osnovno postavitev, so predstavljene še zgodbe Antona Stefanciose, Bože-ne Orožen, Janeza Žmavca, Janka Hartmana, Alojza Virtiča in Vojteha Mihev- ca,« je dodala kustosinja Darja Jan. Razstava bo v celjskem muzeju na ogled do 8. februarja prihodnje leto, ob čemer bodo muzealci pripravili spremljevalne pogovore. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 35 let Akademskega pevskega zbora Celje Minuli konec tedna je Akademski pevski zbor Celje v Narodnem domu v Celju ob jubileju pripravil slavnostni koncert Mitja Ficko pred svojo umetnino (Foto: Matej Čepin) Razstava Nikoli prej, nikoli pozneje Galerija Kvartirna hiša obeležuje pet let delovanja. V tem času so v galeriji razstavljali slike številni znani vseslovenski in tuji umetniki. V teh dneh je na ogled razstava Mitje Ficka. Mitja Ficko je akademski slikar iz Prekmurja. Na likovni akademiji v Ljubljani je študiral pri profesorju Janezu Berniku, kasneje je magistriral iz slikarstva pri znani umetnici Metki Kraševec, ki je izobrazila veliko prepoznavnih slovenskih umetnikov. Ficko ima svoj atelje v Ljubljani. V Celju se predstavlja s slikami in z risbami iz obdobja zadnjih dveh let. »Njegove slikarske podobe nagovarjajo gledalčeve čute, v njih se odpirajo prehodi v magične svetove, kjer so nenavadna bitja in živali. Te motive odstira s svetlobo, ki najprej delujejo grozeče. Njegove slike so zelo mistične. Vedno znova nas opomni, da je onkraj teme zmeraj vedno dovolj prostora za upanje, resnico in lepoto,« je razložila kuratorka Nina Jeza. Razstava bo na ogled do konca novembra. BGO V zboru trenutno prepeva 35 pevk in pevcev pod vodstvom dirigentke Katje Florjančič, ki sestav vodi od lani. Zbor izvaja bogat in raznolik repertoar, saj tako vsak lahko najde nekaj za svoja ušesa, je povedal predsednik Matjaž Posinek: »Repertoar je zelo pester, še posebej če pogledamo vseh 35 let. Zajema slovenske narodne pesmi, pesmi drugih narodov, posvetne in cerkvene pesmi, koral, madrigal in moderne pesmi.« Kot je povedal Posinek, radi izvajajo pesmi slovenskih skladateljev, še posebej Jacobusa Gallusa ter priredbe slovenskih narodnih pesmi. V 35 letih se je v Akademskem pevskem zboru Celje zvrstilo nekaj sto pevk in pevcev. Skupaj so dosegli kar nekaj uspehov. Najbolj so ponosni na zlato plaketo z državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. »Nekaj je še srebrnih in bronastih odličij, lahko se pohvalimo, da kjerkoli se pojavimo, navdušimo,« se je malo za šalo, malo za res pohvalil Posinek. Predsednik zbora je sicer povedal, da večina celjskih zborov v zadnjem času doživlja manjšo krizo. Slednjo pripisuje hitremu tempu življenja, zaradi katerega si marsikdo težko vzame čas za tovrstne dejavnosti. A kot je dodal, ravno to daje dodano vrednost zboru: »To nas bogati. Ko delamo, delamo intenzivno. Vaje imamo dvakrat tedenko, včasih vadimo kakšno dodatno soboto, večino dela pa opravimo na intenzivnih vajah v Dalmaciji.« Časi za kulturo so težki, država nima posluha za sredstva, ki jih zbori ali kulturna društva potrebujejo. Posinek je dodal tudi, da je treba biti iznajdljiv in imeti rad glasbo. EP Foto: GrupA MESTNA TRŽNICA CELJE domače dobroit iredi mesta — PRIDELANO DOMA — WWW.SIMBIO.SI I (j 12 NAŠA TEMA Bo nov slogan Celja mesto ljubezni? Veronika - ljubeze Topolšir> Koliko turističnega naboja skriva Veronikina in Friderikova zgodba? Za Celje radi rečemo, da je sejemsko in športno mesto. Ga bomo v prihodnje razglašali tudi za ljubezensko mesto? Zaradi muzikala Veronika Deseniška je bil letošnje poletje Stari grad oblegano prizorišče, z več kot deset tisoč obiskovalci. Muzikal je naznanjal zanimiv slogan, Celje - mesto ljubezni, ki ga je bilo mogoče ugledati na velikem panoju v središču mesta. Koliko vsebinskega in turističnega naboja ima ta slogan ob izjemno uspešnem muzika-lu, ki je bil odlična promocija tako za zgodbo o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom kot tudi za Stari grad in Celje v celoti? Potencial zgodbe je velik »V Zavodu Celeia Celje se dobro zavedamo moči ljube- Urša Dorn, svetovalka za turizem v zavodu Celeia zenske zgodbe Friderika in Veronike, ki je vsekakor eden ključnih celjskih turističnih motivov. To zgodbo vključujemo v celovito turistično ponudbo ogledov Starega gradu in Celja, ne izpostavljamo pa zgodbe kot samostojnega tu- rističnega produkta,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v zavodu Celeia. Z zgodbo Friderika in Veronike je bil zavod Celeia leta 2010 uspešen na evropskem razpisu, s čimer sta lika postala simbol blagovne znamke izdelkov s podeželja. »V okviru našega večmesečnega projekta Živa zgodovina na Starem gradu njuno ljubezensko zgodbo pripovedujejo ko-stumirani animatorji. Uspeh muzikala je pokazal, da se ta zgodba lahko trži tudi samostojno, z ustvarjalci se dogovarjamo, da bi se predstava v prihodnjem letu še nadaljevala,« je zaupala Dornova. Turistični produkt zavoda Celeia so še tematsko vodeni ogledi mesta, med njimi spoznavanje romantičnega Celje, kjer je ob zgodbi o Veroniki in Frideriku predstavljena ljubezenska zgodba Alfreda Nobela in Sofije Hees. »Slogan Celje - mesto ljubezni je vsekakor zelo zanimiv, vendar je naša izkušnja, da uveljavitev nekega slogana zahteva veliko časa. Gre za subjektiven pogled in slogani so povezani s čustvi. V praksi se izkaže, da je dober slogan tisti, ki je veliko oglaševan, kar posledično pomeni ogromne proračune za promocijo,« je opozorila naša sogovornica. Primerjava Veronike in Friderika kot celjskih Romea in Julije je zelo nehvaležna: tudi Celje bi si najbrž želelo, da bi Shakespeare napisal zgodbo o Frideriku in Veroniki. »Verona ne vlaga prav veliko v promocijo te zgodbe, ampak kljub temu ljudje že stoletja derejo v Verono. Celje žal ne more biti Verona, vsekakor pa je turistični potencial zgodbe o Veroniki in Frideriku velik. Tudi ob ogledih Starega gradu, ki ga letos v zavodu Celeia zelo intenzivno tržimo v najbolj gledanih terminih na nacionalni televiziji,« je še sklenila Urša Dorn. ROBERT GORJANC Foto: RG zgodovinsko ozadje, vzpon Celjskih, smrt Friderika in Veronike Vrednost projekta: 1,6 milijona evrov Partnerji: Občina Braslovče, Pokrajinski muzej Celje, Občina Laško, Občina Desinić, Muzeji Hrvaškega Zagorja, Razvojna agencija Kozjansko in Zagorska razvojna agencija Pridružena partnerja: Zavod Celeia Celje in Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije »Radi bi vedeli, kj< Tilen Naraks: Odlična priložnost za kulturni turizem рпм^п° petdeset ^ot ^skarakev ^а: Knežje mesto je letošnje poletje dihalo z muzikalom Veronika Deseniška, zaradi katerega so na Stari grad poleti drli obiskovalci iz vse Slovenije in tudi tujine. Odličen obisk predstav je tudi potrditev, da je lahko dobra zgodba v kakovostni glasbeni upodobitvi odlična turistična promocija mesta in države. »Z razvojno strategijo in umetniškimi ambicijami lahko ustvarimo zgodbe, katerih posledice bodo vidne tudi na drugi strani odrskih desk. Prepričani smo, da je ta projekt idealna priložnost za različne kulturne in gospodarske predstavnike v Sloveniji, ki bi z lokalnim sodelovanjem pripomogli, da bi bil izdelek tudi globalno prepoznaven. Tako podjetja kot turistične agencije in kulturne ustanove bi s podporo projektu pokazali skrb za okolje, v katerem de- Prisotnost predstavnikov iz sosednje države pri podpisu partnerskega sporazuma smo izkoristili za predstavitev izkušnje dvorca Veliki Tabor, s katerim upravljajo Muzeji Hrvaškega Zagorja, in Občine Desinić, v kateri je ta kulturni spomenik. Prav tako nas je zanimalo, kako v Hrvaškem Zagorju tržijo zgodbo o Veroniki kot del turistične ponudbe. »Da obstaja zgodba o Veroniki in Frideriku na podlagi ustnega izročila, je med ljudmi prisotno vsaj sto let. Verjetno sta dvorec in kapela vzbujala domišljijo ljudi, ki so Nadica Jagarčec, ravnateljica Muzejev Hrvaškega Zagorja vedeli, da se je nekaj zgodilo, vendar niso vedeli, točno kaj. lujejo. To je odlična priložnost za razvoj kulturnega turizma in za večjo prepoznavnost mesta Celja kot tudi Slovenije,« je prepričan producent muzikala Tilen Naraks. Povedal je še, da se že dogovarjajo z različnimi kulturnimi in turističnimi usta- novami v Sloveniji, da bi naslednje leto spektakel ponovili. BGO Foto: SHERPA Poslovna priložnost, Ob prijavi čezmejnega evropskega projekta Veronika - ljube, je zanimal morebiten poslovni interes podjetij in podjetnikov za duktov in storitev, povezanih z vsebino projekta. Matija Golner: Izjemna tržna niša Kartuzija Jurklošter Matija Golner iz TKD Celje meni, da sta dve sloviti romantični zgodbi dovolj za turistično trženje Celja kot mesta ljubezni. »Vsem se je zdelo neverjetno, da se je takšna zgodba »spisala« v Celju in da smo jo uspeli toliko časa skrivati,« je malo za šalo, malo zares Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, komentiral veliko medijsko odmevnost ljubezenske zgodbe Alfreda Nobela in Sofije Hees. Ta se je dogajala v Celju ob koncu 19. stoletja, turistično in medijsko pa jo je »razkrilo« celjsko turistično društvo. Pred tremi leti je na pročelju Kvartir-ne hiše, kjer je živela družina Hees in kjer se je v osemdesetih letih 19. stoletja sestajal s Sofijo, uredila doprsni kip in spominsko ploščo Alfreda Nobela. »Ti ljubezenski zgodbi povsem zadostujeta in obe pomenita izjemno tržno nišo. Na primer za turizem porok. V Celju je veliko primernih mest za takšne dogodke, ljudi, ki jih znajo izpeljati, v ozadju pa so dobre zgodbe,« še pravi Gol-ner. Ob tem opozarja, da je težko pričakovati povratne učinke dobrih turističnih zgodb v letu ali dveh. »Uveljavitev takšnih projektov, ki imajo za posledico večji obisk turistov v mestu, traja kar kakšno desetletje in uspeh je v veliki meri odvisen od učinkovite promocije in denarja, namenjenega zanjo.« RG Foto: GrupA V občini Laško vidijo v Kartuziji Jurklošter enega najeminentnejših zgodnjih samostanov kartuzijanske-ga reda v Evropi, izreden potencial, zato so se vključili v meddržavni projekt. Za čezmejni projekt Veronika - ljubezenska pot mitov in dejstev so prijavili nove vsebine. »Te so vezane na tematsko ureditev samostanskega dela, v katerem bodo obiskovalci s pomočjo interaktivnega časovnega traku odkrivali delovanje Kartuzije Jurklošter in vlogo kartuzijanov v zgodbi Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega, in sicer v navezavi na širši evropski kontekst prepovedanih srednjeveških porok, ter ureditev multimedijske sobe,« je povedala Marina Bezgovšek iz Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško Stik. V spodnjih prostorih kartuzij-ske pristave so zasnovali ureditev zeliščne čajnice s predstavitvijo bogate naravne dediščine območja in ureditev zeliščne galerije, v kateri bodo v navezavi na pomen zelišč v srednjem veku predstavili prvi čarovniški proces na Slovenskem, na katerem je Veroniko pred Hermano-vo obtožbo čaranja z zelišči z veliko verjetnostjo ubranil prav takratni prior Kartuzije Jurklo-šter prior Arnold. NASA TEMA 13 mska pot mitov in dejstev KOMENTAR .: J Slovenski Bistrica Kidričevo,, <ч/ <4 miti in legende o Veroniki Deseniški iz različnih krajev in držav Voljčane Zgodovina Celjskih grofov in knezov, Zgodba o Friderikovem stolpu Celje ,; Store j /■ Laše Rogašk Slatina ) £ i Laško Veliki Tabor Castle with a museum & vintage cars Krap Toj .. . —. . . .." 'ec Tuheljske kartuzyani - Veronikini varuhi, čarovniški proces, zeliščna dediščina ч Senovo i" I jI Infografika: RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA ? je Veronika zazidana« ko leto obišče Veliki Tabor Zvonko Škreblin, načelnik Občine Desinić Njihova domneva je bila, da je Veronika morda zazidana v Velikem Taboru,« je povedala Nadica Jagarčec, ravnateljica Muzejev Hrvaškega Zagorja. Navdih za umetnike To je zgodba, ki je navdihnila tudi številne hrvaške umetnike, na primer znanega slikarja Otona Ivekovića, ki je naredil prekrasno sliko, v gledališču so igrane predstave na to temo, Folklorni ansambel Lado je pripravil tudi balet o Veroniki. V dvorcu Veliki Tabor imajo celo srednjeveško lutkovno gledališče, ki izvaja predstavo Veronika Deseniška in ki je zelo priljubljena med otroki. »Prizadevamo si, da bi čim bolje predstavili to zgodbo, ki jo želi slišati vsak obiskovalec, ki pride v Veliki Tabor. Čeprav je to žalostna, strašna, tragična zgodba ... Vsi bi najprej radi izvedeli, kje je Veronika zazidana. To je nekaj skrivnostnega, kar moramo na nek način izkoristiti in tako promovirati zgodbo ter tudi prizorišče, Veliki Tabor,« je še poudarila sogovornica. Po obnovi pričakujejo še več ljudi Vsako leto približno petdeset tisoč ljudi obišče kraj, v katerem je znameniti dvorec. »Obnova dvorca, za katerega je hrvaška vlada namenila Ljubezen ne pozna meja V pozni pomladi me je pritegnil ogromen plakat na pročelju stavbe nasproti celjske občine. Na njem je med drugim pisalo: Muzikal Veronika Deseniška - Celje, mesto ljubezni. »Jumbo« je poleti vabil na Stari grad na ogled, kot se je izkazalo ob koncu poletja, izjemno uspešnega in obiskanega kulturnega spek-takla. Žal sem bil med tistimi nesrečneži, ki si ga niso uspeli ogledati. Ko sem pogledoval na to učinkovito promocijsko orodje v središču mesta, si nisem mislil, da se bom čez nekaj mesecev službeno ukvarjal s tem zanimivim sloganom: »Celje - mesto ljubezni«. Že na prvi pogled me je »zaintrigiral«, sploh ko sem se spomnil znamenite ljubezenske zgodbe Alfreda Nobela in Sofije Hees. »Dve takšni >močni< zgodbi sta povsem dovolj, da bi bilo mogoče Celje turistično promovirati kot mesto ljubezni,« je prepričan Matija Gol-ner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje. In res, katero mesto še premore takšna ljubezenska aduta? Ne kot zgodbi izmišljenih likov in prizorišča dogajanja, kot je slovito Sheakspearjevo delo Romeo in Julija, s katerim mnogi primerjajo tragično ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške in Friderika. Ampak kot resnični zgodbi, ki sta imeli stvarno prizorišče v Celju in njegovi okolici. Nastavek za učinkovit »zgodbarski turizem«, ki je menda po mnenju poznavalcev pravi pristop za uspešen razvoj te pomembne gospodarske panoge, je na Celjskem torej na dlani. Nekaj pomembnih korakov je že storjenih, kot je poletna uprizoritev muzika-la na Starem gradu (a prava stvar bo, ko bo predstava prerasla v stalno uprizarjanje, še s katero drugo zgodbo iz rodbine Celjskih). Tudi turistični produkti, na primer ogled romantičnega Celja z obiskom Starega gradu in ogledom Kvartirne hiše s predstavitvijo zgodbe o Alfredu in Sofiji, so pomembno promocijsko orodje. A prava, udarna storitev za »ljubezenski turizem« je šele na vidiku: uspešna izvedbo čezmejnega evropskega projekta Veronika - ljubezenska pot mitov in dejstev, projekta ROBERT GORJANC sedmih partnerjev iz dveh sosednjih držav oziroma regij, ki sta že zdaj turistično precej prepleteni. Tudi zaradi lege zdravilišč (v enem od osrednjih tudi s slovenskim lastništvom na hrvaški strani), ki sta v bližini obeh držav članic EU. S tem projektom, če bo uspešen na razpisu programa Interreg, je mogoče povezati vse že obstoječe turistične produkte, storitve in projekte ter razvijati nove. Zanje je načrtov dovolj, kar se da ugotoviti iz vsebine projekta ljubezenske tematske poti Veronike in Friderika po savinjskih, kozjanskih, obsoteljskih in hrvaškozagorskih krajih, s postanki na glavnih »postajališčih« (Žovnek, Stari grad in Pokrajinski muzej Celje, Kartuzija Jurklošter in Veliki Tabor). Na poti do njih se je mogoče sprostiti v zdraviliščih, na pohodnih ter kolesarskih poteh, se kulinarično razvajati... Veselita optimizem in prepričanost Brani-mirja Strojanška, župana Občine Braslovče, v uspeh projekta, katerega pobudnica in nosilka je prav ta občina: »Če ne bo Interreg cekinov, bodo pa kateri drugi, saj je projekt dovolj močan.« A ne glede na izvor cekinov se bo treba povezovati, ne le v okviru sedmerice partnerjev, ampak širše. Le na ta način bo Veronikina ljubezenska pot kot turistična zgodba tako polna življenja, kot so legende o njej. precej denarja, je trajala celo desetletje, a ga je vseeno vsako leto obiskalo toliko ljudi domala iz vsega sveta. Računamo, da bo prišlo še več ljudi, ob čemer se pripravljamo, da bi v celotni občini Desinić turistom ponudili čim več vsebin,« je povedal Zvonko Škreblin, načelnik občine, v kateri je dvorec Veliki Tabor največja turistična znamenitost. Če bo partnerski projekt sosednjih regij dveh držav uspešen na razpisu, namerava Muzeji Hrvaškega Zagorja s tem denarjem urediti multimedijsko dvorano v razstavnih prostorih Velikega Tabora, kjer bi predvajali tudi film o Veroniki De- seniški. Prav tako načrtujejo ustanovitev kulturno-turistične prireditve Veronikin festival, ki bi bila nekakšno srečanje društev, ki ponazarjajo življenje v srednjem veku in promocijo zgodovinskih likov, ki so skupni na tematski poti tega projekta. ROBERT GORJANC Foto: GrupA da ali ne? zenska pot mitov in dejstev nas i pripravo novih turističnih pro- Izreden potencial v nadaljnjem razvoju in promociji Kar-tuzije Jurklošter vidijo tudi v oblikovanju in vzpostavitvi integralnih turističnih produktov literarnega turizma, saj zgodba Veronike in Friderika že šeststo let živi v mitih in legendah in vse do današnjih dni navdihuje umetniška dela. »Literarni turizem predstavlja novejšo vejo kulturnega turizma, ta pa temelji na principih trajnostnega turizma. Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) in Unesco mu napovedujeta izjemno in največjo gospodarsko rast do 2020 med vsemi turističnimi zvrstmi,« je še povedala Marina Bezgovšek in poudarila veliko prizadevanje dr. Karla Gržana za promocijo te večne ljubezenske zgodbe.« BGO Terme Olimia Terme Olimia so oddaljene približno dvajset minut vožnje od Desenića in petinštirideset minut od Celja, njihove Terme Tuhelj na hrvaški strani pa so le šestnajst kilometrov od kraja, kjer je svojo mladost preživljala Veronika. »Seveda bi se takoj vključili v projekt, a kaj konkretno novega bi ponudili svojim gostom, zdaj, ko se vse skupaj še razvija, težko napove- Čokoladnici Čokoladnica Olimje ima jasno začrtane marketinške strategije, v katere omenjenega projekta ne bi uvrstili. Podobno so projekt komentirali v Čokoladnem ateljeju Dobnik. Kot je povedal Rudolf Vide-tič, začetnik in oče direktorja podjetja Syncerus, je podjetje mo,« pravi direktor prodaje in prokurist Vasja Čretnik. Ene najbolj uglednih in uspešnih term v Sloveniji že zdaj poleg oddiha, sproščanja in zabave svojim gostom ponujajo še različna druga doživetja, med drugim tudi izlete po Kozjanskem in Obsotelju, tako imenovani »pokrajini grofov in razbojnikov«. Na seznamu izletov, ki jih že zdaj priporočajo svojim domačim in tujim gostom, je tudi »pot Veronike Deseniške in Friderika Celjskega na Planinski grad«. Grad, danes v ruševinah, stoji nad Planino pri Sevnici. že večkrat kot partner sodelovalo pri raznih projektih, a pri tem ne bi želeli sodelovati. Kot je povedal, ima podjetje dobro, jasno in dolgoročno zastavljen marketinško trženjski načrt, v katerega omenjenega projekta ne bi uvrstili. Videtič je »na prvo žogo« tržno vrednost projekta ocenil za slabo oziroma za ne dovolj veliko, da bi lahko znatno vplivala na prepoznavnost ali zaslužek podjetja. »Našim gostom želimo ponuditi še več kot le dober počitek in kopanje, zato se že vsa leta povezujemo z okoliškimi kraji in iščemo zanimive zgodbe. Zgodba o nesrečni ljubezni Veronike Deseniške bi vsekakor lahko obogatila našo ponudbo. Na kakšen način, ne vem, vse je odvisno od tega, kaj bi oziroma bodo snovalci projekta pričakovali od nas. Vsekakor pa lahko rečem, da bomo, če bo projekt zaživel, zagotovo zraven,« napoveduje Vasja Čretnik. JI Lastnica Čokoladnega ateljeja Dobnik Marinka Dobnik je pojasnila, da so pri podobnem projektu že sodelovali, a ni prinesel večjega uspeha: »V začetku izvedbe projekta rezultati sicer niso bili slabi, a na dolgi rok se to enostavno ne splača.« Prevelik vložek za premajhen rezultat je torej skupni razlog za nesodelova-nje obeh čokoladnic. EP Pivovarna »Vsekakor projekt podpiramo. Tudi dogovorili bi se lahko za blagovno znamko, na primer Veronikino ali Fri-derikovo pivo. Seveda bi moralo na steklenicah pisati tudi Haler pivo,« je svoje poslovno zanimanje za »ljubezensko« pivo predstavila Katja Dobr-šek iz pivovarne v Olimju. Polnitev bi lahko prišla v po-štev za posebne dogodke in naročila. »Novega izdelka verjetno ne bi pripravili, ker smo to že sami poskušali, vendar imamo takšno strukturo gostov, ki so predvsem zvesti svojemu >kla-sičnemu< pivu,« je še povedala Dobrškova. S tovrstnimi projekti sicer še nimajo izkušenj, meni pa, da bi promocija morala biti kar obsežna, da bi takšen projekt res zaživel. RG Spominek Vprašanje, kakšen spominek bi lahko spremljal zgodbo o ljubezni Veronike Dese-niške in Friderika Celjskega, je znano oblikovalko gline Mihelo Jezernik presenetilo. Kot pravi, pri oblikovanju spominka ne gre za izdelek, ki bi lahko nastal od danes na jutri, ampak za dobro premišljen projekt. »V tem trenutku ne morem predlagati prav ničesar. Če hočeš narediti nekaj zares dobrega, kar bo izvirno, prepo- znavno in bo imelo vsebino, potrebuješ veliko časa. Treba je namreč pregledati literaturo in preštudirati še vse ostalo, kar je lahko podlaga za oblikovanje spominka,« pravi Jezernikova. Opozarja tudi, da zares kakovostni spominki v prodajalnah najbrž ne bi bili poceni, saj bi šlo za ročno delo, poleg tega bi bilo treba oblikovati tudi primerno embalažo, kar bi ceno izdelka še povečalo. Jezernikova pravi, da bi pri projektu sodelovala, čeprav z natečaji za turistične spominke nima najboljših izkušenj. JI 14 KRONIKA Št. 47, 24. november 2016 Mamilarske mafije, kot je v tujini, zaenkrat v Sloveniji ni Slovenci v kriminalnih združbah največkrat »majhne ribe«, ki vrha združbe sploh ne poznajo . ... i.. ,s4» .»V'4 fflwfW-it Ш ' 1 ' >■ ' Pred celjskim okrožnim sodiščem še nikoli ni bilo toliko oboroženih policistov. Oboroženi do zob spremljali osumljene na zaslišanje »Razbili« eno največjih kriminalnih združb v Evropi Slovenska preiskava, v kateri so pretekli teden v Evropi zasegli kar 875 kilogramov različnih drog, je ena najobsežnejših v zadnjih letih, v katero so bili vključeni tudi slovenski kriminalisti. Gre za akcijo Viking 2016, v kateri so prijeli deset osumljencev v Sloveniji in na Nizozemskem tri. Preiskavo so začeli koprski kriminalisti, ko so prišli do podatka, da trije Slovenci sodelujejo v organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se ukvarja s tihotapstvom velikih količin prepovedanih drog. Drogo so tihotapili s slovenskimi tovornimi vozili, vendar po drugih državah, ne v Sloveniji. Vozniki so po napotkih treh slovenskih državljanov opravljali legalne prevoze tovora po posameznih evropskih državah, med tovorom pa so pogosto vozili tudi droge. Drogo so na tovornjake naložili v Španiji, na Nizozemskem in v Italiji, od tam so jo vozili v Nemčijo, Švico, na Norveško, Finsko in Švedsko. Trojica osumljenih na Nizozemskem je prevoze koordinirala s tremi osumljenci v Sloveniji, ki so dajali navodila voznikom. Deset prijetih so pretekli teden pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku v Celju in popolnoma zastražen vhod na celjsko okrožno sodišče je nakazoval, da gre tudi za nevarno združbo. Pred sodiščem je bilo namreč več kot deset policijskih kombiniranih vozil s posebno oboroženo enoto slovenske policije. Osumljene so na sodišče vodili posamično in ne skupaj. Za večino je odrejen pripor. Nekaj prijetih voznikov tovornih vozil v tujini je bilo zaradi vpletenosti v tihotapstvo prepovedanih drog že pravnomočno obsojenih v preteklosti. »Glede na količino zaseženih drog ocenjujemo, da bi hudodelska združba lahko ob grosistični preprodaji teh drog zaslužila od štiri do deset milijonov evrov. Če bi zasežena prepovedana droga dosegla končne uporabnike, bi ta vrednost lahko presegla dvajset milijonov evrov,« so pred dnevi povedali na Generalni policijski upravi. Osumljenci, ki so bili ovadeni, so stari od sedemnajst do štiriinšestdeset let, grozi pa jim od pet do petnajst let zapora. Sšol Foto: SHERPA Še vedno je pogrešana Policisti in svojci še vedno pogrešajo 60-letno Majdo Toplak iz Ložnice pri Celju. Neznano kam je odšla v noči na pretekli četrtek. Od doma se je odpeljala z osebnim vozilom znamke Renault Clio svetlo modre kovinske barve in z registrsko številko CE NM-817. Policija vse morebitne podatke o tem, če bi pogrešano ali njeno vozilo kdo kje opazil, zbira na številki 113. /v* k i -JV Ш Vse kriminalne združbe uporabljajo za dosego svojih ciljev tudi nasilje. Kot smo že pred časom pisali, je policija pozorna tudi na to. Ko prestreže in zaseže količino droge, to pomeni za nekoga iz združbe izgubo dobička. Če gre za združbo, organizirano na mafijski način, se nikoli ne ve, kdo za takšen spodrsljaj - da so drogo zasegli policisti -znotraj združbe odgovarja. Morda kdaj tudi z življenjem. Kljub prijetju desetih osumljenih za prekupčevanje z drogo iz mednarodne kriminalne združbe pretekli teden takšna akcija preiskovalcev še ne pomeni, da so se v policijske kremplje ujeli tudi organizatorji tihotapljenja in prekupčevanja z mamili. V Sloveniji ovadeni so predvsem prevozniki droge, ki so - v globljem pogledu organizacije takšne združbe - pravzaprav le »majhne ribe«. Skoraj zagotovo organizatorjev tihotapljenja sploh ne poznajo in z njimi niso povezani, ampak so le s posredniki. In še za slednje je vprašanje, ali sploh poznajo vrh takšne združbe, torej tistega, ki je drogo v Evropo poslal in v žep spravil milijonske zneske denarja. Mamilarske zveze so v svetu zelo močne, na kar nakazuje tudi zadnji odkrit primer evropskih razsežnosti. A je pri tem treba vedeti naslednje: kolikor je različnih vrst drog, toliko je različnih vrst njihove dobave na končni cilj. V tujini poznajo predvsem slovensko konopljo »Kokain ima svojo pot. Največkrat iz Južne Ameri- ke, Kolumbije, Peruja, Bolivije v Evropo. Največkrat ga tihotapijo po morskih poteh. Vstopne točke v Evropi so najpogosteje Španija, Italija in Nizozemska. Nato od tam drogo razpošiljajo v ostale dele Evrope,« razlaga Boštjan Hmelak, vodja oddelka za organizirani kriminal v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Pri heroinu je drugače. Največkrat gre po tako imenovani balkanski ruti oziroma poti. In sicer iz Afganistana, Turčije, čez države nekdanje Jugoslavije v ostale države. Slovenija je pri tem največkrat prehodna država, redko ciljna. Odvisnikov pri nas ni malo. Zakaj? Tudi zato, ker je cena kokaina na črnem trgu padla. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija v zadnjih letih izvorna država, predvsem za konopljo. Sicer ni tako obsežnih nasadov konoplje pri nas kot v drugih državah, a so našo državo kot tako tuji kriminalisti že zaznali. S prekupčevanjem konoplje člani kriminalne združbe še zdaleč ne zaslužijo toliko kot »mojstri« iz Amerike ali Afganistana, ki organizirajo pot kokaina ali heroina do končnega uporabnika. Mamilarske posle je olajšal predvsem padec mej v Evrop- ski uniji, hkrati pa je na drugi strani kriminalistom nekoliko otežil delo. Slovenska zakonodaja je po mnenju Hmela-ka sicer dobra in ne potrebuje sprememb, a se kljub temu nekoliko razlikuje od zakonodaje na področju preprečevanja poslov z drogami v zahodnih državah. Prebrisani in natančni In zakaj so prevozniki droge pravzaprav le »majhne ribe«? V kriminalnih združbah so namreč vloge zelo natančno dodeljene. Šef združbe je redkokdaj eden in redko organizira nabavo droge in njeno pot naprej sam. Ponavadi gre za dve ali tri osebe, med katerimi vlada odnos, ki temelji na izrednem zaupanju. Dogovorijo se za nakup droge, prevoz, prodajo z več posredniki. Kdaj nakup oziroma predajo droge kakšen člen v verigi plača, ni točno znano. Nekdo samo pobere denar in se z nadaljnjo potjo droge ne želi več ukvarjati, nekdo pa denar za drogo dobi kasneje. Gre za stvar dogovora znotraj vrha kriminalne združbe. Od trenutka nabave droge posel, v katerem se vrtijo vrtoglavi zneski denarja, »steče«. Koliko denarja vrh združbe zasluži, je odvisno od količine droge, ki jo pošlje naprej. Če je združba finančno močna, gre lahko za več sto kilogramov droge, če ne, je lahko količina manjša. Razlik med združbami iz Amerike ali Afganistana oziroma Balkana ni. Vse so pri svojem početju dobro podkovane in prebrisane. Poznajo delo policije, zato v njihovih pogovorih nikoli ni mogoče zaslediti besede droga ali ma- milo. Pogovarjajo se v šifrah, čeprav se nižji členi v kriminalni verigi sploh ne poznajo. Ko droga prispe v Evropo, posrednik, ki je nižje od vrha združbe, novači in išče prevoznike v končne države. Posrednik sicer velja za organizatorja, a le prevozov. Ni nujno, da ti posredniki financirajo nabavo droge. Služijo od prevozov in novačenja voznikov in iz tega posla zahtevajo svoje odstotke »provizije«. Ravno na tej točki so se ujeli slovenski prevozniki v zadnjem primeru. Gre tudi za tisti del kriminalne združbe, ki se najpogosteje znajde v kriminalistični preiskavi, medtem ko policija po svetu redkokdaj stopi na prste vodilnim v združbi. Največkrat se zatakne predvsem pri dokazovanju glavne krivde. Zato se zgodi, da so vodilni členi pogosto nekaznovani, medtem ko za zapahi odse-dijo svoje ravno posredniki oziroma prevozniki. Mešanice povečajo dobiček Medtem ko v Sloveniji po mnenju Hmelaka ni pogosto vodilnih članov, so Slovenci največkrat ovadeni ravno kot prevozniki. Gre predvsem za voznike tovornjakov in lastnike prevoznih podjetij. Ti zelo natančno vedo, kaj prevažajo v vozilih. Možnosti, da nekdo ne bi vedel, kaj vozi, so majhne. Premami jih namreč denar. Primer: za prevoz kilograma kokaina dobi voznik 500 evrov ali več. Če je v vozilu skritih deset kilogramov droge, račun kaže, da gre za dokaj visoke zneske. Praviloma vozniki niso odvisniki in tudi povratniki ne. Posrednik je namreč najbolj zainteresiran Kriminalne združbe tihotapijo različne vrste prepovedanih drog in jih ponujajo za nadaljnjo prodajo na ulični ravni. Takšen pristop (ang. polydrug) jim omogoča večjo prilagodljivost, predvsem pa povečanje dobička. Poleg tradicionalno prisotnih in prevladujočih prepovedanih drog, kot so različni derivati konoplje (rastlinska konoplja, hašiš, hašiševo olje ...), heroin, kokain in sintetične droge, ponujajo tudi anabolične steroide in hormone. KRONIKA 15 Prijetje več članov neke kriminalne združbe, ki z drogo oskrbuje več držav, se sicer na črnem trgu pozna. A ga ne zatrese toliko, da odvisniki do drog ne bi prišli. Ker vrhovi združb ostanejo pogosto neodkriti, poskrbijo v kratkem času za nove pošiljke. ravno za takšne prevoznike, ki se nikoli prej niso ukvarjali z drogo. Če takšnega voznika na primer ustavi policija pri rednem nadzoru in preveri njegovo identiteto ter ugotovi, da ima že kriminalni dosje, obstaja večja možnost temeljitega pregleda vozila. Če voznik nima dosjeja, nima težav niti na mejnih prehodih. Za kazniva dejanja se vozniki odločajo premišljeno in zaradi denarja. Ko droga prispe v končno državo, sledita prepakiranje in dodajanje različnih snovi, da se ustvari mešanica iz preprostega razloga: da je droge čim več. Z dodajanjem snovi v čisti kokain storilci povečajo njegov volumen, povečajo količino in si posledično povečajo zaslužek. Zato lahko nekdo, ki ustvari mešanico in jo proda ali v večjih količinah ali na ulicah, zasluži celo več kot organizator tihotapljenja čisto na vrhu. Cene in zaslužki Nabavna cena za kilogram kokaina je na primer v Južni Ameriki več tisoč dolarjev, za isto količino visokoodstotnega kokaina v Evropi pa je treba odšteti štirideset tisoč evrov. Sta pa kokain in heroin na primer v Sloveniji veliko bolj poceni kot v Italiji ali Avstriji. Zato je nekdo, ki drogo tihotapi, bolj zainteresiran, da jo proda na trgu, kjer bo zanjo iztržil več. Cena grama kokaina na slovenski ulici znaša od petdeset do sto evrov. Če torej drogo, preden jo prodajo na ulici, predelajo in iz nje ustvarijo mešanico, posledično tudi večjo količino, gre za »masten« kup denarja. Na primer z mešanjem bi iz sto kilogramov kokaina lahko dobili dvesto kilogramov te droge. Za gram heroina, ki ga tihotapijo po balkanski poti, je na črnem trgu treba odšteti od dvajset do trideset evrov. Takšne količine ima lahko odvisnik za večkratno uživanje, odvisno od načina uživanja. Na ulicah je torej redkokdaj čista droga, končni kupec, ki kupi drogo, ima v gramu kokaina približno do petnajst odstotkov čiste droge, kupec heroina pa še manj. Kakšno drogo bo uporabnik kupil, je odvisno predvsem od njegove zasvojenosti. Nekoč je odvisnik, ki je užival heroin, vztrajal samo pri tej drogi, danes pa se dogaja, da so heroinski odvisniki pogosto tudi odvisniki od kokaina. Ravno zato, ker je kokainu cena na trgu strmo padla. So pa več za drogo pripravljeni plačati t. i. »vikend uživalci«, ki izvirajo predvsem iz višjega sloja. Do njih praviloma pride čistejša droga, za katero odštejejo več denarja ... SŠol Foto: splet V vrhu kriminalne združbe so najpogosteje specialni povratniki, ki se s kriminalom ukvarjajo že vrsto let. Zato natančno vedo, da ne smejo storiti napake. Redkokdaj združbo vodi samo en človek. Lahko sta dva ali trije. Skrbijo za nabavo in povezavo s posredniki, s katerimi se praviloma ne želijo poznati osebno. TIHOTAPLJENJE V EVROPO Najpogosteje po morski poti. S tovornimi ladjami, v zadnjem času celo s podmornicami. C VSTOPNE TOČKE V EVROPI II ŠPANIJA ITALIJA NIZOZEMSKA Posredniki iščejo in novačijo prevoznike in "drogolrazpošiliajoillije. + + + CILJNE DRŽAVE V EVROPI SO RAZLIČNE Slovenija je redkokdaj ciljna država. Najbolj pogoste ciljne države so države zahodne in srednje Evrope (Belgija, Nizozemska, Švica, Avstrija, Nemčija) in Skandinavije (Norveška, Švedska, Finska in Danska). Ko droga prispe do skladišča, sledita ustvarjanje mešanic in prepakiranje, nato sledi prodaja na debelo ali na ulicah. I ULIČNI PREKUPČEVALEC KONČNI UPORABNIK Milko Škoberne Razveljavili eno sodbo Milku Škobernetu V primeru očitkov o podkupnini čaka še na odločitev ustavnega sodišča Vrhovno sodišče RS je razveljavilo sodbo Milku Škobernetu, ki so mu jo izrekli na Okrajnem sodišču v Mariboru. Zatem ko je bil v Ljubljani obsojen na petletno zaporno kazen zaradi očitkov o jemanju podkupnine, ga je okrajna sodnica v Mariboru v drugem primeru obsodila na šest mesecev zapora zaradi krive izpoved-be, ko je nastopil kot priča v enem od sodnih postopkov. Medtem ko je na vrhovnem sodišču ta zadeva padla in bodo okrajni sodniki o njej morali ponovno odločati, pa še ni znana odločitev ustavnega sodišča v primeru sodbe za očitke o jemanju podkupnine. V mariborskem primeru je šlo za to, da naj bi Škoberne, ko je bil še sodnik in je pričal v enem od sodnih postopkov, podal lažno izpovedbo, očitali so mu, da naj bi s tem poskušal vplivati na sodni postopek, v katerem so ga zaslišali kot pričo. Vrhovno sodišče je zdaj z odločitvijo sodbo razveljavilo in s tem pritrdilo navedbam Škobernetovega odvetnika Tomaža Bromšeta. »Iz sodbe vrhovnega sodišča je razvidno, da je bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka, ker so razlogi v sodbi o odločilnih dejstvih nejasni in pomanjkljivi. Dodaten komentar k temu je, da iz sodbe ne izhaja, zakaj je sodišče Milka Škoberneta sploh obsodilo,« Že leto Škoberne čaka odločitev ustavnega sodišča o ustavni pritožbi v primeru sodbe zaradi očitkov o jemanju podkupnine. Nekdanji sodnik je zdaj na prestajanju zaporne kazni že nekaj časa. Ustavna pritožba se nanaša na ključne stvari v postopku in bi lahko dodobra zamajala ta primer ter ga zasukala v popolnoma novo smer. Če bi ustavno sodišče odločilo in to sodbo razveljavilo ter Škoberneta oprostilo - torej da zadeve ne vrne v ponovno sojenje - bi Škoberne odkorakal na prostost. S tem bi imel tudi vso možnost zahtevati odškodnino od države. In tudi glede na zakonodajo celo možnost pridobiti ponovno imenovanje za sodnika. Če pa ustavno sodišče ne bi odločilo v njegovo prid, je naslednja stopnja evropsko sodišče, dodaja Bromše. Primer obsodbe Škoberneta je bil pred leti ena najbolj odmevnih zadev v Sloveniji, zanimivo pa je, da ima med svojimi nekdanjimi sodelavci ogromno podporo. Mnogi namreč še danes menijo, da je bil le tisti, ki ga je pravosodje žrtvovalo, da bi si popravilo že tako slab ugled v javnosti. Sšol Foto: SHERPA Hudo poškodovana mama in otrok V Kalobju se je pretekli teden zgodila huda nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala 33-letna ženska in njen mladoletni otrok. Do nesreče je prišlo, ko je v dnevni sobi mansardnega dela stanovanjske hiše pri dekorativni bioetanolski kaminski peči izbruhnil požar. Iz neznanega razloga je namreč prišlo do povzročitve nenadzorovanega izbruha ognja, ki je zajel 33-letnico, ki je bila takrat v sobi. Poleg nje sta bila tudi dva otroka. Enega je ogenj delno oplazil. Požar je sicer z gasilnim aparatom pogasil lastnik hiše, a so ognjeni zublji žensko zelo hudo poškodovali. 16 AKTUALNA PONUDBA V Alpeks po izdelke za dom in darilo Podjetje Alpeks deluje že od leta 1990. Je vodilni ponudnik izdelkov iz stekla, porcelana, keramike, nerjavnega jekla in emajla v Sloveniji. Na eni strani je podjetje specializirano za oskrbovanje trgovskih verig, s pomočjo katerih želi s širokim naborom izdelkov polepšati vaš dom, vam olajšati vsakodnevna opravila, zagotoviti zdrav način priprave hrane in dvigniti kvaliteto življenja. Vzporedno je podjetje Alpeks razvilo specializiran program za gostinstvo, kjer skuša gostincem zagotoviti celovito ponudbo ter kvalitetno storitev s svetovanjem. S svetovno priznanimi blagovnimi znamkami, ki jih zastopa, sooblikuje osebno prepoznavnost kupca. Alpeks je svoje delovanje iz Slovenije razširil tudi na področje jugovzhodne Evrope. V Bosni in Hercegovini so leta 2001 ustanovili podjetje Alpeks Sarajevo, medtem ko je v Beogradu podjetje Gastromaster eden izmed vodilnih ponudnikov gostinske opreme in drobnega inventarja. S svojim programom je podjetje Alpeks prisotno tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Makedoniji. S sledenjem trendov, poznavanjem produktov, sposobnostjo in delavnostjo v podjetju Alpeks postavljajo nove mejnike v oskrbi ciljnih skupin kupcev. Tokrat so se v podjetju Alpeks odločili, da vrata odprejo tudi končnim kupcem, ki potrebujejo izdelke za dom. Odprodajajo namreč opuščene programe iz- delkov, ki sodijo na pogrnjeno mizo. V ponudbi imajo kozarce, krožnike, jedilni pribor, emajli-rano posodo, izdelke za peko ter podobne pripomočke za gospodinjstvo. Lahko pa tudi izkoristite priložnost in v njihovi ponudbi poiščete praktično darilo za prihajajoče praznike. Promocijsko besedilo Odprodaja poteka na sedežu podjetja Alpeks na Kidričevi ulici 5 v Celju, in sicer vsak dan od 9. ure do 16.30 in ob sobotah od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! leži<. Držimo četrto mesto, pojutrišnjem gremo v Domžale pokazati, kaj znamo.« Se je moštvo že prilagodilo zahtevam novega trenerja? »Uvedel je določena pravila v igri, ki jih upoštevamo. V celoti se to v soboto seveda ni videlo zaradi razmer. Vcepil nam je tudi bojevitost. Vse skupaj se nam je obrestovalo.« Izkazalo se je, da je bil prvi Volašev gol po Piškovi asistenci že odločilen: »Podaja je bila dobra. Videl sem, da je Radan zapustil vrata, zato sem se odločil za strel Lestvica 1 . SNL OLIMPIJA 1711 4 2 31:12 37 MARIBOR 1711 3 3 24:12 36 DOMŽALE 17 10 2 5 40:17 32 CEDE 17 8 2 7 21:18 26 GORICA 17 6 4 7 19:22 22 LUKA KOPER 17 6 4 7 17:20 22 RUDAR 17 5 5 7 21:23 20 KRŠKO 17 4 1 6 17:24 19 ALUMINIJ 17 3 6 8 13:25 15 KALCER 17 0 5 12 12:42 5 Celje (4-2-3-1): Kotnik - Travner, Hadžič, Džinič, Kous - Pungaršek, Pišek -Cvijanovič, Podlogar, Čirjak - Volaš. Igrali so še I. Hadžič, Rahmanovič, Požeg Vancaš. Rudar (4-2-3-1): Radan - Mužek, Kašnik, Grgić, Iharoš - Babić, Bolha - Tri-fkovič, Glavina, Vručina - Mary. Igrali so še Lotrič, Billong, Bokalič. prek njega. Naša obramba gostom ni dopustila nobene priložnosti.« Prvi so sicer pred zgolj 300 gledalci zapretili gostje, a je strel Dominika Glavine uspešno ukrotil vratar Matic Kotnik. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA »Lahko le čestitam Celjanom in kolegu Jovičeviću. V prvem polčasu smo prejeli precej poceni zadetek, ki je zelo vplival na nadaljnji potek. V drugem delu so se gostitelji bolje znašli na zahtevnem igrišču in za- služeno zmagali.« Domači strateg Igor Jovičević je odvrnil: »Resno smo se pripravili na zelo dobre tekmece, ki jih krasijo uspešne predstave v gosteh. Prvi gol nam je omogočil marsikaj. Prilagodili smo se nenavadnim razmeram. Borbenost nam je vlila samozavest za naprej in zdaj razmišljamo o Domžalah.« Pohvalno je, da je ohranil mladi celjski dvojec Pišek - Pungaršek na položajih zadnjih veznih igralcev, Cvijanovič je igral na levem krilu. Rudar mu »leži« Najboljši strelec Celja je Dalibor Volaš s šestimi goli. Trenutno si na lestvici strelcev 1. SNL deli četrto mesto: »Težka tekma je za nami, klasičen vaterpolo. V Ankarančan v celjskem dresu Dalibor Volaš se je odlično znašel v danih razmerah. Tečaj samoobrambe s Petro Nareks V Belorusiji je bil najbolj učinkovit Luka Žvižej. Kar ni uspelo Poteku, je Mandaliniću Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 7. krogu lige prvakov v gosteh remizirali z beloruskim Meškovom z 29:29 in domov prinesli dragoceno točko. Še večji pomen bo imela, če bo izplen podvojen v nedeljo proti isti ekipi v dvorani Zlatorog. V Brestu so imeli celjski rokometaši zadnji napad. Žoga je po strelu Vida Poteka zaključila v mreži, a malce prepozno, po izteku igralnega časa. Najbolj učinkovita sta bila Luka Žvižej z osmimi in Blaž Janc s sedmimi goli. Dvoboj sta »popestrila« grška sodnika, podobno sta delo opravila makedonska v torek v Zagrebu. V 9. krogu lige Seha so ob koncu slavili gostitelji z 28:27, tri točke jim je v zadnji sekundi s strelom z razdalje zagotovil Mandalinić. Tokrat so v zagrebškem predmestju navijali tudi Florijani. V peti minuti nadaljevanja so imeli njihovi ljubljenci tri gole naskoka. Poteze trenerja Branka Tamšeta so bile uspešne, razigrali so se tudi rezervisti. David Razgor, vratar Urban Lesjak in Povilas Babarskas so pet minut pred koncem poskrbeli za vodstvo z dvema goloma razlike, a tudi to ni bilo dovolj za točko. Znova je bil zelo razpoložen Blaž Janc, ki je dosegel devet golov, David Razgor pet, Žiga Mlakar tri. Pred tekmo so predstavniki obeh taborov pred športno dvorano Kutija šibica na Trešnjevki odkrili ploščo v spomin na Iztoka Puca. DŠ Foto: GrupA Takole so se pred fotoaparat postavile varovanke Petre Nareks. Dekleta se pri njej učijo samoobrambe in Petra pravi, da jim dobro gre. Velja pa tudi povabilo za ostale, da se jim pridružite na Lopati. л o ČD DT novi tednik 18 OrUn I Št. 47, 24. november 2016 Največji klubski uspehi Sezona 2003/04 najuspešnejša v zgodovini celjskega rokometa V bivši Jugoslaviji so celjski rokometa-ši poleg igralcev ljubljanskega Slovana odigrali najvidnejšo vlogo med vsemi slovenskimi rokometnimi klubi. Do leta 1991, ko je bivša država razpadla, se ponašajo predvsem z naslednjimi dosežki v velikem rokometu: dva nastopa v 1. jugoslovanski ligi (1950 in 1951), dvakrat polfinalisti državnega prvenstva (1949 in 1953) in štirikrat republiški prvaki (1949, 1950, 1952, 1953). Še precej več so dosegli v rokometu, kakršnega poznamo danes: osem sezon nastopanja v 1. jugoslovanski ligi (1966/67, 69-71, 77-79, 83/84), trikrat finalisti jugoslovanskega pokala (1976, 78, 80), petkrat prvaki 2. jugoslovanske lige zahod/sever (1976, 80, 81, 83, 91), prvaki enotne republiške lige 1965/66 in republiški prvaki leta 1968, štirikrat mladinski državni prvaki in petkrat viceprvaki (od 1976), šestkrat najboljši moški rokometni klub v Sloveniji (1981-90), 14-krat po- Najboljši rokometaši Celja vseh časov (1961-2016) Izbor bralcev za najboljšo sedmerico Ob koncu nadaljevanj o zgodovini celjskega rokometa, ki letos praznuje sedemdeseto obletnico delovanja, razpisujemo nagradno glasovanje za najboljšo postavo (sedmerico) vseh časov med letoma 1961 in 2016. V izbor vam ponujamo svoj predlog igralcev po posameznih igralnih mestih, lahko pa dodate kateregakoli drugega igralca, ki je nastopal za člansko ekipo Celja. Na priloženo glasovnico vpišite ime in priimek igralca prve (3 točke), druge (2 točki) in tretje postave (1 točka) ter jo po pošti s svojimi podatki pošljite na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Po končanem glasovanju bomo izžrebali deset bralcev, ki bodo prejeli knjigo Andreja KUPON DESNA KRILA: ■ NAJBOLJŠA EKIPA VSEH ČASOV CELJSKEGA ROKOMETA Ime in priimek Naslov Poštna številka in kraj Izpoljnjeni kupon pošljite na naslov: NT&RC d. o. o. , Prešernova 19, 3000 Celje. Desni zunanji Silvo Krelj Marjan Lubej Dušan Božič Matjaž Manček Tettey Banfro Uroš Šerbec Renato Vugrinec Jure Natek Aca Stojanović Žiga Mlakar Petar Metličić Nemanja Zelenović David Miklavčič Šime Ivić EMDESET LET ROKOMETA Piše: ANDREJ SUSTERIC VCEUU IN SLOVENIJI Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov. Rezultate glasovanja za najboljšo postavo rokometašev Celja vseh časov in imena izžrebancev bomo objavili v Novem tedniku. Veseli smo, da vaši kuponi že prihajajo v naše uredništvo. Vabimo vas, da še naprej glasujete za igralce po svojem izboru in se potegujete za nagrado. kalni zmagovalci Slovenije (od 1960), 17-krat mladinski prvaki Slovenije (od 1960), trikrat kadetski prvaki Slovenije (od 1981), osemkrat slovenski prvaki med starejšimi dečki (od 1961), štirikrat slovenski prvaki med mlajšimi dečki (od 1980), 32 državnih reprezentantov (5 v A in 8 v B članski ter 19 v mladinski selekciji), več kot sto slovenskih reprezentan-tov med mladinci, kadeti in dečki, 108 nastopov Vlada Bojovića za člansko reprezentanco Jugoslavije. Bil je štirikrat najboljši športnik Celja (1975, 76, 77, 82) ter dobitnik Bloudkove plakete (1981) in zaslužni športnik Jugoslavije, prejemnik zlate plakete RZJ (1976) in zlatega grba mesta Celje (1978). Središče slovenskega rokometa V samostojni Sloveniji je Celje postalo središče slovenskega rokometa. Njegovi rokometaši so bili pojem uspešnosti, klub pa je bil najboljši moški športni kolektiv po osamosvojitvi, kar kažejo vsi njegovi rezultati v letih 1991-2016: 20-krat članski državni prvaki (1992-2001, 2003-08, 2010, 2014-16), 19-krat pokalni zmagovalci (1992-2001, 2004, 2006, 2007, 2010, 2012-16), petkrat zmagovalci slovenskega superpokala (2007, 2010, 2014-16), devetkrat mladinski prvaki, desetkrat kadetski prvaki, 13-krat prvaki med starejšimi dečki, osemkrat prvaki med mlajšimi dečki, 58 članskih re-prezentantov (bron SI 1993, srebro EP 2004, 4. mesto SP 2013), 60 mladinskih repre-zentantov (srebro EP 2002, bron SP 2003, bron EP 2004, bron SP 2009, bron EP 2010, bron EP 2012), 50 kadetskih reprezentantov (zlato na OI mladih 2014, srebro SP 2015), Bloudkova nagrada 1991, najboljša slovenska ekipa 2004 po izboru Društva novinarjev Slovenije, 24-krat najboljša moška ekipa Celja (1991-2010, 201215), Aleš Pajovič, športnik Celja 2001, Eduard Kokšarov, športnik Celja 2004 in 2005. Spisek članskih reprezen-tantov Slovenije je pomanjkljiv, ker iz podatkov RZS in rK CPL ni razvidno, od kdaj do kdaj je kateri od igralcev nastopal za člansko reprezentanco. Poimenskega spiska mladinskih in kadetskih državnih reprezentantov RZS ne vodi. Z največjimi slovenskimi uspehi so celjski rokometaši v moški konkurenci nepre-kosljivi tudi v evropskem merilu - predvsem v ligi prvakov, kjer so do leta 2016 nastopali v kar dvajsetih sezonah:V sezoni 2003/04 so rokometaši Celja, razen v domači kadetski konkurenci, osvojili vse možne naslove v Sloveniji in Evropi, kar je do zdaj njihova najuspešnejša sezona. Naslednjič: Najpomembnejši klubski dogodki (44. del) Foto: arhiv RK CPL - evropski klubski prvaki 2004 - zmagovalci evropskega superpokala 2004 in drugi leta 2007 - šestkrat polfinalisti lige prvakov 1997-2001, 2005 - dvakrat četrtfinalisti lige prvakov 2001/02, 2005/06 - dvakrat polfinalisti pokala pokalnih zmagovalcev 2002/03 in 2011/12 - četrtfinalisti pokala EHF 2009/10 - Uroš Šerbec, prvi strelec lige prvakov 1993/94 (76 golov) - Sergej Rutenka, prvi strelec lige prvakov 2003/04 (103 goli) in 2004/05 (85 golov) - kadetski evropski prvaki 1996 - štirikrat zmagovalci turnirja Georges Marrane v Parizu - dobitniki posebnega priznanja EHF 2007 (EHF Champions League Branding Award) NA KRATKO Derbi Tajfunu Celje: V 4. krog pokala KZS so se uvrstili tudi košarkarji Zlatoroga, Hopsov, Tajfuna, Konjic, Rogaške in Celja. Laščani so obakrat premagali Hrastničane, Polzelani Vrane iz Vranskega, Konjičani moštvo Slovana, Slatinčani šoštanjsko Elektro, Celjani ekipo Radenske, Šentjurčani pa Terme Olimia, na povratni tekmi v Hruševcu z 61:54. Gladki zmagi Celje: Hokejisti Celja so v DP v gosteh premagali ekipo Zagreba s 7:4. Dva gola je dal Nejc Kastelic, po enega pa Andraž Čuvan, Aljaž Ribič, Aljaž Ogrizek, Matic Zupanc in Miha Mercina. Nato so na svojem ledu ugnali še Slavijo, s 3:1. Prva gola je dosegel Nejc Kastelic, tretjega Filip Jeram še v uvodni tretjini. Gostje iz Zaloga so že v 25. minuti postavili končni izid. Pokalni obračun polfinala z Olimpijo bo 5. decembra (18.15). Za uvod Avstrijke Celje: Pred celjskimi kegljavkami je evropska tekma, zato sta za njimi dve zaporedni tekmi državnega prvenstva. Tako Brest kot Ljubelj so ugnale s 5:3 in so z vsemi 18 točkami na vrhu lestvice. V soboto (12.30) bodo na svojem kegljišču odigrale prvo tekmo osmine finala evropske lige prvakinj. Gostile bodo Avstrijke iz St. Pöltna. Povratni obračun pri severnih sosedah bo 10. decembra. Rogaška pod vrhom Celje: Odigrane so bile tekme 14. kroga v 3. slovenski nogometni ligi sever. Izidi: Dravinja - Videm 0:1, Šmarje pri Jelšah - Dravograd 0:0, Šampion - Brunšvik 6:1, Fužinar - Rogaška 4:1, Mons Claudius - Šmartno 7:1 ... Rogaška je po jesenskem delu na lestvici 2., Šmarje 3., Dravinja 5., Mons Claudius 7., Šampion 11., Šmartno pa predzadnje, 13. (DŠ) ŠPORT 19 Zlatorog zavzel vrh, Tajfun prikovan na dno Po 7. krogu 1. slovenske lige za košarkarje so na vrhu lestvice osamljeni Laščani. Polzelani so četrti, Slatinčani šesti, Podčetrt-čani predzadnji, enajsti, povsem na začelju lestvice so Šentjurčani. Do prazničnega premora ob koncu leta moštva čaka še pet krogov. Zlatorog je tokrat s 77:75 zmagal v Škofji Loki, Rogaška je doma z 92:64 odpravila Portorož, Terme Olimia so v Podčetrtku z 69:65 klonile proti Šenčurju, Tajfun v Ljubljani proti Unionu Olimpiji z 88:71, Hopsi pa so bili s 83:80 za las prekratki v Novem mestu proti Krki. Dramatična končnica Košarkarji Zlatoroga so vpisali peto zmago v nizu. Prvo četrtino so dobili z osmimi točkami razlike, polčas za devet. Na rutinirano zmago je kazalo tudi pred zadnjo četrtino, ko je Zlatorog vodil s 57:49, potem so se gostitelji povsem približali. Ko je Željko Zagorac dobre tri minute po začetku zadnjega dela igre zadel trojko, je domača ekipa imela le dve točki zaostanka. Gostje so odgovorili z delnim izidom 10:0, vendar jim gostitelji v zaključku niso dovolili mirnosti. Zagorac je z novo trojko 37 sekund pred koncem srečanja zmanjšal zaostanek na 77:75, tik pred zvokom sirene pa je Victor Robbins zgrešil met za tri točke ... »Pomembna je zmaga. Ponovno smo prikazali nihanja, kar je v zgoščenem ritmu tekem pričakovano. Poznala se je utrujenost fantov. Dobro je, da smo naporno obdobje zaključili s samimi zmagami. V nadaljevanju nam bo zagotovo precej lažje,« je po šesti zmagi dejal trener Aleš Pipan. Za Zlatorog, ki bo v soboto gostil Primorsko, je 21 točk dosegel Igor Tratnik, 19 Nejc Barič. 207 centimetrov visok košarkar Zlatoroga Igor Tratnik je v Škofji Loki zbral 21 točk in 9 skokov. Brez težav Zasedba Rogaške je prišla do pričakovane četrte zmage. Portorož je bil lahek zalogaj, saj se ubada tako s finančnimi kot tudi s težavami v igralskem kadru. V Rogaški Slatini so gledalci videli 92 točk svojih ljubljencev. »Nismo odigrali posebej dobre tekme, kljub temu smo prišli do dveh novih točk,« je povedal domači trener Damjan Novakovič. V domačem taboru je bil najučinkovitejši Dragan Djuranović, ki je dosegel 22 točk, Miha Fon 21. Ligaški del bodo Slatinčani v soboto nadaljevali v Domžalah proti Heliosu. Za las prekratki Hopsi v začetku sezone igrajo odlično. S slavjem proti Rogaški so prišli do pete zmage, do šeste jim ni manjkalo veliko. Zanimiva in izenačena tekma v Novem mestu je epilog doživela v zadnjih minutah, junak Krkine zmage pa je bil prvi strelec tekme Sandi Čebular, ki je v zadnji poldrugi minuti dosegel 9 od svojih 19 točk. Krka je do svoje najvišje prednosti prišla v 34. minuti pri rezultatu 72:64. A gostje so v naslednjih treh minutah in pol dosegel delni izid 9:0 ter povedli s 73:72. Polzelani so v ključnih trenutkih tekme pogrešali Jakoba Čebaška, ki je na hitro prejel pet osebnih napak. »Zaradi neupoštevanja dogovorov smo nesrečno izgubili. Škoda, da se nam je zmaga izmuznila iz rok. Vesel sem, da so igralci pokazali, da se lahko kosajo z najboljšo ekipo v ligi,« je po drugem porazu dejal trener Boštjan Kuhar. Uroš Godler je dosegel 18 točk, Dejan Ćup 16. Polzelani bodo v ponedeljek gostovali v Šentjurju. Dober prvi polčas premalo Šentjurski košarkarji ostajajo pri le eni ligaški zmagi. V Ljubljano so sicer odpotovali z lepo popotnico zmagoslavja proti Krki. V četrti minuti so gostitelji pobegnili za osem točk (10:2). Tudi v nadaljevanju uvodne četrtine so bolje igrali v obrambi, bili so bolj natančni v napadu, toda v drugi četrtini so se prebudili tudi Šentjurčani. V 13. minuti so še zaostajali za devet točk (25:16), že tri minute pozneje so po treh trojkah izenačili na 27:27. Khaliq Khadeen Spicer je zatem Tajfun v 18. minuti popeljal do vodstva za točko, po trojki Mirze Sarajlije pa so gostje vodili s 37:33. Drugi polčas se je začel po željah domačih, ki so zaigrali bolje v obrambi. Prednost so nadzirali do samega konca in zasluženo zmagali. Malcolm Grant je za Tajfun dosegel 12 točk. »Olimpija je zasluženo zmagala, saj je igrala hitro košarko, mi pa ji nismo uspeli slediti in odgovoriti. Enostavno nismo bili dovolj agresivni. Treba se bo vrniti v dvorano in odpraviti napake, ki so se nam pojavljale na tem srečanju,« je bil iskren trener Jurica Golemac. Blizu, a tako daleč V izenačeni prvi četrtini v Podčetrtku si nobena od ekip ni priigrala več kot dveh točk prednosti. S košem Mensuda Julevića so gostitelji v 13. minuti Šenčurjanom pobegnili za sedem točk (27:20), vendar so gostje s štirimi zaporednimi trojkami minuto in pol pred koncem prvega polčasa povedli s 35:34. S trojko Nejca Strnada so domačini v 28. minuti prišli do svojega najvišjega vodstva (56:48), a ga ponovno niso uspeli zadržati. Pet minut pred koncem srečanja so gostje povedli za tri točke, vodstvo pa ohranili do konca in domačim prizadejali šesti poraz. Julević je za domače dosegel 15 točk. »Ponovile so se nam podobne težave kot na prejšnjih tekmah. Ko smo prišli do prednosti sedmih točk, smo nerazumljivo popustili in dovolili Šenčurjanom, da so prišli do zaslužene zmage,« je priznal trener Boris Zrinski. Terme Olimia bodo že jutri gostovale pri Olimpiji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA »Prišlo je naših pet minut« Selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance in trener celjskega Athletea Damir Grgić je v nedeljo dopolnil 37 let, dan prej pa je prejel najlepše darilo, za kar so poskrbele njegove izbranke, ki so prepričljivo premagale Litovke in se prvič uvrstile na evropsko prvenstvo. Izstopale so Maja Erkič in Teja Oblak s po 16 točkami ter Eva Lisec z 11. Na daljši odmor so odšle s prednostjo 41:26. V slabih štirih minutah nadaljevanja so se gostje približale na 9 točk zaostanka! Grgić je zahteval minuto odmora. Odrinil je snemalca, kajti sledile so »sočne« besede. V hipu je bilo na parketu vse postavljeno na svoje mesto in dragocena zmaga ni bila več ogrožena. Majine sanje »Prišlo je naših pet minut. Čestitam vsem košarkarskim delavcem, ki so se 25 let borili za to, kar imamo danes. Dokazale so se že mladinke in mlajše članice, češnja na torti je uspeh članic. Mi imamo od trikrat do dvajsetkrat nižji proračun od drugih držav, zato je dosežek feno-menalen. Zdaj lahko igramo z vsako reprezentanco, čeprav se s tem ne obremenjujemo. Vsekakor se bomo za evropsko prvenstvo temeljito pripravili,« je poudarjal Grgić. Svoje je k uspehu pripomoglo vzdušje v naši ekipi, čemur Grgić zna pripomoči. »Dvanajst igralk je združeno v eno. Upam, da bomo imeli veliko navijačev tudi na EP na Češkem. Naša reprezentanca je kakovostna. To dokazuje število igralk v tujih klubih. Če je bila doslej ženska košarka pri nas podcenjena, je bila zaradi pomanjkanja uspeha. Zdaj bo drugače.« Grgić se lahko venomer zanese na Velenjčanko Majo Erkič, ki je zgodaj začela igrati košarko v Celju: »Zahvalila bi se čudoviti publiki in čestitala prav vsem >puncam<. Dolgo smo čakale in zdaj smo tam, kjer smo hotele in si želele. Upam, da bom dočakala poletno prvenstvo in se mi bodo izpolnile sanje.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NE PREZRITE Reportaža Ženske in dekleta osvojile srca navijačev stran 31 Na predvečer rojstnega dneva Damirja Grgića: zmaga in še torta zanj. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM MERCEDES 2,0 elegance, osem alu platišč, prvi lastnik, letnik 1996, prevoženih 207.000 km, v dobrem voznem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 558-106. 2655 VW polo 1,4, letnik 1996, lepo ohranjen, nove zimske gume, opravljen tehnični pregled, prodam za 270 EUR. Telefon 070 423-415. L 220 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p I 733 KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 2513 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. TRAKTOR, do 90 KM, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507060. 2513 STROJI POSEST PRODAM PRODAM TRAKTOR Steyr, letnik 1974, 45 KM, generalno obnovljen in Steyr 430, 30 KM, pripravljen za takojšnje delo, prodam. Telefon 041 645-898. 2503 V ŠENTJURJU, na elitni lokaciji v Hruševcu, prodam dve gradbeni parceli po 430 m2. Infrastruktura urejena. Ugodno. Telefon 031 375-646. 2504 V LAŠKEM prodam stanovanjsko hišo, generalno adaptirano, na novo streha, fasada Demit, okna, elektrika, voda, kanalizacija, delno opremljena, takoj vseljiva, tloris 90 m2, parcela 360 m2. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 645-898. 2505 CELJE. Prodamo enostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5485424. 2545 DEL vinograda v Virštanju, z gradbeno parcelo, prodam. Telefon 040 211346. p NA lepi sončni legi prodam gradbeno parcelo. Telefon 041 689-748. 2561 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo letnik 1985, 127 m2 stanovanjske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno za mlajšo in starejšo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 2636 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo z dvoriščem in delno tudi kmetijskim zemljiščem, na naslovu Šentjungert 23, skupaj zemljišča 1.698 m2, 130 m2 stanovanjske in bivalne površine, z gospodarskim objektom. V hiši obnovljeno ogrevanje na biomaso. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 59.900 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-16215315. Telefon 041 708-198. n DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, 72 m2 uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198. n MENJAM PRODAM ODDAM OPREMLJENO ogrevano svetlo stanovanje za do tri osebe, vseljivo takoj in opremljeno manjšo sobo z lastnim vhodom za eno osebo oddam. Telefon 041 650737. 2660 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: Q2/780 99 26 www.ramainox.si AKUSTIKA PRODAM PRODAM V ŠENTJURJU (Nova vas) menjam dvosta-novanjsko hišo za novejše dvo- do trisobno stanovanje v pritličju ali v bloku z dvigalom. Informacije po telefonu 040 161-787. 2593 STANOVANJE ISTRA, Novigrad. Prodam apartma, 62 m2, s teraso, 33 m2 in atrijem ter parkirnim prostorom. Apartma je v bližini centra in morja. Certifikat B. Informacije po telefonu 040 840-290. p Ime in priimek: C I ^^^ ^^^ Naslov, kraj: Q) i ' E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. PRODAM PEČ na drva prodam. Telefon 031 817681. 2632 KUHINJO Marles, rjavo, z dvojnim pomivalnim koritom in delovnim pultom, prosto stoječi pomivalni stroj Candy in štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, z ventilacijsko pečico in kuhinjsko napo, prodam. Telefon 070 860-105. 2663 OZVOČENJE Germany za glasbeno skupino, 8-kanalno, 200 vatov, kompletno in klavirsko harmoniko, 80-basno, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2643 Ј11ИП11Ш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2347 KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, prodamo. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 832-520.2542 TRI teličke, od 250 do 350 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š DVA prašiča, krmljena z domačo hrano, težka 120 in 150 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 2631 PRAŠIČA, težkega 220 kg, krmljenega z domačo krmo, zelo ugodno prodam. Telefon 041 395-213. 2634 PRAŠIČA - polovico prašiča, domače reje, prodamo. Telefon 031 655-802.2620 PRAŠIČE, težke od 130 do 200 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 2627 PRAŠIČA, težka 170 kg, krmljena z domačo hrano ali dve polovici in bikca simentalca, težkega 200 kg, prodamo. Telefon 041 932-348. 2630 TELICO, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 031 224-559. 2633 240 kg prašiča za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 829-772. 2638 BIKCA in teličko simentalko, stara 21 in 15 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 2642 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, 1,70 EUR/kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 2647 PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, mesni tip, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 2647 DOMAČE piščance, očiščene, težke od dva do dva kilograma in pol, 4 EUR/kg, prodam. Telefon 041 951-527. 2648 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 068 161662. 2651 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 794-132. 2658 BIKA simentalca, težkega približno 230 kg, prodam. Telefon 041 168-395. 2661 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, možen zakol in prevoz, prodam. Telefon 051 264-509. 2666 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 220-495. 2674 DVA prašiča za zakol, težka od 180 do 220 kg, okolica Ljubečne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5461-066, 070 263-258. 2667 MaLe živau venue LJUB6ZN1 Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav KRAVO simentalko, staro 8 let, za zakol, prodam ali menjam za bikca. Telefon 041 295-239. 2668 Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. KRAVO, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Trobni Dol, Šentrupert nad Laškim, telefon (03) 5738-075.2671 BIKA simentalca, starega 5 mesecev, težkega 260 kg, prodam. Telefon 031 464-629. 2673 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje in nerezanega prašiča, samo 0,50 EUR/kg žive teže, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 070 714-599. p BIKCA, teličko in brejo telico prodam. Telefon 041 818-894, Šentjur pri Celju. 2676 DVA bikca simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 031 637-267. 2675 KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM PIRINO moko, pšenično moko, mleto na kamne in seno v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 2610 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o,, Prekopa 3, Vransko OSTALO PRODAM BRZ0PARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 DRVA, bukova, suha, 50 EUR/1 m3, prodam. Telefon 041 697-819. l 217 ZENITNA POSREDOVALNICA AS KLUB za vso Slovenijo, za vse samske in osamljene. 10 let pozitivnih izkušenj! Tel.: 040 837 839 Miha Klobučar Hren s. p., Ravna ulica 7, Orehova vas VERIGE za traktor, zadnje, skoraj neuporabljene, prodam. Telefon 031 798-375. p MALO rabljen srednje velik kotel za žganjekuho, z ogrevanjem na plin ali drva, prodam po polovični ceni. Telefon 041 560-539. 2636 NOVE gume na platiščih ali brez poceni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 654-944. 2646 DRVA ali »švelerje« ali »prage«, nažagana na 30 cm ali cele prodam po simbolični ceni. Telefon 031 621-283. 2650 ODLIČNO ohranjen voz (zapravljivček) prodam. Skaletova ulica 12 b, Celje, telefon 041 344-825. 2656 SUH žagan les, hrast, bukev in javor, debelina 50 mm in 35 mm in seno v kockah ali rinfuzi, prodam. Telefon 040 827-587. 2664 DRVA, suha, mešana (gaber, jesen ...), 12 m3, možen razrez in dostava, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 990595, (03) 5739-054. 2662 DRVA, bukova, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p Na podlagi 23. člena Statuta AMD Šlander Celje sklicujem SLAVNOSTNI ZBOR ČLANOV AMD ŠLANDER CELJE OB 70-LETNICI DRUŠTVA v PETEK, 2. DECEMBRA 2016, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje. VLJUDNO VABLJENI! Predsednik AMD Šlander Celje Jožef ZIMŠEK MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 »Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.« Draga mami, babi in prababi HELENA MALGAJ solze žalosti nikoli ne bodo prenehale teči, ti pa boš vedno v našem srcu. Zadnje slovo bo v petek, 25. novembra, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. p Zaman je bil ves boj. Zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi brat in stric VOJKO ŽUČKO iz Košnice pri Celju 34 (1951 - 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in botra IZIDORJA - PAVLA BOKALA iz Celja (4. 4. 1937 - 5. 11. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno ali pisno sožalje ter nas tolažili in bodrili. Hvala osebju Doma ob Savinji Celje za vso pomoč in podporo. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za čutno zapete pesmi. Hvala tudi podjetju Veking, d. o. o., Celje za organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: žena Jožica, sin Silvo, vnuka Tadeja in Žan ter ostalo sorodstvo 2635 Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljala, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN JOŽE KOVAČ iz Šmartnega v Rožni dolini (24. 3. 1959 - 23. 11. 2015) Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Vsi tvoji Ko pride do tega, da bi šli za tistim, kar imate radi, ne recite ne! V SPOMIN DAMJANU SLEMENŠKU iz Vojnika (13. 2. 1974 - 23. 11. 2003) Minilo je trinajst let, kar smo te za vedno izgubili, a med nami vsemi, ki smo te imeli radi, boš ostal v srcih. Hvala ti za vse. Hvala tudi vsem, ki še vedno ohranjate spomin nanj in se za hip ustavite ob njegovem grobu. Mama in ati ZAHVALA Zapustila nas je naša draga KAROLINA FUNKELJ rojena Ivšek iz Bukovce 2, Laško (14. 2. 1943 - 11. 11. 2016) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili v pomoč, še posebej teti Pepci, domačim, prijateljem, znancem in patronažni službi Zdravstvenega doma Laško. Posebna zahvala gospodu župniku Stanku Domanjku za cerkveni obred, pevcem MPZ Sedraž, Manci Knez za odigrane melodije, gospe Magdi Diaci za besede slovesa in vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sosedom, urgentni službi Celje za nesebično pomoč, Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Celje in znancem za izraženo sožalje ter vsem, ki so našega pokojnika JOŽEFA ARZENŠKA pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Danica in vsi njegovi Štore, 21. novembra 2016 2669 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Minilo bo dvajset let, kar te ni več med nami, dragi IVAN REZEC iz Trobnega Dola (13. 4. 1946 - 25. 11. 1996) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji domači L 221 KOVINSKI silos Emo, 30 m3, za sipko blago, prodam. Telefon 031 284-354. p KUPIM STARE uniforme (partizanske, Kraljevine Jugoslavije, nemške) čelade, sablje, »bodeže«, kokarde, posvetila, slike oziroma vso »militarijo« odkupujem za lastno zbirko oziroma manjši muzej. Telefon 041 872-611. 2567 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si radio celie SEM upokojenec, 65 let. Želim spoznati prijateljico svojih let za druženje na sprehodih in izletih. Sem nealkoholik, nekadilec, iz okolice Celja. Telefon 041 707-719. 2624 RAZNO IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Zagorje 31, 3261 Lesično. p IŠČEM moškega za pomoč na kmetiji in v gozdu. Telefon 041 480-486, po 19. uri. 2659 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.2670 Poroke Celje Poročila sta se: Irina KO-ZLOVA in Rolando STRBAD, oba iz Celja. Žalec Poročila sta se: Špela PO-HAR in Tomaž TREFALT, oba s Polzele. Velenje Poročila sta se: Marija KOCEVA TODOROV in Jernej ZUPANC, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Jožef ARZENŠEK iz Štor, 83 let, Marija PIRNAT iz Plešivca pri Velenju, 93 let, Vinko JAKOB iz Celja, 82 let, Ivan SALOBIR iz Zabukovice, 85 let, Frančišek KLINAR iz Prožinske vasi, 79 let, Veronika BORŠTNAR iz Šentjurja, 80 let, Ciril ARH iz Celja, 91 let, Milan STEPIŠNIK iz Drešinje vasi, 66 let, Terezija VERDEl iz Galicije, 80 let, Ivana GRIL iz Griž, 79 let, Marija ORE-ŠNIK iz Primoža pri Ljubnem, 80 let, Matjaž KNEZ iz Šaleka, 47 let, Marija BANOVŠEK iz Razgorja, 91 let, Maksimiljan PODLUNŠEK iz Celja, 69 let, Marija OJSTRŠEK iz Slanc, 60 let, Marija KERZNAR iz Nove Štifte, 93 let. Laško Umrla sta: Janez HABE iz Strmce, 87 let, Karolina FUN-KELJ iz Bukovce, 73 let. Žalec Umrli so: Rozina KUGONIČ iz Latkove vasi, 85 let, Ivanka SKAZA iz Andraža nad Polzelo, 79 let, Franjo POLAK iz Podvina pri Polzeli, 72 let, Franc OBLAK iz Šešč pri Preboldu, 86 let, Silvester ZAVER-ŠNIK iz Pongraca, 81 let. Velenje Umrla sta: Marija TAJN-ŠEK iz Velenja, 86 let, Jožef CAMLOH iz Velenja, 85 let, Frančišek KUMAR iz Šmartnega ob Paki, 65 let, Vin-cenc ŠMAJS iz Velenja, 92 let, Alojzij JAMAR iz Velenja, 66 let, Marija ŠUMAH iz Šoštanja, 77 let. novi tednik I radio celie 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 24. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BRUNO MARS - 24K MAGIC (6) 2. PARSON JAMES - SAD SONG (4) 3. SOPHIE ELLIS BEXTOR - CRYSTALLISE (4) 4. THE WEEKND FT. DAFT PUNK - STARBOY (6) 5. FIFTH HARMONY - THATS MY GIRL (3) 6. COLONY HOUSE - LONELY (2) 7. TRAIN - PLAY THAT SONG (3) 8. RAG N BONE MAN - HUMAN (1) 9. GRACE - HOPE YOU UNDERSTAND (2) 10. LITTLE MIX - SHOUT OUT TO MY EX (1) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - RECI MI DA (4) 2. SIDDHARTA - DO KONCA (2) 3. VLADO KRESLIN - STARI KOMADI (4) 4. NEISHA - VRHOVI (3) 5. LOMBARDO - MOJA KITARA (3) 6. GASPER RIFELJ - CAS (5) 7. KATARINA MALA - DVA ZA MENE (2) 8. JEANNETTE - PERMANENTNO MOJ (6) 9. ZMELKOOW - MAMA KOKA (1) 10. SANDRA ERPE - TROPSKI DEŽ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SIGMA FEAT. BIRDY - FIND ME THE KILLERS - PEACE OF MIND PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: FLIRRT - TIHA NOČNA PANORAMA ELKACHON- ODPOVED Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Zeme: Da srce ti zaigra zame 2. Lojtrca: Zidar Pepi 3. Vikend: Ne joči mami 4. Rubin: Njegova 5. Extra kvintet: Gremo na Dolenjsko PETEK, 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 26. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 27. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Blaž Janc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 28. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Blaž Janc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 29. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 30. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) Spored od 24. 11. do 30. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Doktor Strange - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 16.30 Doktor Strange - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 petek, sobota: 18.40, 22.30 Greben rešenih - drama, vojni film od četrtka do srede: 21.00 Inferno - triler od četrtka do srede: 15.30 Ledena doba: Veliki trk - animirani, komedija, sinh. sobota, nedelja: 13.30 Magične živali -fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 17.50, 20.30 ponedeljek, sreda: 20.30 Magične živali -fantazijski, 3D od četrtka do srede:16.00, 19.50 Nočne ptice - drama, triler od četrtka do srede: 21.10 Nočno življenje - drama od četrtka do torka: 18.00 sreda: 18.10 Pojdi z mano - triler sreda: 18.00 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15, 20.45 petek, sobota: 19.15, 20.45, 22.40 Pr' Hostar - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.20, 20.10 petek: 16.20, 18.20, 20.10, 22.00 sobota: 15.00, 16.20, 18.20, 20.10, 22.00 nedelja: 15.00, 16.20, 18.20, 20.10 Prihod - fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.00 petek, sobota: 17.00, 20.00, 22.20 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh. sobota, nedelja: 14.10 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, torek: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 sreda: 15.40 Troli - animirani, sinh. 3D sobota, nedelja: 13.25, 14.20 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.30 sobota, nedelja: 14.00, 16.15, 18.30 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh.,3D četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.20, 17.35 ponedeljek: 17.35 Zaveznika - vojni od četrtka do srede: 18.50, 21.15 Štorklje - animirani, družinski, sinh. sobota, nedelja: 14.30 ČETRTEK 19.00 Zaveznika - drama PETEK 18.00 Nočno življenje - drama 20.00 Zaveznika - drama SOBOTA 18.00 Nočne ptice - drama 20.00 Zaveznika - drama NEDELJA 19.00 Zaveznika - drama SREDA 19.00 Kapitan Fantastični - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh.3D 18.30 Mama - filmska pesem o mami in hčeri; brezplačna predstava 20.15 Zaveznika - romantična akcijska drama 20.30 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu - dokumentarni DOGODKI MED 24. 11. in 1. 12. 2016 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 24. november, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, GLASBA FILM 24. november, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 10. uri Vprašanje lepega in potrošniška družba Predava mag. Tatjana Rozman SOBOTA, LEVSTIKOVA DVORANA 26. november, Kultura medosebnih odnosov ob 10. uri Predava dr. Vesna Vuk Godina in drugi PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 28. november, Kenija ob 17.30 Predava Ana Žekar SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 30. november, Muzikal Maček Muri ob 17. uri V izvedbi učencev OŠ Ljubečna ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 1. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 1. december, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman NE Z BRANJEM DO ZVEZD 2016 SPREGLEJTE Zaključna prireditev bo 8. decembra 2016 Gost bo Vlado Kreslin NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE Ponedeljek-petek 8.00-19.00 Sobota 8.00-13.00 * SOBOTA 18.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh. 20.00 Mama - filmska pesem o mami in hčeri 20.15 Magične živali - družinska pustolovščina NEDELJA 16.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh., 3D 18.00 Magične živali - družinska pustolovščina,3D 19.00 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu - dokumentarni 20.30 Zaveznika - romantična akcijska drama PONEDELJEK 17.30 Zaveznika - romantična akcijska drama 20.00 Nočno življenje - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 24. 11. 10.00 Galerija Velenje_ Filmska industrija odprtje raziskovalno-izobraževalne razstave 17.00 Velenjski grad Afrika 1931 - Foitovi fotografski zapisi na steklu in predstavitev Tretjakove afriške zbirke Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec predstavitev knjige 18.00 Knjižnica Laško Vsaka zvezda skriva svojo zgodbo recital mladih literarnih ustvarjalk OŠ Primoža Trubarja Laško 18.30 Železarski muzej Teharje XVII. Celjska fotografska razstava 2016 odprtje s podelitvijo nagrad 19.00 Celjski mladinski center Vanja Stojanović odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Raznesenost predstavitev pesniške zbirke Matjaža Šaleja 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambel Petka in Mladi upi, gost Aleš Novak koncert za narodnozabavni abonma 19.30 Glasbena šola Velenje 4. revija pihalcev Glasbene šole Velenje FOKS zaključni koncert PETEK, 25. 11. 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Celjska zgodbe/Celje story - Tit Varij Klemens, vojskovodja in rimski senator odkritje celopostavne figure in predavanje dr. Jureta Krajška 19.00 Športna dvorana Vojnik Staro za novo stand up komedija v izvedbi Tina Vodopivca in Borisa Kobala 19.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji Večer slovenske besede pogovor z avtorico Katarino Marinčič bo vodila Ana Lamut 19.00 Kulturni dom Virštanj Komedija na Virštanju nastop komedijantov iz Pišec z zgodbo, ki jo napisala Pišečka Micka novi tednik NAPOVEDNIK 23 19.30 Plesni forum Celje Žiga Divjak: Oni gostovanje produkcije Ekvilib Inštituta; vstop prost 19.30 SLG Celje_ Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutke premiera; izven abonmaja 19.30 Glasbena šola Velenje Dijaki godalnega oddelka Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani (KGBL) koncert 20.00 Večnamenski center Kozje Slovenska literatura od A do Ž komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem SOBOTA, 26. 11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Kdo je napravil Vidku srajčico? lutkovna predstava v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc; abonma in izven 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Igraj se z mano otroški abonma Jurček v izvedbi Gledališča za boljši svet 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 15.00 Dom kulture Slovenske Konjice Gledališki festival gluhih predstavitev gluhih in naglušnih ustvarjalcev iz Slovenije; vstop prost 18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 18.00 Kulturni dom Štore Šopek Avsenikovih letni koncert v izvedbi štorskega pevskega društva Osti jarej v sodelovanju z Glasbeno šolo Avsenik, oddelek Štore 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Vinko Möderndorfer: Oblast premiera; komedija v izvedbi dramske skupine iz Kostrivnice 19.30 SLG Celje_ Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutke abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Večer pod zvezdami koncert Pegazove muze z gosti IL Divji 20.00 Dom krajanov Grobelno Vlado Kreslin koncert NEDELJA, 27. 11. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Vinko Möderndorfer: Oblast ponovitev komedije v izvedbi dramske skupine iz Kostrivnice Četrtek, 24. 11. 2016, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambla PETKA in MLADI UPI, gost ALEŠ NOVAK Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC it чч a . - »ХлА ZKST ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si 17.00 Večnamenska dvorana POŠ Socka Naj pesem druži nas koncert ljudskih pevk 18.00 Dvorec Novo Celje_ Majda in Marjan Petan adventni koncert 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Trio komedija Gledališča Koper; gledališko-glasbeni abonma Gustav 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Irena Grafenauer, Mate Bekavac, Sergio Azzolini in Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale abonma Klasika(2), A la carte in izven PONEDELJEK, 28. 11. 19.30 SLG Celje_ Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutke abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ob letu osorej - Moj glas, moja pot monodrama Lidije Koceli; predstava in pogovor TOREK, 29. 11. 15.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop osnovne stopnje od 5. do 8. razreda 18.00 Dom kulture Velenje Mladostno iskrivi koncert ob 20-letnici Šole za storitvene dejavnosti Velenje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Povabljeni na klepet -Pavla Krenker pogovor bo vodil Vinko Mihelak SREDA, 30. 11. 17.00 SLG Celje_ Avtorski projekt Branka Završana: Dej, ne govor abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Muzikal: Maček Muri nastopili bodo učenci OŠ Ljubečna 18.00 Narodni dom Celje_ Tradicionalni koncert pedagogov Glasbene šole Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Velenje koncert 19.30 Dom kulture Velenje Priznam komedija; avtorska gledališka predstava Pravljično Celje NEDELJA, 27. 11. 10.00 Mestno središče Odprtje božično-novoletnega sejma 16.00 do 19.00 Staro mestno jedro Večerni nakupi s popusti, darilci in ostalimi ugodnostmi pri trgovcih in obrtnikih 17.00 Glavni trg_ Prižig praznične razsvetljave v mestu s koncertom kvarteta Akord & Vite Mavrič praznično razsvetljavo bo prižgal župan Bojan Šrot 18.30 Glavni trg - pred vhodom v paviljon za prezentacijo arheologije Adventna vodenja po mestnem jedru z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki z lokalno vodnico Katjo Pur boste odkrivali sladke skrivnosti Celja PONEDELJEK, 28. 11. 17.00 do 19.00 Mestno jedro Parklji prihajajo v naše mesto Tater Cizamo TOREK, 29. 11. 17.00 Glavni trg_ Plesna pravljica: Pepelka, 1. del gostujejo: plesalke Plesne šole Kattan iz Celja 17.00 do 19.00 Mestno jedro Čarobni zvok lajne lajnarska skupina Kranjskih komedijantov 17.30 Avla Muzeja novejše zgodovine Celje Reci: za poklon z Nino in Nušo izdelava ovijalnega papirja iz starega časopisa; delavnica SREDA, 30. 11. 17.00 Glavni trg Celje_ Plesna pravljica: Pepelka, 2. del gostujejo: plesalke Plesne šole Kattan iz Celja 17.00 do 19.00 Mestno jedro Parklji prihajajo v naše mesto Zavod Bufeto 17.00 do 19.00 Mestno jedro Čarobni zvok lajne lajnarska skupina Kranjskih komedijantov 17.30 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje Glasba s pravljičnega balkona nastopajo člani Tolkalne skupine GŠ Celje ter Trobilni kvintet GŠ Celje Ostale prireditve ČETRTEK, 24. 11. 9.00 in 17.00 Celjska kulturnica Film fest treh zvezd - IV. celjski festival amaterskega filma predstavitev izbora kratkih filmov celjskih filmskih ustvarjalcev 12.00 do 16.00 Celjska kulturnica Film fest treh zvezd - IV. celjski festival amaterskega filma filmska delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Sklop predavanj: Moja in tvoja duševna motnja predavateljica: dr. Mojca Drnovšek, dr. med. spec. psihiatrije PETEK, 25. 11. 9.30 Planet Tuš Celje_ Božičkova tovarna daril slavnostno odprtje 16.00 do 20.00 Galerija Velenje Spoznajmo kamišibaj delavnica je primerna za gledališke, lutkovne in likovne ustvarjalce; mentorja: doc. Jelena Sitar in mag. Igor Cvetko 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ob 35-letnici delovanja Vinogradniškega društva Šentjur svečana akademija 21.00 Celjski mladinski center 08 mediafest 16: skupina Multiball promocijski koncert ob izidu nove plošče SOBOTA, 26. 11. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 9.00 do 13.00 Galerija Velenje Spoznajmo kamišibaj drugi del delavnice 10.00 d0 14.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Umetnost bivanja v multikulturnem svetu sprememb - kultura medsebojnih odnosov simpozij 19.00 Špital za prjatle Celje Zasljemimo! celjski pesniški slam večer slam poezije; vstop prost NEDELJA, 27. 11. 10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje_ Adventni sejem 10.00 do 18.00 Velenjski grad Odprtje praznične kamre za obiskovalce v decembru bodo pripravili delavnice, koncerte, razstave... 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Odprtje Kristalne vasi na prvo adventno nedeljo z zabavnim programom 15.00 Bazilika Petrovče Kantata Blagoslovljena med ženami in svečana akademija ob 800-letnici dominikancev 15.00 Večnamenska dvorana Pristava 14. srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov PONEDELJEK, 28. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ... 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kenija potopisno predavanje Ane Žekar v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura TOREK, 29. 11. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta - Božičkova brada novembrsko ustvarjalno druženje SREDA, 30. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pot do izvora predava: Natalija Resnik Gavez v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Župnijska kašča Nova Cerkev O odpuščanju in slovenski spravi predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Domoljubje izseljencev -hrana matičnemu narodu predavatelj: murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štrumpf Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 24. 11. 17.00 Osnovna šola Ljubečna Ansambla Murni in Smeh, skupina Takeover, Nuška Drašček, reper Zlatko, novoletna tržnica dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen za šolski sklad PETEK, 25. 11. 17.00 Osnovna šola Polzela 110 let pod mavričnimi krili tradicionalni dobrodelni koncert; prostovoljni prispevki so namenjeni v šolski sklad Otroci otrokom 19.00 Dom kulture Velenje Nocoj je pa en lep večer jubilejni in dobrodelni koncert Podkrajskih fantov SOBOTA, 26. 11. 9.00 do 15.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dobrodelni Miklavžev bazar izkupiček bo namenjen otrokom iz občine Rogaška Slatina 19.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert ob 10. obletnici Fešta Banda 19.30 Narodni dom Celje 20. dobrodelni rotary ples SREDA, 30. 11. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dobrodelni koncert Glasbene šole Rista Savina Žalec novi tednik rad io celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI »Želel sem narediti nekaj Slikar Rajko De Marti je s slikami oblekel hišo zelo posebnega« Nova slikarska podlaga pušča dopušča prosto pot. Slikar samouk Rajko De Marti obožuje slikarstvo in umetnost ter rad v svojih delih presega meje znanega. Tokrat se je odločil, da bo s slikami oblekel kar prijateljevo hišo. V okolici celjskega pokopališča stoji hiša, ki je drugačna od drugih. Predvsem zaradi svoje nenavadne pisane obleke, ki na daleč izgleda kot ogromna slika ameriškega abstraktnega slikarja Jacksona Pollocka. Avtor te slovenske in po njegovih be- sedah kar svetovne posebnosti je Rajko De Marti, ki ima rad drugačnost ter si vedno znova postavlja nove izzive. Leta 2009 je želel postaviti Guinnessov rekord, da bi iz svojih 160 slik, s katerimi je sestavil tristo kvadratnih metrov veliko sliko, naredil največjo abstraktno sliko. »Žal mi komisija ni potrdila rekorda, ker slik nisem med sabo zašil, ampak sem jih zgolj povezal z belim trakom. Vsekakor je bila slika zelo posebna.« Razmišljal je, kaj bi lahko s temi slikami še naredil in kaj bo njegov naslednji projekt. »Dolgo sem iskal primerno hišo, ki bi jo lahko oblekel v svoje slike, na koncu mi jo je za ta projekt ponudil prijatelj,« je razložil Rajko, ko sem ga obiskala na »mestu zločina«. Rajko je slikar samouk, ki meni, da mu akademska neizobraženost pušča veliko več svobode. »Če študiraš na akademiji, si omejen z določenim načinom dela in verjetno težje stopiš iz teh okvirjev,« je povedal celjski umetnik. »Večinoma me poznajo po abstraktnem slikarstvu, rad rišem tudi portrete, a najraje imam abstrakcijo. Moje slikarstvo je raziskovanje. Vsaka slika je raziskava. V abstrakciji sem našel nove izzive in mi je zato posebej ljuba, a so mi znana vsa področja slikarstva.« Pot v neskončnost Po njegovem mnenju je klasično slikarstvo ujeto v okvirje in ne dopušča novosti. »Vse, kar je bilo mogoče, smo v slikarstvu že videli, a moj lastni izum, nova slikarska podlaga, je novost, ki dopušča prosto pot v neskončnost.« Slikarska podlaga je kombinacija jute, lana, bombaža in je popolnoma njegova ide- ja. »Na podlago sem slikal z akrilnimi barvami in jim dodal še nekatere sestavine, da so vremensko odporne. Slike sem na hišo nanesel oktobra in jih bom pustil do aprila. Nato bom hišo slekel, saj bom dokazal, da so vremensko neobčutljive, in prepričan sem, da bodo aprila še vedno takšne, kot so danes. Zame bo to dovolj, potrditev, da sem naredil spet premik v slikarstvu,« je prepričan Rajko. Na hiši je 150 Rajkovih slik in prekrivajo površino 150 kvadratnih metrov, tudi streho. Zakaj ni poiskal hiše, ki bi jo pobarval v svojih vzorcih? »To bi bile freske na fasadi in vse to smo že videli. Zame to ne bi bil izziv.« Umetnostna zgodovinarka Ivanka Cizelj je ob eni njegovih petdesetih razstav napisala, da so njegove slike dokaz, da klasično slikarstvo ni obstalo na mrtvi točki, ampak napreduje. »Ponosen sem na svoj izum, s katerim lahko razstavo postavim izven galerijskih prostorov. Lahko bi jo postavil v parku, ker vreme mojih slik ne uniči. Slikarje sem osvobodil galerijskih prostorov.« Njegovo »razstavo« si ogleduje precej ljudi in ker se jo dobro vidi s ceste, se kdaj kdo ustavi prav zaradi nje in pokuka, kaj je to čudo. Posebnost, prijetna za oči. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv Na hiši je 150 Rajkovih slik. FOTO TEDNA ■ ■ \/ ■ a ■ ■ ■ v ■ a ■ ■ ■ ■ Igra je življenje in življenje je igra. Foto: GrupA II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 47 / Leto 71 / Celje, 24. november 2016 40 let vrtca Zmajček v Kozjem str. 45 Zacveteli papirnati cvetovi Dvorec Gutenbüchel v novi Prva znanilka prazničnih str. 33 adventni pravljici str. 36-37 dni str. 42 26 INTERVJU »Žalosti me, da v Celju in Velenju odločata tuji združbi « Korošec Marijan Pušnik na klopi ponosa Dalmacije Eden najboljših slovenskih nogometnih trenerjev Marijan Pušnik je 1. novembra dopolnil 56 let. Dravograjčan je od leta 1994 vodil šest klubov v slovenski ligi -Dravograd, Korotan, Celje, Maribor, Rudar Velenje in Olimpijo. Priljubljen Korošec je deloval tudi v Avstriji, Iranu in na Japonskem. Junija letos je bil imenovan za glavnega trenerja Hajduka iz Splita, ponosa Dalmacije, ki je svetu znan po izjemnih navijačih. Vodili ste številne klube, naši bralci pa se vas najbolj spomnijo iz časov, ko ste delovali v Celju in Velenju. Kako bi primerjali tedanje čase s sedanjimi, ko delujete v Splitu? Sprva bi se najraje spomnil Dravograda in Korotana ter potem vseh klubov iz tujine, v katerih sem deloval. Res so bile lepe izkušnje. Dolga je bila pot iz Dravograda in okoli po svetu. Poleti je naneslo tako, da sem postal trener v Splitu, in sicer enega štirih največjih klubov v bivši Jugoslaviji. Že večkrat sem v preteklih petih mesecih v intervjujih poudaril, da je to delo v Splitu nekaj povsem drugega kot delo v drugih klubih. Pravijo, da se za Hajduk ne navija, ampak se zanj živi. To se vidi na vsakem koraku. Ta ljubezen je res neverjetna. Klub morda res ni v najboljši finančni kondiciji, ampak je nedvomno največji po številu navijačev. Letos ima že več kot 42 tisoč uradnih članov, ki so plačali članarino. Prihajajo iz celega sveta. V zadnjem mesecu »Kar dve leti sem bil brez žene Darje in hčere Neže. To je bilo najtežje obdobje moje dosedanje kariere. Vse skupaj je pustilo posledice, čeprav sta me nekajkrat obiskali.« so ti člani odkupili tudi 25 odstotkov delnic kluba. Če bi na hitro ocenil naše dosedanje delo, potem lahko rečem, da nam gre dobro. Je pa edina in gola resnica, da pomeni biti trener Hajduka življenje »iz tedna v teden«. Prihajate z umirjene Koroške, zdaj pa ste vse prej kot v umirjenem okolju. Lahko primerjate trenutno okolje s službovanjem v Sloveniji? Nogomet je globalen šport. Igralski kadri in treniranje so lahko primerni, vse ostalo je drugače. Predvsem to, da so v Splitu do tridesetega leta igralci Hajduka, potem pa so vsi njegovi »trenerji«. Vsakodnevno vmešavanje v moje delo je zadeva, na katero sem se zdaj že navadil, a brez tega ne gre. Gre pa za zelo veliko sredino, saj je v klubu kar osemdeset zaposlenih. Strokovni štab, katerega vodja sem, ima pod sabo 25 ljudi. V Sloveniji si tega nisem mogel zamisliti. Niti v Mariboru in Olimpiji. Hajduk je še korak naprej. Kako se soočate z vsakodnevnim pritiskom javnosti? Vsi v Splitu, če lahko tako rečem, razumejo nogomet in ga imajo radi. Na drugi strani so pričakovanja ves čas največja. Vedno ljudje želijo le prvo mesto, čeprav se zavedajo, da za to trenutno ni realnih možnosti. Veliko ljudi ima tudi osebne interese. To so mene-džerji in bivši trenerji ter predsedniki, ki imajo povezave z novinarji, zato se večkrat piše o takšnih in drugačnih stvareh, o katerih se lahko le nasmejiš in so povsem neresnične. Včasih je to zelo adrenalinsko, drugič zelo stresno. Nedvomno pa je drugače kot pri nas. Kar nekajkrat ste se že lahko nasmejali številnim zbadljivkam novinarjev. Verjetno tudi ob prihodu v Split, ko so pisali, da na klopi Hajduka ne boste dočakali dolgih rokavov, mar ne? To so zelo resno mislili. Niso bile osebne grožnje, a so bile obljube določenih mene-džerjev, skupin, staršev in novinarjev, da ne bomo zdržali več kot mesec. Že tedaj so bili presenečeni, ko nam je steklo, zdaj so še toliko bolj. Takrat sem se pošalil in izjava je zelo odmevala, ko sem dejal, da sem bolj zmrzljiv človek, čeprav prihajam s Koroške. A dolge rokave sem nosil že konec avgusta. Zdaj je konec novembra in mi še naprej pridno delamo, vendar to ne pomeni, da bomo delali tudi čez dva tedna, kajti tu res ne veš, kdaj se lahko prekine sodelovanje. Vendar sem se s tem sprijaznil. Delam, kot da bom tukaj ostal deset let. Le tako vidim perspektivo oziroma cilj. Z upravo zelo dobro sodelujem. Kako ocenjujete dosedanje rezultate na klopi Hajduka? Začetki so bili zelo težki, saj fantje niso bili navajeni na način treniranja. Zdaj smo se privadili drug drugemu. V kvalifikacijah za ligo Evropa smo obstali na zadnji stopnički, pred uvrstitvijo v skupinski del, a je bil Maccabi iz Tel Aviva, ki ima desetkrat višji proračun, uspešnejši po enajstmetrovkah. Zmanjkal nam je kanček sreče. V domačem prvenstvu smo v zelo »dobri seriji« in na četrtem mestu. Vendar javnost in novinarji tega ne priznajo. Vsi si želijo le najvišje mesto, ostalo ne pride v poštev. Vsaka tekma je stresna, ko iz tedna v teden pričakujejo zmago, ostalega ne priznajo. 17. decembra se bo na Hrvaškem končal prvi del sezone. Na domačem Poljudu boste v derbiju kroga gostili Dinamo. Kako bi opisali obračune z Zagrebčani in Rečani? Zanimanje javnosti za prvenstvo je izjemno. Radio in televizija sta na vsakem koraku. Novinarjev je ogromno. Če igramo dobro, če navdušujemo, potem se na domačem Poljudu zbere trideset tisoč ljudi. Tisti, ki še niso bili na domačih tekmah Hajduka, si ne morejo predstavljati, kakšno je navijanje Marijan Pušnik s predsednikom HNK Hajduk Ivanom Kosom. (Foto: arhiv HNK Hajduk) in kakšne so koreografije navijaške skupne Torcida. Takrat človeka spreleti srh po telesu, dlačice »stojijo pokonci«. Sovraštvo med navijaškimi skupinami je veliko in derbiji z Dinamom in Rijeko so izjemni. To mora človek doživeti. Ves čas v javnosti odmevajo številni sporni kriteriji hrvaške sodniške organizacije na tekmah državnega in pokalnega prvenstva ter tudi to, da ima neuradni prvi mož zagrebškega Dinama Zdravko Mamić že vrsto let pod nadzorom omenjena tekmovanja. Kaj vi pravite na to? Mogoče sem še kot mlad trener komentiral sodniški kriterij ali omenjena dogajanja, zdaj pa so tukaj izkušnje in zaletavanje v steno je brez pomena. Na Hrvaškem si obenem še strogo kaznovan, če to komentiraš, zato se temu izogibam. Je pa veliko plusov in minusov za to, kar ste me vprašali. Res je, da »Strokovni štab, katerega vodja sem, ima pod sabo 2. ljudi. V Sloveniji si tega nisem mogel zamisliti. Niti v Mariboru in Olimpiji. Hajduk je še korak naprej.« INTERVJU 27 doslej na Hrvaškem še nisem bil izključen, in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Vaša dosedanja trenerska kariera je zelo bogata. Kje vam je bilo do zdaj najtežje? Morda na oddaljenem Japonskem? Na Japonskem so pogoji za delovanje naravnost odlični. Ljudje so prijazni, spoštovanje do mene je bilo na najvišji ravni. Kar dve leti sem bil brez žene Darje in hčere Neže. To je bilo najtežje obdobje moje dosedanje kariere. Vse skupaj je pustilo posledice, čeprav sta me nekajkrat obiskali. Dalmatinska glasba je tista, ki vas spremlja na vsakem koraku. Ste njen ljubitelj? Osebno sem pristaš Slovenije, naše glasbe in jezika. Moram pa priznati, da mi tudi ta sredozemski melos ni tuj. Poslušam Meri Cetinić, Oliverja Dragojevića, Jasno Zlokić, Gibbonija in podobne. Super je, ker so v Splitu večkrat koncerti omenjenih, zato imam priložnost, da se jih udeležim. Split je sicer več kot odličen za družabno življenje. Slovensko nogometno prvenstvo spremljate? Ves čas ga spremljam. Tudi takrat sem ga, ko sem bil na Japonskem in v Iranu. Spremljam internetne portale in dnevne časopise. Slovenska liga me zanima, ker sem deloval v njej, ker poznam številne ljudi, in morda se bom vanjo še kdaj vrnil. Trenutno ni presenečenj. Spet je zanimiv dvoboj Olimpije in Maribora, vanj pa lahko morda posežejo Domžale in Gorica. Pri tem moram poudariti, da me žalosti, da gredo klubi v tuje roke. Sem za tuje sponzorje, ampak če so stvari jasne in čiste. Žalosti me, da sta moja bivša kluba, tako Celje kot Rudar, prišla do tega, da o dogajanju odločajo tuje združbe. Na žalost ni dovolj zanimanja naših podjetij, ki bi sponzorirala nogomet, da tujci ne bi preveč »prišli« v naš nogomet. Kako se spominjate časov, ko ste bili trener v Celju in Velenju? To je bilo eno najlepših obdobij mojega nogometnega življenja. Imam izredno lepe spomine na Celje, ko je bilo sodelovanje z županom Bojanom Šrotom, Marjanom Vengustom in Darkom Klaričem zelo dobro. Enako je bilo v Velenju, kjer sem dobro sodeloval z Deja-nom Radovanovićem, Miranom Jalušičem in Milanom Medvedom. Resnično so bili lepi časi, kar so pokazali tudi rezultati. Morda je bil kdo kdaj malce preveč nestrpen, ko je želel skočiti čez stopnice. Igrali smo lep nogomet. V Celju in Velenju. Vesel sem in ponosen, da sem lahko delal v teh dveh klubih. S Celjem ste bili na pragu naslova državnega prvaka, enako je bilo pri Olimpiji. Je želja po prvem naslovu velika? Jasno je, da ljudje danes priznavajo le prvo mesto. Ne iščem alibijev, ampak v življenju ni slabo biti drugi, tretji ali četrti, saj to pomeni, da si takoj za tistimi na vrhu. Seveda štejejo le trofeje, ampak niso samo te del življenja nogometnega trenerja. Vsi ne morejo biti prvi in v pravem trenutku na prvem mestu. Če delaš pošteno in daješ priložnost mladim, potem za tabo ostaja sled. Mislim, da sem jo pustil v vseh sredinah, kjer sem deloval. S tem sem zelo zadovoljen, a to ne pomeni, da si ne želim osvojiti kakšnega naslova. Če bi mi kdo pred več kot tridesetimi leti dejal, kje vse bom trener, mu ne bi verjel. Vedno se rad pohvalim, da imam v knjižici triintrideset let delovne dobe, a niti en dan nisem šel v službo. To delo opravljam z zadovoljstvom. Kje ste se do zdaj največ naučili? Na Japonskem sem se naučil japonščine. Tistih štiristo besed, najbolj nujnih za tamkajšnje življenje. Tudi Iran je bil nekaj posebnega. Gre za izjemno veličino. Na Japonskem sem čutil največje spoštovanje. Tega pri nas ne moreš doživeti, kajti vsi se spoznajo na vse in veliko pametuje-jo. Tam vidijo, koliko strasti in energije vložiš v delo. Spoštovanje je neizmerno in spomini so zelo lepi. Kje se v Splitu največ zadržujete, ko imate prosto? Igram mali nogomet s sodelavci iz kluba. Če je lepo vreme, potem sem tudi na Firulah, kjer so najbolj znana teniška igrišča. V bližnji Stobreč grem na golf. Tam pozabim na vse. Žo- »Vedno se rad pohvalim, da imam v knjižici triintrideset let delovne dobe, a niti en dan nisem šel v službo.« »Sem za tuje sponzorje, ampak če so stvari jasne in čiste. Žalosti me, da sta moja bivša kluba, tako Celje kot Rudar, prišla do tega, da o dogajanju odločajo tuje združbe.« »Zdaj je konec novembra in mi še naprej pridno delamo, vendar to ne pomeni, da bomo delali tudi čez dva tedna, kajti tu res ne veš, kdaj se lahko prekine sodelovanje.« gica je edino, kar me zanima, in včasih nič kriva leti po zraku. Vam podnebje v Dalmaciji ustreza? Priznam, da sem sončen človek. Toplota ne v Iranu ne na Japonskem mi ni pustila kakšne posledice. Dala mi je dodatno energijo in enako je tukaj. Klima je zelo dobra. Ko je burja, Splitča-ni radi rečejo, da ni na ulici niti psa. Trenutno so sončni dnevi in je resnično zelo prijetno. Žena Darja in hči sta v Sloveniji. Je kakšna možnost, da bi se vam v prihodnosti pridružili? To je zapletena situacija, ki jo bomo morali rešiti znotraj družine. Hči v Ljubljani študira novinarstvo, žena pa dela na upravni enoti. Kje živite v Splitu? Blizu Poljuda? Da, zelo blizu. V zelo dobri soseski, mirni. Blizu imam središče mesta in štadion Poljud. Sem tudi blizu morja. Z lepim pogledom na obalo. Zadovoljen sem s tem. Za skok v morje ostane kaj časa? Malo, a ko sem ga imel med treningi ali sestanki, sem skočil do morja. Zaplaval sem in potem na plaži zatisnil oči ter si malo odpočil. Vaše želje? Najbolj si želim, da bi dočakal konec sezone, kar bo velik uspeh. Vedno sem velik optimist, a okolje, izkušnje in vse ostalo so me naučili, da moraš, četudi si na prvem mestu, oditi. Pridno in kakovostno bom delal še naprej, kaj bo to prineslo, pa ni odvisno samo od mene. Ob vseh športih ste tudi odličen šahist. V najstniških letih ste bili za nasprotnike strah in trepet. Zdaj nisem več tako dober, a ko sem bil mlad, sem bil perspektiven. Če ne slediš teoriji in vsem partijam, potem malce padeš. Še vedno pa zelo rad odigram kakšno partijo. V živo ali tudi na spletu. Koliko možnosti bi imeli proti meni? Odvisno. Če bi igral s predsednikom NK Celje Stevanom Đorđevićem, potem bi gladko izgubil, ker je na ravni mednarodnega mojstra. Moje znanje je nekje med prvo kategorijo mojstrov šaha ... (smeh) MITJA KNEZ Foto: SAMO LAH je vedno zelo zanimiv sogovornik, pripravljen na sproščen pogovor. Otroštvo je preživljal na Koroškem. »Bil sem zelo radoveden otrok zelo živahen. To sem še zdaj,« je pripovedoval z nasmeškom na obrazu, ki pa ni bil prisoten celotno otroštvo, saj ni bilo posuto le z rožicami. Mati mu je umrla, ko je bil star pet let. Oče se je ponovno poročil, a je, ko je bil star deset let, umrla še »druga« mati. V tretje je bilo vse v redu, vendar so vsi težki trenutki razumljivo pustili nekaj posledic. Od športov se je Marijan Pušnik resno in redno ukvarjal še s košarko, nad katero se je še posebej navdušil leta 1970, ko je Jugoslavija postala svetovna prvakinja. Pozneje je v okviru študija opravil tudi številne izpite za učitelja tenisa, košarke, rad tudi keglja, igra skvoš, badminton in golf. Leta 1972 je bil republiški prvak v šahu. Nogometno pot je sicer začel v NK Ojstrica, kjer je njegov oče deloval kot sekretar. Njegova igralska kariera se je končala leta 1993, ko je doživel hudo prometno nesrečo. Tri dni se je boril za življenje, zdaj pa več kot uspešno nadaljuje pisanje odlične trenerske pravljice. 28 GLASBENE ŠOLE Celoletno praznovanje Dogodki ob jubileju se vrstijo že celo leto. Prvi večji je bil izveden v sodelovanju s kabinetom predsednika republike Boruta Pahorja 23. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je bil večurni koncert več kot petsto mladih glasbenikov. 24. junija so šole pripravile poseben dogodek, in sicer so ob slovesni podelitvi spričeval istočasno izvedle himno in skladbo Moja dežela. Večji dogodek ob jubileju je bilo tudi nedavno odprtje razstave v Slovenskem šolskem muzeju. Ker se bo selila po Sloveniji, jo bodo lahko videli vsi, ki jih zanima zgodovina glasbenega šolstva. Vrhunec praznovanja je bil slavnostni koncert 13. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na njem je nastopilo več kot dvesto učencev, dijakov in študentov, ki so zaigrali v treh orkestrih, ki jih je vodil Simon Krečič, šef dirigent mariborske opere. Ob tej priložnosti je predsednik Borut Pahor Zvezi glasbenih šol Slovenije podelil srebrni red za zasluge. Boris Štih: »Če kot narod obstajamo zaradi kulture, je nujno, da prihodnje rodove še naprej izobražujemo v eni od umetnosti, ki najbolj neposredno nagovarja človekova čustva.« Za konec je zveza glasbenih šol pripravila še simpozij o glasbenem šolstvu. Predsednik Pahor je prevzel častno pokroviteljstvo nad vsemi dogodki ob dvestoletnici. »Med kandidati za ravnatelja in učitelja v prvi glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki je bil v času ustanovitve šole tudi slavni skladatelj Franz Schubert,« je zapisal Ivan Florjanc, profesor na Akademiji za glasbo. »Imel je priporočilo Antona Salierija, vodje cesarske dvorne kapele na Dunaju. V Ljubljani pa ga je med posebej priporočene uvrstil škofijski ordinariat. Iskali pa so odraslega in že preizkušenega učitelja, ki bi vodil novoustanovljeno glasbeno šolo. Takrat komaj 18-letni Franz Schubert tako ni prišel v najožji izbor. Izbran je bil učitelj glasbe v Celovcu Franc Sokol (že poročen in oče sina), rojen na Češkem, dober organist, pianist, pevec, violinist in klarinetist. Glasbena šola je takoj zacvetela. Predmete je določal pravilnik (petje, violina, klavir, orgle in generalni bas).« Boris Štih z državnim odlikovanjem, srebrnim redom za zasluge, ki ga je prejela Zveza glasbenih šol Slovenije. (Foto: Egon Bajt) Od »butaste« ideje do Igranje kot poklic: Iztok Z O^Do ^ „.-Li;. л I ■ , ■ Hrastnik, kontrabasist med „J J poklica, ki osrečuje dunajskimi filharmoniki Številni Slovenci, ki so končali glasbeno šolanje doma, se uspešno izpopolnjujejo v tujini ali so se uspeli prebiti v sam vrh evropskih izvajalcev. Laščan Iztok Hrastnik je nadarjen mlad kontrabasist, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite dunajske filharmonike. Kako se spominja svojega glasbenega izobraževanja in kaj je bilo pri tem še posebej pomembno, da je to ustvarjanje postalo njegov poklic? »V glasbeno šolo v Laškem sem začel hoditi že zgodaj. Na začetku sem se učil kitaro, nato še violino. Glasba mi je predstavljala neko dodatno dejavnost in še leto pred vstopom v srednjo šolo sem bil prepričan, da šolanja ne bom nadaljeval v glasbeni smeri, saj se mi je to zdelo - po domače rečeno - »butasto«. Učitelji in starši pa so me tako zelo nagovarjali h glasbi, da sem podlegel,« se spominja začetkov. Do kontrabasa je prišel zaradi pomoči žalski glasbeni šoli, saj so v tamkajšnjem orkestru potrebovali kontrabasista. Iztok se spominja: »Ravno ko smo se dogovorili za program za sprejemni izpit iz violine, je padel kontrabas >z neba< točno v moje roke. Od tistega trenutka sem kontrabasist.« Kot oblikovanje gline Včasih kdo obupa, češ da ga profesor ni znal prav navdušiti, drugi vztrajajo, četudi s profesorjem ne vzpostavijo najboljše povezave. Iztok Hrastnik razmišlja: »Lahko bi rekli, da je vse odvisno od profesorja, a to ravno tako ne drži, kot če rečemo, da je vse odvisno le od učenca. Dober profesor, ki sem ga jaz vsekakor imel, poskuša iz učenca napraviti največ, kar ПГРПРП zmnrp Knt S, 1 i lončar gnete glino, tako profesor oblikuje učenca in ni večjega zadovoljstva za lončarja, ko dobi v roke pravo glino, saj lahko z njo ustvari dobre stvari, ki prenesejo mraz in sonce. Dober profesor bo tudi slabega učenca privedel do kruha, dober učenec pa bi to zmogel tudi ob slabem profesorju. Mislim, da ni pravila in da je vsak odnos med profesorjem in učencem različen.« Včasih kontrabas ne zveni prav Potem ko je začel igrati kontrabas, se Iztok Hrastnik večje krize pri učenju glasbila ne spomni. Nastopila pa so tudi težja obdobja, ko glasbilo enostavno ni zvenelo, kot bi moralo. »Včasih traja takšna kriza teden, včasih mesec, vedno pa je veliko odvisno od motivacije,« pojasnjuje in dodaja, da ni nikoli posebej rad nastopal. »Morda nisem takšen tip človeka, a mi je vsak nastop prinesel zadoščenje in zadovoljstvo, korak naprej. Nastopi so nujni za napredek, saj človeka motivirajo in dajo vadenju smisel.« Sicer pa v sedanji službi ni več toliko vadenja doma kot nekoč. »Tu in tam je treba pogledati note kakšne opere, sicer pa razen tega, da redno >treniram< in vzdržujem osnovne tehnične spretnosti, ne preživim veliko časa za domačim kontrabasom. Službeni čas zadošča in tega je veliko. Prav tako je veliko programov, ki se vrstijo iz tedna v teden. Na nek način je igranje z >Dunajčani< samo služba, a vendar je še veliko več.« Dostopnost za vse In kako zdaj, ko že nekaj let živi v Avstriji, gleda na sistem glasbenega izobraževanja pri nas v primerjavi s tamkajšnjim? Pravi, da je v Avstriji sistem glasbenih šol precej drugačen in ni tako samoumevno, da otrok hodi v glasbeno šolo. Ta namreč ni tako lahko dostopna. »Starši morajo plačevati zasebnikom in to stane veliko denarja in zahteva precej časa. Moja otroka sta še malo premajhna, vendar bo kmalu nastopil čas, ko bosta začela igrati na prava glasbila. Zanimanje in talent kažeta že od začetka.« Sicer pa meni, da bi morala biti glasbena šola dostopna vsem otrokom, četudi kdo že po kratkem času obupa ali če po končani glasbeni šoli ne nadaljuje glasbenega izobraževanja. »S tem ni izgubil ničesar, medtem ko je dobil veliko. Sistem slovenskih glasbenih šol je odličen in bi se po njem lahko zgledovale tudi druge države. Glasba je otrokom zelo lahko dostopna, veliko jih hodi v glasbeno šolo in tako je prav, saj ravno to vključuje posameznike, za katere si morda ne bi mislili, da bodo na tem področju uspešni,« meni Iztok Hrastnik. TC, foto: osebni arhiv Iztok Hrastnik: »Na nek način je igranje z >Dunajčani< samo služba, a vendar je še veliko več « Za nekatere je poklicna, za druge ljubiteljska spremljevalka v življenju - Ob dvestoletnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem Zakaj bi otroka vpisali v glasbeno šolo? Morda si to nekega dne sam zaželi, a še pogosteje starši presodijo, da ima posluh in smisel za glasbo ter da je to zanj koristno. Glasbeno šolanje namreč naj ne bi prineslo le širšega poznavanja glasbe, ki nas lahko osrečuje vse življenje, ampak tudi razvoj nekaterih veščin, ki so pomembne vsak dan: več spretnosti pri javnem nastopanju, več vztrajnosti, delovnih navad, sodelovanja v skupini, inovati-vnosti, domišljije, organizacije časa ... Da se vedno ne izide po načrtih, je znano. Otroci se lahko naveličajo in uprejo vadenju. Veliko pa je takšnih, ki jih glasba zasvoji in ji ostanejo zvesti vse življenje, nekateri kot profesionalni, drugi kot ljubiteljski izvajalci, tretji zgolj kot poslušalci. Letos, ko slavimo dvesto let brazbe, delujejo tudi današnje javnega glasbenega šolstva na Slovenskem, je bilo kar nekaj priložnosti za vpogled v razmere na tem področju. Če je prva javna glasbena šola zaživela 7. novembra 1816 v Ljubljani z namenom, da bi bili tudi otroci iz revnejših družin deležni tovrstne izo- šole v tem duhu dostopnosti za otroke vseh slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti. V Sloveniji je danes 69 glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanie je vpisanih skoraj Odziva s Facebooka o tem, kaj jim je dala glasbena šola: farphnnk Tjaša: »Glasbo sem imela rada že od nekdaj in sem na začetku tudi rada hodila v glasbeno šolo ter vadila, potem so me z zastarelim načinom poučevanja odvrnili. Vsaj v nižji glasbeni šoli se učiš samo teorijo in vadiš, ne dobiš pa nobene širine o zgodovini glasbe, slogih, obdobjih ..., kar se mi zdi narobe. Mi je pa šola pomagala pri izoblikovanju posluha in glasbenega okusa. Všeč mi je bilo, da so nekateri profesorji znali snov narediti zanimivo in me navdušiti - večina žal ne. Lahko si se vključil v komorne skupine in orkestre, če si le imel željo in voljo. Mi pa ni bilo všeč, da so nas obravnavali, kot da bomo vsi postali profesionalni glasbeniki, in so zato od vseh pričakovali, da se bomo enako dobro odrezali, da bomo z enakim zagonom vadili in se učili. Tiste, ki jim ni toliko do vadbe, bi lahko spodbujali na kakšen alternativni način - jim predvajali skladbe, se o njih pogovarjali, šli na kakšen koncert ...« GLASBENE ŠOLE 29 vse lažje 26 tisoč mladih, kar predstavlja približno 14 odstotkov šoloobveznih otrok. Nemir in negotovost V Zvezo glasbenih šol Slovenije so združene vse javne glasbene šole, ob teh pa je v zvezi še osem zasebnih. Zvezo vodi Boris Štih, ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga iz Velenja. Opozarja, da je delovanje javnih glasbenih šol zadnja leta nenehno pod pritiskom teženj, da država ne bi več financirala njihovega delovanja, kar pomeni, da bi morali celoten prispevek za šolanje plačevati starši. »Pred dvesto leti je bila po dekretu z Dunaja prva glasbena šola ustanovljena prav z namenom, da bi tudi otroci revnejših staršev imeli možnost pridobiti tovrstno izobrazbo. Zato je toliko večje začudenje, da bi bili zdaj tega izobraževanja deležni samo otroci staršev z debelejšo denarnico. V zvezi bomo naredili vse, da do tega ne bi prišlo. Že pred dvema letoma, ko je bil zadnji velik poskus, da država ne bi več financirala glasbenega šolanja otrok, češ da to ni obvezno, smo te težnje zavrnili z argumentom, da je obvezno samo osnovno šolstvo. Ali to pomeni, da bo država nehala financirati tudi srednje šolstvo in nato še fakultete?« Štih pravi, da je kljub trenutnemu zatišju pri tovrstnih predlogih in kljub podpori, ki jo šolam nudi ministrstvo za izobraževanje, treba biti ves čas buden. »To je depresivno stanje, ki vnaša nemir v naše zbornice, saj so učitelji v večnem strahu, kaj se bo zgodilo. To je težava, ki bi jo enkrat za vselej morali urediti in zagotoviti financiranje,« poudarja Boris Štih. Gotovo pa je, da je kakovost poučevanja na visoki ravni, kar ne dokazujejo mladi le v domačem okolju, ampak tudi na koncertih in tekmovanjih v tujini, od koder se vračajo z najžlahtnejšimi odličji. TC facebook Tina: »Z obiskovanjem glasbene šole se mi je v prvi vrsti razširil krog prijateljev, skozi igro in ustvarjalnost pa sem se učila, ne da bi se kot otrok tega sploh zavedala. Danes vem, da se lahko prav obiskovanju glasbene šole zahvalim za delovne navade, za vztrajnost, večjo samozavest in širšo splošno razgledanost. Seveda me je v petnajstih letih šolanja kdaj prijelo, da bi pouk obesila na klin, a so me starši motivirali s poslušanjem mojih vaj in z obiskovanjem nastopov, profesorji pa s tem, da so upoštevali tudi moje želje pri izbiri literature. Čeprav se nisem odločila za študij glasbe, se mi zdi prav, da sem končala srednjo stopnjo. Tudi to je bila lekcija, da je treba začeto v življenju tudi končati.« facebook Mateja: »Za igranje klavirja sem se pri devetih letih odločila sama, res pa je, da sem že pred tem odraščala z glasbo in je to najbrž delno vplivalo na mojo odločitev. Na glasbeno šolo me veže ogromno lepih spominov in te odločitve nikoli nisem obžalovala. Imela sem to srečo, da me je poučevala mlada, razumevajoča in zagnana učiteljica, ki mi je znala približati to umetnost in mi vlivala veselje do dela. Prepričana sem, da sem se skozi vsakodnevno redno vajo naučila vztrajnosti, potrpežljivosti in sedenja za mizo oz. instrumentom, česar v zdajšnjem času mladim primanjkuje.« Violina za občutek sreče in miru Igranje kot konjiček: Marko Zupan, zdravnik in koncertni mojster v Celjskem godalnem orkestru Marko Zupan je kot otrok živel na domžalskem koncu. Starša sta bila delavca z osnovnošolsko izobrazbo, bil je edinec in deležen precej pozornosti, ni pa bilo nobene posebne spodbude za glasbeno izobraževanje, čeprav se spomni, da je mati rada in lepo pela, oče pa je igral na orglice in blok flavto. V OŠ Radomlje so odprli oddelek domžalske glasbene šole in vabili učence, naj se vpišejo. Najprej je začel igrati kitaro, čeprav si je želel trobento, nazadnje je pristal pri violini. Zupan se spominja, da so mu starši prepovedali igrati trobento, ker je bil astmatik. V zameno je dobil kitaro. S starši se je pogajal toliko časa, da je začel hoditi h glasbenemu pouku šele sredi novembra. »Profesor Modic je opazil, da sem hitro napredoval, in je imel zamisel, da bi se učil violino tako kot Paganini, ki je tudi najprej igral kitaro. Naslednje leto so odprli violinski oddelek in začel sem vaditi violino.« Glasba ob študiju in tudi kasneje Deset let se je učil igrati violino, ni pa se odločil za srednjo glasbeno šolo. Tudi pri izbiri študija ni prevladala glasba, ampak medicina, čeprav ga je še danes. S tem orkestrom je večkrat igral tudi solistično, med večje takšne koncerte šteje izvedbe Beethovnovega violinskega koncerta, Vivaldi-jevih Štirih letnih časov, Bachovih in Mozartovih violinskih koncertov ... Gre za zahtevna dela s svetovnih odrov in zanje je bilo treba nameniti kar nekaj časa za vajo. Kot solist je igral tudi v zdravniškem orkestru ki, ko sem imel občutek, da bi se bolj našel v glasbi, da bi lahko z glasbeno govorico več povedal ljudem. Potihem sem želel biti koncertni violinist, a nisem imel občutka, da sem tega sposoben. Ko danes gledam vso to konkurenco med dobrimi izvajalci, je bolje, da je bilo tako, kot je bilo.« Je pa zanj klasična glasba tista, v kateri najde sporočil- Zdravnik Marko Zupan je specialist nevrologije v celjski bolnišnici, v prostem času pa najraje vzame v roke violino. glasba ves čas spremljala. »S študentom medicine in pianistom Miranom Možino, danes priznanim psihiatrom, sva večkrat skupaj igrala. Ko sem začel delati kot splošni zdravnik v Žalcu, sem želel narediti še kaj na področju glasbe. Naredil sem sprejemne izpite na akademiji za glasbo in bil sprejet v razred prof. Bravničarja. Prvo leto sem še lahko hodil, drugo leto sem obiskoval le še ure pri njem, potem zaradi službe niti to ni šlo.« Se je pa zato leta 1984 vključil v Celjski godalni orkester in naslednje leto postal koncertni mojster, kar je »Ko je imel znan pediater Pavle Korn-hauser, s katerim sva igrala kot duo, devetdesetletnico, sva naštudirala zahtevno Franckovo sonato za violino in klavir in izvedbo je posnela tudi RTV.« Camerata medica in v raznih komornih sestavih. Kako mu je to uspevalo ob službi? »Mogoče je šlo to nekoliko na račun medicine,« odgovarja Zupan. »Po specializaciji nisem tako zelo razvijal strokovnega dela, saj bi si sicer težko privoščil, da bi se ukvarjal še z glasbo.« Doma so mu stali ob strani in tudi otroka nadaljujeta njegovo dejavnost in konjiček: sin se je odločil za medicino, hči študira violino. Globoko sporočilo Mu je bilo kdaj žal, da ni izbral glasbe? »Bili so trenut- no vrednost. »Ko začutiš to sporočilo, doživiš posebno pomiritev, prepričanje, da je nek razlog, da ta svet obstaja, da se s smrtjo morda ne konča vse. Življenje prinaša vedno več napetosti in stresov, glasba pa pomirja, prinaša občutke sreče, miru in spokojnosti,« pravi Marko Zupan, ki je prepričan, da bi morale biti glasbene šole dostopne vsem otrokom, ki imajo smisel za glasbo, prav zato, da bi pridobili osnovna znanja, ki bi jim kasneje bogatila življenje. TC Glasba obriše solze in opogumi srce Po tem načelu poučuje Nina Baša, profesorica flavte v žalski glasbeni šoli V času šolanja Nina Baša ni razmišljala o tem, da bo poučevanje nekoč njen poklic. Niti ni razmišljala, da bo kdaj igrala v profesionalnem orkestru. »Preprosto rada sem igrala in ker je bila flavta del mojega vsakdana, si ni bilo težko predstavljati, da bo tako tudi naprej,« pravi profesorica v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu, ki se trudi otrokom odpreti nova glasbena obzorja in jih navdušiti za igranje flavte. Flavta ji je bila v otroštvu všeč, ker se je tako lepo svetila in je lepo zvenela. V skladbah je uživala, tehnične vaje pa ji niso bile ravno simpatične. Imela je podporo pri starših, z očetom sta doma pogosto zaigrala kakšno znano skladbo, saj je sam ljubiteljsko igral harmoniko. Pedagogi s srcem Pomemben mejnik je bilo delo s profesorjem flavte na srednji stopnji. »Prepričana sem, da sem danes pri delu z otroki v veliki meri takšna, kot sem, prav zaradi njega. Med drugim me je naučil, naj ostanem skromna in vedno sprejemam znanje, saj se lahko od vsakogar nekaj novega naučim. Hvaležna sem mu tudi za to, ker mi je dovolil imeti slab dan in sem brez slabe vesti prišla na uro, četudi nisem dovolj vadila. Naučil me je, da je moj uspeh odvisen od mene in da sama krojim svojo pot.« Ta pristop je pogrešala pri nekaterih profesorjih na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vendar je imela srečo, da je prišla v razred izjemno cenjene profesorice, pri kateri je ostala še na podiplomskem študiju in vsa leta sta se odlično razumeli. Tudi sicer je imela pri izbiri profesorjev veliko sreče. »Svoje pedagoško delo so opravljali s srcem, me motivirali, mi dopuščali napačne odloči- Nina Baša je prepričana, da je glasbeno izobraževanje zelo pomembno pri odraščanju mladostnikov. »Kdor želi biti uspešen v glasbi, potrebuje vztrajnost in dobre delovne navade. Vse to lahko nato prenese na druga področja, s katerimi se ukvarja bodisi poklicno ali ljubiteljsko.« tve, ob razočaranjih so bili žalostni z menoj in so se ob uspehih veselili z mano. Zato jih skušam posnemati. In imam to srečo, da vsak dan odidem v službo z veseljem.« Inovativni pristopi Nina uči flavto učenke od prvega do sedmega razreda. Po dvanajstih letih poučevanja še vedno odkriva nove načine, kako pomagati prvošolcem pri drži, pihanju, dihanju, koordinaciji prstov. »V leto- šnjem šolskem letu nam glasbena vila pomaga pri usmerjanju tona, plišasti čmrlj pa prileti naokrog in nam popravlja držo in podobno. Ko se pripravljamo na prvi nastop, sta včasih tudi naše občinstvo. Steno učilnice krasi velika tabla, kjer je že v začetku novembra zmanjkalo prostora za risbe učencev, v katerih se slikajo podobe iz pesmic, ki jih igrajo. Vsak teden jih pričakata motivacijsko sporočilo ali preprosta misel o glasbi ali umetnosti. Pogosto opazujem njihov izraz na obrazu, ko iz kuverte potegnejo listek, ga odprejo in preberejo. Vidim, da se jim zapisano vtisne v spomin in da si pogosto katerega od motivacijskih izrekov ponavljajo, preden gredo na oder.« S tem premagujejo tremo, postanejo bolj samozavestni in zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Ne samo učiteljica Kljub temu da učitelje zavezuje učni načrt, je v njem dovolj prostora za ustvarjalnost, meni Nina in pravi, da na razrednih nastopih, ki se imenujejo Me-sečnice, vsak mesec predstavljajo drugo tematiko. »Učenci tudi sami iščejo notno gradivo, nove skladbe ali celo ustvarjajo lastne. Ugotavljam, da se težje ritmične vzorce lažje naučijo v znanih skladbah kot pri tehničnih vajah.« Najbolj je vesela, če jo katera njena učenka poišče, ko je pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. »Spoznam, da v tistem trenutku ne potrebuje mojega glasbenega znanja, ampak da v meni išče sogovornico in zaupnico.« Tudi v tem vidi svojo vlogo učiteljice in usmerjeval-ke mladih, za katere želi, da bi jim bila glasba sprostitev in pobeg iz sveta, ki se vrti prehitro. TC, foto: osebni arhiv 30 REPORTAŽA Ingrid von Oelhafen - Erika Matko Na predstavitvi knjige sta spregovorila tudi dr. Tonček Kregar in predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok dr. Janez Žmavc. Ukradena deklica, ki je ni nihče iskal V muzeju novejše zgodovine so predstavili knjigo Hitlerjevi pozabljeni otroci Življenje Ingrid von Oelhafen - Erike Matko v Lebensbornu »Zagotovo vem, da sem bila nekoč jugoslovansko dekletce z imenom Erika Matko. Zagotovo vem, da so me ukradli družini, in hvaležna sem, da se mi je bilo dano spet združiti z njo ... a še najbližje se čutim svojemu pokojnemu bratu Hubertusu. V najinem odnosu se skriva največji poraz nacistične ideologije: kri ni najpomembnejša.« »Svoje delo fizioterapevtke za invalidne otroke sem opravljala kot poklicanost. In vedno znova me je pretresla podoba staršev, ki so bdeli nad svojimi otroki. Večkrat sem pomislila - če bi se meni zgodilo kaj takega, me moja mama zagotovo ne bi vzela k sebi.« Gospa deluje mirno in prijetno, a vendar nekoliko zadržano. Njen govor je tih in z občutji ne razmetava po nepotrebnem. 11. novembra letos je dopolnila 75 let in to je bil tudi dan, ko je izšel slovenski prevod knjige o njenem življenju v Lebensbornu. Z novinarjem Timom Tateom se je podpisala pod naslov Hitlerjevi pozabljeni otroci. Izpoved Ingrid von Oelhafen priča, da nekaterih temeljnih stvari človek ne more pomesti pod preprogo. V globini duše kljuvajo in vedno znova priplavajo na dan. Zgodba deklice z dvema imenoma se je začela na dvorišču I. osnovne šole v Celju avgusta 1942. Kaj je tisti dan doživljala družina Matko -oče, mati in trije otroci - ne bomo izvedeli nikoli. Bili so kaplja v človeškem morju, polnem negotovosti, strahu in groze. Jokajoči otroci, ki so jih trgali materam iz rok, onemele sirote, ki so jim starše odpeljali v smrt, matere, ki so se jim od groze posušile solze in jim je onemel glas. Več kot šeststo otrok je bilo tisti dan ukradenih in iztrganih iz njihovih domov. Večji in rasno manj brezhibni so končali v prevzgojnih delovnih taboriščih. Tisti, ki so ustrezali pogojem Him-mlerjevaga nadrasnega progama, so postali del nacističnega programa Lebensborn. Izvir življenja, v prevodu, je bil način prevzgoje in vzgoje nove generacije tretjega raj-ha. Erika Matko je bila samo ena od desettisočih otrok, ki so postali del tega krutega socialnega eksperimenta. Ko so jo odpeljali v Nemčijo, je bila stara devet mesecev. Ljuba mamica, vzemi me domov Enajst let je bila stara, ko je s precej starejšim, strogim in odtujenim očetom čakala na pregled pri zdravniku. Ko so poklicali Eriko Matko, jo je prijel za roko in jo odpeljal v ordinacijo. »Spraševala sem se, zakaj sem na vrsti, ko mi je vendar ime Ingrid.« Gospodinja ji je kasneje povedala, da je posvojena, enako kot njen brat Dietmar. To v času razbitih družin in razrušenih domov ni bilo nič posebnega, a za malo Ingrid je bil to samo še en kamenček v mozaiku otroštva, ki ga v knjigi opisuje z besedami »mrzlo in prestrašeno«. Družina je iz sovjetske cone zbežala zadnji trenutek, preden se je spustila železna zavesa, a nikoli ni živela pod isto streho. Oče Hermann in mama Gisela sta si bila tujca, deček in deklica sta bivala nekje v vmesni praznini, več let tudi v zavodu za zapuščene otroke. Eden bolj pretresljivih delov knjige so pisma, ki jih je Ingrid od tam pošiljala Giseli. Niz otroških zapisov povezuje mila prošnja »ljubi mamici«, naj jo vzame domov. A je ni. Šele šest mesecev po smrti krušnega očeta, leta 1954, je spet zaživela pri krušni mami in njenem sinu Hubertusu, ki se je rodil v vmesnem času. Odnos z mlajšim bratcem, za kar ga je takrat imela, je bil eden redkih toplih in ljubečih v njenem zgodnjem otroštvu. Obraz, ki ga ni nihče iskal Pri petnajstih letih je Ingrid na plakatu na ulici zagledala svoj obraz. Ni vedela, kako so dobili njeno mlajšo sliko, niti tega, zakaj je uvrščena med obraze otrok, ki so izkoreninjeni in brez prave identitete živeli po vsej Nemčiji in o katerih so poslušali v radijskih oddajah. Nje pravzaprav ni nihče zares iskal. Čudna zgodba o Eriki Matko je bila dolgo potisnjena na stran. Ime jo je spremljalo kot nepojasnjena senca. Pri vpisu v šolo za fi-zioterapevte so ji rojstni list izdali na ime Erika Matko in tudi diplomirala je pod tem imenom. Oblasti so kasneje celo ugotovile, da Ingrid ne spada v družino von Oelhafen in da nima pravice uporabljati tega imena. Otroško sanjarjenje o pravih starših je z leti vedno bolj izpodrivalo temeljno bivanjsko vprašanje, kdo sploh je. V dokumentih se je kot njen rojstni kraj pojavlja- lo ime Sauerbrunn. Dolgo je bila prepričana, da gre za kraj v Avstriji, izkazalo pa se je, da v resnici prihaja iz Jugoslavije. Pri zapletenem brskanju za drobci svoje preteklosti je odkrila, da je otrok Lebensborna. Po letih pošiljanja pisem brez odgovorov, po letih neprijaznih uradnikov, ki so jo odslavljali brez pojasnil, je tu in tam le zasvetilo upanje. Teh prebliskov se je razveselila kot otrok. Nazadnje je odkrila, da je kraj Sauerbrunn, kjer je kot steklar verjetno delal njen oče, Rogaška Slatina. Najprej brez zgodovine, nato še brez imena Pazite, kaj si želite, v knjigi opozarja avtorica. Za slovensko birokracijo ne najde lepe besede, morda tudi zaradi usodnosti sporočila, ki ji je leta 2001 sesulo vse upanje, da bo kdaj našla svojo družino. Iz občinske administracije v Rogaški Slatini so namreč sporočili, da so našli Eriko Matko, rojeno 11. novembra 1941. »Toda ta ženska še živi nekje v Sloveniji; zato je domneva, da je bila Ingrid von Olehafen rojena kot Erika Matko, napačna.« Zdelo se ji je, da se ji je v trenutku sesul svet. »Zdaj pa še imena nimam več,« je obupano ugotavljala. A takrat je bila že predaleč na poti. Čutila je, da se ne more obrniti brez končnih odgovorov. Tudi zaradi resnice o organizaciji Lebensborn. Čeprav se je takrat že v polnosti zavedala zločinskosti njene narave, so bili na sodnih procesih ključni obtoženci oproščeni, organizacija pa celo razglašena za dobrodelno organizacijo. Pozabljene brazgotine in nove rane Ingrid je odpotovala v Slovenijo, da bi poiskala svoje korenine. Zbrala je vzorce sline rodbinske veje Matko. Z gensko analizo je dobila ključni del sestavljanke in končno potrditev, kje so njene korenine. Znanstvena analiza je z visoko verjetnostjo pokazala, da je Ingrid von Oelhafen teta Rafaela Matka. »Težko je izraziti, kaj mi je pomenila ta novica. Kdor ni živel tako kot jaz, preganjan od večnega vprašanja, kdo je in od kod je prišel, si po mojem ne more zares predstavljati, kakšna vznesenost me je preplavila. Počutila sem se, kot da se je z mene odvalila teža šestdesetih let.« Njeni oče, mati, brat in sestra so že pokojni. A postala je del družine, ki jo je sprejela za svojo. O tem, kaj se je družini Matko zgodilo tistega avgustovskega dne na dvorišču I. osnovne šole v Celju, obstaja več teorij. Kaj so doživljali, kako so od tistega dne živeli in kaj pretrpeli, ne bomo nikoli vedeli. A izpraznjeno mesto devetmesečne hčerke je tisti dan na celjskem šolskem dvorišču zapolnila druga deklica. Sprevržena nacistična filozofija je porezala korenine mnogim ljudem in jim ukradla identiteto ter družino. Najbolj tragično je, da še danes ustvarja žrtve. A tako kot je avtorica knjige ženska dveh imen, je tudi Erika Matko ime dveh oseb. In tega ne more nič spremeniti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA REPORTAŽA 31 Za navijaški ritem so skrbeli Šentjurski vitezi. V Najboljši igralki Slovenije in Litve, Maja Erkič in Santa Okockyte, vmes selektor Damir Grgić. Ženske in dekleta osvojile srca v navijačev V celjski dvorani je po Latviji z visoko razliko padla še Litva Kar 1.200 gledalcev je v dvorani Gimnazije Celje -Center pomagalo našim ko-šarkaricam do zmage nad Litvo (75:64) in zgodovinske uvrstitve na evropsko prvenstvo. Praznega kotička ni bilo, igralke so aplavz doživele že v trenutku, ko so prvič pritekle na parket na ogrevanje. V našem taboru niso skrivali, da so gostje pripotovale s pomlajeno postavo, na veliki zvon pa tega tudi niso obešali. Tretja zmaga v 3. krogu kvalifikacij je zagotovila preboj na veliko tekmovanje. Zadnja tekma v Latviji je bila včeraj zvečer. Z močnim celjskim pridihom Tri od dvanajstih košar-karic niso igrale za celjski klub, Sandra Piršič, Ana Ljubenovič in Eva Rupnik. Maji Erkič, Niki Barič, Teji Oblak, Rebeki Abramovič, Evi Lisec, Tini Trebec, Tini Jakovini in Živi Zdolšek je bil odskočna deska, Anna-marii Prezelj še bo. V strokovnem štabu so selektor Damir Grgić, pomočnik Jure Kranj c in trener za telesno pripravo Žane Bortek. V ozadju sta ostala Uroš Kranjc in predsednik ŽKK Athlete Borut Kop. Poskrbela sta za skorajda celotno organizacijo tekme. Bilo je veliko blišča, precej neopazen je ostal trud celjskih košarkarskih delavcev in zanesenjakov na čelu z neutrudnim Kranjcem, ki so marsikaj omogočili sedanji generaciji. Celje je bilo v zadnjem desetletju in več središče razvoja slovenske ženske košarke, ne toliko z lastnim produktom, ampak z uspešno selekcijo igralk in ustrezno organiziranostjo kluba, kar je privedlo do uspešnih nastopov slo- venskih mladink, mlajših članic in zdaj še članic. To so v KZS le uvideli, za članskega selektorja določili Grgića, tekme iz Kranjske Gore prestavili v Celje, le glede Marice Gajić - ki si je želela slovensko državljanstvo - so se pred časom premalo potrudili. »Bravo, punce, bravo!« Najvišja naša igralka, Gorenjka Piršičeva, je dopolnila 32 let in s solzami v očeh spremljala zadnje sekunde, Maja Erkič je pri 31 letih še vedno naša najboljša (in najbolj postavna) ko-šarkarica. Na drugi strani je daleč najmlajša Annamaria Prezelj, igralka Athleta. V končnici so bili gledalci navdušeni, ko je najstnica zbrala pet točk in izkoristila nekaj svojih minut: »Za neverjetno vzdušje se želim zahvaliti prav vsem, ki so prišli v dvorano. Upam, da se bo to še kdaj ponovilo. Zapisale smo se v zgodovino. Majhni smo, toda imamo veliko srce.« Zvezdnica naše izbrane vrste je Nika Barič: »Skupek izkušenih in mladih igralk, to je moč naše ekipe. Zelo dobro se razumemo, Komaj čakam poletne priprave za evropsko prvenstvo.« Trepljali so jih z vseh strani. Morda jim bodo omogočili še evropsko prvenstvo na domačih tleh (skupna kandidatura Slovenije in Srbije za 2019), ko je logično pričakovati predtekmovalno skupino v knežjem mestu. A s tem se naše visoke ženske in dekleta niso obremenjevale v sobotni noči. Po večerji ter zabavi v gostišču Amerika so zaplesala še v bližnji diskoteki, kjer je Mile Kitić prepeval tudi o šampanjcu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Teja Oblak, sestra vratarja Atletica Jana Oblaka: »Ne, tokrat ne bom gledala prenosa madridskega nogometnega derbija. Danes je čas za slavje!« Jan je moral Ronaldovemu Realu priznati premoč s 3:0 ... Prvič je za Slovenijo pesti stiskala Shante Evans (desno zgoraj v družbi soigralke pri celjskem klubu Althee Gwashavanhu). Američanka je pripravljena obleči dres naše izbrane vrste . Annamaria Prezelj, edina najstnica, je skočila v objem svoji klubski soigralki pri Athletu v minuli sezoni Tini Trebec. Za »selfije« je zadolžena Eva Lisec. 32 REPORTAŽA Upokojenci so lepo presenetili Velik prikaz ustvarjalnosti štorskih upokojencev - Od šivanke do lokomotive V Štorah je bila pred nekaj dnevi velika razstava, kjer je bila prikazana pestra ustvarjalnost tamkajšnjih upokojencev. »Vse to kaže na ročne spretnosti, veliko kreativnosti, predvsem pa ljubezni do tovrstnega ustvarjanja,« je ponosna podpredsednica Društva upokojencev Štore Ivana Tofant. Društva s šesto člani. »Ena od ustvarjalk mi je rekla, da se ji ideje pojavijo nenadoma, nepričakovano in ko jih ima, ne dajo več miru,« je povedala Tofantova. Dvorana Kulturnega doma Štore je bila tako polna vseh mogočih izdelkov domačih upokojencev. Od ročno izdelanega cvetja, kvačkanih, vezenih in klekljanih izdelkov do lesnih in pletenih izdelkov. Tudi pridelki vinogradnikov in čebelarjev niso manjkali, enako niso manjkale domače dobrote. Po kulturni plati so bila predstavljena olja na platnu, ki sta jih razstavili domači slikarki. Pesnica je prinesla številne literarne zbornike, kjer so objavljene njene pesmi. Razsta- Del upokojencev skrbi tudi za svojo telesno dejavnost. »Organiziramo balinanje, trenutno pripravljamo še rusko kegljišče. Vsako sredo imamo streljanje, uspešni smo tudi v ribolovu,« je povedal predsednik društvene športne komisije Vladimir Jerovšek. Ribiči so bili na tekmovanju v Slivnici drugi in v Preserju tretji. V balinanju so upokojenci osvojili naziv prvaka občine. Vsi upokojenci se na rekreacijskem področju ne morejo vključevati. V Društvu upokojencev Štore deluje komisija za kulturo, predavanja, razstave in podobne dejavnosti. »Prizadevamo si, da bi vključili čim več članov. To je za telesno in duševno počutje upokojencev pomembno,« je opozorila predsednica komisije za kulturo Zdenka Šlatau. Društvo izdaja vsa-komesečne Novice, in sicer za obveščanje članov. vljeni so bili tudi izdelki enega zadnjih štajerskih lončarjev Franca Buserja z domačije z več kot dvestoletno lončarsko tradicijo. Med odprtjem razstave, ki je bila odlično obiskana, je zapel Kvartet Grmada, s katerim prepeva tudi član štorskega upokojenskega društva. V kulturnem programu je svojo pesem o beguncu prebrala pesnica, upokojenka Marija Šuhel s Pečovja. »Samo da je mir in se v miru živi,« je povedala v zadnjem verzu svoje pesmi o begunski problematiki. »Zelo rada opazujem naravo, recimo kakšnega ptička na drevesni veji. Največ pesmi pa je povezanih z mojo družino, ki me najbolj navdihuje,« nam je povedala Šuhlova, ki piše predvsem ponoči. Pesmi piše že od osnovne šole, vsega skupaj jih je nastalo približno štiristo. Objavlja jih v zbornikih društva Slap, ki ima sedež v Zgornji Savinjski dolini. Nekaj njenih pesmi je celo uglasbenih, saj je njen mož organist. Na razstavi so bile predstavljene tudi njene rože iz krep papirja. Na kulturnem področju ustvarja tudi slikarka olj na platnu Terezija Selič iz Pro-žinske vasi. »Že v osnovni šoli sem risala na stenčas. Čudoviti izdelki Lončarski izdelki upokojenca Franca Buserja iz Prožinske vasi. •v« Prtički različnih barv in vzorcev Nato sem najprej nekaj časa risala na papir, saj platna nisem imela,« se spominja slikarka, ki je samoukinja. »Dandanes manj slikam, saj roka ni več mirna,« obžaluje Seličeva, katere dela so na društveni razstavi vzbujala veliko pozornost. Podpredsednica DU Štore Ivana Tofant Klekljarica Ljubica Rožman Zdenka Šlatau, predsednica komisije za kulturo Olja na platnu sta predstavili kar dve slikarki. Klekljanje, pletenje ... Veliko pozornost so prav tako vzbujali klekljarski izdelki Ljubice Rožman. »Dolgo sem si želela klekljati, saj sem izdelke, ki sem jih opazovala po televiziji ter na razstavah, zelo občudovala. Že pred upokojitvijo sem v Celju obiskovala tečaj kleklja-nja in tako se je začelo,« se spominja klekljarica. Ustvarja prtičke, slike, voščilnice ... »To nastaja ob večerih, sicer ni časa. Saj smo upokojenci,« se je pošalila Rožmanova. Na štorski Lipi ustvarja številne zanimive izdelke upokojenka Fanika Lončarič. »Začelo se je leta 1954 med bivanjem v zdravilišču. Tam sem se naučila pletenja in pozneje začela še kvačkati,« se je med svojimi čudovitimi izdelki spominjala začetkov Lončaričeva, ki je upokojenka že dolga leta. Med prtički različnih barv, različnih vzorcev in iz različnih materialov. »Moji izdelki ponavadi nastajajo zjutraj in zvečer, saj čez dan ni toliko časa. Še posebej ne poleti, ko je delo na vrtu in so roke hrapave,« je povedala zanimiva ustvarjalka. Ima toliko svojih izdelkov, da bi jih bilo dovolj za samostojno razstavo. Več kot tristo jih je. Zanimivo znanje, ki so ga nekoč imeli na skoraj vsaki domačiji, ohranja Albin Pod-bregar. Novembra in decem- Štorski upokojenci so nasploh dejavni. V okviru programa Starejši za starejše deluje 39 prostovoljcev, ki redno obiskujejo vse več kot 69 let stare občane. »Pravim, da ne bi smel biti v naši občini nihče lačen in nihče sam,« pravi podpredsednica društva Tofantova, ki ima na skrbi ta projekt. Štorovčani so ga v državi začeli izvajati med prvimi, izvajajo ga že enajsto leto. In še bi lahko naštevali. Med drugim sta zelo dejavna aktiva žena v Kompolah in Štorah. Iz starih časov. Eden od upokojencev je naredil tudi voziček. bra nabere vrbove, leskove in kostanjeve šibe, ki morajo nekoliko oveneti. »Ko so poparjene, jih je treba takoj, v eni uri, uporabiti. V nasprotnem primeru se zasušijo,« je povedal o izdelovanju košar in košev. Podbregar, ki je samouk, je moral svoj prvi izdelek vreči v peč, saj mu ni uspel. »Delo ni zahtevno, vendar ga moraš opraviti s srcem, z veseljem,« je razlagal. S košaro je do dvanajst ur dela, z velikim košem približno osemnajst. Takšno pletenje je mogoče le sredi zime, dokler je les primeren za oblikovanje. BRANE JERANKO Foto: SHERPA REPORTAŽA 33 Zacveteli papirnati cvetovi 4. vseslovenska razstava cvetja iz krep papirja Športna dvorana Vrana Vransko se je minuli konec tedna spremenila v pravi cvetlični vrt, ki so ga krasili rože in aranžmaji več tisoč cvetov iz krep papirja. Na največji razstavi cvetja iz papirja, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Vransko pripravilo neformalno društvo Rož'ca, se je predstavilo 120 izdelovalk in izdelovalcev rož iz vse Slovenije. »V zadnjih letih nam je uspelo že dodobra zamajati prepričanje in miselnost ljudi, da je papirnato cvetje kič. Ljudje to dediščino in spretnost spet sprejemajo kot nekaj lepega,« je povedala Martina Felicijan, ki je, kot se rada pošali, kriva za takšna vsakoletna cvetoča srečanja na Vranskem. Felicijanova je vesela, da je razstava že tako znana, da razstavljavci sami pokličejo in povprašajo, če lahko sodelujejo. Seveda so vsi dobrodošli. In kot pravi pobudnica razstave: »Združujejo nas veselje in ljubezen do ljudskega izročila ter želja po ohranjanju kulturne dediščine.« Nekdaj so omenjene rože izdelovali za vse priložnosti, spremljale so ljudi od rojstva do slovesa s tega sveta, pri vseh praznikih in običajih. Ročna spretnost izdelovanja rož iz krep papirja je vpisana v register žive dediščine in kmalu naj bi prešla tudi v register Unesca. »Svoje znanje rade delimo na raznih delavnicah v društvih in šolah, saj želimo ohraniti to spretnost rokodelcev, trudimo pa se, da cvetje izgleda res kot pravo. Da je cvet iz krep papirja, vidiš šele ob dobrem in bližnjem ogledu cvetja,« so pripovedova- le umetnice, katerih spretni prsti ustvarjajo res izjemne cvetoče podobe. Razstavo je odprla direktorica Etnografskega muzeja Ljubljana Tanja Roženberger, ki je v svojem nagovoru poudarila, da izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanje preteklih generacij izdelovalk in izdelovalcev, to znanje pa tudi nadgrajujejo z lastno inovativnostjo in zahtevami sodobnega tržišča. LEA KOMERIČKI, foto: TONE TAVČER Ob odprtju razstave so pripravili prijeten program, ki ga je povezovala Kristina Bogataj, sooblikovale pa so ga ljudske pevke Korenina iz Tolmina, folklorna skupina Sožitje iz Šentjurja, Etno skupina Sončnice z Ostrožnega in ljudske pevke prosvetnega društva Janeza Trstenjaka iz Huma pri Ormožu. Uporaba papirnatih rož je bila povezana z navadami krašenja ob koledarskih šegah, s šegami življenjskega kroga in prazniki cerkvenega leta. Najpogosteje so oblikovali papirnate rože v šopke, ki so jih na primer nosili ženini in neveste ter svatje ali vojaški naborniki. Velikost šopkov in sestava cvetja v njih sta bili različni glede na okoliščine uporabe. S papirnatimi rožami, ki so jih spletli v vence ali kite, so ob cerkvenih praznikih krasili notranjost in zunanjost cerkva, kapelic in drugih sakralnih znamenj. V domovih so bili z njimi okrašeni svete podobe in bogkov kot. V kombinaciji z naravnim rastlinjem so papirnate rože spletali tudi v nagrobne vence. »Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja ter se uporabljajo ob različnih priložnostih, največkrat povezanih z obredi prehoda in s praznovanji. Papirnate rože so izdelovali iz raznovrstnega papirja in žičnatih opor. Cvetne in stebelne liste so iz papirja izrezovali s škarjami ali redkeje izsekavali s posebnimi železnimi izsekači ter jih nato barvali in tudi povoščili, da bi bili obstojni. Rože so izdelovali še iz raznobarvnega krep (gubanega) papirja. Pri njihovi izdelavi so se uporabljale različne tehnike oblikovanja papirja, kot so prepogibanje, svaljkanje, raztezanje, gubanje, kodranje, nabiranje, zarezovanje .... Posamezni izdelovalci umetnih cvetlic te načine uspešno prenašajo v današnji čas. Njihove izdelke odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno prilikovanje podobam naravnih cvetic, kakor tudi znanje o likovno estetskem oblikovanju cvetic v historično izpričane aranžmaje, uporabljene ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih. Izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij izdelovalk, ta znanja pa tudi nadgrajujejo z lastno inventivnostjo in zahtevami sodobnega tržišča po novih oblikah in namenih okraševanja z umetnim cvetjem,« je povedala Tanja Roženberger. Ker je razstava letos prestavljena v poznojesenski čas, so razstavljavci to Razstavo je odprla direktorica Etnografskega muzeja Ljubljana Tanja tudi tematsko obarvali z motivi prihajajočih praznikov. Tako je bilo mogoče Roženberger, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Turinek. občudovati adventne venčke in božične zvezde. Spretne prste imajo tudi predstavniki močnejšega spola. 34 KULINARIKA Priloge iz sladkega krompirja Sladko-kisel pire 500 gramov surovega krompirja sem najprej oprala, olupila, narezala na koščke in skuhala. Sredica sladkega krompirja je oranžna, na otip kompaktna. A to se spremeni takoj, ko je krompir kuhan. Kdaj je to, ugotovimo zelo preprosto, postane namreč popolnoma mehak, tako zelo, da v manjši kos težje zapičimo vilico, saj razpade. Krompir sem rahlo ohladila, ga pretlačila, dokler ni večina grud izginila. Dodala sem žlico kisle smetane in več soli. Na krožnik sem na željo svojih poskusnih zajčkov dodala še hren in pasiran kaki. Okusi so tvorili božansko celoto in ta priloga si je prislužila najboljšo oceno. Namig: namesto kakija lahko uporabimo naribana jabolka, ki so zaradi svoje kislosti še večje nasprotje sladkemu krompirju. Slan pire iz sladkega krompirja Proces kuhanja sladkega krompirja sem ponovila. Ko je bil krompir kuhan, sem ga na nizki temperaturi pretlačila, mu dodala maslo in ga izdatno solila. Če primerjam z navadnim krompirjem (čeprav je primerjava nesmiselna, ker ne spadata v isto botanično skupino), sladki potrebuje vsaj še enkrat toliko soli, vsaj po okusu mojih preizkuševalcev. Slan pire sem na krožniku postregla z nekaj peteršilja in sladke paprike, ki sta sicer poskrbela za barvit krožnik, okusi pa se niso spajali najbolje. So pa okus slanega pireja zaokrožili fi no zmleti orehi, ki sem jih potresla po krompirju. Namig: slan pire iz sladkega krompirja bi moji preizkuševalci priložili ribi OCENA Sladki krompir odpira nove možnosti. Zaradi specifičnega okusa in zelo specifične strukture ga ne smemo wj po vzoru drugih jedi. Strukturo bi primerjala s torerctom, mogoče z bučo ali melono. Okus je sw^ten, zaradi svoje sladkosti pa dopušča nove rakasto pri Мтар. Sladki krompir bom vsekakor še pripravi. Navdušil me je v tombinaciji s kislo smetano in hrenm Slan pire bom naslednjič uporabila kot eno od pril^ p°stregla pa ga bom v manjši količini, saj lahko močen in specifičen okus hitro nadvlada ostale jedi na krrcmto. Navdušenost nad sladkim krompirjem Skorajda ni več povprečne gospodinje, ki ne bi vsaj nekaj že slišala o sladkem krompirju. Nekatere navduši, drugi ga primerjajo s korenčkom, tretji napačno pričakujejo, da gre res za krompir. Odločila sem se torej, da bom končno tudi sama preizkusila vse njegove sladkosti. Odločitev je padla, treba je bilo izbrati le še jed. Predlogi so kar kapljali. Iz sladkega krompirja mnogi pripravljajo sladice, drugi ga polnijo z zelenjavo ali mesom, največkrat pa ga uporabijo za prilogo. Tako sem sklenila, da bom pripravila nekaj prilog in domače zadolžila, da jih preizkusijo ter pokomentirajo. dni krompir in se v skladu s tem tudi med kuho ne obnaša enako. Je škrobnata zelenjava, spada v skupino slakovk in ima veliko vitaminov. 100 gramov krompirja ima približno 85 kalorij in nič nasičenih maščob. Izvira iz Južne in Srednje Amerike, tam ga gojijo že tisočletja, v Evropo je prišel v 16. stoletju, trenutno pa ga največ proizvedejo na Kitajskem. Okus je sladkast in nekoliko spominja na kostanj. Sama sem sladki krompir za tokratni prispevek dobila v Vrtnarstvu Toplak v Celju, kjer ga lahko kupite tudi vi. Pečen sladki krompir Krompir sem najprej olupila in ga narezala na kose. V posodici sem nasekljala timijan, mu dodala drobno nasekljan česen in mešanico namočila v olju. Nekaj časa sem pustila, da so se arome dobro premešale, nato sem z mešanico prelila krompir. Na papirju za peko sem na 220 stopinjah Celzija krompir pekla približno 20 minut. Želela sem, da bi bil krompir hrustljav, a tudi po podaljšanem času peke se to ni zgodilo. Če bi ga pekla še dlje, bi se česen lahko zažgal, kar hrano vedno greni. Sladkast in mehek pečen krompir je tako bolj spominjal na korenček. Izjava enega od preizkuševalcev mojih prilog je tudi po mojem mnenju najbolj zajela bistvo hrane: »Ta priloga je odlična, a ne sme biti postrežena in predstavljena kot pečen krompir. Struktura je namreč popolnoma drugačna.« Pečeni svaliki Zadnja od prilog je tista, s katero se ne želim hvaliti, a obljubila sem, da vam bom iskreno poročala tudi o vseh »kiksih«, ki se dogajajo v moji kuhinji. Najprej sem cel krompir spekla na papirju za peko. Ko sem vanj z lahkoto zarinila noževo konico, sem vedela, da je pečen. Izdolbla sem sredico, jo zmečkala in dobro ohladila Ohlajenemu krompirju sem najprej dodala nariban sir in rumenjak, žličko beljaka, postopoma pa sem primešala še na drobno zmlete pražene mandlje. Kot so mi svetovali, sem mletih mandljev dodala toliko, da sem iz zmesi lahko oblikovala svaljke, kar pomeni, da je zmes morala biti dovolj kompaktna, a hkrati ne preveč »pacasta«. Dodala sem še sol in poper, zmes oblikovala in vse skupaj zapekla na papirju za peko, namaščenem z oljem. Kako katastrofalen je bil rezultat, si lahko pogledate na fotografiji. V pečici sem jih pekla, ker so mi tako svetovali, a ta poteza je bila - milo rečeno - slaba. Preizkuševalci so sicer bili enotni: »Okus mandljev v sladkem krompirju je bil božanski, rahlo je spominjal na marcipan, a peka je bila pogubna.« ZA ZDRAVJE 35 Medicinska konoplja vendarle luč na koncu tunela za bolnike Priporočajo jo predvsem hudim bolnikom v paliativi Pred dnevi je bilo v Ljubljani strokovno izobraževanje zdravnikov o uporabi medicinske konoplje in kanabinoi-dov pri paliativni oskrbi bolnikov, torej bolnikov v končnem obdobju hudega bolezenskega stanja. Izobraževanja se je udeležilo kar sto dvajset slovenskih zdravnikov z različnih področij. Podatki, ki so jih dobili, bodo ključni pri praksi in tudi morebitnem svetovanju ali uporabi konoplje tudi v drugih primerih bolezni. Letos je bilo na področju plje v zdravstvene namene uporabe medicinske kono- veliko narejenega. Kljub temu da je v začetku oktobra državni zbor sprejel sklep, ki je podprl uporabo konoplje v medicinske namene, smo v Sloveniji še vedno na začetku dolgega procesa uvajanja kanabinoidov in medicinske konoplje v vsakodnevno zdravniško prakso. Srečanje so organizirali Zdravniška zbornica Slovenije, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja in Onkološki inštitut Ljubljana, zatorej je šlo za strokovno izobraževanje, čeprav javnost tudi zaradi neosveščenosti v uporabo konoplje v medicinske namene še vedno nekoliko dvomi. Še vedno namreč ni uradnih strokovnih smernic za uporabo farmacevtskih pripravkov in medicinske konoplje, obstajajo pa tudi nasprotujoče informacije o tem, kdo in pod katerimi pogoji lahko predpisuje kanabinoide. Trenutno tudi zdravniška zbornica čaka Slovensko zdravniško društvo, da bo pripravilo podatke o indikaciji in kontraindikaciji za predpisovanje medicinske konoplje in kana- binoidov. Po izobraževanju so zdravniki pripravili zbornik Šola o uporabi kanabioidov in medicinske konoplje v medicini, iz katerega smo povzeli nekaj izsekov. SŠol ц® »Takšna izobraževanja, kot je bilo v Ljubljani, naj bi protislovne informacije v javnosti ^ ^ v in stroki umestila i/ znanstveni okvir i Jasno bodo torej razmejila mejo med л uporabo konoplje v rekreativne namene in medicinske konoplje v medicinske namene. Vendar je za bolnike pomembno, da se tudi sami posvetujejo z osebnim zdravnikom ali s specialistom, kdaj in pod katerimi pogoji je uporaba medicinske konoplje primerna. In naj ne uživajo pripravkov, za katere strokovno ni dokazano, da lajšajo bolečine.« NASVET tednikovega ZDRAVNIKA ZDRAVILIŠČE LAŠKO I jI THERMANA Laško OSTEOP ATSKA-K1ROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin An drey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM »Zdravila na osnovi konoplje, ki so terapevtsko že na voljo, priporočajo predvsem v paliativni oskrbi, pri čemer jih tudi že preizkušajo pri kroničnih nevrodegenerativnih boleznih (boleznih živčevja, ki povzročijo degeneracijo ali odmiranje živčnih celic).« »Pri uporabi zdravil iz konoplje morajo biti bolniki pozorni na sočasne učinke z antipsihotiki. Pri sočasnem uživanju alkohola ali drugih psihoaktivnih zdravil se lahko pojavijo učinki, kot so utrujenost, razdraženost ali nevarnost razvoja psihotičnih simptomov, kar je pogosto povezano s trenutnim počutjem bolnika. Nosečnice ali doječe matere naj takšnih zdravil ne bi uživale.« »Medicinska konoplja naj bi zmanjševala metastatsko aktivnost pri onkoloških bolnikih. Za uporabo kanabinoidov kot protitumorsko zdravilo je trenutno v praksi še premalo dokazov »Glede na način vnosa pripravkov iz medicinske konoplje so učinki lahko takojšnji ali zamaknjeni do nekaj ur. Najhitrejši učinki nastopijo ob kajenju rastlinskih delov ali vdihavanju pare. Vnos zdravil iz konoplje je lahko tudi v obliki pršila, na primer pri bolečinah pri multipli sklerozi, in v obliki tablet. Največji učinek na blaženje simptomov pri takšnem vnosu bolnik doseže po dveh do treh urah. Obstajajo tudi obliži in rektalni pripravki.« V nevrologiji se pozitivni učinki kažejo pri vnetnih boleznih (multipla skleroza) ter tudi pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni, epilepsiji in nevropatski bolečini (kronična bolečina, ki je posledica okvare živčevja).« Kanabinoidi lajšajo naslednje simptome napredovale maligne bolezni: kronično rakavo bolečino, motnje prehranjevanja (izguba teka, telesne teže - sindrom anoreksija/kaheksija, slabost, bruhanje) in nevropsihološke motnje, kot so strah, vznemirjenost, tesnoba, motnje spanja.« Zdravila na osnovi kanabinoidov niso zdravila prve izbire, uporabljajo jih kot dopolnilno zdravljenje k že standardnim terapijam, če so simptomi obolenja nezadovoljivo obvladani ali ob pojavu nesprejemljivih neželenih učinkov, pri čemer so dokazi o uspešnosti zdravljenja osnovnih bolezni s kanabinoidi večinoma še preveč omejeni za upravičeno uvedbo v medicinsko prakso. Zima že trka na vrata, z njo pa tudi nekatere tegobe Ko se jesen prevesi v zimo, se nam pogosteje dogaja, da nas začne boleti grlo. Pogosto pomislimo, da smo morda zboleli za angino in je okužba bakterijska. Zato odhi-timo k zdravniku, ki bi nam lahko predpisal antibiotik. Seveda tudi on brez ustreznih preiskav, običajno krvi, ne more vedno ugotoviti, ali je zdravljenje z antibiotikom res potrebno. Zato je dobro, če si prihranimo nepotrebno sedenje v čakalnici in poskušamo že sami oceniti, ali so simptomi okužbe res tako boleči in moteči, da bi morda lahko šlo za angino. Pri tej je žrelo zelo boleče in rdeče, požiranje je močno oteženo, na mandljih pa se lahko pojavijo bele obloge v obliki otočkov. V veliki večini primerov pa okužba na srečo ni bakterijska in potemtakem ne zahteva zdravljenja z zdravili na recept, saj so navedeni simptomi v bolj blagi obliki značilni tudi za začetek prehlada. V tem primeru si lahko tegobe lajšamo z zdravili in pripravki brez recepta, ki jih dobimo v vsaki lekarni. Te nudijo celo paleto različnih pripravkov, zato je dobro, da se za najustreznejšo izbiro posvetujemo s strokovnjakom, ki nam svetuje glede na jakost in trajanje naših simptomov. Na voljo so nam različne pastile in pršila, pri katerih je zaželeno, da delujejo lokalno anestetično, saj nam tako zmanjšajo bolečine v vnetem žrelu in olajšajo požiranje. Če prisegamo na popolnoma naravno izbiro, so nam lahko v pomoč različni čaji, na primer meta, kamilica ali žajbelj, za katerega velja, da ima blago antiseptično delovanje. Čaje je priporočljivo uživati kot topli napitek, prav tako pa si lahko pripravimo inhalacije z njihovo paro ali jih grgramo. Dobrodošel dodatek k čaju sta med in limona, privoščite pa si ju tudi samostojno. V vsakem primeru se svetuje uživanje večjih količin sadja in zelenjave z visoko vsebnostjo vitamina C. V primeru, da nobenega od navedenih pripravkov nimamo pri roki, si lahko pomagamo tudi z grgranjem običajne tople vode, v katero dodamo majhno žličko soli. Na simptome prehlada blagodejno vpliva tudi dodatno vlaženje zraka v spalnicah in drugih sobah, kjer se veliko zadržujemo, saj je pozimi zrak v zaprtih prostorih bolj suh zaradi ogrevanja. Kot pri vsaki bolezni nam telo tudi pri prehladu sporoča, da je utrujeno in mu je padla odpornost, tako da mu je poleg skrbne nege in raznih pripravkov treba privoščiti tudi več počitka kot običajno, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje. Če bolečine in težave ne ponehajo oziroma se ne zmanjšajo po enem tednu samozdravljenja, se kar odpravite k zdravniku, ki vas bo pregledal in vam svetoval ali predpisal ustrezno zdravljenje, da bo pot do popolnega okrevanja čim krajša, vi pa boste znova čili in pripravljeni na vsakodnevne izzive. Mojca Dobaja, magistra farmacije, specializantka klinične farmacije Vedno lahko računam шИ na člane svoje družine, it ' o o .d CL ini el g n < e g o 'c >U O ... pri vnetjih ustne sluznice, grla in žrela pa na pastile iz družine Tantum Verde. Pastile Tantum Verde so primerne za vse tiste, ki imajo težave z grgranjem, saj z anestetičnim in protivnetnim delovanjem lajšajo lokalizirane bolečine in otekline pri vnetjih v ustni votlini ali žrelu. Primerne so tudi za otroke, starejše od 6 let. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Imetnik dovoljenja za promet: A Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija Zdravilo se izdaja brez recepta v Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o., lekarnah in specializiranih prodajalnah. ANGELINI Koprska ulica 108 A, Ljubljana 36 ADVENTNA PRAVLJICA Rdeče mušnice! Ali so prave? Freske Alimpije Košarkoski Razstava na poklon dru Dvorec Gutenbüchel v novi adventni prav V ž Rožnate vrtnice navdihujejo Simona Ogrizka. V salon je zato postavil Če je lani soba z neonskimi lučmi odvrnila Simona Ogrizka, je letos v njej videl številne rožnate vrtnice, potonike in ves prostor dopolnil s svečami, ki ledeno pravljico. Ledena sobana je očarala vse obiskovalce. Za hladnost so ga naredijo toplejšega. krivi v belo pobarvani listi hrasta, ki odsevajo v ogledalu pod hrastovim nebom. Mateja Kumer in Simon Ogrizek sestavljata organi-zatorski in ustvarjalni tandem, ki je letos na dvorcu Gutenbüchel postavil že drugo adventno razstavo cvetja in k sodelovanju povabil številne lokalne ustvarjalce in ponudnike. Dvorec Gutenbüchel ali dvorec Ravne, ki je trenutno še vedno v lasti ministrstva za zdravje, med letom bolj ali manj sameva in propada. Arhitektka Mateja Kumer je pred letom in pol prvič odprla njegova vrata za obiskovalce in nato s pomočjo soorganiza-torjev prikazala dve večji razstavi, prva je bila za advent, druga za veliko noč, v oktobru so ob sklopu Dnevi evropske kulturne dediščine na dvorcu pripravili dogodek z naslovom Nove zgodbe dvorca. Pred prvo adventno nedeljo so se vrata dvorca spet na široko odprla. S pomočjo glavnega florista Simona Ogrizka so vse sobe praznično okrašene. Slaščičarna Lili se predstavlja s svojimi piškoti, Edita Kos Martinšek s piškotnicami, Marija Irman z Loko Loko viskijem, kmetija Imperl s svojimi vloženimi izdelki, Dolejši modni gumbi s posebnimi gumbi, Start Cafe z okusno kavo, Umetniško društvo Artus s prazničnimi voščilnicami, s filc copatami Veronika Pirečnik, del pravljice so tudi skodelice za kavo s poslikavo Nike Oremuž, medtem ko se v sobi, polni ikon, predstavlja Alimpije Košarkoski. Razstavo so postavljali že približno teden pred petkovim »Brez pomoči Občine Šoštanj, Pup Velenje, Turističnoolepševalnega društva Šoštanj bi težko naredila takšno razstavo,« se je organizatorjem zahvalila Mateja Kumer in z njo Simon Ogrizek. Zadnja soba je polna božičnih zvezd v modernejši izvedbi. Dve zvezdasti konstrukciji z božjim lesom ali bodiko. ADVENTNA PRAVLJICA 37 Otroška soba je igriva v trendovskih barvah, kot sta nežno rožnata in modrikasto turkizna. Sladkobni učinek sobe je dopolnil z barvastimi kristalnimi bonboni. dvorcu je :ini Vošnjak irljici odprtjem. »Najprej smo prinašali materiale. Želel sem biti pri vsaki najmanjši podrobnosti zraven. Upam, da je želeni rezultat dosežen. Obiskovalci so navdušeni nad vstopom v praznično obdobje in nad celotnim objektom, ki ima posebno energijo. Ker smo mu dodali še nekaj prazničnih vonjev, je nastala harmonična celota,« je razložil florist ali celo bolj umetnik Simon Ogrizek. Arhitektka Mateja Kumer vedno poudarja, da če se želimo zazreti v prihodnost, je treba poznati in ceniti preteklost. »Družina Vošnjak je naredila veliko za Šoštanj in ta razstava je moj poklon njej,« je polna spoštovanja do zgodovine in kulturne dediščine zaključila najin sprehod po dvorcu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Zgodovinski dvorec stoji v geometrično oblikovanem parku, v katerem so bili nekoč ob drevnini bogate ograje, kandelabri, vodnjak, cinasti grifoni in agave, bazen in steklenjak. Kipa ob portalu sta delo akademskega kiparja Ivana Napotnika. Dvorec je bil pred drugo svetovno vojno rezidenca Vošnjakov. Prednik dvorca je bila pristava gradu Forhtenek. (Iz knjižice Stopetkrat o Šoštanju v enem odstavku) Znotraj postavitve na mizi so rdeče in belo pobarvane čebulice amarilisa. Repliko slike Ivana Kobilice je posodila Mestna kavarna Šoštanj, pred njo ročno poslikane skodelice Nike Oremuž, ki so popolnoma enake kot jih v rokah drži Kofetarica. Skodelice so naredili Lončarskem centru Bahor iz Topolšice. Poslikava sten na stopnišču je v modnih barvah. Lani so stopnišče krasile vitezove zvezde, letos ga krasijo venci iz nordijske zvezde, ki v prostor prinašajo prijeten vonj. Osrednji del stopnišča predstavlja petmetrsko Škratova soba je namenjena najmlajšim, a se vanjo zaljubijo tudi starejši. Zeleni škratovi klobuki so iz mahu, drevo iz nordijske jelke in sega v dve nadstropji. poleg nosijo rdeče hlače in škorenjce. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Celjski strop - evropska mojstrovina (4) Pred restavriranjem Ob odkritju so bili nekateri deli stropa v kritičnem stanju. Pogled na fotografije slik razkriva luknje v platnu. Zamakanje strehe je povzročilo močne poškodbe na vogalnih slikah gigantov. Zaradi vdora vode je popustilo vezivo barvne plasti, posledično so bili nekateri deli skoraj neprepoznavni, platno pa šibko in preperelo. Ponovna obnova Sternen je posebej izpostavil sliko pomladi in jeseni, ki sta bili prizadeti zaradi okužbe s plesnijo. Sliki bitk sta zaradi zamakanja strehe utrpeli hude mehanske poškodbe, saj je bilo pri obeh platno močno strgano in preperelo. Del odgovorov, ki si jih zastavljamo v zvezi s trenutnim stanjem ogroženih platen, lahko dobimo ob preučevanju Sternenovega opisa stropa ob odkritju. Potreben bo skrbno načrtovan projekt restavriranja stropa. Zapiski Mateja Ster-nena so dragocen vir informacij o tem, zakaj je ponovno ogrožen obstoj te v evropskem merilu neprecenljive slovenske kulturne dediščine. K razkrivanju skrivnosti, ki jih strop vztrajno varuje, bo zagotovo pripomogla napredna tehnologija, ki jo bo ob skrbno načrtovanem restavriranju mogoče uporabiti. Se nadaljuje ... GABRIJELA KOVACIC, Pokrajinski muzej Celje novi tednik rad io cel ie Pomlad, Jesen in bitka med Latinci in Trojanci, Smrt Kamile, Matej Sternen, fotografije pred restavriranjem, 1926, hrani Indok center Ljubljana. Pawel Huelle: Mercedes - Benz Barvite vožnje O avtorju: Pisatelj, scenarist, dramaturg, pesnik in novinar Pawel Huelle (1957) je avtor, ki ga slovenski bralci poznajo predvsem po treh v slovenščino prevedenih romanih: David Weiser, Castorp in Zadnja večerja. Poleg omenjenih je izdal tudi pesniško zbirko Pesmi ter zbirke kratkih zgodb, Prva ljubezen in druge zgodbe, Bil sem sam in srečen in Pripovedi hladnega morja ter zbirko esejev Druge zgodbe. Huellejeva zgodba ostaja, četudi se na videz ukvarja z najrazličnejšimi časi in prostori, vseskozi povezana z avtorjevo »malo domovino« - z mestom Gdansk in njegovimi zgodbami, ki so včasih krhke in melanholične, spet drugič pa polne absurda ali zamegljenih misterijev. Že prvi stavek je izjemno dolg, do prve pike se prebijemo šele na tretji strani. Uvod je zanimiv in v tolikšni meri privlačen, da bralca vleče naprej. »Dragi gospod Bohumil, življenje je zopet nastavilo nenavadno zanko, kajti ko sem se spominjal tega svojega prvega majskega večera, ko sem povsem prestrašen in popolnoma raztresen prvič sedel za volan majhnega fiata gospodične Ciwle, edine inštruktorice v podjetju Corrado - zagotavljamo najnižje možne cene šole vožnje v mestu, edine ženske med vsemi temi prevzetnimi samci: bivšimi dirkači in mojstri volana; ko sem zapenjal varnostni pas in po njenih navodilih nastavljal vzvratno ogledalo ter se le trenutek pozneje v prvi prestavi peljal po majhni ozki uličici in se le kakšnih štirideset metrov pozneje ustavil pred križiščem, od koder me je s peklenskim središčem mesta povezovala le kakor nevidna letalska sled ozka zračna linija med tramvaji in hrupom divjajočih tovornjakov, ko sem se podal na svojo prvo pot z avtomobilom in sem tako kot zmeraj tudi takrat čutil, da vse skupaj nima niti najmanjšega smisla, saj se tako kot vse ostalo dogaja prepozno, ko sem torej sredi prav tega križišča med hu-pajočo trinajstko, ki je naglo zavirala, in velikim kamionom, ki se je kot po čudežu le za las izognil majhnemu fiatu gospodične Ciwle, pri čemer je strašno glasno trobil s trobljo, katere nizek in strašljiv zvok je spominjal na ladijsko sireno; skratka, ko sem se znašel v samem središču tega križišča, sem se spomnil na vas in na vaše čudovite, lahkotne, nadvse prijetne lekcije vožnje na motorju, ko ste z inštruktorjem za hrbtom ter železniško progo in vlažnimi tla-kovci pred sabo pospeševali na 250 in drveli po praških ulicah in križiščih, najprej navzgor, k Hradčanom, potem navzdol, do Vltave, ob tem pa .« To je le prva stran (ob koncu druge sledi prometna nesreča) očarljive, ganljive in zabavne kratke pripovedi, ki se začne v začetku devetdesetih, kmalu po padcu komunističnega režima na Poljskem: junak Pawel, ki na trenutke zelo spominja na samega avtorja, sede v majhnega razmajanega fiata in se z inštruktorico vožnje poda na kaotične ulice Gdanska, na katerih ju čaka mnogo nepričakovanih zavojev ter neoznačenih stranpoti. Da bi omilil svoje neudobje in negotovost za volanom, začne plesti gostobesedne pripovedi o avtomobilih svojih prednikov, o citroenih in mercedesih, ki so njegovo družino popeljali skozi mnoge vojne, skozi velike ljubezenske dogodivščine in tvegane junaške odprave. DŠ ALBUM S CELJSKEGA Ljudmila Praprotnik s prijateljico Haniko leta 1946 Na desni Ljudmila Praprotnik (roj. Očko) in ob njej njena prijateljica Hanika (dom. Rakova). Leta 1946 sta se udeležili gospodinjske šole v Zrečah, v kateri so se dekleta učila šivati, vesti, presti, »štrikati ., skratka vsega, kar mora znati dobra gospodinja. Prispevala: Karlina Praprotnik;Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 39 Razstava v spomin pokojni slikarki Ivani Andrić Todić V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je na ogled razstava Poberki, ki jo je pripravil celjski slikar in lončar Rok Komel. Izbor del z razstav prejšnjih let je posvetil pokojni akademski slikarki Ivani Andrič Todić, s katero sta skupaj pripravila več kot deset razstav na širšem celjskem območju. Na razstavi si je tako mogoče ogledati motive na lesu iz Žičke kar-tuzije, kjer ima umetnik lončarski atelje, poleg tega pa še nekaj figur in portretov. Na razstavi avtor predstavlja tudi lončarstvo kot domačo obrt z izdelki, oblikovanimi na lončarskem vretenu. »To so unikatne stvaritve in pomenijo nadaljevanje slovenske lončarske tradicije, ki se ji posvečam že kar nekaj časa,« je povedal Rok Komel. Ob odprtju razstave na Vranskem, ki so jo z nastopom popestrili učenci Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, je Komel predaval o lončarstvu in prikazal izdelke. Diplomirani zgodovinar in etnolog je kot vsestranski ustvarjalec že desetletja vpet v različna umetniška snovanja tako na likovnem kot literarnem področju. Kot literat se izraža z verzi, izdal je pesniško zbirko Vodenika. Razstava na Vranskem je prva samostojna Komelova razstava po smrti akademske slikarke Ivane Andrič Todič, s katero sta v minulih letih skupaj predstavljala svoja dela. Razstavo Roka Komela na Vranskem v spomin pokojni umetniški kolegici si lahko ogledate do konca letošnjega leta. RG, foto: JELKA OBREZ Rok Komel kot lončar ustvarja v svojem ateljeju v Žički kartuziji, svoje unikatne lončarske izdelke in slikarska dela pa predstavlja po različnih krajih celjske regije. Plesalci Plesnega gledališča Braslovče na odru v Zrečah Uspešno gostovanje Plesnega gledališča Braslovče v Zrečah V ponedeljek, 7. novembra, so člani Otroškega plesnega gledališča Bra-slovče, ki deluje pod okriljem Prosvetnega društva Braslovče, gostovali v Zrečah, kjer so z dvema ponovitvama plesne predstave Mijau navdušili zreške šolarje. Drugo gostovanje, prvič so se uspešno predstavili letos poleti v Muzeju novejše zgodovine Celje - Otroškem muzeju Hermanov brlog, je bilo velik izziv za mlade plesalce iz Braslovč, saj so se tokrat predstavili pred svojimi sovrstniki, učenci OŠ Zreče. Želja plesalcev je, da bi bilo tovrstnih gostovanj še več, saj na takšen način pridobijo nove izkušnje in spoznanja, s katerimi lahko nadgrajujejo svoje plesno izražanje. Gostovanje je organizirala Ana Vovk Pezdir, umetniška vodja Plesnega gledališča Braslovče. AB, foto: Ana Vovk Pezdir 40 BRALCI POROČEVALCI Dan slovenske hrane V petek, 18. novembra, smo ob dnevu slovenske hrane v OŠ Slivnica pri Celju pripravili naravoslovni dan, v sklopu katerega smo izvedli tri projekte. Najprej so bile delavnice za zdravo šolo - Izboljševanje duševnega zdravja. Nato je sledil tradicionalni slovenski zajtrk - črn kruh, med iz šolskega čebelnjaka, maslo, čaj z zelišči iz šolskega vrta ter jabolka. Bilo je okusno. Po zajtrku smo imeli v telovadnici poseben dogodek. Zbrali smo se vsi učenci in učitelji, obiskal pa nas je tudi Peter Močnik, čebelar iz Čebelarskega društva Slivnica pri Celju. Najprej nas je pozdravila ravnateljica in povedala, zakaj smo se zbrali. Medeni zajtrk praznuje letos že 10 let. Čebe- larska zveza Slovenije, ki uspešno sodeluje s šolo in vrtci, nas je ob tej priložnosti povabila k jubilejnemu dogodku. Tako se je tudi naša šola z veseljem priključila najštevilčnejšemu čebelarskemu pevskemu zboru. Ob 10. uri smo po vsej Sloveniji, a vsak v svojem kraju, zapeli pesem Čebelar ansambla Lojzeta Slaka (zapelo je preko 30.000 pevcev). Naš nastop, ki so ga s harmonikami spremljali naši učenci, smo tudi posneli in ga poslali na Čebelarsko zvezo Slovenije ter ga objavili na Youtubu. Ta dogodek naj nas opomni na pomen čebel v naravi in na našo dolžnost ohranjati čisto naravo. Sledile so aktivnosti za Shemo šolskega sadja in zelenjave. Učenci od 1. do 5. razreda so oblikovali kotičke sadja in zelenjave v razredih. Učenci prve triade so na šolskem igrišču izvedli tudi Tek podnebne solidarnosti. Učenci od 6. do 9. razreda so po razredih izdelovali plakate, sestavljali slogane, pregovore in pesmice na temo sadja in zelenjave. Nato so pekli različne medene piškote, delali zelenjavne namaze in rezance. Vsi učenci so se ob koncu naravoslovnega dne zbrali v večnamenskem prostoru, kjer so lahko poizkusilido- brote, ki so jih pripravili sošolci. IDAANZELJC, OŠ Slivnica pri Celju 50 in več skupnih let Med 18 pari, ki že desetletja živijo v slogi, sta dva letos obeležila zlato poroko. V polzelski in andraški župniji že vrsto let ob 21. novembru, godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in orga-nistov, proslavljajo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez. Na letošnji slovesnosti seje na Polzeli v župnijski cerkvi sv. Marjete zbralo 65 parov, v andraški cerkvi sv. Miklavža pa 18. 55 let zako na sta na Polzeli praznovala Štefka in Ivan Žurki ter Marija in Jurij Slatinjek, v Andražu pa Marija in Anton Blagotinšek. Zlati zakonci (50 let zako na) so bili na Polzeli Jožefa in Marjan Sivec, Teodora in Mirko Strocnik, Ida rn Ludvik Tavčer, Karolina in Maks Štadler, Alojzija in Franc Štor, Marta in Franci Uratnik, Terezija in Branko Železnik ter Ana in Anton Tavčer, v Andražu pa Ivanka in Konrad Brunšek ter Jožica in Jože Gril. Pri maši so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blago slova prejeli rdečo vrtnico, knjižico z naslovom Čestitke ob obletnici porok in voš čilo ter napolke, naj svojo zakonsko zvezo še naprej negujejo in naj vztrajajo v medsebojni ljubezni in naklonjenosti. Na slovesnosti so so delovali vsi cerkveni zbori in skupine, ki so s tem počastih sv. Cecilijo, svojo za-vetnica. Zborovodje in organisti so prejeli priložnostna darila. TT www.nt-rc.si/radio-celje/ Upokojenci na martinovanju Društvo upokojencev Velenje je tudi letos pripravilo martinovanje za svoje člane. Pretekli torek so se zgodaj popoldne odpeljali z avtobusom mimo Dobrne, Vojnika, Franko-lovega, Zreč in se ustavili v Slovenskih Konjicah. Zimske pnevmatike za srečno nagrajenko Med 15. in 31. oktobrom smo skupaj z Avtotehniko Celje na spletni strani www.radiocelje.com pripravili nagradno igro. Glavno nagrado, komplet novih zimskih pnevmatik, je prejela Andreja Pušnik iz Brezja pri Dobjem. Srečna nagrajenka je v delavnico Avtotehnike Celje pripeljala svoje vozilo v petek, 18. novembra. V Av-totehniki so ji vozilo »obuli« v čisto nove zimske »škornje«. Promocijsko besedilo Foto: SHERPA Lepo urejen kraj si je vredno ogledati, še posebej nekatere obnovljene objekte, ki skrivajo marsikatero zanimivost. Odpeljali smo se proti Žički kartuziji, sonce pa je še vedno obsevalo Zlati grič, Konjiško goro in na drugi strani Pohorje ter v daljavi tudi Boč. Da je predsednik DU Velenje Črt Urbašek dober poznavalec manjših krajev, smo se lahko prepričali že kmalu, ko je avtobus usmeril navkreber nekaj kilometrov pred Žičko kartuzijo in že smo bili na cilju. Ujeli smo še zadnje sončne žarke in kmalu bili deležni dobrodošlice gostiteljev na turistični kmetiji Krošlovih v Kraberku nad Ločami. Na lepo urejeni kmetiji se ukvarjajo z govedorejo, vinogradništvom in kmečkim turizmom. Na hitro se je stemnilo, nas pa so lepo pogostili z dobrotami. Na mizah je bilo že letošnje vino, ljubitelji in zlasti ljubiteljice plesa pa so tudi prišli na svoj račun. Luna je globoko potonila v noč, ko smo se vračali v Velenje, zadovoljni, da so se sklenila nova poznanstva ali pa obnovili skoraj pozabljeni spomini. HINKO JERČIC Silver in " -Naše gore Štumf- www.silverline.si ^terijs^ logavice SILVERLINE J POKLIČITE NA 27,90 EUR 080 30 25 V www.vitavera.si BRALCI POROČEVALCI 41 Slikarka na obisku Božena Gobec - Boža se je rodila v Celju. Že kot majhna deklica je začutila potrebo po likovnem ustvarjanju. Gospa Boža je babica našega Vida in smo jo z veseljem povabili v našo skupino. Prijazno se je odzvala našemu vabilu. Dogovorili sva se, da bo tihožitje, ki ji je zelo pri srcu, uporabila za motiv pri likovnem ustvarjanju. V sredo, 26. oktobra, nas je razveselila s svojim obiskom. Otroci so ji za dobrodošlico zapeli pesem Moje roke, tvoje roke. Igralnica je bila pripravljena za ustvarjanje. Slikarka je prinesla stojalo, paleto, čopiče, barvo in platno. Otroci so se pogovarjali, jo spraševali. Na začetku si je pripravila stojalo, motiv (ognjič v glineni vazi in jabolka) in pričela slikati. Otroci so prav tako slikali, bili pozorni na podrobnosti in zanimivo je bilo, da niso bili usmerjeni drug na drugega, temveč na njeno in svoje ustvarjanje. Nastale so prave otroške umetnije. KARMEN GORJUP ŽGANK, Vrtec Lipa Štore Starejši Vrbenčani na srečanju V dvorani doma krajanov v Vrbju so se ob letošnjem krajevnem prazniku srečali krajani, stari več kot 65 let. Povabili so jih 118, srečanja pa se jih je udeležila približno polovica. To prijetno druženje že 35. leto pripravlja tamkajšnja krajevna skupnost, in sicer od leta, ko je Vrbje postalo samostojna krajevna skupnost v Občini Žalec. Letošnje srečanje je minilo v prijetnem druženju, udeležence je v imenu Ks Vrbje pozdravil predsednik Denis Herle in med drugim pouda- ril pomen vključevanja starejše generacije v družabno življenje in pomen medge-neracijskega so delovanja. Za glasbeno razpoloženje so ob prigrizku poskrbele pevke Treh vasi, skupina upokojenka domačega društva upokojencev pa je pripravila priližnostni skeč. T. TAVČAR Sulec On sulčelov Stane Omerzu je ob podpori občine v novih prostorih braslovške knjižnice predstavil knpigo Sulec in sulčelov v Sloveniji. V njej je zbral in uredil vse članke o sulcu od osvobodipve leta 1945 do osamosvojitve Slovenije leta 1991. V1 si prispevki odražajo miselnost, kulturo, načine ribolova in vzreje sulca pri nas v tem obdobju. Zbrano gradivo omogoča pregled in razmislek o lovu in gospodarjenju s sulcem v prihodnje. Knjiga je izraz hvaležnosti in pokl on vsem, ki so o sulcu razmišljali, pisali, zanj okrbeli, ga varovali in gojili. O sulcu, ki je nrjvečja plemenita riba sladkih voda in največja želja vsakega športnega ribiča, so spregovorili braslovški župan Branimir Strojanšek, recenzent knjige dr. Boris Skalin in založnik ter urednik knjige Stane Omerzu. Poudarili so, da su-lec ni le trofeja, temveč velika dragocenost naše naravne in kulturne dediščine. Je kralj med sladkovodnimi rib ami in prav Sloveni-jaje srce njegovege lcrrljestva. »Upravičeno smo lahko ponosnina bogastvo naših voda. A za to bogastvo je treba skrbeti in ga varovati,« so se strinjali . LK Fvto: TT M8L6 ŽIV8LI veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav rad io cel i novi tednik! 42 VRTNARIMO /MJ Pnt\?mk. fnlMfe Vrtn^rke Rešitev Če ste zamudili prav vse možnosti, da si uredite barvno usklajeno jesen-sko-zimsko zasaditev na svojih oknih, vam zaupam rešitev. Bilo je približno tri leta nazaj, ko se z možem nikakor nisva mogla zedi-niti glede tega, ali je pozimi treba za na okna nabaviti težka glinena proti zmrzali odporna cvetlična korita in za to odšteti pravo premoženje ali pa bodo zadostovala povsem navadna plastična. Tista, ki so aktualna od pomladi do pozne jeseni in v katerih nas razvajajo lepe cvetoče balkonske rastline. Ker sta bili najini mnenji diametralno nasprotni in še v fazi usklajevanja, naju je pač prehitel mraz. Celo iz najbolj uglednih vrtnarij so že pospravili še zadnje sadike mačeh in resja. Tiho sva se sprijaznila s tem, da bo pač tisto zimo na naših oknih praznina. Rešitev se je pokazala nekega mrzlega novembrskega jutra tam, kjer bi človek to še najmanj pričakoval. S podmladkom smo se odpravili na naš tradicionalni vsakoletni adven-tni potep na cesarski Dunaj in kot je pri nas prav tako že globoko za koreninjena navada, smo si zjutraj na poti proti cilju privoščili odlično kavo in kakav v restavraciji na postajališču ob avtocesti. Komaj smo izstopili iz toplega avtomobila in se ozirali po najkrajši poti proti vhodu, da bi spet pristali v ogretem prostoru, ko mi je padla v oči izjemna vrtnarska rešitev na oknih te »nobel« restavracije. V povsem navadnih cvetličnih koritih so v cvetličarske gobe precej na gosto »napikali« smrečje in čez vse to napeljali praznične lučke, ki so tisto mrzlo jutro osvetljevale ta nenavaden nasad. Naenkrat se nama ni več mudilo na toplo. Aranžma sva si ogledala od blizu in ob jutranji cesarski kavi naredila načrt, da bova zadevo preizkusila doma. In sva jo. Kaj naj rečem? Izpadlo je odlično. Edini strošek so predstavljale cvetličarske gobe. Po smrečje smo šli v bližnji gozd, skozi dekoracijo pa napeljali lučke za zunanjo okrasitev, ki so že nekaj časa čakale na smiselno uporabo. In veste, kaj? To je bil daleč najlepši zimski okras na naših okenskih policah. Prva znanilka prazničnih dni Če želimo božično zvezdo obdržati dlje časa, previdno izberimo pravo rastlino Ste vedeli, da je prav v Celju ena redkih slovenskih vrtnarij, ki vsako leto vzgoji pravo »morje« teh rdečih, belih ali pisanih lepotic? To je Vrtnarija Toplak. Lastnik in prvi vrtnar Tomislav Toplak je pravi poznavalec teh mleč-kovk, ki sicer izvirajo iz Mehike. Z ženo jih na svoji vrtnariji vzgaja že štiriindvajset let. Drugo ime za božično zvezdo je ponzecija. Svoj praznik ima 12. decembra. »Že pri nakupu moramo biti izjemno previdni in izbrati rastlino, ki ima temne liste in je popolnoma olistana. Vsi ovršni listi naj bodo popolnoma obarvani. To je zelo pomembno. Nikakor ne izbiramo rastlin, ki jim listi odpadajo ali so porumeneli,« pravi Tomislav Toplak. Dodaja, naj nikar ne kupimo božične zvezde, ki nas na trgovski polici pričaka v plastični vrečki. Takšna bo prav kmalu začela propadati. Prav tako se ne piše dobro rastlinam, ki so na prodajnih policah naložene pregosto. Božične zvezde so tudi v roza, beli in rumeni barvi, dvobarvne, vinske in pegaste. V Mehiki je božična zvezda trajni grm, ki zraste do pet metrov visoko. Božična zvezda, ki jo odnesemo s seboj, naj bo enakomerne rasti. »Preverimo spodnjo stran listov, če se tam zadržujejo škodljivi insekti, kot so uši in bele mušice. Prav tako preverimo zrelost rastline. To ocenimo tako, da pregledamo majhne cvetove na sredini ovršnih listov. Če so cvetki zeleni in zaprti ter svežega izgleda, bo božična zvezda zdržala dlje, kot če so že rumeni in polni peloda,« svetuje Toplak, ki še polaga na srce, naj nam jo prej, preden jo odnesemo, zavijejo v papir. Zlasti še, če so zunanje temperature nizke. Domača oskrba Praznična lepotica je občutljiva, zato je nikar ne puščamo predolgo v mrzlem avtomobilu. Čim prej jo odnesemo domov in postavimo na svetlo mesto. Božična zvezda potrebuje vsaj šest ur svetlobe na dan. »Če jo postavimo na okensko polico, naj se listi nikar ne dotikajo hladnega stekla,« svari Toplak in dodaja, da je ne smemo izpostavljati vročim radiatorjem ali hladnemu prepihu. »Najprimernejša dnevna temperatura je od 18 do 23 stopinj Celzija in ponoči 15 stopinj. Vlago preverjajmo vsakodnevno, zalivamo pa šele takrat, ko se substrat posuši. Vodo, ki odteče v podstavek, po nekaj minutah odlijemo.« Na tržišču je na voljo več kot sto sort božičnih zvezd, ki se razlikujejo predvsem po barvi. Največ se še vedno proda rdečih. Gnojenje takoj po nakupu ni potrebno. Če pa se odločimo, da jo bomo obdržali kot sobno rastlino, jo je treba enkrat mesečno pognojiti z gnojilom za zelenje. Če želimo, da se bodo prihodnje leto ovršni listi obarvali, je treba upoštevati nekaj pravil. »Božična zvezda potrebuje popolno temo v času med 17. in 8. uro. S temnenjem začnemo okrog 1. oktobra in nadaljujemo, dokler se ne začne kazati barva, ponavadi je to v začetku decembra. Vsako izpostavljanje svetlobi v tem času povzroči kasnejše obarvanje. Zakasnitev obarvanja lahko povzročijo tudi visoke temperature,« nam še zaupa vrtnarski moj ster Toplak. MRL, foto: GrupA Tomislav Toplak je svojo vrtnarsko pot začel v Vrtnarstvu Celje. Leta 1998 sta se z ženo odločila, da bosta šla na samostojno pot, ki jima je omogočala večjo možnost strokovnega razvoja. Sprva sta v vrtnariji ponujala sezonske rastline, sčasoma pa sta svojim strankam začela ponujati tudi novosti. V Vrtnariji Toplak lahko v sezoni kupite tudi zelenjavne sadike. »Stremimo k temu, da vsako leto svojim strankam ponudimo vsaj eno novost,« o programu in usmeritvah pravi Toplak. Setveni koledar Čas za presajanje je do 30. ves dan. 24. ČE korenina 25. PE korenina 26. SO list 27. NE cvet 28. PO cvet do 16. ure 29. TO list - mlaj ob 14. uri 30. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540 743. Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 22. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 19. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! Helena Mlakar, Grobelno ŽIVALSKI SVET 43 Veterinarji za manj potepuhov Prostovoljci, povezani v Zavod SVSP, pomagajo na Balkanu in doma Prigode s terena Ljudem je treba pogosto samo razložiti, kaj je kastracija oziroma sterilizacija in katere so pozitivne spremembe, ki bodo pripomogle k kakovostnemu sobivanju z njihovo živaljo. »Ko smo bili letos oktobra v Bosni, je starejši gospod pripeljal dve samički na sterilizacijo. Med pogovorom je povedal, da ima doma še sedem samčkov, ki pa jih ne bo pripeljal na kastracijo, češ da niso problematični. Nuša mu je precej časa dopovedovala, da so tudi samci odgovorni za to, da je toliko zapuščenih mladičev na cesti. Na koncu je le privolil in nam zagotovil, da naslednjič pripelje tudi te samčke. Za zahvalo nam je podaril nekaj domačih kutin, zavetišču pa deset bal slame za pasja ležišča, na katerih se bodo potepuhi greli čez zimo.« Urška Petek se spomni še enega primera: »Na Kosovu je fantek pripeljal psičko na pregled in odpravo parazitov. Povedali smo mu, da za to poskrbimo, če lahko psičko tudi steriliziramo, pa je rekel, da oče tega ne pusti, češ da njih ne moti, če ima dvakrat na leto mladičke. Tudi tokrat je Nuša na dolgo in široko razložila, zakaj je treba psičko sterilizirati. Fantka je nato skupaj z letakom napotila domov, mu naročila, naj ga da očetu, da ga skupaj prebereta in se pogovorita. Čez nekaj časa se je vrnil s psičko Mrvico in povedal, da je oče privolil v sterilizacijo.« Psičko Mrvico so po sterilizaciji vrnili fantku. Na nedavnem Vege teku v Celju so na koncu organizatorji nekaj denarja iz štartnin podarili društvom oziroma organizacijam, ki se zavzemajo za dobrobit živali. Med njimi je bil tudi Zavod SVSP - Skupina veterinarjev sterilizira potepuhe (angleško Slovenian Vets For Stray Pets). Zanimalo nas je, kdo se skriva za nenavadnim imenom in za kakšno dejavnost gre. Zavod s tem imenom so avgusta letos ustanovili Nuša Schumet, dr. vet. med., Blaž Vrtačnik, dr. vet. med., in Urška Petek, absolventka veterine, ki je tudi pomagala pri iskanju odgovorov na naša vprašanja. Takole je pojasnila: »Kot že ime nakazuje, pomagamo zapuščenim živalim. Problema se poskušamo lotevati čim bolj celostno; ne samo s sterilizacijami in kastracijami ter z drugo veterinarsko oskrbo, temveč tudi z izobraževanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva ter veterinarjev v manj razvitih državah Evrope, predvsem na Balkanu. Z omogočanjem praktičnega izobraževanja bodočih veterinarskih tehnikov in študentov veterine v tujini pa pripomoremo k njihovemu izobraževanju.« V praksi to pomeni, da se od pomladi do pozne jeseni odpravljajo na nekajdnevne poti v Srbijo, Bosno in Hercegovino, na Kosovo, letos pa so se prvič odpravili tudi v Španijo in na Ciper. Delujejo tudi v Sloveniji, predvsem v sodelovanju z nekaterimi zavetišči (Ljubljana, Horjul, Meli center Trebnje). Ko zberejo večjo količino hrane, odej in drugega materiala, Zavetišče v Gračanici, Kosovo vse to po potrebi razporedijo v omenjenih zavetiščih. Delo v različnih pogojih Ob odhodu v balkanske države sodelujejo z lokalnimi zavetišči, občino, s prostovoljci in z lastniki veterinarskih ambulant. Tako dobi ekipa prostor, kjer izvaja brezplačne veterinarske posege. Prostori so zelo različni, od dobro opremljenih veterinarskih ambulant do kontejnerjev ali zapuščenih stavb, kjer ni niti elektrike niti vode. V teh primerih je iznajdljivost vseh sodelujočih zelo pomembna. Živali iz zavetišča, s ceste ali lastniške ekipa sterilizira ali kastrira, jim po potrebi opravi še kakšen drug poseg ter jim da sredstva proti notranjim in zunanjim zajedavcem. Po posegu jih spremlja, dokler se popolnoma ne zbudijo. Takrat jih lokalni prostovoljci odpeljejo nazaj v zavetišče oziroma k lastnikom. Veterinarska ekipa dela ponavadi ves dan. Za prehrano in prenočišče vedno poskrbijo prostovoljci, s katerimi sodeluje. Izobraževanje, ne le posegi Že nekaj let se slovenski veterinarji vračajo v lokalno zavetišče v Gračanici (Kosovo) in v Doboju (BiH), kjer sodelujejo z lokalnim občinskim ter zasebnim zavetiščem. Letos so se prvič odpravili tudi v Beograd (Srbija) ter Sanski most (BiH). »Verjamemo, da se bomo v vse te kraje še vračali, saj je bilo naše delovanje pozitivno sprejeto.« Da ljudje izvedo za njih, objavijo novice na lokalnem radiu in televiziji ter na letakih. »Ti so v jeziku, ki ga lokalna skupnost najbolje razume. Na letakih imamo kratko predstavitev Zavoda SVSP, kako delujemo in kar je najpomembneje, kaj pomeni odgovorno lastništvo in zakaj so sterilizacije oziroma kastracije tako pomembne. Tako opažamo vedno več lastnikov, ki pripeljejo svojo žival na poseg. Veliko jih sicer pripelje žival samo na pregled, potem pa jim s pogovorom ter s pomočjo naših letakov razložimo, zakaj smo tam in kaj počnemo. Do zdaj smo uspeli vse dvomljive lastnike prepričati, da smo tudi njihove živali sterilizirali oziroma kastrirali,« pojasnjuje Petkova, ki pravi, da pri delu potrebujejo kirurški in sanitetni material, zdravila, antiparazitike, plenice, brisače, odeje ... Vse te stvari večinoma nakupijo s pomočjo finančnih donacij, pogosto pa jim ljudje podarijo kaj od naštetega. Problematičen uvoz živali Pri delu sledijo programu TNR (trap - neuter - release; ujemi - steriliziraj - spusti). Iz tega programa so izvzete poškodovane živali in mladiči. Skupaj z lokalnimi prostovoljci poskušajo tem živalim zagotoviti primerno oskrbo, dokler ne okrevajo oziroma niso dovolj stare, da jih lahko sterilizirajo. Uvoz živali z Balkana v Slovenijo po mnenju veterinarske ekipe ni ustrezna rešitev. »Slovenija je s programom cepljenja izkoreninila marsikatero bolezen, ki je na Balkanu žal še vedno prisotna. Z ilegalnimi uvozi se bo kmalu zgodilo, da se bodo bolezni, kot so pasja kuga, virusni hepatitis psov, lešmanija, TVT ..., spet začele pojavljati v Sloveniji in ves program preventive, ki je uspešno deloval, bo zaman.« Poleg tega uvoz reši le eno žival, težava nenadzorovanega razmnoževanja pa ostaja. »S tem programom delujemo predvsem na izvor problema povečanega števila potepuških živali. Dokazano je, da je to edina učinkovita metoda zmanjševanja populacije uličnih živali.« S svojim delom na Balkanu skupina pravzaprav pomaga tudi slovenskim zavetiščem, saj se marsikdo raje odloči posvojiti psa iz teh držav namesto iz naših zavetišč, kjer psi marsikdaj ne dočakajo posvojitve. TC, foto: SVSP Njihovemu delu lahko sledite na FB (Zavod SVSP), kjer objavljajo aktualne zadeve, pa tudi dobrodelne dražbe, s pomočjo katerih nakupijo razne kirurške inštrumente oziroma stvari, ki jih nujno potrebujejo pri delu. Lahko jim tudi pišete na zavodsvsp@gmail.com. Večerno delo v Beogradu Ekipa Zavoda SVSP: Nuša Schumet, Blaž Vrtačnik in Urška Petek Pri nas je precejšen problem prostoživečih mačk, pri čemer zavod tudi pomaga in v sodelovanju z zavetišči pogosto vzame v začasno oskrbo kakšnega mačjega mladička ali odraslo mačko, ki potrebujejo intenzivno nego oziroma imajo posebne potrebe. 44 MLADI ZA MLADE Zdrav športni duh V srednji zdravstveni šoli s e lahkopo hvalim o z o dl ičnimi športniki Naša šola ni samo zdravstvena, ampak tudi športna. Številni dijaki so navdušeni atleti, rokometaši, nogometaši, odbojkarji ... Preberite nekaj utrinkov s športnih udejstvovanj naših učencev, ki so uspešno zastopali šolo na različnih tekmovanjih. 6. oktobra 2016 je bilo v Ljubljani ekipno državno prvenstvo v atletiki, kjer so dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje pod vodstvom mentorja Igorja Uranjeka zasedle skupno šesto mesto v državi. Uspeh, ki ga naša šola ne pomni že nekaj let, je izjemen. Dekleta so se pomerila v različnih atletskih disciplinah in se do zadnje panoge, štafete, borila, das bi prekinila tradicijo šol, ki že vrsto lot stojijo na stopničkah. Čeprav je manjkalo zelo malo, da bi se jim okoli vratu svetila medalja, so dekleta dokazala, da so lahko konkurenčna tudi gimnazijcem sz športnih oddelkov. Omeniti moramo predvsem Karin Gošek, ki je s časom 2:59,60 osvojila prvo mesto v teku na tisoč metrov in dosegla nov šolski rekord. Pohvala velja tudi ostalim našim atletinjam. Na letošnjem Ljubljanskem maratonu je Karin Gošek zmagala med mlajšimi dekleti z absolutno najboljšim časom. LANA SKOK Sem učenka športnega razreda Srednje zdravstvene šole Celje. Status športnice mi omogoča različne prilagoditve tako pri pridobivanju ocen kot pri treningu atletike. Atletika je kraljica športov. Tako se vsako leto udeležujem atl etskih tekmovanj. Jeseni nastopimo na ekipnem __trednjeoolskem tekmovanju in " spomladi na posamičnem šek- ■a movanju. Iker atletika ni le ^ tek v krogih na atletskem štadionu, se udeležimo tudi državnega prvenstva v krosu, kjer šolo zastopamo tako ekipno kot tudi posamično. Profesorji športne vzgoje nas vedno dobro pripravijo na prihajajoča tekmovanja, tako da smo konkurenčni tudi najboljšim šolam v Sloveniji. ZALA AHTIK Bik ■ '.-■■■v,-. ■ -'.xv. isipfs : Ze tšššOiPsSisi ■o; JoJsNseySw . ..--i .. ■■- '!>■. шшш......... Rokomet Rokometašice smo odlično začele letošnjo državno šolsko prvenstvo. V športni dvorani Gimnazije Celje - Center smo se v torek, 4. oktobra 2016, na prvem zboru področnega tekmovanja borile s tremi ekipami srednjih šol celjske regije. Področno tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu. To pomeni, da je že pred tekmovanjem bilo žrebanje nasprotnih ekip, kdo se bo proti komu boril. Naša ekipa je najprej odigrala dvoboj s srednjo ekonomsko šolo in jo premagala z rezultatom 17:13. Zadnjo tekmo na turnirju smo odigrale z ekipo Gimnazije Celje - Center. Zasluženo in prepričljivo smo zmagale z rezultatom 17:7. Naša šola je brez poraza osvojila prvo mesto. S tem uspehom smo se uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva, ki bo decembra v Novem mestu. KRISTINA KOKOTEC, LARISA GREBOVŠEK Zadnji dan septembra je Šolski center Lava v svoji dvorani priredil področno šolsko rokometno prvenstvo. Udeležila se ga je tudi ekipa naše šole. Prvo tekmo smo odigrali proti Gimnaziji Celje - Center, kjer smo se veselili zmage, drugo tekmo pa smo igrali proti srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Druga tekma je bila bolj napeta. V prvih minutah smo močno povedli, vendar so nas nasprotniki že ob koncu prvega polčasa dohiteli. Drugi polčas je bil zelo izenačen. Sledili so podaljški. Po njih je bil rezultat še vedno izenačen, zato so sledile sedemmetrovke, po katerih so se zmage veselili nasprotniki. Tako smo imeli poraz in zmago, kar pa ni zadostovalo za napredovanje. Ekipo je vodil profesor Jezernik, v njej pa je bilo štirinajst igralcev. Sodeloval sem kot rezervni vratar. Škoda, da smo drugo tekmo izgubili po sedemmetrovkah. Poznala se nam je neuigranost. V prihodnje bomo več trenirali. PRIMOŽ UDOVČ Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Rokometašice Odbojka Konec oktobra smo se z odbojkarsko ekipo odpravili na področno tekmovanje v dvorano Golovec v Celju. Ekipo je sestavljalo šestnajst fantov. Pred tekmovanjem je profesor Uranjek na dveh treningih ocenil znanje in sposobnosti vsakega posameznika. Na podlagi teh treningov je odločil, kdo bo sestavljal ekipo. Prišel sem v ekipo in sem igral na mestu blokerja. Igrali smo dve tekmi. Prvo z ekipo Gimnazije Lava, drugo s 1. gimnazijo v Celju. Fantje smo se za uspeh šole borili po svojih najboljših močeh. Prvo tekmo smo gladko izgubili, druga tekma je bila izenačena. Vendar smo na koncu morali priznati premoč. Na žalost se nismo uvrstili naprej. S svojo igro sem bil dokaj zadovoljen. Nekajkrat sem uspešno blokiral nasprotnikove udarce. Upamo in verjamemo, da se bomo že naslednje leto vrnili z boljšimi rezultati. ALEN HROVAT Naša ekipa odbojkaric OTROŠKI VRTILJAK 45 Ko je ena torta slajša kot druga Z vrtcem Zmajček v Kozjem smo praznovali štirideset let Na tej - Strani - N prOstOr' •najdejo aktivnOSti - • preisolS Mamice in očetje so šli v službo in nekomu se je porodila genialna ideja, da bi se v vmesnem času otroci družili, počeli cel kup zabavnih reči in se seveda marsikaj tudi naučili. Tako se je natančno pred štiridesetimi leti v Kozjem rodil vrtec. Prejšnji petek so to lepo obletnico otroci, vzgojiteljice in starši obeležili z velikim slavjem, na katerega so povabili tudi nas. Prvo leto je v vrtec hodilo sedemnajst otrok, danes se po njihovih igralnicah podi kar osemdeset nadebudnežev. In temu primerno je rasel tudi vrtec. Leta 1998 so zgradili prizidek za dva oddelka. Spremenila sta se tudi način dela in poslanstvo vrtca. Vrtec se trudi biti Če se kaj ^ Äfk pri babici zanimivega 111Ш\ ali na igrišču dogaja tudi л л ' * л л л л pred v vašem blokom, vrtcu, v /r/^ nam varstvu sporočite. Z • veseljem' v as bomo obiskalu po meri otrokom, staršem in vzgojiteljicam, rad je prilagodljiv, ustvarjalen in prijazen. Vrtec je zato, da pristavi pruč-ko. Ni previsoka, a vendar z nje vsakdo vidi malo dlje. Ko se je začela devetletka, so prvošolčki sprva sedeli kar v vrtcu in začetek šole je bil takšen, kot so si ga le lahko želeli. Čas pa teče in tako so v Kozjem veselo obeležili deseto, dvajseto in trideseto obletnico. Zdaj pa je vrtec Zmajček star že štirideset let, a začuda ni nič manj mladosten kot na začetku. Morda tudi zato, ker se rad druži. Rad poda roko krajanom, društvom, šoli in seveda mnogim drugim vrtcem po regiji in širše. Kot je zagotovila ravnateljica Simona Jazbec, bo poskrbela, da bo vrtec takšen tudi ostal. »Vedno se bomo trudili, da bo vsak, ki bo stopil v naš vrtec - naj bo velik ali majhen - cenjen, spoštovan, slišan, opažen in sprejet. Vsak mora imeti možnost kar najbolje razvijati svoje sposobnosti.« In kaj lahko v vrtcu dobimo boljšega? Morda slastno torto. Na tokratnem praznovanju v Kozjem so imeli kar dve. Za vsakih dvajset let eno. Naj vam zaupamo, da je bila ena slajša kot druga. StO, foto: GrupA 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Izgubljeni mož Mož je vsak večer prišel pijan domov in žena mu je stalno pridigala ob prihodu. Ko je to povedala svoji prijateljici, ji je ta svetovala, naj spremeni taktiko. In res. Ko se je mož nekega večera pijan vrnil domov, je odložil plašč in žena mu je takoj ponudila copate. »Boš jedel, ljubi moj?« ga je vprašala. »Si še žejen? Boš morda kavico?« Mož je presenečen obstal, se obrnil in odšel proti izhodu. »Oprostite, zamenjal sem vrata stanovanja,« je dejal. Prašič Pride Lojze k spovedi. Lojze: »Grešil sem ... Sosedu sem ukradel prašiča.« Župnik: »Nazaj ga pelji!« Lojze: »Eh, to pa ne gre. Smo ga zaklali in pol pojedli, pol ga je še v skrinji.« Župnik: »Pa ga plačaj!« Lojze: »Eh, tudi to ne gre. Veste, se dobro razumeva in bi to pokvarilo vso zadevo. Saj ne, da bi bilo kaj narobe, vendar ne bo tako, kot je bilo.« Oba se poskušata domisliti kakšne rešitve. Lojze: »Že vem, samo mi boste morali pomagati. Prinesel vam bom denar, vi pa boste šli k njemu in mu povedali, da se je nekdo poke-sal in prinesel denar, vendar hoče ostati anonimen.« Župnik: »To bi pa res lahko naredili! In koliko je prašič vreden?« Lojze: »Po mojem 50 evrov, več ne!« Župnik: »No, jutri prinesi denar in bom uredil.« Naslednji dan Lojze prinese 150 evrov. Župnik: »A nisi rekel, da je 50 evrov? Je višja cena, kot si mislil?« Lojze: »Ne, je tako ugodna, da sem še dva vzel ...« Film in knjiga Dve miši žvečita filmski trak v studiu. Prva reče: »Mislim, da je bila knjiga boljša.« Bližnjica Možakar vpraša kmeta na bližnjem polju: »Ali bi lahko šel kar čez vaš travnik, namesto da grem okrog? Veste, ujeti moram vlak ob pol petih.« Kmet: »Seveda, če vas bo videl moj bik, boste ujeli tudi tistega, ki gre deset minut čez štiri.« Počasni Zakaj imajo Francozi tako radi polže? Ne prenesejo hitre hrane. Vprašanje Spraševal sem, kaj so moji starši počeli takrat, ko še ni bilo interneta, da se niso dolgočasili. Tudi mojih petnajst bratov in sester ni vedelo odgovora. Sala Ob koncu pogovora za zaposlitev delodajalec vpraša mladega inženirja, kakšno plačo pričakuje. »Približno dva tisoč evrov na mesec, odvisno od ostalih ugodnosti,« odgovori mladenič. Delodajalec: »Kaj pravite na vsaj osem tednov dopusta, dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in uporabo službenega mercedesa?« »A se šalite?« je ves navdušen inženir. Delodajalec: »Da, ampak vi ste začeli.« Lučka V tovarni se pogovarjata delavca, da bi rada kakšen dan dopusta, a šef zagotovo ne bo za to. »Počakaj in glej,« se spomni prvi. Zleze pod strop hale in visi z glavo navzdol. »Kaj počneš?« vpraša šef. »Luč sem,« odgovori delavec. »Vidim, da si preveč delal. Vzemi kakšen dan dopusta.« Delavec odkoraka proti izhodu, za njim pa drugi delavec. Šef: »Kam pa ti?« Drugi delavec: »Domov grem. V temi pa res ne morem delati.« ififci S j Ш sHPU ■ \ Črni humor »Odraščal sem s šestimi brati. Takrat sem se naučil plesati - ko sem čakal, da bo prosta kopalnica ...« (Bob Hope) »Ko bom umrl, želim oditi mirno kot moj dedek - v spanju. Ne pa kriče tako kot sopotniki v njegovem avtu. (Bob Monkhouse) »Živeti nameravam večno. Doslej mi je šlo dobro.« (Steven Wright) »Borznik me je prepričeval, da bi kupil delnice, ki se jim bo vsako leto trikrat povečala vrednost. Povedal sem mu, da pri svojih letih ne kupim niti zelenih banan.« (Claude Pepper) »Zdravnik mi je najprej povedal dobro novico: bolezen bodo poimenovali po meni.« (Steve Martin) »Kakšna je oralna kontracepcija? Ko sem vprašal dekle, če gre z mano v posteljo, in je rekla ne.« (Woody Allen) ZIMSKA DILEMA: BABIČIN ČAJ ALI DEDKOV »ŠNOPS« Vir: splet Odločila sem se, da bom kar sama opravila moška dela v hiši. Legla sem na kavč, gledam televizijo in berem novice. Težko je, ampak delo je treba opraviti! 4 1 7 2 9 6 3 9 5 6 2 9 7 2 4 1 7 3 5 1 4 6 8 2 5 8 9 3 REŠITEV SUDOKU 231 1 5 3 4 6 9 7 8 2 2 6 8 5 7 1 3 9 4 4 7 9 8 2 3 5 1 6 6 2 4 9 5 7 8 3 1 5 8 1 6 3 4 2 7 9 3 9 7 1 8 2 6 4 5 9 3 2 7 4 5 1 6 8 7 4 6 2 1 8 9 5 3 8 1 5 3 9 6 4 2 7 Pazi, avto polzi! Čisto svež fant se je odločill, da me bo popolnoma osvojil, zato me je povabil na prvo skupno smučanje v Avstrijo. V bližini smučišča ni bilo več prostih sob ali apartmajev, zato sva po ključu en, dva, tri izbrala apartma na hribu z odličnim razgledom. Ob tem sva malce pozabila, da pozimi ponavadi sneži in je vožnja po hribu lahko zelo adrenalinska. Ko sva se pripeljala do tipične avstrijske koče, naju je sprele-tel čuden občutek, da nisva izbrala najbolje. Bila sva namreč edina gosta. Prva ponudba prostega apartmaja je bila skorajda smešna. Majhen prostor in stranišče sredi njega. »Glede na to, da ni gneče, bi lahko dobila drug prostor,« je bila najina prva želja. Gospa je ponudila drugo sobo, ki je bila prostornejša in stranišče je bilo diskretno ločeno z zaveso. Za najinih le nekaj dni veze bi bila še stena premalo, kaj le ena zavesa. Avstrijska »zadržanost« se je pokazala tudi pri postrežbi zajtrka, kjer je gospa hitro prinesla in še hitreje odnesla okusne dobrote. Ampak zaljubljenci ne potrebujejo tuje družbe in »negostoljubnost« gospodarice nama ni kvarila dneva. Po dveh krasnih dnevih smuke je začelo snežiti. Prvi dan sva v hrib prišla še dokaj brez težav, naslednje jutro je bil spust v dolino in nato naprej na smučišče že manjša zmaga nad bojazljivostjo. A po dveh dneh sneženja je bil vzpon do sobe že na meji. Fant, ki je bil prepričan v svoje vozniške sposobnosti in dobre pnevmatike, predvsem pa napolnjen z egom, da se pokaže pred menoj, se je zagnal v hrib, kot bi to bila zanj mala malica. Kmalu zimske pnevmatike niso imele več pomena in avto se je ob čedalje bolj čudnih glasovih počasi ustavljal. Na koncu je moral fant priznati premoč in je na sredi ceste obstal. Zategnil je ročno zavoro. Zelo hitro sem izstopila. Ob pregledu terena je nenadoma vozilo začelo polzeti v dolino. Če bi takrat kdo posnel moj obraz, bi opazil zamrznitev. Scenarij filma,, kako bo se bo avto odpeljal v dolino, kako bo uničen in kako bova z vlakom potovala domov, se je zavrtel, medtem pa je močnejši del para hrabro skočil do avtomobila in ga s Herkuleso-vo močjo zasukal proti hribu, da je pravočasno počakal pred mojo napovedjo katastrofe. Ko sem videla, da je katastrofe konec, sem imela čas za glasno razmišljanje, ali je to znak, da midva nisva za skupaj. »Če bi bila za skupaj, zakaj se nama toliko preizkušenj postavlja že na začetku poti?« Fant je bil takrat in še večkrat kasneje prepričan v najino skupno pot in mi je jasno povedal, da so to »larifari« pomisleki. Avto sva kasneje odpeljala v dolino in se peš napotila do koče ter še zadnjič v njej prespala. Fant, ki se je v trenutku preizkušnje pokazal kot človek z jasno rešitvijo, je kasneje postal moj mož. »Če veš, kaj si želiš in kakšen je tvoj cilj, so odločitve popolnoma preproste!« STRAHOPETKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POVEČEVALNO STEKLO DELO IVANA CANKARJA ITALIJANSKI SPOLNIK OBLAČILO DUHOVNIKOV ROMAN DOSTOJEVSKEGA ČEBELJI PRODUKT UŽITNI DEL RASTLINE TRIPRSTI LENIVEC NASPROTNO ODTEŽKOST DEBELO JABOLKO RDEČE BARVE IRIDIJ NEKD. BRIT. PREMIER (TONY) GRAFIČNO ZNAMENJE FR. MODNI KREATOR (PIERRE) PIVSKI VZKLIK HILARY DUFF SUHOST (ekSpr.) AVTOR OSTRŽKA COLLODI 20 TROPSKA RASTLINA DEKAGRAM (POG.) AFGANISTANSKI VERSKI SKRAJNEŽ OČE PREZBITERIJ ZDRAVILNA RASTLINA NEKD. NORV. SMUČAR KJUS 13 TED DANSON ČEBELJI SAMEC NEMŠKO MESTO TRDO ŽGANA GLINA AMERIŠKI IGRALEC DAMON 22 KDOR KOGA SLAVI PREBIVALKE GVINEJE BISSAU 12 APNENEC (zastAr.) ZVOK DOLOČENE VIŠINE SLOVENSKA IGRALKA RINA IZOMERNA SPOJINA VZHOD (ANG.) SLOVENSKI PEVEC ANTAUER RAZNAŠA-LECMLEKA AM. GLASB. SKUPINA GLAVNO MESTO NORVEŠKE GEOMETRIJSKO TELO DRŽAVAV ZAHODNI AFRIKI PLOŠČICA S PIKAMI GORSKA SKUPINA V CENTRALNIH ALPAH NOVO MESTO SPOJINE AMONIJAKA SLOVENSKA IGRALKA (MAJDA) 14 GRADBENI ELEMENT ANDREJA MALI GRUZIJSKI DENAR POLITIČNI PRIBEŽNIK ZLATNIK (ZASTAR.) PLAHA ŽIVAL KONEC MOLITVE SLABŠA VOLNENA ODEJA AFRIŠKI VELETOK ŽIVAL S KLEŠČAMI STANJE OZRAČJA VPREŽNI DROG VOZA NASPROTJE DOBREGA PREŠERNOVA PESEM NEKD. JUG. LETALSKA DRUŽBA PRIVLAČNOST FINSKO JEZERO PRVOTNA DRŽAVA SLOVENCEV PRVI RIMSKI ZALOŽNIK ANGLEŠKA MOŠTVENA IGRA TONE KOŠMRLJ STROKOVNJAK ZA PSE 23 10 STRIPOVSKI PROTESTANT JUNAK FORD URADNI LIST SREDSTVO ZA OMEJITEV SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV Nagradni razpis 1. nagrada: bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni 2. nagrada: Petrolov dežnik in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: Gorenjeva majica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ona: Nezaupanje, ki vas je oviralo pri vzponu, se bo na vašo žalost še povečalo, zato bo najbolje, da se za nekaj časa potuhnete. Morda se bodo stvari uredile kar same od sebe, vi pa boste dodali le še zadnje podrobnosti... On: Pred nekom se boste poskušali skriti, vendar vas bo na vaše začudenje našel prav tam, kjer tega enostavno ne boste pričakovali. Nikar se ne izmikajte, ampak mu odkrito priznajte svoje misli in načrte. Ona: Šele zdaj, ko ste ostali sami, ste se počasi začeli zavedati, kaj vse ste nekoč že imeli. Poskusite pridobiti vsaj delež izgubljenega. Poskrbeti je treba tudi za duševno plat življenja, saj samo materialne dobrine ne prinašajo sreče. On: Obeta se vam enkratna priložnost pri vašem konjičku, zato je nikar ne zamudite. Dobro bi bilo, da se končno posvetite tudi denarnim zadevam, ki jih že dlje časa prav pošteno zanemarjate. TEHTNICA Ona: Slaba volja bo minila, saj boste spoznali, da ste si vse skupaj napačno razlagali. Nekomu ste naredili veliko krivico, zato bi bilo prav, da se mu opravičite. Ne obsojajte drugih za lastne napake. On: Polni boste navdušenja in upanja na prihodnost. Izkoristite ta čas za kakšno ustvarjalno dejavnost, vsekakor vam bo uspelo. Seveda vam sploh ne bi škodovalo, če bi počasi uredili svoje ljubezenske avanture... IШШ Ona: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki je bila do zdaj za vas vsaj navidez nedostopna, v resnici pa vam je le manjkalo poguma in odločnosti. Nikar se ne obotavljajte, saj je to zadnja možnost. On: Prispeli boste do razpotja, ko se bo treba odločiti, kako dalje. Poslušajte nasvet dobrega prijatelja, ki vam hoče samo dobro. Le tako boste lahko iz trenutne situacije iztržili kar največ. DVOJČKA ■ STRELEC # Ona: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko v nasprotnem primeru zatakne prav tam, kjer to najmanj pričakujete. Pogovorite se s partnerjem, preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve. On: S smelostjo se boste pognali v drzno dejanje, kar bo zagotovo korak naprej pri vaših ambkijah. Vseeno se nikar ne uspavajte z doseženimi rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen. Ona: Kritična presoja partnerja vam bo pokazala, da vendarle ni vse v najlepšem redu, četudi na prvi pogled izgleda tako. Prav zato se bosta iskreno pogovorila in tudi razrešila nesoglasja. On: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta dodobra pospešila srčni utrip. Ponuja se vam ugodna priložnost, zato jo dobro izkoristite in preživeli boste čudovit konec tedna. Zabavajte se in se končno malo sprostite. Ona: Z nepremišljeno potezo si boste nakopali cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boste spoznali tudi nekoga, ki ga že dlje časa zaman poskušali ujeti v svoje mreže. Izkoristite ponujeno priložnost - ne bo vam žal. On: Prišli boste v situacijo, ko se bodo končno pokazale vaše resnične sposobnosti na poslovnem področju, kar vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest, prav tako pa tudi ugled v družbi. KOZOROG jg^ Ona: Nikar ne kritizirajte dejanj drugih, saj ne morete vedeti, kako bi ravnali vi, če bi se znašli v podobni situaciji. Raje jim skušajte pomagati, saj boste tudi sami kmalu potrebovali pomoč drugih. On: Nikar ne razlagajte težav tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč boste našli na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec dneva se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 29. novembra. Geslo iz številke 46: Martinovo in čas novega vina Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnico za celodnevno kopanje v Rimskih termah in knjigo Celjske Mohorjev družbe, prejme: Danica Maček iz Laškega. 2. nagrado, Petrolov dežnik in majico NT&RC, prejme: Nataša Užmah Samec iz Šentjurja. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Egidij Čretnik iz Nove Cerkve. Nagrajencem čestitamo. Nagrade, razen druge, ki jo nagrajenec dobi na oglasnem oddelku naše hiše, jim bomo poslali po pošti. Ona: Trditev je mogoče zasnovana na napačnih temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani, da imate ravno vi prav. Prisluhnite prijateljevemu predlogu, saj vam s tem hoče le najboljše. Drugače vam bo še žal. On: Pojavila se bo izredno ugodna poslovna kombinacija, ki je nikakor ne bi bilo dobro zamuditi, saj boste lahko s tem pošteno izboljšali svoje trenutno finančno stanje. Kljub temu bodite nadvse previdni. DEVICA Ona: Opazili boste nekoga, ki bo vztrajno poskušal pridobiti vašo naklonjenost. Vse skupaj se vam bo zdelo predvsem zabavno. Dajte človeku možnost, da si olajša dušo, saj vam bo to, kar vam ima povedati, okrepilo samozaupanje. On: Nesporazumi se bodo sicer zgladili, vendar ne po vaši zaslugi. Če boste nadaljevali v tem stilu, bodo partnerki slej ko prej popustili živci. Glejte le, da vam ne bo kdaj kasneje za to še žal, saj ne bo priložnosti za popravni izpit. VODNAR Ona: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti svoj odnos do partnerja, ki je to od vas že kar nekaj časa potrpežljivo pričakoval. Zamere iz preteklosti bodo naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najlepšem redu. On: Poskusili se boste odločiti med dvema alternativama, vendar vam to v celoti ne bo uspelo. Vsekakor pričakujte korist. Imate priložnost za veliko ljubezensko avanturo in potrudite se, da je ne boste zamudili. Ona: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo. On: Nikar ne zaupajte človeku, ki venomer govori samo o denarju. Ravno ta človek vas bo izdal za peščico drobiža. Zanesite se raje na osebo, ki ima povsem drugačna načela, četudi ta niso materialnega značaja. 5 19 11 2 17 18 4 GERMANIJ 6 7 21 16 15 8 ZGOLJ 3 9 APETIT 48 RUMENA STRAN »Naj« zet z obsoteljskimi izdelki Donald Trump, ki je zasedel verjetno najvplivnejšo funkcijo na svetu, je vsekakor zanimiv človek, pa naj ga imamo radi ali sploh ne. Takole je »naj« slovenski zet pred nekaj leti lastnoročno podpisoval čudovite izdelke steklarjev iz Rogaške Slatine v prestižni newyorški veleblagovnici Macy s. V veleblagovnici je tako promoviral skupaj s poslovneži iz naših krajev takrat novo znamko izdelkov Trumpove hišne kristalne kolekcije. Za podpis z diamantnim pisalom je bilo treba odšteti najmanj 25 dolarjev, odvisno od cene izdelka. Steklarna Rogaška je seveda morala Trumpu za koriščenje njegovega imena za naslednjih pet let plačati običajno plačilo za licenco. Ameriški trg je za Rogaško seveda izjemno pomemben. Steklarna Rogaška je mislila na pomembno ameriško--slovensko družino že ob roj stvu Melanijinega in Donaldovega sina Barrona, ki je tudi slovenski državljan. Ob njegovem rojstvu je Rogaška podarila Melaniji izjemno stekleno zibelko. Melanija se v zDa zelo rada pohvali, da je med jeziki, ki jih obvlada njen odraščajoči sin, tudi slovenščina. Ob materi in starih starših s Štajerskega, s katerimi preživi veliko časa, to niti ni čudež. Foto: arhiv BJ Grofje Celjski so ga poklicali na oder Na odprtju razstave Pokrajinskega muzeja Celje Boj za dediščino je upokojeni dramski igralec in nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič znova obudil svojo ljubezen do igre. Na odprtju je doživeto predstavil 23. poglavje iz Kronike grofov Celjskih: Kako so pokopali grofa Ulrika in kako so bili po njegovi smrti njegovi svetovalci, gradniki in služabniki složni. Foto: SHERPA V znamenju sožitja Za naše kraje in našo državo velja, da je sožitje med različnimi veroizpovedmi in pripadniki različnih narodov zgledno. Tudi v Velenju seveda, kjer živi veliko občanov različnih narodnosti in različnih veroizpovedi. V naših krajih se vodstvo večinskih katoličanov udeležuje nekaterih praznovanj muslimanskih vernikov in vodstvo islamskih vernikov nekaterih katoliških praznovanj. Tako sta se pred kratkim ob praznovanju 25-letnice velenjskega džemata, to je muslimanske župnije, družila celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in predsednik odbora Islamske skupnosti Velenje Mersad Dervišević, ki je tudi mestni svetnik. Foto: arhiv ISRS Obsoteljski poslovneži z novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ko je pred nekaj leti promoviral izdelke steklarjev iz Rogaške Slatine. V newyorški veleblagovnici so se ob Trumpu postavili: levo takratni direktor predstavništva Rogaška America Boštjan Leskovar, desno predsednik uprave družbe Steklarna Rogaška Davor Šenija ter predsednik njenega nadzornega sveta Leo Ivanjko. Direktor med mejniki Tudi Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, se je pred časom udeležil tradicionalnega pohoda po nekdanjih trških mejah Laškega. Po številnih uspešno izvedenih projektih in dogodkih z vrhuncem na predvečer dneva reformacije v kulturnem centru, kjer je gostil Sašo Pavček, je nekaj pohodniške rekreacije zagotovo dobro delo. Vodenje knjižnice in branje knjig je pač bolj ali manj sedeče delo. Se je pa po fotografiji sodeč na pohodu gibal blizu predsednice Planinskega društva Laško Zdenke Pešec (v svetlo modri jakni). Za vsak slučaj, da ne bi zašel z meja občine Laško. Foto: GrupA Buby je zaključil Kdo se ne spomni šarmantnega gospoda, ki je Celjane že pred trideseti leti na letnem vrtu v takratni Pivnici Koper razveseljeval s petjem pri ansamblu Ota Pestnerja st.? Govorimo seveda o Zvonku Gundlju, vendar ga vsi poznajo pod vzdevkom Buby. Po nekaj letih petja in igranja se je posvetil gostinstvu v lokalu Stari prijatelj, kamor so številni Celjani radi zahajali na okusno pripravljene malice. Pred četrt stoletja se je Buby odločil za samostojno gostinsko pot in je odprl lokal v središču mesta, kjer je svoje goste rad zabaval s petjem in igranjem na svojo »ljubico« kitaro. V kletnem lokalu so se večerne urice rade umaknile jutranjim, saj zabave ni nikoli manjkalo. Kjerkoli je bil Buby, je bilo vedno veselo. Pred kratkim je zaključil svojo gostinsko pot, saj pravi, da so leta dela in odlične zabave s prijatelji že malce načela njegovo zdravje in se bo zdaj raje posvetil drugim stvarem, ki se jim prej ni mogel. Rad pa bi se od srca zahvalil vsem svojim gostom, poslušalcem in prijateljem, ki so vztrajali z njim, nekateri celo od začetka njegove kariere. In čeprav se gostinstvu, kot pravi sam, ne bo več posvečal, pa to vsekakor ne velja za kitaro. Ga bomo morda lahko kje slišali peti in igrati? »Morda, verjetno ... Vsekakor pa v kakšni dobri družbi s prijatelji,« pravi. Foto: osebni arhiv Iskale so modne navdihe Blondinke v črnem, bi lahko rekli ob hitrem ogledu fotografije. Le ena rdečelaska nekoliko razbija enotno podobo. Srečale so se na nedavnih Modnih navdihih, ki jih je tudi tokrat uspešno izpeljala Vladimira Skale. Nekatere so bile tam službeno, druge zasebno, vse pa povezuje zanimanje za modo in lepe stvari. Z leve: Simona Brglez iz marketinga naše medijske hiše, Darja Lesjak, vodja celjskega Citycentra, Snežana Delakorda, vodja agencije za odnose z javnostmi, Barbara Lipovšek s specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani, Gerlinde Tavčer in Nena Horvat iz marketinga v Citycentru in Simona Oset Hliš, predstavnica blagovne znamke Pepe jeans za Slovenijo. Foto: GK