Slovenski tednik
za koristi delavnega l)ud« stva v Ameriki
G L» AS SVOBODE
slogi Je moči	GLASILO SVOHODOMISELJ*IH SLOVBJVCLV V AMBTUKI	Od boi» do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interest* ®£ the laboring classe*
Štev. 4L
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, Ilk, under Act of March 3rd, 1979
Chicago, III., 10. oktobra 1913.
Razgled posvetu.
AVSTR0-0GRSK0.
Inomost. — V Inomostu so zaprli računskega. svetnika Moritz baron Kuhn, sina nekdanjega vojnega ministra in imetnika ljubljanskega pešpolka št. 17. Dokazalo se je, da je poneveril pol milijona kron na škodo nemško narodne planinske ljudske banke, kateri je (bil poslovodja. Razen njega sti še dve osebi 'zaprti.
Budapest. —- Preko 30 let v vojni službi stoječi ter pri vojnem ministrstvu vposleni Ivan Mossie-gu je aretiran radi izselniških sleparij. Kakor se je dognalo, je Mossiega bil agent francoske pa-robrodnef družbe “Transatlantique.”
B-udapest. — Iz hribov je pridrvela voda v toliki množini, da je bila vas Gyer gyoremete v četrt •liri pod vodo, kateri se trdno zgrajene hiša niso mogle upirati. Do sedaj so izpod razvalin spravili pet mrtvih. Veliko hiš in poslopij je ogroženih. Ljudstvo beži v hribe.
Nemčija.
(Berlin. — Ker se vedno pomno-žuje vprašanje po radiumu, je Radiumborza ceno te kovine zvišala za $10,000 pri gramu. Dne 3. t. m. je 'bila nastavljena cena ra-diuma na $115,000 en gram. Ako bi se moglo dobiti v toliki množini radiuma, tedaj bi funt stal 52 milijonov dolarjev. (Op. ur. Tukaj se vidi, koliko se vlade brigajo za revno ljudstvo. 'Zdravniki so iznašli, da je radium izvrstno in zanesljivo sredstvo proti grozni, do sedaj neozdravljivi bolezni “rak”. Toda, ko se je to zaznalo, so kapitalisti radium takoj monopolizirali in borza z njim izvršuje lopovsko oderuštvo. Pri taki ogromni ceni vendar ni misliti na to, da bi se revni sloji mogli lečiti najlakšega sovražnika dovestva.
Vlade se ne brigajo za to ; samo. da imajo denar za vojne oprave in dovolj topniške krme ; vse drugo je postranska stvar. Koliko časa bo ljudstvo še mirno gledalo, kako se ž njim postopa?)
Berlin, 3. okt. —> Ministrski predsednik pl. Bethmann-Holl-vveg, je v petek sprejel odstopiv-šega ameriškega poslanika John
G.	A. Leishman in zvečer je državni tajnik pl. Jagow priredil pojedino na čast poslovivšega se poslanika. Gostije so se med drugimi vdeležili ministrski predsednik, italijanski in turški poslanik, princ Max. von, Ratibor, nemški poslanik na Španskem ter uradniki zunajnega urada.
Ker cesar Viljem ni v Berolinu mu g. Leishman ne more vročiti odpoklicno listino in jo bo na mesto njega cesarju vročil novi poslanik James W. Gerard.
Velikabritanija.
London. — Deportacija koncertne pevke Marija Lloyd, je -‘Pall Mall Gazette” napotilo k sarkastičnem izrazu ter piše: “Nadejamo se, da izvenredna dostojnost, katero urejujejo predpisi za dopustitev inozemcev v Zdr. države, z vsakdanjim življenjem ob-čainstva se v oddaljenih mejah skladajo.” To je ameriško pačenje s pretirano nežnočutnostjo, kajti žene milijonarjev so pač višek moralnosti?
Mehika.
Vena Cruz, Mex., 3. okt. — Manuel de Zamac'Ona, prejšnji mehi-kanski poslanik v Washington!!, kateri je pred nekaj tedni, kot o-sebni odposlanec predsednika Huerta, prišel v Zdr. države, je zopet dospel v Vera (Cruz, ter bo nadaljeval pot v glavno mesto Mehike. De Zamakona ne prikriva svojega razočaranja nad ponesrečeno misijo v Washing tonu in pesimistično izjavljal, da vse kaže, da neka družba Amerikan-cev je kriva in neti bonnatije v Mehiki, katerim je na tem ležeče, da bi Zdr. države posredovalno vmes posegle.
Francija.
Pariz. — Peruanskd vlada je trdno prepričana1, da so bili W. Page iz (Chicago in člani njegove popotovalne družbe, ki so začetno tega leta zapustili (Chicago, da preiščejo gorenje kraje Amazon reke, od ljudožrcev umorjeni.
Vlada Peruanska je odposlala ekspedicijo, da poišče preiskovalno ekspedicijo, toda bila je brezuspešna. Prtliago so našli pri peruanskih Indijancih.
Balkan.
London. — Bojazen nove vojne s Turčijo se pomnožuje vsled poslednjih poročil iz Aten, vzlic temu da Porta po svojem zatrdilu zanikuje, da je pripravljena ve-levlastim prepustiti, da razsodijo o egejskih otokih. Na drugi strani je pa slišati, da turške trupe, preoblečene v neregularno moštvo, inarčajo proti Solunu in Kavala, razuntega so neregularci zasedli od Grkov zapuščeni Degač.
Nadaljnji povod za bojazen vidijo v Atenah v izvenredno prijazni čestilni brzojavki, povodom mirovnega sklepa med Carigradom in Sofijo.
Italija.
Neapolj. — V Neaplja in v Genovi se vršijo velike priprave za sprejem poseti atlantiškega bro-dovja ameriške marine, katero se pričakuje novembra meseca. V i-talijanskih vladnih krogih se za trdno pričakuje, da ameriško bro-dovje sedaj izvrši obisk, ki je bil določen že leta 1910, a večkrat odložen.
Portugal.
Lizbona, 3. okt. — Manuel de Ariage, predsednik portugalske republike, je v Lizboni naznanil, da bo prihodnjo nedeljo, povodom povratka tretjega dneva proglašenja republike, pomilostil 300 političnih jetnikov. 'Po tej uuimki..). ostane še približno 100 političnih jetnikov v zaporih.
Kraljevi prašič.
Berlin, 2. okt. —- Razlaga tukajšnjih časnikov o razporu med eks-kraljeui Manuel in njegovo mlado ženo, kakor tudi o bolezni poslednje, dajo brez izjeme razvi-deti, da se ne veruje o značaju bolezni princezinje, kakor jo javnosti natvezujejo, in da je razkol dvojice neovrgljivo dejstvo. Veei-nia pripisuje vzrok bolezni razuzdanemu življenju prejšnjega kralja, katero se je princezinja od njega nalezla, in posledica je bila razkol med njima. Vsled tega se princezinja 'brani vrniti se k novo pečenemu možu.
Pariz, 2. okt. — “L’ Humani-te”, glasilo socialista Jauresa, razlaga obrat v dogodljajih bogatem življenju ekskralja Manuela ter osobito povdarjia njegovo razmerje z. neko gledališko igralko. (Op. ur. Ni še dolgo tega, ko smo pisali o pompu poroke eks-kralja Manuela s princesizinjo, ki se je vršila v Simmeringu ; poročil jih je patriarh Lizbone, nadškof in kardinal; tedaj visoki cerkveni dostojanstvenik. Todia vsi “žeg-ni” niso nič pomagali, poročil je kraljevo propalico, sifilitičnega prasca. Edino, kar je za Manuela olajšavno, je to, da on ni edini prašič med kronanimi prašiči.
Kaj pa porečejo k tem oni blagoslovljene^ ki imajo v zakupu moralo in ki se vedno zaletavajo v svobodomiselce, socialiste in “brezverce”? Dogodek, katoliškega Manuela je neposredno tudi zanje gorka zaušnica!)
Krivdonosca iščejo.
'Seattle, Wash., 6. okt. — Včeraj je gorelo v tukajšnji “Times” in povzročena škoda znaša $75,000
Sedaj se hoče krivda požara navaliti na nemire, ki so se pred kratkem dogajali radi sodnika Humphriesa. Neki tukajšnji zju-trajni list pa piše, da “požar so povzročili socialistični izgredi.”
Razne novice.
Podsuti premogar rešen.
(Centralia, 111., 4. okt. — Tomaž Tosesky je bil danes jutro ob 7. uri 25 min. rešen iz njegovega smrtnonevarnega položaja. On je bil osem 'dni živ 'zasut v “Continental” majni.
Tosesky je šel počasi in brez podpore spredaj, a za njim pa nek korenjaški tovariš, pripravljen, ga prestreči v slučaju, da rešeni omaga; kajti toliko časa zaprt bil je zelo slab.
Patetična scena se je obigrala, ko je Tosesky na svoj skromni dom dospel. Žena in pet otročičkov je pričelo veselja upiti, ko se je mož 'Oziroma! oče, pospešujoč svoje korake, svojcem približal. Pred vsem je poljubil dete, kojega je mati v naročju imela, potem pa zaporedoma ostale.
Vlak skočil s tira.
St. Louis, Mo., 6. okt. — Zapadno vozeči vlak Baltimore & Ohio železnice, na poti iz New Yorka v St. 'Louis, je danes jutro pri Sum-merfield, 111., zavozil v neki tovorni vlak. Eden “slepi pasažir” je bil ubit.
Evelyn Thaw je “suha”.
New York. — Kakor znano se je Evelyn Nesbit Thaw prijavila bankarot in njeni upniki ne bodo mnogo dobili. Evelyn je pri razpravi navedla dolgov za $8054.45 a imovino pa na '$250, katera sestoji v oblekah in hišni opremi. Ker te stvari niso rubljive, tedaj upniki ne dobijo nič. Tndi plača plesalke se nemore zarubiti. Ona je pogodbo, po kateri dobi vsaki teden $2200, podpisala štiri dni po konkursni razpravi. Ako ne bi bilo razprave, bi upniki dobili 10 odstotkov njene plače, tako pa po zakonu tudi to ni mogoče. Tedaj .;.e kaže drugo, kot da upniki svoje trjatve zapišejo v dimnik. Evelyn pleše moderne plese v nekem gledališču v gorenjem delu mesta in ima veliko gledalcev.
Dogodek na morju.
Seattle, Wash., 6. okt. — Parnik “Spokane”, ki je petek večer več milj zapadno od Vancouver Island dajal signale sile, je danes z vsemi potniki sem dospel. Parnik se ni bil nasedel, marveč je s krajno silo ušel katastrofi. V interesu varnosti popotnikov, so rešilne čolne spustili v morje, toda namesto da bi v prvi vrsti gledali na varnost žena in otrok, so se v čolne podali najprej pomorščaki in častniki; tako trdi več popotnikov. Ko je bil “Spokane” iz nevarnosti, so bili “ponesrečeni” zopet sprejeti na krov in parnik je nadaljeval svojo pot.
Z až el j eni ameriški državljan.
iChicaška policija' je prijela 32 letnega amerikanca Henry Spencer, ki je bil pred kratkem na parolo (besedo) izpuščen iz Jolie'-ske kaznilnice in bil sedaj osumljen umora Mildred Allison-Rexo-rat. Spencer ni samo pripoznal ta umor, marveč je načelniku detek tivov Halpinu povedal, da je izvršil nad 24 umorov, katere je večinoma podrobno opisal.
Policija je ¡Spencerja zasačila vsled anonimne ovadbe njegovega bivališča), sicer je vprašanje, če ’ni ga bila v pest dobila.
Pet delavcev ranjenih.
Chicago, 111., 4. okt. — Danes je bilo pet oseb opresno ranjenih, ko je v livarni tvrdke Barnhardt Bros. dvigalo, v katerim je bil to-pilnik z 2000 funti raztopljenega svinca, padel v globočino. Bolestne klice je bilo slišati na cesto, kateri so takoj privabili na tisoče radovednežev zijala prodajat.
Kakor uprava pravi, so delavci baš topilnik v spenjačo spravili in dvigalo v tek spustili, ko je transmisionski kabel nenadoma s koles zdrknil, vsled česar je dvigalo padlo.
PROŠNJA CALUMETSKIH ŠTRAJKARJEV.
Cenjeni bratje in sestre: —
Znano Vam je iz časopisja,, da na bakrenem okrožju zgornjega Michigana, v Galumetu in njega okolici, traja štrajk že od 23. julija. Neznosne razmere in tiranija od strani boga.te rudniške družbe so nas prisilile, da smo odpovedali slepo pokorščino našim izžemal-cem in šli na štrajk, da si v medsebojni solidarnosti izvojujemo to, Česar nam je družba leta in leta odrekala, namreč: boljše življen-ske razmere in nekoliko večji kos kruha.
'Bratje, naš štrajk ni samo lokalnega pomena za bakreno okrožje. Ako zmagamo mi, potem se bodo z nami veselili naše zmage vsi zavedni delavci širom Amerike. A-ko pa pademo se bodo veselili našega propada in poraza milijonarji vsih narodov in ver; in naš poraz bodete občutili tudi Vi.
Društva št. 45, 58 in 97 so skupno sklenila, apelirati potom glasila SSPZ na usmiljena srca (bratov in sester SSPZ, da nam v našem bednem stanu skočijo na pomoč. Od unije dobivamo nekoliko podpore v čekih, za 'katere dobivamo pri trgovcih kar nujno potrebujemo za življenje, nimamo pa denarja, da bi plačevali mesečne prispevke pri naših društvih, katera spadajo pod SSP'Z.
Bratje in sestre, pomagajte nam! Zagotavljamo Vam, da Vam bomo tudi mi pomagali kedar se Vam kaj takega primeri; na našo pomoč boste lahko in sigurno računali. Dobrodelni prispevki od strani društev SSPZ se bodejo v prvi vrsti rabili za plačevanje a-sesmenta za (Zvezo. Vsak cent bode objavljen v zvezinem glasilu, Glas Svobode. Mi štrajkarji se dobro držimo, samo nekoliko pomoči nam je treba, ker kapitalisti so trdi. Milijone šo 'iz p res ali iz nas ubogih trpinov, izrabljati nas hočejo še dalje, a mi smo se odločili, da se’jim postavimo v bran, da v boju poginemo ali pa zmagamo. — Ozrite se na nas vaše brate in priskočite nam na. pomoč. Zahvaljujemo se Vani že naprej za vsak najmanjši dar.
Z (bratskim pozdravom!
Za društvo št. 45:
J. Cotič, preds.; J. Prešern, taj.
Za društvo št. 97:
P. J. Špehar, preds.; L. -Junko, taj.
Za društvo št. 58:
J. 'Brula, preds.; J. Kraker, taj-
Vsi darovi naj se blagovolijo pošiljati na: J. Cotich, Box 45, Baltic, Mich.
Pristavek uredništva: Našim zastopnikom po naselbinah bi priporočali, da obiščejo vsakega rojaka in nabirajo doneske za podporo calumetskih štrajfcarjev in da nabrane svote pošljejo na gorenji naslov, z opombo da se tista svota sme porabiti tudi za druge namene. Kdor hitro da, dvakrat da!
Parnik se je potopil.
Yarmouth, Anglija, 4. okt. — Osemnajst pomorščakov britanskega parnika “Gardonia” je danes jutro utonilo, ko se je ladja vsled trčenja s parnikom “Garn-wood”, potopila. Štirje možje po-satke, so še našli toliko časa, da so poskakali'raz krova v vodo in so bili rešeni.
Gosta megla je bila vzrok trčenja, ki se je pripetila v Severnem morju, pred iztokom pristanišča.
Groza morja.
Washington, D. C. — Brodarstvo na Atlantičnem oceanu je o-groženo z ledeniki, kakor kapitan R. Killap od “Munidian” poroča ob njegovem prihodu v Glasgow. Neposredno na plovni poti zapadno vozečih parnikov so bili na vi-sočini Grand 'Banko videti eden visoki in več manjših ledenikov, mimo katerih je “Munidian” plo-vel. To so prvi ledeniki, ki so bili videti to jesen.
Kdor a« misli svobodno, se ne more boriti za svobod o I
Leto XII.
Delavske noYke.
ROJAKI PREMOGARJI, POZOR!
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
Curtis, Colo.
V Colorado nas je 15 tisoč pre-mogarjev zastavkalo. Zahtevamo pripoznanje unije in povišek plače za 10 odstotkov. Premogarji smo vsi organizirani in štejemo na gotovo zmago, ako ne pridejo stavkokazi iz drugih držav. Rojaki ogibljite se države Colorado, Utah in New Mexico! Kedar se razmere ¿boljšajo in ko bo konec štrajka, bomo že poročali v slovenskem časopisju.
Par Slovencev in Hrvatov ,s*ka-ba v Primero, drugi so vsi na štrajku. Edino Ogri in Vlahi se ne dajo pregovoriti.
Več premogarjev na stavki.
Virginia, Minn., 3. okt. — Pri blizo Virginia ležočem srebrnem rudniku sta bila v petek dva delavca dobesedno do smrti skuhana, ko je lokomotiva trčila v stroj parne lopate. Neki drugi delavec je smrtno poškodovan.
Boulder, Colo., 4. okt. — Danes ponoči je bilo šest dinamimih bom!) vrženih v Stockado, katera' zajema Mitchell Mine Co. hlizo La Fayette, ki so zadele zadnjo stran hranilišča ter ga razdjale, 25 moških je v hiši ¡spalo, pa ni nikdc poškodovan. (?)
Takoj na to je padlo 500 strelov v taborišču premogarske družbe, a ni bil nihče ranjen. O napadu je bil šerif Buster nemudoma obveščen, kateri je takoj avtomobil poln deputije peljal na lice mesta.
Sedaj hočejo minerje obdolžiti dejanja, ker so pred nekaj dnevi v sočutstvu s štrajkarji z južnem Colorado zastavkali.
Pomožni šerif je organiziral skabe in deputije, da napadejo štrajkarje.
Kaj in koliko je na tem, si zna misliti vsak zaveden delavec.
Calumet, Mich., 4. okt. — 20 topničarjev pod vodstvom poročnika Ashley, je danes napadlo stavkajoče premogar je pri Wolverine rovu. Jezdoči vojaki so štrajkarje premagali in so 25 istih a-retirali ter jih držali pod svojim nadzorstvom, dokler je prišel šerif Cruse s svojimi deputi.
Aretirani so bili odvedeni v o-krajne zapore v Houghton. Štrajkarji so protestirali proti brutalnemu postopanju milice, ki je 3 letnega otroka ranila.
Calumet, Mich., 3. okt. — Deputi šerifi v Red Jacket in Newton so danes jutro navalili na stavku-joče premogarje ter so na delavce streljali s revolverji in puškami, k sreči niso nikogar zadeli. Potem so 10 oseb aretirali.
Poročila iz Red Jacket pravijo, da so člani policije pridržavali ne-unijiske delavce ter jih skušali pregovorti, naj ne gredo delati. To vest. trosi orodje tovarnarjev, da bi governerja napotili za dopo-šiljatev več vojakov v štrajkar-sko okrožje. Nekteri posestniki premogovnikov so danes rekli, da so policaji skabe pretepavali, ker so hoteli iti na delo.
Odpust katoliškega duhovnika.
Vatikan je izvršil čin, kakoršen je edini v cerkveni zgodovini. •—• Pred nadškofijškem sodiščem v Neaplju je mladi duhovnik, Ca-valiere Arena Rocco, vodil pravilno pravdo, da soseže oprostitev duliovskega stanu, ker ga je sprejel le vsled pritiska njegovih sta-rišev. Proces je prišel iz Neapolja pred tribunal kongregacije zakramentov v Rim, katera je sprejela prošnjo duhovnika ter izrekla duho viško lastnost za neveljavno. Papež je raizsodbo potrdil. S tem je mladi duhovnik, kateri je pritem bogat in vitez italijanskega kronskega reda, odpuščen iz duhovskega stanu. On se celo lahko oženi in vse to v popolnem soglasju z “nezmotljivo” cerkvijo. To je prvi slučaj te vrste od kar katoliška cerkev obstoji.
Novi tarif.
Washington, 4. okt. — Včeraj zvečer ob 9. uri 10. m. je predsednik W. Wilson podpisal demokratično tarifno predlogo. S tem je dokončano blizo šest mesečno delo in s tem je tudi 'konec Payne-Aldrich tarifne predloge, katero je bil Taft podpisal 5. avgusta 1909 ob 5. uri 5 minut.
Wilson je ta novi tarif podpisal v svojem zasebnem uradu, v navzočnosti kabineta in dembkra-tičnih voditeljev.
Takoj so bile brzojavke razposlane na vse carinske urade cele dežele.
Predsednik je postavo podpisal z dvemi zlatimi peresi. Z enim je zapisal ime, a z drugim pa priimek. Prvo pero je podaril poslancu Underwood, drugo pa senatorju Simmons, ker sta čuvala na o-sodo predloge po vsem križevem potu skozi kongres.
Na to je imel kratek nagovor, kateri je bil sprejet z živahnim o-dobravanjem.
Predsednik pravi, da poslovanje postavodajalcev je le deloma končano; brezdvomno je vsej deželi storjena velika vsluga; da pa vrednotna reforma mora pomeniti drugi korak za osvobojenje trgovskega življa. Gn poživlja svoje sodruge, naj s svežim pogumom “prekoračijo ostalo pot.”
Nastopne dežele ne bodo prizadete s klavzulo, katera določa, da po ameriških ladjah pripeljano blago bo vživalo 5 odstotno carinsko ugodnost: Avstro-Ogrska, I-talija, Japonska, Bielgija, Danska, Grška, Nizozemska, Španska Norveška in Švedska.
Ogromna škoda vsled povodenj.
(Dallas, Tex., 3. okt. — Povodenj v južno-vzhodnji in južno-zapadni Louisiani je bila Četrtek večer v toliko nekaj ugodnejša, ker je ponehal dež.
Po največ rek, ki so bile izstopile, so nazaj šle in pri San Antonio je voda takisto naglo padla, kot je bila narastla. Tudi iz notranje dežele prihajajo ugodna poročila, tako da je pričakovati, da bo položaj v nekoliko dneh zopet znosen.
Največja škoda je prizadeta na rižnem polju vzhodnega Texasu in 'zapadne Louisiane. Blizo Lake Charles, La., je okoli 75,000 akrov preplovljenih. Tudi železnice so trpele veliko škodo, ker mnogo jeklenih mostov in na tisoeev jardov tračnic je razrušenih. Zveza z Vzhodom, je še vedno pretrgana, medtem ko so brzojavi deloma urejeni.
Kolikor je znano, je 8 oseb utonilo. V San Antonio cenijo škodo na $200,000 in v vsem preplovlje-nem okrožju pa na $1,000,000.
San Marcos, Tex., 3. okt. — Povodenj in vstrajno deževje v Te-xasit, v krajih San Marcos in Blanco je povzročilo škode za $250,000 in reke še vedno naraščajo. Razni jekleni mostovi so iz-podprani ter se porušajo. Zelez-nični promet je deloma prekinjen.
’ bemweTstSo domovino
pošiljamo:
Za ?	10.30 ...................  50	kron
Za $	20.45 .................. 100	Teran
Za $	40.90 .................. 200	Terom
Za $	81.80 .................. 400	kron
Za $	102.25 ................. 500	kron
Za $	204.00 ................ 1000	kron
Za $	407.00 ................ 2000	kron
Za $1017.00 ...t............ 5000' kron
Foštarina je všteta pri teli svotah. Doma sv> nakazane s vote popolnoma Izplačajo Prež vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve Izplačuje c. kr. poštno 'hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriilične-Je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pilsmu. večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
* FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St, New York ,104 St Clair ave., N. E., Cleveland.. O.


?> i;?",*A***?'C v

VII.
(Nadaljevanje.)
“Kdo si?” je vprašal glas, še razvnet vsi e d boja.
“Človek sem, ki ga 'hočete u-moriti,” je odvrnil Maurice.
“Se več. mrtev boš takoj, čim le spregovoriš glasno, zakličeš, a-li zaupiješ.”
“Ko bi bil hotel kričati, bi ne, bil čakal dosedaj.”
“Ali si pripravljen odgovarjati na moja vprašanja?”
1 ‘ Vpravuj prej, potem hočem šele videti, da-li bom odgovarjal.” “Kdo te je poslal semkaj?” “Nihče.”'
“'Prihajaš torej iz lastnega nagiba?”
“Da.”
“Lažeš!”
Maurice se je zganil z vso silo, da bi si osvobodil roke; toda ni bilo mogoče.
“Ne lažem,” je odvrnil.
“V vsakem slučaju si vohun, bodi, da prihajaš iz lastnega nagiba, bodi, da +e je ¡kdo poslal.” “(Vi ste strahopetci!”
“Mi strahopetci?”
“Da, vas je sedem ali osem proti enemu, ki je še povrhu zvezan ; in vi ga še žalite, strahopetci!”
Zdelo se je, da so jih Maurice-ve besede prej pomirile, nego razjezile. Ravno v tem je ležal dokaz, da ni bil nikak vohun, ker bi se bil sicer tresel in prosil milosti.
“Kaj hočete v tem mestnem o-krožju?”
‘1 Iščem neko (žensko. ’ ’
Tem besedam je sledilo neverno mrmranje.
“Lažeš,” je pripomnil ravno-isti glas. “Povej, kaj nameravaš, sicer umreš ! ’ ’
“INe,” je rekel Maurice, “vi me ne umorite, ako niste pravi roparji.”
Pri tem je znova in še z večjo silo napel svojo moči, da bi si o-svobodil roki. Toda nenadoma je začutil na prsih nekaj ostrega in mrzlega in umaknil se je nehote.
“Ah! to čutiš,” je rekel nekdo izmed mož. “Še osem palcev imamo za izdajalce, kakoršen si ti!” “Torej izvršite hitro svoje delo,” je dejal Maurice udano.
“Kdo si, govori?” je vprašal neki mehek in obenem gospodujoč glas.
“jaz sem Maurice Lindey.” “Kako?” je vskliknil nekdo, “Maurice Lindey, revolucionar, patriot? Maurice Lindey, tajnik sekcije Lepelletier?”
Te besede so bile izrečene s tako toploto, da so Maurica zopet navdale z upanjem; vedel je, da so odločilnega pomena in da odgovor nanje, naj bi bil že tak ali tak, zapečati njegovo usodo. Nezmožen vsake laži se je visoko vzravnal in dejal z odločnim glasom :
“Da, Maurice Lindey, tajnik sekcije Lepelletier, patriot, revolucionar, jakobinec Maurice Lin-dey, čegar najlepši dan 'bo oni, ko umre za svobodo.”
'Grobna tišina je sledila temu odgovoru.
Maurice Lindey je razkril svoja prsa in pričakoval vsak treno-tek, da se mu nož, čegar konec je bil začutil, popolnoma zasadi v prsa.
“Ali je to res?” je vprašal po nekolikih sekundami glas, ki se mu je poznala neka razburejnost. “ A-li ne lajžeš?”
“Preiščite moje žepe,” je odvrnil Maurice, “in najdete mojo izkaznico. Poglejte mi na prsa in na srajco in najdete ušite moje začetnice M. in L.”
Takoj nato je Maurice začutil, kako ga dvigajo močne roke. Nesli so ga skoz neki zelo kratek prostor in čul je, kako so se odprla ena, potem druga vrata.
“Izgubljen sem”, je dejal Maurice sam sebi, “kamen mi obesijo za vrat in me utope v reki.” Toda nekoliko trenutkov pozneje je čutil, kako so ga nesli po nekih stopnicah. V obraz mu je 'udaril toplejši zrak in položili so ga na stol. Čul je, kako so dvakrat zaklenili neka vrata. Koraki so se oddaljevali. Zdelo se mu je, da so ga pustili samega; napenjal je ušesa, kakor more le človek, če-
gar življenje je odvisno od ene same besede; in zopet se mu je zazdelo, kakor da čuje oni glas, čegar milina in odločnost je bila že enkrat segla do njegovih ušes: “Prej se hočemo posvetovati.”
vin.
Genevieva.
'Minolo je 'četrt ure, a Mauricu se je zdelo celo stoletje. Zopet je skušal raztrgati vrvi, s katerimi je imel zvezane roke na hrbtu. — Njegove jeklene mišice so otekale, vrv mu je silila v meso, toda ni se utrgala.
Pri teh poskusih ga ni motil nihče in nič se ni zgenilo okoli njega; sklepal je, da je sam. Ker so njegove noge zadevale ob nekaj mehkega kakor pesek ali mastno zemljo in se je razširjal okoli njega oster, presumljiv vonj po rastlinah, je Maurice menil, da se nahaja v kakem rastlinjaku. Napravil je par korakov, naletel na neki zid, se obrnil, da je lahko tipal z rokami, začutil neka vrtnarska orodja in vskliknil od veselja.
Z velikim naporom se mu je posrečilo, da je lahko po vrsti preiskal to orodje. 'Njegov beg je postal le vprašanje časa; ko bi mu daroval slučaj ali Previdnost samo pet minut, da bi našel kako, rezilo, rešen bi 'bil.
'Slednjič je našel lopato. Z naj-večjem naporom jio je obrnil tako, da je prišlo železo navzgor. S tem železom, ki je je s svojimi boki tiščal ob zid, je prežagal vrvi na svojih členkih. Operacija je trajala dolgo, kajti železo je bilo skrhano. Pot mu je tekel po čelu; začul je nekaj kakor korake, zbral zadnjikrat vse svoje moči in vrv, že prerezana na pol, se je utrgala.
Vsklikal je od radosti, kajti sedaj je 'bil gotov, da ne umre 'brez boja. 'Strgal si je obvezo z oči in spoznal, da se res nahaja v cvetličnem paviljonu. Nasproti sebi je zapazil okno in hotel je skoz, toda bilo je zamreženo. Pred njim je stal mož, oborožen s karabino, in stražil.
Na drugi strani vrta se je nahajal, oddaljen približno trideset korakov, drug majhen kiosk. Ena oknica je bila spuščena, vendar je bilo videti luč.
Približal se je vratom in prisluškoval: pred vrati se je sprehajala druga straža. To so bili o-ni koraki, ki jih je bil slišal.
V ozadju hodnika so se oglašali zmedeni glasovi; posvetovanje se je očividno spremenilo v pričkanje. Maurice je mogel slišati samo par besed kakor: vohun, bodalo, smrt.
Kmalu so se odprla vrata in slišal je razločneje.
“Da,” je rekel neki glas, “da, to je vohun, ki je nekaj razkril in je gotovo zato poslan sem, da izvoha naše tajnosti. Ako ga spustimo na svobodo, nas lahko naznani.”
“Kaj pa njegova beseda?” je vprašal neki glas.
“Da nam besedo, toda izda nas kljub temu. Ali je poštenjak, da se lahko zanesemo na njegovo besedo ? ’ ’
Maurice je pri teh besedah jezno zaškripal z zobmi.
“Ali nas pozna?”
“Gotovo ne, toda on ve za naslov, vrne se in .sicer v dobrem spremstvu. ’ ’
To dokazovanje je navidezno prodrlo.
“No,” je rekel oni gospodujoči, mehki glas, “stvar je torej odločena?”
“Da, stokrat da, jaz ne razumem vaše velikodušnosti; ko bi nas imel v svoji pesti odbor za javni blagor, (Odbor najhujših revolucionarjev, ki so imeli vso moč v rokah, nekaka revolucionarna vlada.) ne bi dolgo odlašal z nami.”
“Torej vstrajate pri svojem sklepu, gospodje?”
“iSeveda, in vi se, ¡upamo, n» boste protivili.”
“ Jaz imam samo en glas, gospodje; bil je za to, da naj se ga spusti na svobodo. Vi jih imate šest, ki so se vsi izjavili za smrt, smrt, — torej smrt!”
Pot, ki je tekel po Mauricevem čelu, je postal mrzel kakor led.
Ujetnik se je ozrl okoli in ugledal železno sekiro z jesenovim ročem. Zagrabil je to nedolžno orodje, ki se je lahko v njegovi roki spremenilo še v strašno orožje, in se postavil za vrata, tako da so ga krila, ko so se odprla.
Srce mu je hotelo poči v prsih, tako, da je skoraj čul v tej tišini njegove udarce. Hipoma ga je obšla groza od pete do glave; začul je glas, ki je dejal:
“Ako me hočete ubogati, razbite šipo in poženite mu krogljo skoz omrežje v telo.”
“Oh! le ne nikakega poka,” je menil drug glas: “pok nas lahko izda. Ah! Vi ste tu, Dixmer, kje je pa vaša soproga?”
“Pogledal sem skoz oknice; o-na ne sluti ničesar, čita.”
“Dixmer, vi razsodite! Ste-li za puško, ali za bodalo?”
“Le ne puške! Raje bodalo!” “Torej bodalo. Naprej!” “Naprej!” je ponavljalo šest glasov istočasno.
Maurice je bil otrok revolucije in je imel jekleno srce. Kakor marsikdo tedaj, tudi on ni veroval v Boga; toda pri besedi “naprej” se je stresel.
Koraki so se bližali in ključ je zaškripal v vratih, ki so se polagoma odprla. Maurice je rekel sam sebi: “Ako se spustim v boj, me ubijejo. Ako se vržem na morilce, jih presenetim, dospem na vrt, pridem na ulico in se morda rešim.”
Takoj se je pripravil za naskok kakor lev in divje zakričal, podrl prva dva moža, ki meneč, da je zvezan, nista nikakor pričakovala takega napada; potisnil je ostale v stran, napravil s svojimi jeklenimi kitami dva mogočna skoka, zagledal na koncu hodnika na sle-žaj odprta vrata, vodeča na. vrt, se zaletel tja, preskočil deset stopnic, dospel na vrt, se izpczna-val, kolikor se je mogel ter hitel k vratom. 'Toda bila so trdno zaklenjena in so kljubovala vsem njegovim sunkom.
Medtem so dospeli njegovi zasledovalci na stopnice. Ugledali so ga in vskliknili:
“Tam je! Ustrelite ga, Dixmer, ubijte ga, ubijte ga!”
Dalje prihodnjič.
PAPEŽ IN SULTAN.
Nasprotje med različnimi cerkvami je časih izviralo iz resničnega prepričanja, da je samo ena vera prava, vse druge pa so krive in seveda je vsaka cerkev učila, da je samo njena vera prava in e-dino izveličevalna. To nasprotje se je začelo spreminjati že v davnih časih v čisto navadno konkurenco. Pri konkurenci so mogoči boji in so tudi mogoči kompromisi, dočim je pri nasprotju, ki izvira iz prepričanja, vsak kompromis izključen.
Tako nam pripoveduje zgodovi na o prav značilnem kompromisu med poglavarjem katoliške cerkve in med poglavarjem mohamedanske cerkve. Po smrti sultana Mohameda II. (1481 1.) se je med njegovima sinoma Bajazidom in Džemom vnel boj, kdo postane mohamedanski cesar in kalif. V bitki pri Jenišehenu je zmagal Bajazid in Džem je 1. 1482. pobegnil v Evropo, da bi s pomočjo krščanskega orožja zadobil čast turškega cesarja i.n mohamedanskega papeža. Veliki mojster reda viteza sv. Ivana ;('Op. ur. Vitezi sv. Ivana — Johanniter Orden — je isto, kot so Columbtfvi vitezi tu v Ameriki) je sklenil z Džemom posebno pogodbo — poštenje cerkvenih re-dovnikov-vitezov je bilo pa vedno zelo dvomljivo in to je izkusil tudi Džem. Vitezi so namreč prelomili sklenjeno pogodbo, vrgli Džema v ječo in sklenili z Bajazidom dogovor, da bodo držali Džema do smrti v ječi, s pogojem da jim turški sultan in papež plačuje na leto 40,000 cekinov. Teh krivoverskih cekinov se je polakomnil papež I-nocencij. Napravil je besedolom-nega velikega mojstra viteškega reda sv. Ivana za kardinala in dosegel, da je bil Džem prepeljan 1. 1489. v Rim. Tam so ga držali v papeževi ječi in papež je dobival od turškega sultana na leto 40,000 'cekinov. Krivoverskega konkurenta cekini so mu prav dobro teknili.
Po smrti papeža Inoceneija je dobival te cekine papež Aleksander VI. Ta lakomni in izprideni božji namestnik se je bal, da bi vsled Džemove smrti izgubil “pen-

&
M
&
m
m
&
m
S3J
m
m
m
m
Zoper prehlad In kašelj	Zoperbolečineinjioskcdbe
Zoper kašelj in prehlad ni boljšega zdravila nego je	Zoper bolečine in poškodba nič boljšega nego je
Severov Balzam	Severovo
za pljuča	Gothardsko Olje
(Severa’s Balsam for Lungs.)	(Severa’s Gothard Oil).
Uteši razdraženje, razredči sluze ter podeli hitro oljašbo. Priporoča se za zdravljenje kašlja, hripavosti, vnetja sapnika, davice in drugih tem podobnih neprilik dihalnega ustroja. Cena 25 in 50 centov.	Je enih najbolših mazil za zdravljenje revmatizma, pakostnice, bolečin v hrbtu, 'prsih in straneh, 0-korelih sklepov in mišic, bolečin, oteklin, izvijenj in raznih drugih krajevnih bolečin. Cena 25 in 50c.
Prodajajo jih vsi lekarnarji. Zahtevajte Severova Zdravila. Ne vzemite drugih.	Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
M
m
m
m
&
&
m
m
m
;

æSSm
murni
Glavni urad : 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
t	; j
75» Ü£_	
zijo”. Zato je 1. 1494. poslal svojega tajnika Bacciorda k turškemu sultanu s prošnjo, naj mu onih 40,000 cekinov plačuje vedno za eno leto naprej. Obenem je papež izdal sultanu, da hoče kralj Karol VIII. v slavo krščanstvu napasti krivoversko Turčijo. Sultan se je papežu lepo zahvalil za svarilo pred kraljem Karlom VIII. in je Kristusovemu nasledniku sporočil, damu plača 300,000 cekinov, če pospeši Džemovo preselitev na boljši svet (transterre in alterum saeculum, uti meliorem habebit quietam).
Kakšen interes bi imel sultan na tem, da spravi svojega brata po dvanajstletni odsotnosti iz življenja, je težko razumeti. Verjetnejše je, da je papež sam po svojem tajniku predlagal sultanu, da pusti za plačilo 300,000 cekinov. Džema umoriti; na ta način si je hotel zagotoviti stalni dohodek namesto letne rente. Predno pa je sultan teh 300,000 cekinov izplačal, so se zgodile v Evropi velike premembe. Papež je moral Džema izročiti Francozom in pričakovanega denarja ni dobil ter izgubil še rento. Džem je kmalu potem u-mrl.
Bil je zastrupljen. Papež Aleksander je javno obdolžil francoskega kralja, da je dal zastrupiti Džema, vendar je to izključeno, saj je kralj s tem izgubil tistih letnih 40,000 cekinov, ki sta jih za “čuvanje” Džema dobivala papeža Inocenci j in Aleksander. Veliko verjetnejše je, da je papež dal Džema zastrupiti, že da bi francoski kralj ne dobil omenjenih cekinov. Papež Aleksander je bil iz rodovine Borgia in ta je imela vedno žepe prazne, polne pa steklenice s strupom.
Trgovina s pohištvom in pečmi
V. KOBZINA
1849—1851 BLUE ISLAND AVE Tel. Canal 2054
Chicago, 111.
Posebne ponudbe in lob ki obroki novopo-ročencem.
Lep dar s vsakim nakupom pohištva.
Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro-dov.
Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videt* iti iii<ii%nd	Afriko, Italijo in Grško.
Austro=Americana S. S. Co. itd.
Cene so do	Trsta ali Reke ................... $34.00
Zagreba............................ $35.08
Belovara .......................... $36.10
Kaiser in Martha za ............ $3.00 več.
Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več.
PARNIKI ZAPUSTE NEW YOR K:
Kaiser Franz Joseph I., ..........H. oktobra
Argentina ........................22! oktobra
Martha Washington..............29. oktobra
Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko _____
Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do ¡navadnega mornarja govorijo hrvaško in deloma slovensko.
ooblaščeni agenti. Za nadaljna pojasnila sešifkaret prodajajo vsi od nas p K. W. KEMF,	PHELPS BROS & CO..
glavni zastopniki, glavni zastopnik za Zapad,
2 Washington St., New York, N. Y. 120 N. La Salle St., Chicago, III.


A
S.S.P.
v.
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St, Los Angeles, CaL JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
TOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., Chlcago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michi;, ~a City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 1507 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja ra pojasnila naj sc izvolijo pošiljati na tajnika los. Benko, 11250 Indiana Are., Chicago, lil. Denarne (odpoiiljatre) pa aa John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo •redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
IZ TAJNIŠKEGA URADA S. Z
Prispevki in darila za mesete junij:
Društvo S. Sirota (Bled 17
SNPJ) Lorain, O.........$ 50.00
Nabrano na razvitju zasta-ive društva Slavija, 1. S.
N. P. J., Chicago, 111., nai-biratelj I. Blish.. ..	10.00
Dr. Slov. Narod 153 Stmt-
hers, 0.................. 3-90.
J. Gabrovšek, Newark, 0.	1.00
J. Francelj, Gilbert, Minn.
dar ...................... 1.50
Zđruž. društva Bear Creek
in "Washoe, Mont........	9.60
Fr. Sakser, New York, N.
F. prispevek kot član...	10.00
Glas Naroda, New York, N.
Y. nabrani in že izkazani
darovi ................  130.75
Mat. Pogorelc, Chicago, 111. je daroval v spomin umrlega prijatelja Fr. Trampuša v Virginiji, Minn...	20.00
Slavček SNPJ št. 145 Cliff
Mine, Pa.................. 1-00
Posamezni pristopi ......... 7.65
Meseca maja izkazani dohodki ....................1841.83
Razdelek gotovine:
Na hranilni knjižici First
State Bank of Ely......$1959.58
Ročna blag. tajnika dne 30. junija 1913............ 3.50
Skupni dohodki do 30. junija 1913 .............$2087.23
Ta svota je naložena na State Bank of Ely, Minn.
Fr. Krže, 1. r., Geo. L. Brožič, 1. r. tajnik.	blagajnik.
RAČUN SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA
ol 28. nov. 1912 do 30. junija 1913.
Prejemki:
Za iprodane knjižice (pristop ....;..............$78.00
Za -znamke (‘asesment)....	74.15
Za darovane zneskef. .... 1953.88 Za obresti od naloženega
denarja............... 22.25
Skupno...................$2128.28
Izdatki:
Za 5000 pravil in knjižic. .$ 52.00 Za pismeni papir in kuverte 4.75 Za premije od varščin direktorija ................. 23.25
Za pristojbino korporacije državi.................. 10.00
Za pristojb. korporacije
county ju............. 1.10
Za 200,000 znamk	za člane	50.00
Za plačo dvoran začasnega
odbora..................i	3.00
Za dvorano za časa prve
konvencije ............-	2.00
Za poslovne knjige in pisemsko	desko..........-	11.60
Za dvorano sej skupnih odborov ...................-	'1.00
Za skico znamk.......... .50
Za poštnine od 28. nov.
1912 do 30. jun.	1913...	6.00
Za gotovine dne 30. junija ja 1913 ..................1963.08
Skupno kot zgoraj........$2128.28
Skupna gotov, kot prej. .$1963.08
Pregledali in našli polnem soglasju s tajniškimi, blagajniškimi knjigami kakor tudi z vložno knjižico, dne 17. avgusta 1913.
Za nadzorni odbor.
Jos. Benko, 1. r., predsednik.
John Žvanut, 1. r., Frank Mladič, 1. r., nadzorniki.
Upravni odbor S. Z,
Frank Sakser, predsednik.
Paul Sehneller, podpredsednik.
Frank Krže tajnik.
Geo. Brozich, blagajnik.
Tajniško poročilo.
Znamenit dogodek. Slovensko Zavetišče stopa pred Slovensko javnost s prvim poročilom.
Ko smo dne 28. novembra lanskega leta se prvič sestali, je bilo nabranega za S. Z. $1038.98. Prve ga pol leta pa smo napredovali z blagajno za $924. Kaj pomen j a to? Nekteri trdijo, da Slovensko Zavetišče ne napreduje. Mi pa trdimo, da pomenja napredek blagajne za skoro sto odstotkov v pol letu tako lep napredek, da ne moremo pričakovati za začetek lepšega. Kar napreduje, raste in raste gotovo narodna ustanova Slovensko Zavetišče.
Misel je našla ponekod takoj lep odmev. Za vzgled naj postavimo iz izkazila za mesec junij društvo Slovenska Sirota v Lorain, Ohio, ktero je prispevalo $50 — in naročilo še posebej za $25 — znamk, če bi bilo vsako slovensko društvo storilo svojo dolžnost tako, kot jo je rečeno, pa bi izkazali že prvega pol leta nad štirideset tisoč dolarjev premoženja. To bi bila zadostna svota, da se nakupi velik kos sveta in da se začenja že lahko z gradbami. Naravno — misel Slovenskega Zavetišča mora pred vsem prodreti (v širše kroge. Enkrat je že živahno cvetela, to je bilo v času, ko je časopisje poslalo na stotine nabiralnih pol med narod. Slednji je kaj nabral in poslal z dopisom. Tako smo teden za tednom čitali o Slovenskem Zavetišču.
Naravno, kar je dobro za eu krat, ni dobro za vedno. Če bi kdo poskušal pošiljati nabiralne pole mesec za mesecem med svet, bi prihajalo vedno manj darov, dokler bi vse popolnoma ne zaspalo. Treba je bilo torej sistematičnega! dela na drugem polju, treba je bilo ustanoviti in inkorporirati organizacije. Treba je bilo povedati, kaj nameravamo in kako dosežemo naše cilje. In to začetno pot je začrtala prva konvencija Slovenskega Zavetišča dne 28. novembra lanskega leta. Nekaj premišljenih rojakov je takoj razumelo
lepo misel, pristopilo je nekaj društev in več posameznikov. A mnogo, mnogo jih še pogrešamo. Ne tisti, kteri zdihuje nad revežem, ampak tisti, kteri miu pomaga, je resničen njegov dobrotnik. Ne tisti, ki zdihuje v javnosti, da je premalo zanimanja za Slovensko Zavetišče, ampak tisti, ki nič ne zdihuje, ampak pošlje svoj dar ali pristop k Zavetišču, je resničen prijatelj in delavec za S. Z.
Da je Zavetišče potrebno, o tem je odveč vsaka beseda. Dokler bomo morali imti podporne organizacije — in to bode še dolgo — bomo potrebovali tudi Zavetišče. In dokler bodo ljudje na svetu, bomo potrebovali bolnišnice. In to veliko delo bode prevzelo Slovensko Zavetišče.
Naše podporne organizacije se starajo. V nekaj letih bodo začeli hoditi na vrsto prvi slučaji starosti — old age — ko bode treba za delo nezmožne ljudi podpirati iz smrtnine. Smrtnina gre v nekaj letih — kaj pa potem? Zopet tiste za nas poniževalne prošnje v javnosti: milodari za siromaka. Ali naj organizacija, desetletja zvestega člana po izplačanju smrtnine pusti na milost in nemilost javnosti? Ali naj ga da v javne sirotišnice ali v slučaju bolezni tv javne bolnišnice? Gotovo — pratvijo tisti, kteri niso še nikdar skusili ne prvega ne dražega. Nikdar — pravijo tisti, kteri so skusili ali poskušajo zdaj.
Kolko naših ljudij gre v prezgodnji grob, ker so prepuščeni na milost in nemilost kakih krajevnih zdravnikov, katerim ni za to, da ‘spravijo bolnika na noge, ampak da ga kolikor mogoče dolgo vlečejo in dat kolikor mogoče več zaslužijo. Nekaj slučajev iz praktičnega življenja je navedel nedaivno dr. Grahek v Glas Narodu. Veliko bi jih lahko navedli drugi naši zdravniki, kteri pa molče iz neznanega vzrokai. Pa kaj hočemo. V vsakem poklicu najdemo ljudi, kteri pravijo: zame je tako dobro, po moji smrti pa če raste še trava ali ne.
Kakor smo navedli med društvi za vzgled Slovensko Siroto v Lorain, O., tako naj nalvedemo med posamezniki neumornega delavca in agitatorja Slovenskega Zavetišča — našega, gotovo vsem rojakom osebno znanega Matijo Pogorelca. Spomnil se je Zavetišča o priliki svojega dvajsetletnega bivanja v Ameriki s petdesetimi dolarji. Spomnil se ga je o priliki smrti njegovega prijatelja Tram-pusha zopet z dvajsetimi dolarji. Spomnil se ga je pri neštetih manjših prilikah z manjšimi darovi in zato — čast koimur čast.
Slavensko Zavetišče ima najnaravnejšo in najplemenitejšo podlago: kri in jezik. Po vzgledu u-smiljenega Samaritana bode podpiralo in tešilo gorja tistim naše krvi in jezika, kteri bodo potrebni. In potreba je jednaka pri vseh ljudeh, kajne. Zato pa tudi upamo, da bode izginila tista mlačnost, ktera sije napram Slovenskemu Zavetišču, da bode izginilo tisto nasprotstvo, ktero nam dela nečast in neslogo in da bodemo vsaj v jednem .uprašanju jedini: v uprašanju za oskrbo bolnih in nesrečnih.
Ostanite zvesti vsi tisti, kteri ste podpirali S. Z. do zdaj. Pridite vsi tisti, kteri sicer niste nasprotniki, ampak dvomite, ali bode ali ne bode. Pustite svoje dvome in bodite prepričani, da Slovensko Zavetišče bode. Pridite vsi tisti, kteri nasprotujete iz tega ali druzega vzroka, pustite svoje presod-ke in pokažite, da se že zavedate svoje krvi in svojega jezika, da čutite še dolžnost napram narodu, iz kterega ste. Bodite velikodušni, pokažite, da je vaše obzorje širše in mogočnejše, da so vase vezi vaš kruh ne pa vaše suženstvo.
To poročilo se pošlje v blagohoten ponatis vsem Slovenskim listom v Ameriki. Upamo, da bode rodilo dober sad, in želimo, da bi zanimanje za Slovensko Zavetišče zaplamtelo s podvojeno silo. Želimo, da bi bilo Slovensko Zavetišče res ilz vsega naroda in za ives narod, in pozdravljamo iskreno vse rojake.
Za glavni odbor S. Z.:
Frank Krže,
2616 S. Lawndale Ave. Chicago.
kut
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
2656 So. Crawford Ave.
'Cenjene čitatelje Glas Svobode opozarjamo na današnji cenik knjig, katere imamo v zalogi in to s povdarkom, da smo večim knjigam ceno znižali tako, da jih odslej prodajamo za isto ceno ko nas stanejo.
Da smo ceno znižali je vzrok, ker bi radi zalogo čimpreje razprodali, da si potem nove knjige nabavimo.
KojigS; katere imamo še v zalogi so povsem izborne vsebine ter jih vestno priporočamo vsakemu, komur je mar za dobro, podučljivo in zabavno čtivo.
Torej rojaki, vas vabimo, da nam čimpreje pošljete naročila, ker na ta način bode pomagano vam i nam. Vi boste imeli finé knjige, mi pa denar za nadaljni obrat.
Pri tej priliki tudi prosimo, vse naše poverjenike, ki še niso z nami obračunali glede brošur ‘‘Škof proti župniku”, da to store v najkrajšem času in sicer, da nam pošljejo skupiček, ki so ga naredili >za brošure, ostale pa, katere še niso razprodali, naj jih pridrže za nadaljno prodajo in skušajo hitro razpečati.
Na vsaki način pa prosimo za denar, ker ga posebno sedaj nujno potrebujemo.	Uprava Glas Svobode.
2656 S. Crawford Ave.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
Agitator .......................$100
Amerikanci in povesti ........... .50
Andersenove pravljice .............50
Avstralija In nje otoki............50
Babica ... ........................50
Bajke	in	povesti, I.	zvezek......75
w	»	n	II*	,1	••••-•	*75
»»	II	„	III.	„	 75
**	tl	n	IV.	„	 75
Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Berite Novice, Politični listki ..$1.25
Boj za pravico.....................40
Bolnik ;...........................50
Brambovci: zg. roman ..............40
Brez dogme......................$1.50
Brodkovski odvetnik ...............75
Bolgarija In Srbija................50
Barvaste črepinje..................30
Cvetke Iz papeževega vrta..........50
Človek in. pol .................$1.25
Črtice ............................50
Črtice z ogljem ...................50
Deteljica ......................  ,20
Dim ............................. .40
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in. politika...............15
Gospa Judit........................75
Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00
Humoristični leksikon. ............30
Jara gospoda, Očetov greh. ....$1.00
Igračke ...........................75
Igralec, Iz spominov mladeniča.
Roman ......................... .75
Ilijada ... ..................... .50
Islandski ribič....................50
Ivan Solnce; Grajski pisar ....$1.25
Izdajavec..........................50
Iz dnevnika malega poredn eža..	.75
Izlet g. Broška v XV. stoletje... .75
Jagode ............................60
Jan Marija Plojhar, roman ....$1.75
Judež Iskarjot ....................75
Jurkica Agičeva .................1.00
Kako vzgaja usoda.................40
Kacijanar..........................50
Karamfil s pesnikovega groba..	.25
Kazaki.............................76
Kitajci In Japonci.................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00
Križana usmiljenost ...............40
Križ na gori; Spomini gospoda
Ignacija Brumna .................40
Krvava noč v Ljubljani----------- 35
Kultura ln politika................10
Lutrski ljudje. Testament ......$1.00
Lux in tenebris lucet..............50
Mali ljiudje ...................$1.50
Mali lord . .......................75
Mali vitez v 3 delih............$2.50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi........... .25
Milan in Milena ................ 2.00
Mina ..............................50
Mir božji ......................$1*00
Mladost............................40
Momenti.........................$1.25
Mož Simone......................$1.00
Najhujši sovražniki ...............38
Na bojišču.........................40
Na krivih potih................... 40
Narodne pripovedke soških planin .......................... 1*00
Naša Vas, prva knjiga........... 2.00
Naša Vas, druga knjiga ......... 2.00
Na Žerinjah ....................$1.00
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec ln dr. .75
Novel« in črtice, (vezana)......$1.50
Obsojenci ......................$1.00
Ob tihih večerih ...............$1.50
Ob zori.........................$1.00
Oče naš............................50
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije .....................50
Pisana mati .............*.........40
Prlpovestl o Petru velikem.........75
Postrežba bolnikov .............. .2°
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra Vipavca..................75
Pogreb, Brez volje. Crtice. In
druge povesti ...................50
Politično življenje Slovencev... .30 Pod spovednim pečatom; prva
knjiga ....................... 1*25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga ....................... 1*00
Pot spokornikov, in drugo..........50
Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50
Potop II........................$1.25
Povesti MlaJksima Gorki............75
Premaganci ........................30
Pri Jugoslovanih ..................50
Prilike patra Bonaventure..........40
Pri stricu ........................40
Punčika ...........................20
Razporoka.......................$1.00
Reformacije ln socialistični hoji
slovenskih kmetov ...............BO
Reliefi ......................... .75
Rječnik hrvatskoslovenski..........50
Rodbina Polaneškth v 3 delih... .$3.50
Rošljln in Vrjanko .............$1.00
Rusinja ...........................50
Ruska modema....................$1.50
Sami med seboj. Učenjak............25
Skrivnost najdenke ...............
Skrivnosti srca ............
Slučaji usode .............
Socijalizem in modema veda.
Spake ........................
Štiri ruske slike (vezana)______
Štiri rusike slike (broširana)..'.
Straža...........................
Solomonovi	rudniki ............... 1
Sherlock Holmes, detektivske povesti I. del....................1
II.	del.......... '	1
III. del............'.'.‘.'.'.'.‘.'.V. 1
IV.	del.........................x
V.	Idel.......................  1
Škof proti župniku ...............
Tajnosti španske inkvizicije, zv..
Taras Buljba .....................
Tartarin iz Taraskona............ ,
Tiberius Pannonicus; Kuzovlei;
vita vitae meae ...............$1
Tilho in drugi......................
Tolstoj in njegovo poslanstvo... Turki pred svetim Tilnom (ve.
žarna ..................... ... 1
Ukrajinske dume ..................
Um dina .........................
Uporniki.........................
Utrinki..........................$1
Vaška kronika....................
V	delu je rešitev................
Velik punt .......................
Veliki trgovec...................
Vinjete..........................$1.
V	burji in viharju .............. 2
V	kamnolomu .....................
V	naravi........................ ,
V	Študentovskih ulicah ..........
Vstaja Škenderbergova (vezana)
V	znamenju življenja ............
Za bratoljubje ...................
Zadnji rodovine Benalja ..........
Zadnji dnevi nesrečnega kralja
Za križen........................$1
Za srečo .........................
Za staro pravdo ..................
Za vozom; Izgnanci; Študent
Lojze; Fenny; Klanec siromakov .........................
Zgodbe iz doline, šent florjanske Zgodovina avstrijslko.ogrske monarhije ..........................
Zimski večeri ....................
Zlatokopi .......................
Zlatarjevo zlato.................
Zmaj iz Bosne....................
Znanci ..........................
Življenja trnjeva pot............
Življenje in smrt Petra Novljana; Ella ........................
.00
.00
.00
.00
.00
.35
05
,75
150
.25
.75
.30
.00
.15
.45
40
00
,75
20
.75
50
00
.50
.30
.50
75
.40
.75
.40
.75
.75
.00
.40
.50
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta.
7eeling”Fit”Every Day
Napadi influence, ka-*3! šlja ali bolečin v žlezah 1 vsled velikega dela izginejo, če , bodete imeli vedno
PAIN-EXPELLER
v svoji hiši in če J ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
G VOKOUN
1411 W. i8th St., Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
Prehlajen ja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pa.in Espeller”, kakor je popisano v knjižici, v kteri je zaivita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
r(’Aidvertisement)
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, Hew York Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo.
(25c. ali 50c.)
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
Telefon: Canal 3014
NA.ZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer todLm vedno sveže pivo in druge nt z no vret-ne pijače. Domače vino. Unijske oi«are.
Potniki dobe pori meni čedna prono čiSča. Potre že m vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1625 S. Racine, prej Centre av.
limon
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
oor. 19. Plača.
Novi spomladni vzorci
JOHN TANCEL
POGREBNIK in BALSAMOVEC
1921 Blue Island Ave.
Koči je oddaja in automobile za vse priložnosti kot pogrebe, svatbe, piknike, itd.
Tel.Canal IIOI,
GOSTILNA
kjer j« največ eabar« in majrat vŽitka za par centov e bilj&r&M m isto na razpolago. Vse to c« AsM v gostilni
John Košiček
1807 Racine, prej Centre ave.
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sefe, štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAOO, ILL
Tkl, 8980 MAIN
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
! BINGO CIGARE
I CHARLES HLAVA, izdelovalec
£ 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
A Telefon Lawndale 5616 J
Dobra Unijska Gostilna,kie0r*e
dobi
“ £“££ Jos. S. Stastnv
2005 Bino Island Ave.
veiik6 Dvorana za druttvene in unijske seje, in druga dvorana za konoert«, ženitve in zabave.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRËAM OF MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Vozel 22. itt Lincoln Street
Pnoetgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
; •	-5 --	>1.	vvWv '» Y¿'	;\	- " '■rjA/Pr-	^	,«-■.?


“Glas Svobode”
•	<Thb Voice op Lib-ertt)
WEEKLY
__________ _____________«.___
Published by M v. HONDA ® co 2656 So. Crawford Ave. Chicago, lllilnotc
Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.______________________
IBfcj .¿(.v *1,	*
• Gi~as Svobode’ izhaja vsaki petek
			in velja - SA AMERIKO:	
		
	BA EVROPO: Za celo leto		
K"		
	Nabloy za dopise in poíiljatye je	
	GLAS SVOBODE	
	2653 So. Crawfird Avenue	CHICAGO, ILL
as-'.	Pel »premsmbl blv*USča Jn nun nntnnCno aacn&níjo èl Mi naslov.	prosimo naročnik poleg Nor»«Atnd
... ......- . . ■ ■■ —
UŽITKAR PRAZNO VERSTVA.
Budapest, 26. avg.
Milijonsko darilo meniha, kateri je po pravilih svojega reda storil obljubo uboštva, povzroča nekaj tednov sem veliko govorjenja in ‘razmotri vanj a ' ter daje posel tuli vlali. 'Bazilijanski menih Ar-kadius Pasztory se je zavezal podariti 4 milj one kron no vo ustanovljeni grško-katoliški škofiji v Hajdudorog na Ogrskem. Novi škof bi seveda darilo z vsemi desetimi prsti zagrabil in tudi vladi bi bilo ljubo in drago, da se ško-fijstvo kolikor največ možno gmotno podpre, toda Bazilijanski red kazi obedvema veiselje in sivoto zahteva zase, ker si ne sme nobeden redovnik pridobiti zasebnega premoženja. Pričeli so se baviti z vprašanjem, kako je ta menih prišel do takega bogastva, in izid zasledovanja je bila dokaj pustolovska zgodba.
Arkadius Pasztory, ki je danes 76 let star, našel je pred 40timi leti sprejem v B:a<zilijanskem samostanu v Bikszad, komitat Szat-mar, in sicer kot brat lajik. Kot premeten dečko, znal je že v prvih letih romarje izdatno izžemati v svoje zasebne svrhe in kmalu je pričel v Rim, kot Petrov novčič, pošiljati letno po 10 do 20,000 goldinarjev. Posledica temu je bila, da je na; papeževem dvoru kmalu ■zaslovelo njegovo ime, kajti tako radodarni navadno niti ogrski škofi niso, in ko je Pasztorv s svoto 30,000 goldinarjev, katero je osebno iv Rim nesel, svoje darove na okroglo stotisoč dopolnil in pri tej priliki papeža prosil, naj ga posveti v mašnika, bila mu je želja v slišan a.
Nekoliko časa po njegovem povratku iz Rima, se je Arkadius Pasztory poslovil iz zadružnega o-brata .n se ustanovil takorekoč kot samostojn podjetnik oziroma1 trgovec, to se reče: zapustil je samostan, toda ne da bi bil iz reda izstopil, nakupil si je svet v Tur-vekonya, kake tri kilometre od Bikszada, tam zgradil dve cerkvi in grajščini slično hišo za ¡stanovanje ter odprl v svojem zasebnem samostanu romarsko podjetje v lastnem prometu, ali kakor
■	se je tehnična označba glasila, postal je samotar ali puščavnik. Toda njegovo samotarstvo ni bilo dobesedno , vzeti, kajti število njegovih poslov že začetno, ni bilo ■majhno. Vsled njegove zveze z verniki, se je njegovo poljetje kaj kmalu vzneseno in vsestransko razvilo. Pasztoryev glas kot čudodelni svetnik, se je hitro razširil po petih severo-vzholnjih ko-mitatih, ker bavi'1 se je tudi z ma-žaštvom (zdravilstvom) in z — o-deruštvom; njegovo početje nekako spominja; na gališkega čudodelnega rabbija. Skoraj so pritiskali romarji gromadoma, srečni, če so mogli poljubiti rob kute Paszto-rya ali pa celo, če so mogli dobiti njegov blagoslov; s praznimi ro-
:-.;s. kami ni nihče prišel, in dasiravno prekanjen menih nikoli ni kaj zahteval, darovali so mu večina romarjev po 10 do 20 in kakšen dan tudi .do 100 goldinarjev pri vsakem obisku in bili so celo dnevi, ko je njegov “skupiček” znašal
■	3000 goldinarjev. Pasztorvev letni dobiček iz njegovega slepar-
.‘ stva se ceni na 200,000 goldinarjev. Poleg, tega je opravljal nad vso dobičkanosen posel posojeva-nja denarja, bil je denarja potrebnim kmetom proti oderuškim o-brestim vsigdar v pomoč pripravljeni dobrotnik in tudi njegova dobrodelnost, se mu je izvrstno iz-
0LMS ÖY04ÄXDK
plačala1. Tako na primer je neko slaboumno staro devico po imenu Marija Kinžel pregovoril, da je njeno iz 20,000 kron obstoječo dedŠčino, pri njemu plodonosno naložila; obrestovan j e je v tem obstojalo, da je v Pasztoryevim zavodu dobila ¡prosto stanovanje. Ko so sorodniki Kinzeloive za zadevo izvedeli in jo silili, naj denar nazaj zahteva, se je ona izjavila, da tega nemore storiti radi “izveličanja njene lulše,” sicer zapade hudiču, katerega je videla v Pasztoryevi miznici! Pasztory je obdelaval svoje vernike tudi s prikaznimi; predstavljal jim je v magnezijevi luči sv. Marijo ali pa arhangelja Gabriela, ki je pobožne izpodbuj:al, naj dajo svoj denar “svetemu bratu” (Pasztoryu), da jih reši iz hudičevih krempljev. Sveta Marija in arhangelj Gabriel nista zaman pridigala: Bogastvo Arkadius Pasztorya je rastlo in “sveti” menih je pričel voditi knežje dvorjanstvo.
Kako je bilo možno, da je ta slepar in goljuf v kuti dolga leta u-ganjal svoje rogoviljenje, ubogo praznoverno ljudstvo znal pleniti in še pleni, ne da bi posvetna ne cerkvena oblast vmes posegla? — Bazilijanski patri so pričetno postrani gledali početje samojedca Pasztorya; toda ko so zapazili, kako obširno in donosno je podjetje, so se pomirili z mislijo, da mora nakupičeno bogastvo po smrti Pasztorva pripasti redu. — Tudi škofje so obiskavali grajščino “čudodelnega puščavnika”, kateri je gospodaril čez krdelo služabnikov in uradnikov, ter iz njegove kuhinje in kleti so gost) bili po knežje pogoščeni, in cerkveni dostojanstveniki so radi slišali, če je ■Biaisilijanski menih zatrjeval, da bogastvo njegovega samostana nebode za cerkev izgubljeno.
In posvetna oblastiva? Vsa gospodska Mika iz Szatmarskega komitat» se je pobratila s menihom Pasztory; njegova hiša, ali bolje rečeno: palača vedno mrgoli gostov, katerim prireja gostoljub ni hišni gospodar ne samo nepre-tržno žretje in pijančevanje, ampak jim da tudi na razpolago svojo vedno polno denarnico; gospodom dovoljuje brezobrestna posojila, na katerih povračilo niti ne računi. Cerkvena gospodska in u-praivna oblast zatisnejo oko in nočejo videti sleparskega početja meniškega lopova, oni imajo delež na ivžitkn praznoverstva. Neki u-pokojeni višji sodnik z imenom Berthold Farkaš se je v “Pesti Napio” celo postavil za zagovornika sleparja, ko se je konečno pričelo šepetati o meniški praktiki; Pasztory je ubogo ljudstvo vedno z dobrohotnimi sveti zalagal, ga napolnjeval s religiozno nado, v njegovih rokah so se krajcarji izpremenili v goldinarje in baš v tem se je pokazala mistika te ¡podle osebe. Gospod Berthold Farkaš tiči bržkone pri Pasztory debelo v kredi.	/
V poslednjih letih so pa Bazili-janci iz gotovih vzrokov pričeli bojazen gojiti, starikavi Arkadius Pasztory bi znal z njegovim “pri-služenimi” milijoni za časa življenja drugače ukreniti, torej so izposlovali, da je v minulem letu bil pozvan k grško-katoliškemu škofu v Munkaes, kjer je moral podpisati izjavo, da bo vse svoje premoženje zapustil Bazilijanskem redu kot dediščino. Nad tem razlučen, je sedaj Pasztory svojim ljubim redovnim bratom eno zagodel s tem, da je štiri milijone kron ponudil kot dar za novo ustanovljeno grško-katoliško škofijo v Haj-dndorog. Todia tega nočejo in ne-bodo Bazilijanci odobrili — pod njih firmo so se bogaštva nakupi-čila in dohodek iz njihovega podjetja je njihova pravna in nedotakljiva lastnina.
'Cenjeni čitatelji, iz tega razvi-dite, kaj pomeni nevednost mase ljudstva! To kar smo tukaj napi-'šali, ni nikakoršna bajka iz “Tisoč in ena noč,” marveč je gola resnica, katera se na Ogrskem obigrava že dolgih štirideset' let in se igra1 ge danes.
Nehote nam pride na misel pregovor, ki pravi:	“Tisti je toliki
tat, ki vrečo drži, kot oni, ki v vanjo ukradeno blago meče.” Tedaj menih Pasztory, je ogromno premoženje prisleparil; dal pa je delež prisleparjenega denarja rimski kuriji, tedaj posredno papežu, torej je Kristov namestnik in “sveti” oče, sokrivec goljufij,
katere je izvršil in še izvršuje menili Pasztory. Rimsko katoliški stolici je znano, da menihi — in to vsakega reda — nimajo in ne-smejo imeti zasebnega premoženja;' a ko je pa menih Pasztory papežu — tedaj mrtvi roki — znosil 100,000 goldinarjev, ga ni nihče vprašal,' od kod je dobil denar. V tem slučaju se ni nikdo brigal za 7. božjo zapoved: “Ne kradi”! Papežu in njegovim kardinalom ni bilo za poštenje, ni bilo za zvi-šeni princip poštenosti, marveč bilo jim je za denar, denar pridobljen na najpodlejši način. Ni bilo dovolj s tem. Papež je za denar lopovskega meniha tudi posvetil y mašnika, ne da bi bil preiskal tiste vrline, katere dogma predpisuje. Denar in zopet denar! Z denarjem si kupiš nebesa, če pa denarja nimaš, tedaj te bo vzel vrag! Prokleti humbug!!
¡Da, vsaki, ki se misli posvetiti mašnikemu stanu, mora imeti predpisane vrline; to nam svedoči slučaj Rev. ¡Sojar. Ta “filozauf” je v Ljubljani po lemenatu se že učil prakso izžemanja in pone-umnovanja; toda oberhumbugar Jeglič je našel, da Sojar nima dogmatične vrline, za to mu je dal patentirano bhco z dostavkom : hodi!
Kaštigar, joj! ta pa spada v svinjski hlev!
Pollak, se je prelevil iz patra Engelberta v ra zida dal c a evangelija. Zakaj se je ¡prelevil in zakaj je pribežal iv farski Eldorado, svobodno Ameriko, on že ve in mi tudi.
¡Chef-editor Jolietske smetišnice, nadškofijski svetnik in “boss'” Steel Company v S. lOhieagi; no, ta pa je kavelj, da malo takih. On je skusil britkosti in veselje tega sveta v polni meri, in ko mu ni drugega kazalo, podal se je preko luže, tukaj se izuril zato kar je in sedaj klati po nedolžnem papirju svoje budalosti, da konečno sam sebi reče <v r . . me pihni.
To so možakarji po milosti božji, vzorni duhovniki, kateri v marsičem prekašajo še meniha Pasztorya !
SVETO BREZZAKONSTVO (CELIBAT).
To je razumljivo, da si rimska hierarhija prizadeva otresti se mo-rilca-župnika Hansa Schmidt. Tak dogodek v rimokatoliški družini ni prijeten. Toda, če morajo drugi ljudje prestati, da kakšen sin ali brat zgreši pot poštenosti, tedaj bo duhovščina morala tudi ta udarec prenesti. Ako pa sedaj pride im pravi: “O, on niti k nam ne pripada,” tedaj je to skrajno smešno. Hans Schmidt je bil v Hessnu v duhovnika posvečen in je duhovniški posel izvrševal do poslednegai dne, ko je nesrečni A-ni Aumueller vrat prerezal in truplo razkosal. On je bil poslujoči duhovnik pri eni njujorški cerkvi do tiste ure, v kateri je bil aretiran. Da bi se ga rimokatoliška hierarhija otresla, ne bo nič, ker razlogi so pretehtni.
Potem se sedaj od one strani trdi, ¡Schmidt je nor. B/rezdvomno se ga bo pred sodnijo postavilo kot norca, ker drugače zanj ni zagovora. Toda v vseh teh letih, odkar je duhovnik, niso njegovi so-drugi i ne n apr e dp ostavljeni o njegovi blaznosti ničesar opazili. Sedaj šele se spominjajo njegovih namišljenih posebnosti. Tudi obnašanje ¡Schmidta ne kaže blaznosti. On je deMe umoril, ker je bila noseča z njim, z njim duhovnikom, kateri je. storil obljubo ived-nega. davištva. Da se mu je vdala, jej je natvezil, da je ž njo pravno poročen. Dekle, ki ni poznalo ameriške uredbe, mu je ve-' rovalo na besedo ter se mu vdalo. Tu navedemo ves dogodek, kakor ga Schmidt sam pripoveduje:
“Jaz sem spoznal Ano Aumueller, ko je bila vposlena v župnišču cerkve sv. Bonifacija. Njena lepota je zmedla moje misli. Jaz sem jo iz srca ljubil, in ker sem se pozneje zavedel, da nemoreva skupaj živeti, sem jo umoril. Jaz sem kriv, to je vse, kar zamorem reči. Jaz &e moram za moj zločin pokoriti. Ko me je dekle prosilo, naj jo poročim, sem to storil.\Jaz sem si priskrbel ženitno licenco in sam ,sem govoril poročno formulo. Kot duhovnik sem za to imel pravico. Oua ni bila moja priležnica, marveč moja prava žena.”
Župnik seveda ve dobro, da
njegova lastna poroka z dekletom, ni bilo nič drugega, kot rafinirana prevara, in da jo ne pripozna ue država i ne cerkev. Ali vršitev take objestne 'šale, ne kaže na blaznost pač pa premetenost. On je znal, kaj zamore nudit neizkušenemu ogrskemu kmetskemu dekletu, da jo more pridobiti za svoje namene, in on je dosegel svoj cilj. Nič blaznega ni v tem videti, razun, če se pohlep po ženski smatra za norost. —
Za, župnika ¡Schmidt, je oiajšal-na okolnost, da je bil prisiljen prelomiti obljubo celibata in s tem izgubil duhovsko službo. Na devi-štv-o ni bil zavezan, to je samo menih : greha prešeštivanja bi ga bila odvezala cerkev; to je že v milijonih slučajih storila;. Zakaj ni dal prednost tej poti, to bodemo morda od njega še slišali. Toda, radi tega mu ni treba blazen biti; pred malo časom je v državi New York neki dijak pod sličnimi o-kolščinami umoril nekega dekleta. Porotniki ga niso smatrali za blaznega in governer ga je dal v smrtiti.
Žrtev je Hans Schmidt na vsak način in. sicer žrtev celibata, tej sramotilni in proti naravni na-relbi, katera je na svetu povzročila že toliko zla. Proti tem bi morale države /vendar enkrat že nastopiti, med tem ko bi zahteve po položitvi obljube devištva ali brezzakonstiva ali odjemanja take obljube obsojale kot grešitev proti nravnosti in proglasile za neveljavne ter ostro kaznovale. To znajo one storiti in s tem bi stvar imela konec. Šele pred tisoč leti je katoliška cerkev (vpeljala duhovski celibat; popred ni škodovalo, če so duhovniki bili oženjeni. Tedaj ne gre tu za dogmo; in tisoč let te barbairične neumnosti je res dosti. Zdr. države bi si .pridobile zasluge za celi svet, ako bi prve kazensko nastopile proti tej nerednosti.
Konečno še eno vprašanje: lako je dvajsetletna Ana Aumueller prišla za služkinjo v farovž? Kolikor je nam znano je kanonična starost štirideset let; dvakrat dvajset pa iv tem slučaju ne inaci štirideset. Vse kaže da cerkev svoje lastne zapovedi pri svojih lastnih duhovnikih ne izvršuje. Prav za prav, koliko dvajsetletnih deklet je po farovžih? Zvezni cenilni urad, ki preišče vsakojiake stvari, naj bi enkrat tudi na tem polju pogledal in pričel pri chicaškem velikomestnemu župniku. Škodovalo ne bi!
EIVŠI MILIJONAR — CESTNI POMETAČ.
Filozof svoje vrste je neki Vladimir Njedohin. iz Petrograda. — Pred par dnevi se je zglasil pri mestnem glavarju in prosil za službo cestnega pometača. Glavarju se je zdelo njegovo ime znano, spomnil se je svojega prijatelja tega imena in ukazal, da mn predstavijo prosilca. Ko je Njedohin vstopil, ga je glavar takoj spoznal kot svojega bivšega prijatelja milijonarja Njedohina, Začudil se je in prosil prijatelja pojasnila, ki mu ga je Njedohin tudi dal. Podedoval je po svoji materi en in pol milijona kron. Začel je razkošno življenje. Najel si je krasno palačo, imel je vzorne hleve in je povabil vsak dan večjo družbo prijateljev in prijateljic, katere je vedno bogato pogostil. Posebno vljuden je bil napram svojim intimnim prijateljicam, katere je vedno bogato obdaroval. Znano je bilo v mestu, da kupuje on svojim prijateljicam najlepše diademe in drug kine. V petrogradskih restavracijah prve vrste je prirejal večkrat bogate večerje, pri katerih je plačal samo za sekt in druge pijače večkrat že malo premoženje. Obenem pa so pri teh večerjah v pozni uri po navadi razbili še vso posodo, in naj si je bila še tako draga, kar je šlo seVeda tudi na njegov račun. Ni se treba torej čuditi, da je' njegovo milijonsko premoženje končno tudi našlo prazna tla in to je Njebodiu tudi. dobro vedel. Ko je razpolagal z zadnjimi tisočaki je- priredil svojim ožjem priajteljicam in prijateljem bogato pojedino na nekem otoku blizo Petrograda. Na otok je prepeljala njegova jahta goste v slovesno okineano in bogato založeno jedilnico okrašeno z bujnim cvetjem liki dvoranam starorimskih bogatih in plemeni-
tih patricijev. Ta pojedina je bi-! la tudi njegovo slovo od razkošnega in razuzdanega življenja. — Gosti seveda tega niso vedeli in so bili trdno prepričani, da je njegovo premoženje neizčrpno, da ima zaklade, ki presegajo bogastvo Dumasovega grofa Monte Orišita. Po večerji je odpeljala nje- j gova jahta goste vesele s cvetjem j okinčane in bogato obdarovane z otoka na celino. Njehodin, bogati gostitelj, pa je ostal na otoku sam, obubožan, brez denarja in prijateljev. Lahko bi bil prodal drugi dan Svojo jahto, toda tega ni maral. Hotel je postati ubožec. Jahto je dal izprazniti in jo je potopil v Nevi. Sklenil je, da si bo služil vsakdanji kruh z delom in res je šel drugi dan prosit za službo cestnega pometača. Njegov bivši prijatelj mestni glavar je bil silno presenečen, ko je cul to sa-moobsodbo in je ponudil Njehodi-nu boljšo in lažjo službo v pisarni. Toda ta je njegov prijateljski predlog zavrnil in je rekel, da hoče biti ali zelo bogat, ali pa popolnoma reven. Mestni glavar je končno ustregel njegovi prošnji in bivši milijonar Njehodin ipome- j ta sedaj v platneni obleki petro-gradske ceste in služi Da mesec 30 i rubljev.
JETIKA.
Jetika je zelo nalezljiva bolezen, to ve danes že vsak otrok in vendar se ljudje tako malo čuva- . jo pred njo. Pazi se pred njo! Ni | treba, da se ogneš jetičnemu člo- j veku na klaftro daleč, ampak po- | ljubljaj ga tudi nikar. Če živiš z bolnikom pod eno streho, ga lepo pouči, naj ne pljuje po tleh. Pljunek se posuši in bacili se s prahom vzdignejo v zrak in okužijo druge zdrave ljudi. Če sam nisi ravno trdnega zdravja in pokašljavaš, je tvoja dolžnost, da čuvaš ne le sebe, ampak tudi druge ljudi. Če i- \ maš otroke, ne poljubuj jih na u-! sta, zakaj bi jih okuževal brez po-: trebe. Tebi ne bo boljše, četudi o-bolijo vsi, ki so okrog tebe. Pripe- i ti se pa tudi lahko, da tvoja na-rava bolezen zmaga in preboli, da i ozdraviš, a tisti, ki si jih okužil s svojo nemarnostjo, hirajo in umrje jo, da pokoplješ ženo ali otroka, ,ki so nalezli bolezen od tebe. Bog je dal človeku pamet, da se ve varovati zlega. Če kašljaš, pljuvaj v posodo, v kateri je voda in če daš malo karbola vanjo, bo še boljše; če kihaš, drži robec pred obrazom, slin ne požiraj, ker bi mogel dobiti poleg pljučne jetike še erevno jetiko. Pij vedno iz enega kozarca in ne pusti, da bi drugi jedli s tvojo žlico. Tvoje perilo naj se pose-
bej pere, tvoji žepni robci naj se ne valjajo okrog in ne mešajo z drugim perilom. Posebno na otroke pazi, ne puščaj jih spati v svoji. postelji in ee je mogoče, naj ne bodo niti podnevi niti ponoči v tvoji sohi. Tvoja majsvetejša dolž-' nost je, da jih varuješ vsega hudega in bdiš v prvi vrsti nad njihovim zdravjem. Če začneš kašljati in slabeti, pojdi k zdravniku in poslušaj njegov svet, jej mnogo in krepko hrano: meso, mnogo mleka. V začetku se lahko brez velikega truda rešiš bolezni, seveda, če so že vsa pljuča inficirana, je tudi najskrbnejše zdravljenje zastonj in prekasno.
DENAT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $ 10.35 ........... Kron	50
Za $ 20.50 .......... Kron	100
Za $ 30.85 ...... Kron	150
Za $ 41.00 .......... Kron	200
Za $ 61.50 .......... Kron	390
Za $102.50 .......... Kron	500
Za $204.50 .......... Kron	1000
Za $1020.00 ......... Kron	5000
Poštnina je všteta i>ri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kascar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
TheKomadSchieier Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
I	' J > VV--
“TheReosevelt Salo®«'*
ROCK SPR1NGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrsfts: pivom itd. — Se priporoča Slovenc®® *
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro im.portira.nih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
d. F. HALLER
GOSTILNA
pr?« rr»U.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek Dom&ii in importirani likarji.	Tel. Canal tOM.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
M. KARA
1819 SO. HALSTED STREET
Prinesite ta oglas s seboj In kedar kupite čevlje, vam dam na vsakem dolarju
5c popusta,
ČEVLJI
za jesen in zimo.
Zaloga zimskih oblek
Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta.
Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane.
OBLEKE in SUKNJE od $8,00 do $25
Popblna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd.
1828*30 BLUE ISLAND AVE.
6,	STRANI OBSEGA	' j
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač [
irirejen za slovenski narod na podlagi .drugih mojih § slovensko-anglešk h knjig za priučenje
ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Sk>v.-Angl. Slovnica, Vsakdajni razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec.
Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.	NEW YORK, N. Y.
Slovenska Delavska Podporna io
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Družba
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Rams. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, III.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Ađams'burg, Pa.
MATH PETRJOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMELAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej ■pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Novo pristopli člani:
K dr. št. 1: Albin Camgagnolo, cert. št. 824; Battista Giovitta,
825.
K dr. št. 4: Louis Drolc, eert.št. 826.
K dr. št. 8: Luka Pešut, cert. 827; Jos. Baranič, 828.
K dr. št. 9: Frank Slobec, c. št. 829; Martin Gaberšek, 830. K dr. št. 10: Jakob Podbevšek, cert. št. 831.
K dr. št. 11: Jos. Adamlje, cert. št. 832.
K dr. št. 14: Frank Hoče var,833; Martin Jazbinšek, 834; Fr. Pavlin, 835; Frank Fiket, 836; Frank Plantovie, 837; Anton Dimic, 838; Frank Požun, 839.
K dr. št. 20: Štefan Stefančič, cert. št. 840.
Zopet sprejeti:
K dr. št. 1: Frank Debortolo, cert. št. 359.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 6: Anton Pleše, cert. št. 116; Frank Zolgar, 117. Od dr. št. 8: Jos. Kovač,, cert. št. 290.
Od dr. št. 10: John Božic, cert. št. 542.
Od dr.	št.	20: Vlad. Sirček,	cert.	št. 721;	B. Baranjski,	723;
A. Firlty, 724; J. Vrubel, 725;	Ilijo	Kovačič,	740; P. Količ,	767;
T. Potesak, 770,
Odstopli člani:
Od dr.	št.	1: B. Bata, cert.	št. 539; M. Depol, 540.
Od dr.	št.	7: A. Schustarič,	cert.	št. 261.
Od dr. št. 13: K. Zadnik, cert. št. 372.
Črtani člani:
Od dr. št. 7: Fr. Renko, cert. št. 171. -Od dr. št. 12: Fred. Puklovič, cert. št. 714.
Od dr. št. 14: A. Furman, cert. št. 537.
Od dr. št. 18: J. Beljak, eert.št. 642; M. Božo, 651.
Od dr. št. 20: D. Jarnevič, cert. št. 766; I. Mesič, 736; F. Veljiko, 773.
Potujoči člani:
Od dr. št. 6: Frank Raizem, cert. št. 113.
Od dr. št. 9: Alojs Repovš, cert. št. 203.
Od dr. št. 10: Štefan Flere, cert. št. 20; Peter Habjan, 244.
Od dr. št. 16: Math Jelševar, cert. št. 591.
Umrli člani:
Od dr. št. 19: Frank Lamar, cert. št. 663. Lahka mu bodi ptuja
zemlja..
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Frank Gradišek; tajnik Anton Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob Godec, Box 42. Vsi v Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds.: Martim Pumpe, Box 131; tajnilk: Louis Flere, Box 121; blagajnik: John Sever; vsi v Adams-burg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, Box 192; ta j. Math Petrich, Box 183; blag. Jos. Šivee, Box 206; vsi v Cliff Mine.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Preds. Henry Lamut, Box 114; tajnik John Nastran, Box 190; blagajnik Jos. Mîlauch ; vsi v Marianna, Pa. —Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. : Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v meaecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah : Preds. J. Bizjak, Box 85 ; Tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35 ; Blagajnik Štefan Esih, Box 111. Vsi v Winterquarters, Utah. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa. : Preds. Frank Dremelj, Box 73; tajnik John Škufca, Box 102; blagajnik John Vičič, Box 571. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu,
— Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: | dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Preds. Lucas Notar, Box 171; taj- j Delavskemu Domu. nik Anton Adamič, Box 16; bla- Dr. »t. 12 : Preds. Mart. Smol-gajnik M. Arestovnik; vsi v Ros- shnik,' R. No. 2 Box 208; Taj.
lyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 143 ; tajnik Frank Čopi, Box 146; blagajnik Jos. Žabjek, Box 13; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Mart. Južnik, Box 4 Breezy Hill Sta.; Blag. Rokus Godina, Box 13, Breezy .Hill Sta. Vsi v Mulberry, Kans. —Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14 v Johnstown, Pa. Preds. John Gomiiar, R. F. D. No,
3	Box 150b; tajnik Jos. Glavač R. F. D. No. 3 Box 144;. blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 Box 57. — Vsi v Johnstown, Pa.
Dr. šj. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box 120; tajnik Frank Čefin, R. F. D. No. 4 Box 63, Girard, Kans; blagajnik Val. Suhodolčan, R. R. No.
4	Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu,
Dr. št. 16'v Brereton, 111.: Preds. Tho. Felc, Box 115; tajnik M. Mihelič, Box 98; blagajnik J. Germ, Box 98; vsi v Brereton, 111. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 17 v Staunton, 111.: Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Box 77; blagajnik John Mostar, L. Box 351.
Dr. “Slovenska-Hrvaška Sloga’ št. 18 v Madison, Pa.: Preds. Karl Slavič, Box 252; Tajnik Mihael Haberšek; Blagajnik Jos. Jelovic, Box 101. >— Vsi v Darragh, Pa.
—	Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 19 v Yale, Kans.: Preds.
Jos. Kotnik, Box 64; Tajnik John Prislan, B-ox 147; Blagajnik Martin Kožuh, Box 34. Vsi v Yale, Kans. — Seja se vrši 1. nedeljo mesecu v Fr. Lamarjevi dvorani.
Dr. “Radnici Naprej” št. 20 Farmington, W. Va.:	Preds. I.
Kubin, Box 218; tajnik M. Špehar, Box 565; blag. J. Probie, Box 332.
—	Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. Slovenski Junaki št. 21 v Rices Landing, Pa.. Preds. Štefan Čavlovie, Box 183; Taj. Martin Žabkar, Box 183; Blag. Ivan Dem-čak, Box 208.
VABILO
na plesno veselico,
katero priredi
Slov. Del. Podp. in Penz. Društvo št. 14 v Johnstown, Pa.
dne 18. oktobra ob 7. uri zvečer v Dvorani društva Triglav v Moxham.
Vse rojake in rojakinje v oko lici, posebno pa podporna društva Gambria, Moxham in Cone maugh vljudno vabimo, da se u dčležijo naše veselice. Vstopnina za moške je en dolar. Dame so vstopnine proste. Pivo prosto.
člani tega društva se opozarjajo na sklep društvene seje, ki določa, da vsak član, ki se veselice nevdeleži prispeva v društveno blagajno 50c.
Konec veseliee bo o polnoči.
ODBOR.
NAZNANILO IN VABILO !
Iz urada glavnega tajnika Slov. Del. Podp. in Pen. Družbe.
Večkrat sem že opominjal dr. tajnike, da naj pošiljajo mesečna sporočila o .pravem času, kakor določajo pravila SDP&PD in še do danes nekateri dr. taj. ne vpo-števajo pravil. Ako se pravila ne bodo vpošteviala, potem se dotične dr. tajnike suspendira v smislu pravil ’SDP&PD, ako gl. urad naredi kako pomoto ali premalo nakaže bolniške podpore tedaj se dr. taj. hitro oglasi. Toraj se vljudno prosi vse dr. tajnike spadajoče k SDP&PD, da naj to vpoštevajo tudi pri drugem poslovanju, ker se prihrani mnogo dela in stroškov.
Naznajam vsem br. SDP&PD, da je bil predlog od dr. št. 14 v Waukegan, 111. sprejet z večino glasov, da se Penzija izplačuje tudi v staro domovino, kar je ve lik korak naprej in neprecenljive vrednosti za nesposobne delavce ali njih družine. Ako člani nameravajo odpotovati v staro domovino, kateri že dobivajo penzijo, se jim pošilja1 točno in pravilno penzija v staro domovino v smislu pravil, to je velika podpora za i-ste člane ker v svoji domovini se lažje preživijo kakor tukaj v Zdr. državah. Apeliram na vse delavce, da naj pristopajo k SDP&PD;
naselbinah kjer še nimajo dr. SDP&PD naj takoj pišejo na gl. taj. za pojasnila in druge potreb seine, kar se jih potrebuje za vsta-novitev novega društva in jaz Vam bodem postregel po Vaši v o lji in prepričani bodete da je koristno za vse delavce, kateri se za varujejo pri SDP&PD.
Ako si premislite, dia Družba izplačuje tako lepo podporo za t male prispevke kakor jih člani plačujejo, za $1.00 na mesec za samske in za oženjene $1.25 in i majo vsi enako pravieo do vseh podpor, ako se hoče kateri član zavarovati samo za bolniško podporo in usmrtnino tedaj plača samo 75c na mesec brez penzije, je to velika ugodnost, katero ne nudi nobena druga podporna organizacija.
Cenjeni rojaki po Zdr. državah, Mexiko in Canada kakor sem že omenil, pišite na zdolaj podpisanega za pojashila in dru/ge .potrebščine in on Vam iz srca rad postreže in da vsa pojasnila., točno in zanesljivo.
S bratskim pozdravom!
Jos. Hauptmann, gl. taj. Box 140, Darragh, Pa.
PRIJATELJ, nagflvori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
Stem ste vabljeni vsi rojaki, kateri stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pridete pogledati, lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far-merjev, ter se prepričati na lastne oči in potem soditi po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in garati po zaduhlili tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajili, za par dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in \sakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in svežem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju kjer se Vaše delo stotero izplača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospodarstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odslove in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne o-ziraje se na vas, in vaše usodo. — Pomislite nekoliko pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bodem spal? Kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da obolim ali celo umrjem? Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer i-mam še precej rodovitne zemlje naprodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih napiačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode ¡brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zveze z vsmi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausau-kee, Wis. Ako pa želi poprej kakih natančnejih informacij, naj piše takoj na
A. MANTEL,
Box 221 Wausaukee, Wis.
katere dobi takoj in brezplačno.
V dodatek naznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali da pridejo v,teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicago preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih dzirih in potrebščinah. Ko se odločite sem priti kupite vožnji listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji pričakam in se za Vas zavzamem.
(Advertisement)
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave., vogal 18. cesta.
Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
G Fouček
1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL.
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pc* godbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
Za prihodjo zimo.
Obleke ali suknje
Pazite in obiščite Atlas, ker nobena draga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga.. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
HING©
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL
TELjCANAL 449
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	... ... . .
Možjeozdravljeniv5dnehS
»d ra vij ©nje ul treba
Si1
___________________________________	BREZ NOŽA
BOLEJCm.
Ozdravim vsaceg», kdor trpi na VarlooceH, Struetari; dalje OBdra. vtm nalezljivo zastrupilenje, živčne nezmožnost, vodenico ta bolezni tičočioh se moških. Pridite k nam vsi. ki ste se nevspešoo zdravili prj drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks - vam je na razpolago in jamči pop dno ozdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
plačati. ,i
Z ASTRUPLJEK!-JE KRVI
ta vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče hieije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin© v oza-ture, garje, otekline podju ta druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183	Cit ic a ge
°dprtood 3 zjutraj do 8 zvečer. Oh nedeljah od 8 zjutr. do 4 n>»p
(Za
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA,BOLEZ-ZIV LEOICAH IN JETRIH
zdravim hitro za «talno ta tajno. Živčens onemoglosti; slabost, na. por, zastrupljanje ta zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltls, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejši metodi
Nasvet zastonj.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
m-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL.
Tel. v ura'du: Canal 476
Tel.
v stanovanju: Lawudale 899« URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7.‘ do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.
El:


6
OLAS SVOBODE
r>o:pi3i
Ole Elum, Wash.
,Le malo se sliši iz naše male slbvenske naselbine in tudi sedaj imam poročati le žalostno vest. — Preminul je obče spoštovani rojak Jakob Petkovšek, doma iz Zaplane pri Vrhniki.
Pokojnik je ¡bil član društva št. 92 IS. S. P. Z. v Cie Elum, Wash.j •katero mu je ¡priredilo dostojen pogreb, katerega so se vdeležila tudi društva št. 83 SISDPZ v Ros-lyn, Wash, in društvo št. 79 SNPJ v Cie Elum, Wash., katerima izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo.
Pokojnik je bil svobodomiselnega mišljenja in zelo mirnega značaja ter ga bodemo silno pogrešali.
Rajnki zapušča v starem kraju očeta, tu v Ameriki pa enega brata. ¡Bodi mu lahka svobodna zemlja !	Louis Oman.
Hermine No. 1, Pa.
; Poročati imam žalostno vest namreč, da je Frank 'Gradišek šel 12. sept. ob pol 8. uri zdrav in vesel na delo, toda utrgel se je nad njim debel kamen s premogom Vred. 'Nesrečnaž, je mislil uteči, hjo je slišal pokanje nad seboj, a .pri tem se je izpodtaknii in kamen mu je padel na desno nogo, ki mu jo je popolnoma zmečkalo. Jaz sem delal komaj 30 korakov od njega, ko zaslišim ropot in u-pitje ter sem hitel k njemu, kjer sem videl, da mu kamen na nogi lčži.'Naj tudi omenim, da 'je njegov brat delal v istem prostoru, ki je prihitel in sva skušala ponesrečenca dobiti iz pod kamna, kar pa nama ni bilo mogoče. Potem hitim še po druge ljudi, da smo ga oteli. Nudil nam se je grozen prizor in videli smo, da se noga telesa skoraj nič ne drži; nakar smo mu privezali nogo in ga. ven peljali, kjer mu je dal tukaj-šni zdravnik prvo pomoč in potem smo ga pa peljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bode težko okreval. Bil je siromak ves čas pri zavesti in kakor smo slišali, so mu še tisti večer nogo odrezali in je tudi isti večer umrl.
Pokojnik je bil član 2 društev in sicer št. 80 SISPZ in št. 87 SNPJ ter bil je tudi član socialističnega kluba.
Pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku dne 14. sept., ki so se pogreba udeležila obedva društva, kakor tudi deleženci iz sosednih naselbin. To je pokazalo, da je bil pokojnik v obče spoštovan in priljubljen.
Star je bil 38 let ter doma iz vasi' Kregarje, občina Bisteršica pri Kamniku. Tukaj zapušča žalujočo vdovo s tre j mi nepreskrbljenimi otroki.
Vidite dragi rojaki, kako potrebna so nam podporna društva, ker nihče ne ve, kedaj in kje ga čaka nesreča.
Ti pa dragi, počivaj v miru in lahka naj ti bode tuja gruda! soprogi pa izrekamo naše sožalje.
Frank Osterman.
I !	------
’ j	Aguilar, Colo.
' Dovolite mi malo prostora, da nekoliko sporočim Slovencem in Hrvatom živečim tu v Ameriki, v Canadi, v Mehiki in ono stran Atlantika, da zaznajo kakšne so sedaj razmere tuika.j v Coloradi.
‘ Delavski odnošaji do sedaj niso bili preslabi, ker delalo se je s polno paro po vsili eoloradskih rovih, toda žalibog ko delavci niso dobivali svojega poštenega in dokaj mučnega zaslužka. In ker so delavci izprevideli, da se skoraj ne-morejo dalje pošteno prizivi jati, so se vsi skupaj združili ter se postavili v eno skupino, da vsi zastavka j o. Štrajk se je pričel 23. sept. po celi South Col orado. Tukaj bo stavkalo okoli 10,000 premoga rje v, ki vsi spadajo k U. M. W. of A. Tukaj se je unija pogajala s kompanijami, ali ti mogotci se ne podajo. Kakor so se pre-mogarji postavili, mislimo, da se bodo kompanije začele kmalu pogajati. Tukaj imamo Colorado I-ron Co. in Victor Fuel Co., ki izstavljati tudi druge male kompanije, češ, da se ne smejo pogajati z unijo, a mislimo, da jih ne bodo dolgo zadržavale, ker so prevda-rile, da te velike kompanije lahko te male brokajo, če se ne podpišejo in pogodijo.
Minerji zahtevajo povišano plačo za 10c pri toni in na dnevno plačo pa po 25c, organiziranje in
boljši sistem v majni ter unijske tehtarje premoga za delavsko stranko. Torej to vse zahtevajo premogarji od kompanij.
S tem naznanjam vsem Slovencem, bratom Hrvatom in vsem druigim narodom, da naj ne hodijo sem za delom, dokler se ta štrajk ne uredi, ker dobljen bo igotovo.
Še nekoliko pojasnila o Avstro-Ogrskem konzulatu iz rienver, Colo. Prišel je 2)0. sept. tu v S. Colorado v kamipo Delagua, iu vsi mislijo, da je bil od kompanije povabljen, kar je moralo tudi biti, ker je Slovence prigovarjal, naj ne štrajkaj o marveč naj naprej delajo “saj dobro zaslužijo”, in če jim je kaj navskriž, da naj kar njemu naznanijo. Tudi je rekel, da jim bo poslal milico, da jih bodo tukaj stražili. (Op. ur. Vaše mnenje ne smemo priobčiti; kazalo bi ključ Vam i nam!)
Toraj vas še enkrat opozarjam, držimo skupaj in zmaga bode kmalu naša. Potem bomo mi ukazovali, ne pa oni, ki nas sedaj tlačijo.
Konečno pa pozdravljam vse Coloradske štrajkarje, kateri so pr vi dan štrajka prišli v naše malo mestece ter priredili velikansko parado, da je bilo veselje.
Še enkrat; nikar ne hodite v Colorado skebat!
'F. Požerl.
Detroit, Mieh.
Po dolgi in mučni bolezni je dne 11. sept. umrl Alojzi Kralj, ki smo ga dne 13. spremili k zadnjemu počitku. Pokojnik je bil član dr. št. 51 SDPZ in dr. št. 123 mu je izkazalo posledno čast s tem, da so ga spremili vsi člani ter mu kupili krasni venec z napisom: “V slovo svojemu sobratu; zadnjo čast izkazuje dr. št. 1:23 ISNPJ Detroit, Mieh.” IS tem .so pokazali drugim društvam, kako čislajo svoje brate, čeravno niso pri njih društvu, samo da so člani SDPZ.
'Moram tudi naznaniti o silno slabih razmerah glede Detroiških farjev in ob enim pojasniti, kako ljubijo delavca. Šel je sorodnik umrlega k poljskemu župniku in ga prosil, da bi ranjnega pokopal v soboto popoldan, ker je n-mrl 'že v četrtek.
No pop je pa rekel, da popoldan nemore pokopati, ker kot krščanski človek mora biti še rajni pri sveti maši. Potemtakem je še primoran po teh dušnih mazačih mrtev biti pri njih ceremonijah a-koravno ne 'sliši farskih glasov. — Mislim pa tem gospodom je vseeno, če je mrtvec pri maši ali ne, samo da se jim dobro plača.
Kakor se je izrazil poljski far, da delavci gledamo samo na to, da hi pogreb ceneje bil in da manje časa izgubimo. Da, večina delavcev v sobotah popoldan ne delamo in to moramo vpoštevati. In ko pa je sorodnik pokojnika rekel, da naj v soboto pokoplje, a mašuje pa v pondeljek, je pa far takoj bil pripravljen, ter rekel, “če pa mašo plačaš, tedaj ¡ga že pokopljem v soboto popoldan.
Kaj ne, ti možje imajo krščansko ljubezen na jeziku, a v srcih je pa ljubezen le denar. Mogoče če bi bil obljubil '$20.00. potem bi ga bil z veseljem pokopal tisto u-ro, ko bi zahteval.
¡Samostanski brat.
Indianapolis, Ind.
Ker se malo čuje iz te velike slovenske naselbine, sem se jaz namenil napisati en par besed tako da rojake seznanim z razmerami, ki vladajo tn. Z delom smo še pre-vej založeni. Večina slovenskih delavcev je zaposljenih v Malea-ble Casting Co., katero nazivljajo tukajšnji rojaki pravi pekel, kjer se dela peče in žge do kosti, zraven tega ga pa še povrh tako izkoriščajo in do kosti obirajo, da mu jako malo ostane od plače. — Lansko leto se je še en čas delalo po deset ur na dan ali sedaj delajo nekateri od pete ure zjutraj pa do sedme, osme ure večer. Res delavci spe spanje pravičnega. — Zakaj? Zato ker rojaki niso naročeni na delavsko časopisje in prav malo čitaj o in se zanimajo za razmere, ki vladajo po drugih delavnicah in naselbinah. To se vidi, da vsi tisti tukajšnji rojaki, ki so naročeni na delavsko časopisje se ne dajo tako meninič tebinič izkoriščati. Ko bi bili vsi delavci v eni in isti organizaciji, bilo bi manj psovk in več sloge, če boš pa samo v cerkev hodil, vse samo božji previdnosti pustil in samo farja po-
slušal, ne boš nikdar nič vedel in znal, zraven tega boš pa garal kot mulec v jami.
¡Sicer pa nihče ne pravi, da tisti, ki veruje, ni dober človek ali kaj takega, ker proti veri nima nikdo nič, vera je dobra stvar sama na sebi, vendar pa je dandanes veliko takih, ki vero izkoriščajo v svoje podle namene in izrabljajo prižnico v to da dosežejo svoj namen. In večina naše slovenske duhovščine spada med te izkoriščevalce in odiralee vernega ljudstva. Delavec, ki hoče imeti stališče med zavednim delavstvom, mora hoditi na delavske shode kjer se razmotrivajo delavski problemi.
Dne 31. augusta smo imeli soci-'jalistični piknik, katerega je po-setilo čez 500 ljudi, med katerimi je bilo okoli dve sto rojakov. Slovensko je govoril sodrug Filip Godina in angleško pa Thomas Man iz Englanda. 'čistega dobička je bilo čez $90, katerega smo razdelili med tri soc. klube. Ta soc. piknik je bil našemu debelemu župniku trn v peti, mislil je celo, da bo kar vse žive socijaliste spravil na oni svet, vendar ta copernija se mu ni posrečila. Nedeljo pred piknikom je tako po socijalistih udrihal, da so se kar ženice po cerkvi jokale. In ko bolj so jokale s toliko večjo navdušenostjo je lomastil po prižnici. Vrhu vsega humbuga, ki ga je uganjal ta Kristusov namestnik je fakt, da je prodajal tisto veliko knjigo “Naši. ta rdeči” po dva centa komad in jo je iz prižnice najtopleje priporočal.
Ljudje božji, poglejte v to knjigo kakšni so socijalisti; oni so krivoverci, belcabubi, ubijalci, po-hujšljivci, zapeljivci, barabe itd. Poglejte moje ovčice, kam so tega ubogega moža zapeljali socijalisti, da je ubil Ubogega in nedolžnega moža ih zraven pa še njegovo ženo zapeljal. Ogibljite se jih, da se še vi ne pohujšate, da ne bo še vas hudič vzel v svoje peklensko kraljestvo ! Ne poslušajte jih, da vam vere ne vkradejo in da ne boste pozabili boga injkar je božjega ! Socijalisti vam ponujajo nekaj kruha ali na hrbtu imajo skrito sabljo in v 'žepih pa samokres in — BOMBE! Ne čitajte tistih cajteng z Chicage, katere vam ponujajo, ker one cajtenge samo lažejo in vam denar iz žepa kradejo! Vrzite jih proč, ako jih najdete, da se ne pregrešite!
Tako je rohnel naš “kristusov” namestnik. Sedaj pa nekoliko vprašanj temn veleučenemu izdajalcu delavskega rodu, na katere vem da ne bo odgovoril, ker resnica je pri teh izdajalcih delavstva in siromašnega tesarja iz Na: zareta tuja briga.
1.	) Kedaj je soeijalizem priporočal nasilstvo, pijančevanje, zavratni umor, prostitucijo?
2.	) Ali so farji protestirali proti moritvi, ali rimsko kat. cerkev ne blagoslavlja morilce in jim da popolne odpustke, če umro v vojski?
3.	) Ali so farji nabrali in kaj dali za morilca F. Mali-ja ?
4.	) Ali so farji pomagali F. Erjavcu?
5.	) Ali je bil velemorilec, ponarejal ec bankovcev, “ženski kurir-šmit”, zahajalec v zloglasne hiše, poneverjevalec in lopov Rev. H. Schmidt, rimsko katoliški župnik tuidi socijalist?
6.	) Ali nisi bil tisti, ko je bil turški duhoven pri tebi, proseč te za kak milodar za pomoč ubogim otrokom in vdovam maeedonskim ko si mu odgovoril, da ne daš ničesar in povrhu si ga še nahrulil, če ima kake pravice o,d oblasti za prosjačenje in nabiranje miloda-rov?
7.	) Katera vera je boljša tvoja ali turška? Turški far je sam rekel, da mohamedanski duhovni i-majo žene in otroke in zanje skrbe. Kako je pa s celih ata rji. Enostavno, umore jih. Tega ne moreš zanikati, ker časopisi jso vedno polni takih novic.
8.	) Ali imaš ti kako pravico, ko dan na dan hodiš od (hiše do (hiše in fehtariš?
9.	) Ali nisi bil ti tisti, ko je bil dne '6. aprila 1912 v pisarni Male-able Casting 'Co., ko smo mi štrajkali, kaj si delal tam in zakaj si se potem zagovarjal, da >so te oni klicali in da si jim rekel, da mi ne vemo kaj zahtevamo. Ali ni to laž, kar si nam bil povedal? Ali nisi ti tisti delavski prijatelj, ki nam je rekel takrat ko smo štrajkali: “Delat, delat, pa ne štraj-
kat, da ne bo solnce sijalo po praznih žepih. Kaj boste štrajkali, saj dobro zaslužite! ’ ’
10.	) Ali nisi bil ti tisti, ko je rekel na Hough St., da kdor bo či-tal od farskega morilca Hansa Schmidt, bo imel smrtni greh? A-li je far Schmidt več ko pa F. Mali? (Op. ur. Podedovan greh bodo imeli vsi potomci Kranjčevi, zato ker je Kranjec napisal celih TRINAJST vrst o žalostnem dogodku svojega kolega “častitega” Schmidta. Tistih par sto Kranjčevih “braveev” stori boljše, da se takoj z bogom spravijo in se gredo spovedat svojega tako velikega greha. Dosti ljudi je že zaradi Kranjca grešilo, sedaj pa morajo trpeti kazen radi tega k e»" čitajo njegovo plenico. — Dober tek!)
11.	) Kedo pije po salonih po
30c steklenico vina za delavske žulje? Odgovori na to. če ti resnica ne smrdi. Ljudje te bodo sodili ker ne bo dolgo ko bodo spregledali, ako jih bodete tako farbali. — Delavec, čemu jim zidaš palače, sam pa živiš v beznicah in takih bajtah, ki niso še za psa pripravne, nikar za človeka. Čemu jim razsvitljujete ,dvorane, medtem ko vi živite v temnih, vlažnih in za-duhljih ljuknjah? Ali mu vi delavci ne kupujete vino po 30c ste, klenico? Ali mu vi ne redite tisti debeli trebuh? Čas je, da se zbudite iz spanja, ker dolgo ste spali ! Zakaj molčite in koga se bojite? Zakličite jim skupno:	Mi
vstajamo in Vas je strah, ker hudi nas luč resnice.
Rdeč Lucifer.
Naša moč.
Misli se, da naša moč je rezultat od tega, kar jemo. To je deloma resnica, stvar pa je ta, da naša moč je posledica tega kar prebavimo. Mnogi ljudje, ki dosti jedo so suhi in bolehni, ker hrana jim ne prilega; njihova prebava je slaba. To kaže kako važno je, da držimo naše prebavne organe v popolnoma dobrem redu. Če počutimo kakokoli težavo pred ali po jedi, kakor recimo kislo breka-nje, bljuvanje, zapeko, bolečine zaprtje, nam bo takoj odpomoglo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto izžene iz telesa vse kar ovira prebavo. Isto ojaču-je prebavne organe, napravlja zdrav apetit in pomaga prebavi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinei'jev Liniment je najtoč-nejši olajševalec bolečin.
C. FRANZ
krojač
Čistim in likam moške in ženske obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain eoats).
19 Jefferson Ave. Canonsburg, Pa.
J. C. HERMANEK
Lekarnar
4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od Crawford Ave. (40th Ave.)
CHICAGO, IDL.
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
“THE SIXTH CITY”.
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s 700,000 prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblek je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Î
Î
I
&a.s svoso0i,
2656 So. Crawford Av., Chicago, III. OSVESTILO/
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'Vsa.KoHJrsfnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtxJena. pr a-V tla. in prepade
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
!
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od'vseh drugih Izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje ¡kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateTi se razlikujejo le ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka In sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ..............................................  >00
St. 2. Močno posrebrnjeno držalo In pozlačena glava z 13 rezili v f|-
_	nej škatulji ...........................................$2.00
St. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili	v elegantni škatulji...................$3.00
Vsa ¡naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS ®l CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Compagnie Générale Transatlantique
“ H I* New York ▼ Avstrij« 6 Havre Basel.
Potniki tretjega razreda brezplačno hrano na parnikih droilMfc snažne postelje, vino in rasna jedila.
Pristanišče 57 Nortli Rh*r vznožje 15th St., New York
cm
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak sredo ob io. uri zj«ttra|t
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Proven««
S. S. La Lorraine	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v KIL razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rocha robe au (nov. dvovijak) S. S. Niagara
Glavni zato p na 19 State St., New Y; glavni zastopnik za zapadu, 1
S. S. Chicago S. S. La Touraine
MAURICE W. KOZMIR8BI« ar bo m St. Chicago, IH.
Najstarsjša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Racine Ave., Chicago, |)|,
(Prej Centre, sedaj Racine ave.)
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, xxi tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamdi m pristnost in okusni izdelek naročenih potrobit Ih.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenllt.
j
«f
?
?
?
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, s (ovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
CLEVELAND, O. £
§
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave CHICAGO, ILL.
RAZNO IN DRUGO
KRANJSKO.
Samomor vpokojenega rudarja.
Dne 15. m. m. popoldne so našli v Idriji 0‘bešenega Glletnega vpoko-jenega rudarja Franca Kanduča. Po zdravniški izjavi si je končal Kanduč življenje v hipni blaznosti.
Poboj, 451etnega cestnega delavca Petra Šavsa iz Škofje Loke je zaklal povodom nekega prepira eden njegovih tovarišev v vrat in ga smrtno nevarno ranil.
Samomor. V Idriji se je obesila v soboto 13. m. m. žena mesarja in hišnega posestnika Antona Ipa-veca. Žena je bila že prej enkrat poizkusila svoje 'življenje končati s samomorom in je izvršila sedaj samomor v hipni blaznosti. Žena je bila stara 70 let.
Vojak se je obesil. Na travnikih med Škocijanom in Krtino pri Dobu so našli obešenega vojaka. Služil je pri topničarjih in bil menda 'čeh po rodu. Pri sebi je imel okrog 3 K denarja in nekaj drugih papirjev. Pogrešali so ga menda že od 7. m. m., našli so ga šele v nedeljo, dne 14. sept. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Škocijanu. Vzrok samomora ni znan.
Strela je udarila v hlev posestnika Pavla v Golem Vrhu pri Trati ter povzročila nad 7000 kron škode. Ogenj je v kratkem času vpepelil hlev, hišo, vse poljsko o-rodje in veliko sena ter krme. — Zgorelo je tudi 14 ovac in dve telici. Zavarovalnina znaša samo 2000 K.
Nezgoda pri vojaških vajah. Pri
trenski vojaški vaji je v soboto
13.	m. m. zjutraj ponesrečil v Stražišču pri Kranju nek rezerv-nik trenskega polka. Padel je z voza ter prišel pod kolesa. Zlomil si je roko in nogo.
Iz obupa se je obesil. Obesil se je na Spodnjem Zemonu pri Ilirski ¡Bistrici posestnik Jože Škrli vuilgo Skrliček. Mož je prodal v Sežani par konj, a ko se je vračal domu, je bil v Št. Petru na Krasu baje okraden. Iz obupa in zaradi domačih žalostnih razmer se je Škrli doma na podu obesil.
Palača Ljubljanske kreditne banke. — Kakor čujemo, prične Ljubljanska kreditna banka graditi svojo palačo na vogalu Dunajske in Fran Josipove ceste, nasproti “Slona”, prihodnjo spomlad. — Monumentalna zgradba bo dograjena do jeseni leta 1915. Ta vest bo gotovo vzbudila ne samo v ljubljanski, marveč tudi slovenski javnosti ‘živo zadoščenje in zadovoljnost.
Nesreča. Kranjska podjetniška družba gradi iz Kranja čez vas Cirčiče v Hrastje vodovod. Ker je zemlja skalovita, razstreljuje se skale vsak dan. V četrtek dne 17. m.m. popoldne kopali so delavci pri vasi Cirčiče; pri tem je pa zadel eden izmed teh s krampom na izdolbeno, z dinamitom napolnjeno in neizstreljeno luknjo. Nastal je nenavadno močan pok.. Ker se ob tej uri navadno niso razstreljevale skale, hiteli so delavci na lice mesta, kjer se jim je nudil ¡grozen prizor. Trije delavci ležali so na tleh v krvi. Enemu je razbilo cel obraz in ga oslepilo na obeh očeh, drugemu je raztrgalo prsa in tretjemu zlomilo roki in eno nogo. Zakaj je ostala luknja napolnjena, ne da bi se bila že razstrelila. se sedaj še ne ve. Najbrže se ni dovolj pazilo pri zadnjem izstreljevanju, mogoče je pa tudi vplivalo na to vedno deževje.
PRIMORSKO.
Dva odpuščena delavca iz ladjedelnice v Tržiču sta stala pred okrožno sodnijo v Gorici, ker sta težko ranila delovodjo Karola Nardina, in sicer iz maščevanja, ker sta bila odpuščena iz dela. Delavca se imenujeta Kazimir Valdemarin in Julij Vetak. Obsojena sta vsak na 4 mesece in pol težke ječe s posti.
Zadušeno so našli v Gorici v Gosposki ulici št. 10. — 60 letno gospo Kučera, soprogo upokojenega majorja Khičera. Zadušil jo je plin, ko je hotela skuhati čaj svojemu možu.
Pod vlak se je vrgel na črti v bližini Herpelj neki 231etni voznik Josip Kisič, doma blizu Pazina. — Vlak ga je strašno razmesaril in mu razbil glavo.
Trst. Pomorska oblast je izdala dne 12. m. m. vsem podrejenim u-radom in funkcijonarjem po lu-
kah okrožnico, ki pravi, da se po uradnih vesteh kolera in druge nalezljive bolezni po Balkanu in sosednih deželah grozeče širijo. Nadalje pravi okrožnica, da se ta ke bolezni razširjajo in tako, da je kontrola nemogoča, prenašajo od kraja do kraja, zlasti vsled vračanja vojakov z bojišč, kjer vladajo zelo slabe zdravstvene razmere. Da se prepreči zanašanje e-pidemij v te luke po morski poti. upozarja pomorska oblast vnovič na odredbe, ki so bile izdane zadnji čas ter ukazuje dopolnjevanje, da je z vsem blagom, ki prihaja iz rumunskih, bolgarskih in evropskih turških luk do stare grške meje v solunskem zalivu, ter iz luk Male Azije. Sirije in Egejskih otokov ravnati po predpisih pariške mednarodne sanitetne konference leta 1903. Blago iz grških, albanskih in črnogorskih luk se mora zdravniško preiskati in od izida preiskave je odvisno nadaljnje ravnanje. Okrožnica obsega še podrobne predpise o izvrševanju previdnostnih predpisov v navedenih slučajih in ob. boleznih, ki niso v okrožnici posebej navedene.
Kazensko postopanje proti sodniku dr. A. Medvešu je ustavljeno. Svoj čas je zbudila občo pozornost okolnost, da je prišel sodnik v Ajdovščini dr. A. Medveš v preiskavo radi obdolžitev po §§ 122a, 303 in 305 k. z. Preiskava se je vlekla na dolgo, končala pa z ustavitvijo kazenskega postopanja. Za enega “veleizdajalca” je torej avstrijska kronika zopet si-romašnejša.
Novo vino se sme po oblastveni naredbi prodajati šele z 20. oktobrom t. 1.
Rop na cesti. V ulici Tivarnella v Trstu sta napadla dva neznanca nekega izseljenca iz Galicije. E-den roparjev ga je držal, drugi pa mu je vzel iz žepa denarnico, v kateri je bilo 280 kron.
ŠTAJERSKO.
Trbovlje. V nedeljo 14. m. m. popoldne je ponesrečil rudar Rupnik Henrik, ko je spuščal vozove v Franc Karlsfeldov rov ter si zlomil križ. Vzrok nezgode je, da mora delavec pri rovu sam zavirati in spuščati vozove v rov. Slučajno je prišel k rovu rudar Izgor-šek Franc, da je hitro zaviral, ko so se nosile izpustile v rov, ako ne, bi bilo Rupnika do kosti zmečkalo. V tem rovu ni nikakršne varnostne priprave, akoravno je tam osem delavnih krajev. Dolžnost rudniške oblasti bi bila, da si to malomarno in nevarno napravo bližje ogleda in rudniško družbo prisili, da napravi vse varnostne naprave. Delavci so že mnogokrat opozorili paznike, na to nevarno napravo, le gospodje pazniki nočejo ničesar slišati. — Rupnika so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico.
8 delavcev ponesrečilo. V Fali ob Dravi nad Mariborom stavijo veliko elektrarno. Zaposlenih je tam 430, večinoma se'zijskih delavcev. V petek 12. m. m. proti poldnevu se je naenkrat sesul na desni strani krog 8 metrov visok lesen oder. Na njem je bilo osem delavcev, ki so padli vsi v globino, ki pa je bila k sreči napolnjena z vodo, tako da nesreča ni bila tako velika, kot bi bila, če bi v g.Obini ne bilo vode. Srečen slučaj je hotel, da je tisti čas ravno odpovedala pumpa. Pet delavcev, večinoma Nemcev, so odpeljali težko ranjene v mariborsko bolnišnico, drugi trije pa so v domači oskrbi. Nekateri imajo polomljene noge in roke. Vzrok, da se je oder sesul, še sedaj ni znan.
Izpred celjskega porotnega sodišča. V torek 26. m. m. popoldne je bila na vrsti druga obravnava proti detomorilki. Na obtožni klopi je sedela 20 letna kmečka hči Terezija Mastnak iz Lokarja pri Št. Jurju ob J. žel. Imela je poleti in jeseni 1911 z nekim domačim kmečkim fantom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko se je čutila mater, se je obrnila na (med tem umorjeno) Julijano Toplišek, ki je stanovala v koči njenega očeta, naj bi ji pomagala otroka odpraviti. Tia ji je dala od neke “doktorce” zdravilo, a ni nič pomagalo. 21. julija, je dopoldne porodila nekje na senu otroka, ga tiho pokrila in potem šiva povedat staršem, kaj se je zgodilo. Na prigovarjanje gori omenjene Julijane Toplišek se je odločila porod zatajiti in otroka od-
straniti. Popoldne je šla na seno, vzela otroka, ga zavila v cape in ga zakopala v gnoj; ker se je pa bala, da bi se ga tam vendar na šlo, ga je zakopala- nekje v zemljo. 'Otroka pri preiskavi niso našli. Kako je bil otrok umorjen, obtožnica ne naviaja ‘za sigurno; lahko, da ga je mati po porodu zadušila, lahko pa je tudi, da se je zadušil v capah in gnoju. Porotniki so Te režijo Mastnak oprostili.
KOROŠKO.
Nesreča na kolodvoru v Št. Vidu. Na železniškem prelazu pri kolodvoru je zadel vlak 701etno gluho zasebnic-o Barbaro Fuger-jevo. Zena, ki je bila zelo gluha, je zlezla pod tračnicami na progo in je preslišala vlak. Stroj jo je vrgel v velikem loku v bližnji jia-rek, kjer je obležala na mestu mrtva.
Požigalec. V 'Celovcu so zaprli posestnika iz okolice mesta Valentina Forabosco, rodom iz Italije, ker je na* sumu, da je zažgal sam svoje posestvo, katero je visoko zavaroval. Zgorelo mu je celo posestvo in v nevarnosti je -bila tudi vsa soseska.
Oproščen požigalec. V noči od 25. na 26. majnika t. 1. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju pri Miklavcu. Ogenj se je hitro širil in pogorelo je poleg Miklavčevega še več poslopij, last Seifrit-zove družbe. Škodo so cenili na 112,162 kron. Že na pogorišču so začeli sumiti kot požigalca 251et-neg-a pekovskega pomočnika Moritza iz Celovca, Gledal je mirno -ogenj in pušil svojo pipo. Aretirali so ga in že med potjo je mož priznal, da je zanetil ogenj vsled neprevidnosti, kmalu na to pa, da je vrgel gorečo vžigalico v drva in sicer v jezi, ker so ga po nedolžnem obdolžili, da je kradel žemlje. Kodni psihiatri so dognali, da* je mož nekoliko slaboumen, pač pa se zaveda svojega zločina. Tudi je kvartalni pijanec, toda v tistem času ni pijančeval. Porotniki so vprašanje glede požiga potrdili sogalsno, so pa tudi z 11 glasovi proti 1 glasu, da je požigalec izvršil dejanje v duševni zmedenosti. Moritz je bil torej oproščen.
RAZNO.
Družabni red po božji volji. V
Peterburgu je pred kratkim umrla večkratna milijonarka Varpa-hovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in 'vsaka mačka sta imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. — Hrana živali je bila izborna. Porabili so 16 liber mesa, 9 kur in več litrov smetane in mleka. — Ni treba vprašati, kako stanujejo in kako se hranijo na tem svetu delavci, ki navsezadnje morda vendar kaj več koristijo človeštvu kakor miljonarkini psi in mačke. Ampak to je družabni red, ki ga je sam Bog hotel takega, in ki je baje neizpremenljiv! Delavstvo bi zaslužilo svojo bedo, če se ne bi z vsemi silami upiralo tem infamnim razmeram, ki postavljajo pse in mačke na višjo stopnjo kakor delavne ljudi.
Na smrt obsojen. Iz Inomosta poročajo: Porotno so dišče v Ro-veretu je na smrt obsodilo delavca Rudolfa Omezzolija iz Rive, ki je svojega tovariša Parisija umoril in oropal.
Čudež. Novopečen (kaplan je imel svojo prvo pridigo. Kot tvarino si je izbral čudež o nasičenju množice ljudi s petimi krulii in par ribami. Toda zagovoril se je in rekel, da je bilo pčt oseb nasičenih s tisoči hlebi kruha in z več tisoč rib. “S tisoči?” so se v duhu vpraševali verniki in eden izmed njih je skoraj na glas zašepetal: “To bi tudi jaz storil!” Novopečeni kaplan se je delal, kakor da bi ničesar ne slišal, toda drugd nedeljo je zopet govoril o tem čudežu, toda zdaj se ni zagovoril. iNato pa je prekinil pridigo ter vprašal iprvega Vernika, ki je stal pod prižnico: “Ali bi ti to tudi storil?” — “Da, častiti!” — “Hm, toda kako bi to storil?” — “Pomagal bi si z o-nim, kar je ostalo prejšnjo nedeljo.”
Fanatičen patrijot. Iz Tokia poročajo:	V zunanjem ministr-
stvu si je neki obiskovalec prerezal trebuh v protest, ker japonska dinastija ničesar ne dela.

če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo on dolar, kot če bi prinesli ved. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, IU.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. p ŠTEPINA, blagajnik.
TJ-radne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobota-h do 9 u*re zvečer, ob nedeljam pa od- 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
Nered v Prebaviš
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
mm——Mihi n
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
ga rabite za ZAPRTJE,
GLAVOBOL,
BOLEČINE V DROBU,
SLABOST,
NERVOZNOST,
SLABO PREBAVO,
ZGUBO APETITA,
ZLATENCE,
SLABOSTI PO OBEDU.
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od
sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. _
Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
8
8
registered-
V LEKARNAH.
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV.
JOS. TRISMER
Vvaževalec in Izvaželavec.
Ave.	Chicago, 111.
•§••••••••§
LAN
ZAPISNIK.
tretjega glavnega zborovanja S.
S. P. 2. v Milwaukee, Wis.
8. seja v četrtek popoludne 11.
sept. 1913.
Konvencni predsednik otvori sejo točno ob poL dveh popoludne.
Čita se imenik delegatov in glavnih odibornikov ; navzoči so vsi.
Konvencni predsednik naznani, da je pričel na konvencijo Zvezni tajni nadzornik, M. Mladič. Podeli se mu beseda, da poroča’ o svojem delovanju.. M. Mladič pojasnjuje težavno in nevarno delo tajnega nadzornika. V svojem delovanju je sprevidel, da se v marsikateremu slučaju izrablja bolniška podpora. Tajni nadzornik je jako potreben in v prihodnje priporoča velike pozornosti. Kjer je bi) tak prepir, je skušal nespora-zumljenje poravnati, kar se mu je v več slučajih posrečilo. Deloval je ves čas iz požrtvovalnosti in za dobrobit Zveze brezplačno. V prihodnje pa tega posla ne bode mogel več prevzeti in naj se v najprej kateri drugi žrtvuje. Steni se Zveri zahvali za zaupanje in ji želi plodonosnega dela. Na soglasni sklep konvencije se konvencni predsednik v toplih besedah zalivali bratu M. Mladiču za nesebično in požrtvovalno delovanje.
'Čitanje pozdravov. Brzojavke.
Black Diamond, Wash., 11. sept. 1918.
Cenjena konvencija! Pozdrav vsem delegatom S. S. P. Z. Delujte trezno in premišljeno. Kakor-šno delo, tak vspeh. Delujte složno za zjedinjenje vseh jednot in Zvez. Vsi zalednega eden za vse.
Podkrajnik, Plavie.
Pueblo, Colo., 11. sept., 1913.
Cenjeni delegatje! Delujte za procvit naše slavne organizacije in v dobrobit vašega slovenskega naroda v Ameriki. Delujte za zdru žen je samo napredno mislečih organizacij
San Francisco, Oal., Sept., 11.
Mr. Anton Fisher:—- Long lire to all the delegates of third Convention of S. S. P. Z. We wish that you try your best for our future work together, for our Unity on wellfare for our organization.
Lodge No. 46 San Francisco.
Reading, Pa,, 13. sept. 1913.
los. Benko: —
Pozdrav zbranim- delegatom od društva Maj št. 25 S. S. P. Z.
Pittsburg, Pa,, 11. sept. 1913.
'Konvencija S. S. P. Zveze! — iskreni pozdrav in želje k vspeš-nemu narodnemu delu vam želijo delegatje in uradniki J. S. K. J.
George Brozich.
Pittsburg, Pa., 11. sept. 1913.
Konvencija S. S. P. Z.! Živi naj Zveza v stoletja! Razširja naj poti svobode, korak krepak ubere k napredku, dragi nam bratje.
Jugoslovan št. 126 SSPZ.
Pismeni pozdravi:
Johnstown, Pa., 10. sept. 1913.
Bratski pozdrav vsem članom konvencije izreka društvo Stari Lož št. 67 SSPZ.	Odbor.
Milwaukee, Wis., 10. sept. 1913.
Dr. št. 24 SSPZ izraža nado, da bo konvencija rešila častno svojo nalogo, ki jo stavijo delegate tre tje redne konvencije.
Barton, O., 8. sept. 1913.
(Društvo št. 57 pozdravlja konvencijo in svetuje več sprememb v pravilih
'Vsem pozdravom se zakliče tri-kartni Živijo!
■Nadaljuje se s čitanjem zapisnika 25. seje gl. odbora.'Po čitanju zapisnika prosi besedo A. Kužnik v zadevi bivšega brata Anton Kužnika, ker se mn ni izplačala bolniška podpora. K besedi se o-glasijo: Kužnik, Golob. Pečnik, Hočevar, Glojsek, Fric, Smuk, Aiučin, Marn in J. Hočevar Ker se uvidi, da je bil Anton Kužnik res bolan, mu konvencija prizna podporo, in poroča, da društvo št. 20 pošlje bolniške nakaznico, da jo da Anton Kužnik pravilno spolniti d-otičnemu zdravniku, ki ga jc zdrav. Na kar se mu bo podpora izplačala. Sprejeto.
Pom. nadzornik J. Ivanšek, poroča o nekem računu Glas .Svobode, ki je nastal radi pomote pri sestavi letnega računa.
Napaka se je pripetila v uradu tajnika pri zlepljenju računskih pol. Račun je bil stavljen previsoko in s,e je pozneje znižal. Odipre še debata, kdo naj trpi stroške o-
ne pomote, ki znaša $6.00. V debato posežejo: A. Mladič, Ivanšek, Konda, Benko. Po koncu debate se stavi predlog, da te stroške nosi Zveza. Predlog sprejet.
A. Kužnik prosi, da se prebere dopis društva št. 20, ki je bil priobčen v Glasilu. Prošnja se odkloni
Nadaljuje se s čitanjem zapisnika gl. odbora.
Sledi odmor 15 min. Po odmoru se oglasi del. Huter in razjasni zadevo F. Štajnerja, ki je dobil $16.05 preveč podpore Gl. tajnik trdi, da je dobil $34.30 preveč, katero svoto tir j a od člana oziroma od društva št. 5 gl. odbor v povrnitev. Društvo hrani v svoji blagajni oni znesek $16.05 in ga odpošlje na gl. urad, kakor hitro odbor prizna imenovano svoto. Celo zadevo vzame v pretres konvencni preiskovalni odbor.
Reditelj naznani, da želi roj. Trošt vstopa na konvencijo, da se njegova zadeva končno popolnoma reši Dovoli se mu vstop in se mu podeli beseda Stvar se je med roj. Troštom in gl. odborom častno rešila v pričo cele delegacije in s tem je ta afera končana in roj. Troštu je dovoljen vstop v Zvezo.
Roj. Trošt se zahvali delegatom in gl odboru za častno spravo in nato odide od zborovanja ter se zatem nadaljuje s čitanjem 28. zapisnika gl. odborove seje. Del. Kaučič vpraša, kako je to, da je gl. odbor povečal plačo gl. tajniku $40.00 dolarjev mesečno, ne da bi se v ta namen dalo to na splošno glasovanje. On se oglasi vsled tega, ker je njegovo društvo poslalo iprotest v tem smislu na gl. odbor. K besedi se priglasuje: Kaučič, Fric, J Hočevar, Kovačič, Primožič, J. Huter, Mladič in Benko. Iz zagovora gl. predsednika je razvidno, da je bil gl. odbor prisiljen povečanje plače dovoliti, ker drugače, bi Zveza trpela škodo na svojem rednem poslovanju. Debata se zaključi in se stavi predlog, da se vkrep gl. odbora o-dobri, s tem dostavkom, da v bodoče gredo tako zadeve na splošno glasovanje. Predlog je sprejet. Delegat Potočar vpraša, kaj je s posojevanjem Zveznega denarja na privatna posestva. K besedi se oglase: Potočar, Benko, Konda, Duller, Pečnik. Mladič, Kos In Rebernik. Iz debate je razvidno, da je ves denar izposojen in vknji-žen na Zvezno ime. Dalje se razvidi, da je ta način Zveznega denarja za Zvezo koristen in plodo-nosen, ker nosi več obresti, kakor na banki in je tudi bolj varen. Ta način pdsojevanja se sklene tudi v bodoče vršiti. V tem se izreče gl. dboru zaupnica.
¡0 posebnem računu glasila za priobčitev letnega Zveznega računa se bo sklepalo na prihodnji se-
ji-
Sklep seje točno ob pol šestih. 9. seja v petek dopoludne 12. sept.
Konvencni predsednik otvori sejo točno ob 8. uri dopoludne.
Čita se imena delegatov in gl. odbora; navzoči so vsi.
Čita se lista voznih računov; računi so vsi vredu, in se gl. blagajniku naroči, da iste račune izplača.
Preiskovalni odbor poroča o računu predsednika gl. porotnega odbora. Njegov račun se mu odobri in tudi vožnja na odborovo sejo se mu odobri, le račun se mu vrne v svrho jasnosti, da ga spo-polni. Preiskovalni odbor poroča dalje o preveč splačani podpori člana Štajnerja od društva št. 5, se sklene povabiti del. V. Huterja k preiskovalnemu odboru, da se mu v pojasnilo pokažejo dotične listine, in stvar se pozneje uredi.
Na vrsto pride poročilo o računu Glasila za objavo posebnega letnega računa. K besedi se pri-glase: Kovačič, Mladič, Konda, Glojek, Benko, Vidas, Dremelj, J. Hočevar. Debata se zaključi. Iz debate je bilo razvidno, da je bilo glasilo upravičeno do istega računa. Sklep se glasi: Konvencija račun potrdi.
V soboto popoludne se seja o-pusti radi slikanja, pri tej priliki Hočevar priporoča, da gredo pogledati upravo centrale Ameriške socijalistične stranke s sedežem v Milwaukee* Wis. Zamujeni čas se nadomesti prihodnji teden v večernih urah. Sprejeto.
Sledi odmor 15. min. Po odmoru se nadaljuje s čitanjem zapisnika sej gl. odbora. Pri 29. seji pride
na vrsto zadeva člana Pograjca od društva št. 7, kateremu se je splačala odpravnina za zgubo štirih prstov. Gl. tajnik je pri izplačilu zahteval za resničnost zgube, prstov sliko dotičnega člana roke. Ta ukrep se tudi v nadalje priporoča.
Nadaljuje se s čitanjem zapisnika 32. seje gl. odbora. V pretres pride prošnja odpravnine člana Josip Strune št. 20 radi neo-zdravljivosti. Za pojasnilo se oglase k besedi: Mladič, Smuk, Kovačič, J. Hočevar, Muhvič, J. Hutar. Iz debate je razvidno, da je J. Struna še ozdravljiv, ako se poda na nasvet zdravnikov na čistejši zrak. Celotne odpravnine konvencija ne prizna, za manjšo odpravnino se član ne pogaja. — Navadno bolniško podporo je že vso prejel in prosi, ako se mu da kaj na račun usmrtnine. Pri tem vprašanju se oglase k besedi: Kokalj, Bric, Primožič, Glojek, Kos, Mladič, Konda, Muhvič, Kovačič, Marn, Kumaršek. Sprejme se predlog, da se mn nakaže iz usmrtnine svoto $100, katero društvo št. 20 po previdnosti izplača. Pri tej svoti se uračuna svota $20.10, katero je na račun vsmrtnine že prejel. Priporoča se bratu J. Struni da se ravna po zdravniškem nasvetu in še v naprej ostane na čistem zraku kot je sedaj. Ako prej ozdravi kot poteče ta podpora ,se izplačevanje takoj preneha.
O bolniški podpori člana Jura-čiča poroča del. Špehar. Istemu se prizna podpore za 7 dni. Nadaljuje se s čitanjem zapisnika sej gl. cdbora. S 33tim zapisnikom se zaključi zapisnik sej in se odobri.
Prošnja društva št. 15 pride pri popoldanski seji na vrsto.
Sklep seje točno ob 12. uri.
ZAPISNIK
ft* UpJU JI ZAST	ONJ
M0Z	H
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
WraKa Kjijiiica je -Vredna jSlO.oo ■O-taKemu bolnemu čloOeKu.
Mi želimo, da vsiki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma v peš no zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moti, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor rudi bolezni v želodcu, na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNJTE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicajj.. 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m
bako pošlite.
Ime. ....................................................................
Pošta................................... Država.
Iz priobčenega je razvidno, da si je tiskarna preveč dovolila v škodo organizacije. Prihodnje se kaj takega sploh ne bo smelo pripetiti. A tudi v tem slučaju bi bilo dobro, da bi se spregovorila resna beseda s tiskarno. Člani naše S. S. P. Zveze naj pa blagovole to neljubo naključje oprostiti.
Z bratskim pozdravom
Jakob Hočevar, konvencni zapisnikar. V Pittsburg, Pa., 29. sept. 1913.
RAZNO
tretje redne konvencije S. S. P. Zveze je tiskarna ravnokar dopo-slala. Na prvi pogled sem opazil, da je tiskarna nekaj odstavkov iz zapisnika izpustila. Na vprašanje kakor je moralo to nastati, so mi indirektno javili, da je to nastalo radi pomanjkanja prostora. Daši se mora tak korak tiskarne najodločneje obsosajati, vendar ni mogoče ničesar drugega doseči kot izpuščene odstavke na tem mestu natisniti. Predno sem odšel iz Milwaukee je bil zapisnik ves sestavljen v celoti, le razdeljen na strani ni bil. Ker bi moral ostati najmanj še dva dni v Milwaukee, da bi dobil v pregled še razdeljene strani predno bi šlo ,v tisk. nisem tega čakal, ker bi stem preveč narasli stroški. V drugem oziru sem se pa na tiskarno zanesel, da 'bo delo točno in vestno zgotovila. V resnici je obžalovati to neljubo dejanje, ker stem je zapisnik ne-popolen.
Tu objavljam izpuščene odstavke, da vsakdo lahko uvidi vse sklepe konvencije. Objednem sem poslal posebni 'zapisnik na naše glasilo z dodatki izpuščenih odstavkov, da bo vsaj v glasilu čisto popoten zapisnik.
Izpuščeni odstavki se glase: Členu 52. se doda sledeče besedilo: dostojno pokoplje svojega umrlega člana in plača stroške pogreba, kateri nesmejo biti manjši ko $75.00 in ne višji kakor govori o-poroka. Ako sorodniki oskrbe pogreb, se jim pusti prosta volja v smislu oporoke.
Člen 53. ostane neizpremenjen. Dalje je izpuščeno: Člen 73 o-stane neizpremenjen.
Člen 74 se črta.
Člen 75 ostane neizpremenjen.
Člen 76 se samo spravi v sklad soglasja boljšega sloga.
Dalje je izpuščen 129 člen, ki se glasi: Točka a) ostane in se ji doda: tajni nadzornik mora ostati tajen in nesme priti njegovo i-me v javnost. Točka b) in c) ostanete; d) se glasi:	Vsa poročila
mora poročati pismeno na gl. odbor; &ej gl. odbora se nesme udeleževati. Voli se ga od časa do časa v potrebnih slučajih in sicer se ga izvoli na seji,gl. odbora.
Dalje je izpuščena volitev vrhovnega zdravnika. Pri volitvi vrhovnega zdravnika je bil izvoljen dr. F. J. Kem slov. zdravnik v Clevelandu, O. Plača se mu 15e od prošnje.
Dalje naj se vpošteva corigen-dum v poročilu gl. tajnika. Premoženje iZveze je: 29,002.82, kar bo vsak uvidel, kdor bo sešteval naloženo sveto na ¡bankah.
Vsa, vas je izumrla. Kratko poročilo razpošilja “Peterburška brzojavna agentura”: Vse prebivalstvo ruske vasi Volskaja na Sa halinu je umrlo za kozami. Samo 721eten starček je živ ...” Uradna vest, kratka in suhoparna, a razgrinja tragedijo cele vasi. še pred nekaj tedni je bilo v vasi 1100 oseb. Kakor v večini ruskih vaseh, tudi v Volskaji rušo dosti gledali na snago in'higijeno. Naenkrat je obolelo nekaj otrok za kozami. Na cepljenje koz, ali sploh na zdravniško pomoč, ni mislil nihče. Koze veljajo za “sveto bolezen”. Zdrave otroke so celo kopali z bolnimi skupaj, ker to baje zdravju dobro de. Seveda seje zaradi tega epidemija širila z neznansko naglico. V nekaj dneh je pomrlo do 100 otrok in odraslih. Na vasi že niso delali nič dragega, nego pokopavali in prirejali pogrebšeine. Končno pa r.iso mogli nikogar več pokopati, ker je pop tudi umrl. Ko je vendar že odposlala vlada komisijo v vas, ni mogla komisija vstopiti niti v eno hišo in je odšla, ne da bi bila kaj opravila zoper bolezen. Vas «r. morali prepustiti usodi in bolezni. — Polagoma je utihnil tudi jok iti stok na vasi, vse življenje je pre nehalo in mir kakor na pokopali šču je zavladal na vasi. Samo star mož je blodil naokolo kakor brez uma. Vlada bo najbrž sežgala vas, v okolici pa imenujejo odslej Vol-skajo “vas smrti”.
Strahotna bilanca. Glasilo so-drugov v Italiji, “Avanti”, pi-i-naša podatke o zigubah italijanske okupacijske armade, okroglo 100,000 mož, od napovedi itali-jansko-turške vojne v Tripolitani-ji. V teku 12 mesecev je padlo v bitkah 1432 mož; ranjenih je bilo 4220; podatki o ostalih 10 mesecih še manjkajo. Od početka vojne je preteklo 22 mesecev in v tem času je zbolelo 43,921 mož, mnogo od teh so poslali bolne v domovino. Za boleznimi je umrlo v tem času 2858 mož. Izgube znašajo torej skupaj mrtvi, ranjenci, oboleli 52,431 mož. Pri tem pregledu niso všteti oni, ki so jih spravili v poljske lazarete in njih število bo precej veliko, ker je samo v Libiji nad 1000 postelj v lazaretih. Razen tega manjka tudi število mrtvih in ranjencev iz bojev zadnjih desetih mesecev, ker kljub sklenjenem miru pokajo topova in puške še vedno. Za kolonialno pustolovščino nad 50,000 človeških žrtev% za kapitalistično nenasitnost na tisoče •pohabljencev, na tisoče vdov in sirot.
Dajte zdelati mvoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
•¿¡t&s	1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
‘GPDAVPni	EDINI ČEŠKI, UN1JSKI DNBVNIK
•-’*	Y CLIUVUJ I STANE IOC. NA TEDEN.
ATLAS BREWING CO.
q
ahije na dobrem glasa, kajti ona pridelale najbolje pl ve iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
'J LAOBR r _ MAGNET \ ORANAf ~~J
Razvaža piro v steklenicah na vse kraje.
Kftdar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
—xl
Pozor Slovenski Gostilničarji:
Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en atoj, -12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in gren-o vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisem osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni oda samo na debelo.
A. H or-V cit, Joliet, ///.
Vzroki glavobola
•=
Bernardova Vinarna
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island Ayenue
Tel. Canal 842
Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE.
Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti ipredplaei z naročilom. Pišite po cenik.
Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD.
1903 BLUE ISLAND AVE,
CHICAGO, ILL.
Hrani danes!
Da boš imel jutri! -Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAV1NGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVE.
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.
10 Cigarettes
so mnogi, ampak v večini slučajih podajo Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia) hitro olajšbo. Utešijo razdražene živce in hitro preženejo bolečine. Cena 25 centov ,v lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
Zakaj ne kadite najbolših?
1VTEBO
A ^ CORK TIP
CIGARETTES Ni jim enakih. “Neznansko dobre”