□FZAVrlD TOŽILSTVO v UNIJAMI
Došlo '2t'IV.'1§®|« ---krat,__
Ljubljana, torek 21. aprila I93I
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. fnseratni oddelek; Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. ?odru?nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon st 2400. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub. liana št 11.842 Praha cislo 78 isn Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te»
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ostavka bolgarske vlade
Včeraj je Ljapčev podal ostavko celokupne vlade — Rešitev krize bo zelo težavna
Sofija, 20. aprila, d. Danes dopoldne je ministrski predsednik Ljapčev po kratki seji ministrskega sveta podal ostavko celokupne vlade. S tem je bila otvorjena kriza, koie rešitve za enkrat še ni mogoče predvideti. V političnih krogih vlada glede nadaljnega razvoja dogodkov še popolna nejasnost.
Širijo se najrazličnejše verzije. Po vsej priliki bodo konzultacije šefov strank trajale več dni. V političnih krogih smatrajo za najverjetnejše, da bo najprvo poverjen mandat za sestavo vlade Malinovu, ki naj bi sestavil nekako vlado demokratskega bloka, v kateri bi brli Demokratičeski Sgovor, liberalci in narodni demokrati. Malo verjetna pa je, da bi Demokratičeski Sgovor
kot najmočnejša parlamentarna skupina pristal na sodelovanje v vladi pod vodstvom Malinova. Ljapčev je že poprej napovedal, da bo Demokratičeski Sgovor podpiral samo vlado pod njegovim predsedstvom. Na drug istrani pa ostale stranke glede na razpis volitev niso votline sodelovati z Demokra-tičeskim Sgovorom, tako da bo rešitev krize sedaj težavna. V nekaterih krogih se širijo celo vesti, da bo prišlo najbr-že do sestave izvenparlamentarne vlade pod predsedstvom metropolita Ste-vana. ki je zelo popularna osebnost v bolgarski javnosti. Vse stranke so imele danes posvetovanje o političnem položaju. Kakor se zatrjuje, bodo volitve razpisane za 7. junij.
Jedro avstrijske notranjepolitične krize
Nujno potrebne finančne reforme zahtevajo sodelovanje vseh strank - Dr. Seipel ostal nepomirljiv strankar
Dunaj, 20. aprila, d. Položaj vlade dr, Enderja se bo razjasnil v prihodnjih dneh. Stališče večinskih strank glede predlogov finančnega ministrstva bo odločilno, ali bo Enderjeva vlada podala ostavko ali pa bo s programom, ki ga bodo odobrile večinske stranke, slepila pred parlament in se pris četa pogajati z opozicijo.
Finančno ministrstvo namerava pred* vsem uvesti obdavčenje vseh stalnih nas meščencev, državnih in zasebnih. Ta da* vek nai bi znašal 1 do 4 odstotke, obenem pa naj bi se popolnoma ali pa napol ukini* 1 a trinajsta plača državnih nameščencev. S tem bi se dosegel prihranek 60 milijonov šilingov. Skrajna štednja je nujno potreb* na, ker položaj avstrijskih financ ni rož* nat, razen tega pa bo dohodek davkov le* t as bržkone nazadoval za 1.50 milijonov, tako da bo treba najmanj 300 milijonov šilingov prihrankov za uravnoteženje pro* računa. Vprašanje reforme zakona o so* cialnem zavarovanju in ostalo državno go* spodarstvo sta v najtesnejši zvezi.
Socialni demokrati odklanjajo vsako po* slabšanje socialnega zavarovanja, ker se boje /a kolektivne pogodbe, in tudi od fi= nančnega ministra predlagano obdavčenje
plač stalnih nameščencev bo naletelo na velike težkoče. Socialni demokrati opozar« jajo, da se je od Streeruvvitzove vlade da* lje vojni proračun povečal za 60 milijonov šilingov na leto. Ni mogoče zmanjšati pod* por bolnikom, brezposelnim in onemoglim, pravijo socialni demokrati, dokler se na drugi strani izdajajo nešteti milijoni za vojsko. Od rešitve tega problema je od« vis.no nadaljno stališče socialno=demokrat* ske opozicije.
Dr. Seipel je proti koaliciji s socialnimi demokrati in se zavzema za tesnejše sode* lovanje z ostalimi desničarskimi elementi in sicer na ta način, da bi se sprejeli za« stopniki Heiimatblocka v vlado. Dvomlji* vo je seveda, da bi bili za ta načrt vele« ncmci in agrarci, in zato prevladuje tudi v krščansko*socialni stranki naziranje, da je mogoč izhod iz položaja samo v spora* zumu s socialnimi demokrati. Dr. Seipel je sicer o razpoloženju med kršč. socialci poučen, kljub temu pa vztraja na stališču, ki mora končno voditi do tega, da bo pri« šla v Avstriji do oblasti zopet izrazito strankarsko«bojna vlada. Odločitev je se« daj odvisna od kongresa kršča nsko«s ocial * ne stranke.
Londonska pogajanja o pomorskem
sporazumu
Sestanek odbora za redakcijo pomorskega sporazuma Italije, Francije in Anglije — Izjava angleškega mornariškega ministra o razorožitve-
nem vprašanju
Z enostransko razorožitvijo ni
London, 20. aprila. AA. Danes se je sestal v Londonu redakcijski orlbor trojnega pomorskega sporazuma. Nocoj prispe iz Pariza francoski delegat Massigli z najnovejšimi francoskimi predlogi.
V soboto je prvi lord admiralitete Ale;<an-der izjavil, da bodo delegati razpravljali o vprašanju, ali je možen sporazum na osnovi Hendersonovega osnutka ter italijanskih in francoskih predlogov.
Alexander je nadaljeval: ^Treba je svetu povedati, da je Anglija ponovno pokazala svojo dobro voljo za razorožitev. Naša pomorska bojna sila je za polovico manjša kakor 1. 1914. Za pomorsko razorožitev smo več storili kakor vse druge države. Pripravljeni pa smo, da gremo še dalje. To je možno edinole, ako bodo druge države čim prej sledile našemu vzuledu.
možno
zagotoviti in ojačiti svetovnega miru. Upajmo, da bodo sedanji razgovori odstranili vse nesporazume in omogočili nadaljevanje naše politike in odkritosrčnejšo razpravo na prihodnji svetovni razorožitveni konferenci v Ženevi.
Pariz, 20. aprila AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika republike Doumer-guea ie imel Briand ekspoze o tekočih pogajanjih za pomorski sporazum. Ministrski svet ie odobril navodila strokovnjakom za pogajanja o pomorski pogodbi, ki jih je iz-delal Briand skupno z mornariškim ministrom Dumontom. Vojni minister Maginot ie poročal o delih za zaščito meja in o njihovem financiranju.
Deželnozborske volitve na Zg. Avstrijskem
Porast socialnih demokratov in krščanskih socialcev, nazadovanje
velenemcev in Landbunda
L'.nz, 20. aprila, d. V Zg. Avstriji so se mršile včeraj volitve v deželni zbor, v Lin-zu in Steiru pa tudi občinske volitve. Prejšnji deželni zbor je štel 60 mandatov, sedanji pa jih bo imel samo 48. V prejšnjem deželnem zboru so imeli krščanski socialci ?A. socialni demokrati 16, velenemci in Lamlbund .pa 10 mandatov. Pri včerajšnjih volitvah so socialni demokrati pni manjši iitieležbi za 5 do S odstotkov nazadovali nekoliko napram parlamentarnim volitvam lani v novembru, napram deželnozborskim volitvam L 1925 pa so narastli za 15 odstotkov, tako, da bodo imeli v novem deželnem zboru kljub temu 15 mandatov, torej sorazmerno 2 mandata več, krščanski socialci bodo imeli v novem deželnem zboru 2S mandatov in so sorazmerno napredovali za en mandat. Narodni gospodarski
blok in Landbund sta dobila namesto S samo 5 mandatov. Heimatblock ni nikjer priboril mandata in je število njegovih glasov napram parlamentarnim volitvam padlo na tretjino, ponekod pa celo na šestino. Narodni socialisti v novem deželnem zboru ne bodo zastopani, čeprav so ponekod njihovi glasovi precej narastli. Ker so socialni demokrati kljub zmanjšanju števila mandatov sorazmerno pridobili dva mandata, so s tem priborila tudi drugi mandat za zvezni svet,
V občinskem svetu Linza so obdržali socialni demokrati svojih 32 mandatov in tako tudi absolutno večino. Krščanski socialci so izgubili 2 mandata, V občinskem svetu Steira so socialni demokrati in komunisti obdržali dve tretiini.
Nemčija in carinski sporazum
Berlin, 20. aprila, s. Med vprašanji, s katerimi se bo državna vlada bavila na četrtkovi seji, je na prvem mestu vprašanje carin. V zvezi s tem izjavlja »Germania«, da je nemška vlada pričela pogajanja za carlnsko-političn! sporazum z Avstrijo ne zato, da bi izrabila to zvezo proti katerikoli evropski državi, temveč, da bi vsaj s svoje strani resno podprla nad vse potrebno gospodarsko organizacijo srednjeevropskih narodov. Na tem stališču bo nemška vlada vztrajala, čeprav bi v ženevi prišlo tako daleč, da bi morala pri'"sti boj za carinsko unijo.
Poraz vstašev na Azorih
Lizbona, 20. aprila. AA. Vlada naznanja, da so se uporniki v Ponta del Gada na Azorih vdali. Nekateri so zbežali na Ka« narske otoke.
Horta, 20. aprila. AA. Vladne čete so docela premagale upornike na otokih Azo« rih. Položaj je sedaj normalen.
Sklicanje poljskega parlamenta
Varšava, 20. aprila. AA. Danes je bil objavljen ukaz predsednika republike, s katerim se sklicujeta sejm in senat k izrednemu zasedanju za 23. april. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o koncesiji francosko-poljski družbi za graditev in eks-ploa^acijo železnice od Gornje šlezije do Gdynije.
ZA NOTRANJI PREPOROD RUMUNIJE
Program novega režima v Rumuniji — Vlada reda, dela in zako< nitosti — Zunanja politika ostane neizpremenjena
Bukarešta, 20. aprila r. Nova rumunska vlada, ki jo je po 14 dnevnih brezuspešnih pogajanjih Titulesca povsem nepričakovano sestavil prof. Jorga. ie še v soboto ponoči zaprisegla in včeraj prevzela posle. Včeraj popoldne je imela viada dolgotrajno sejo. na kateri ie določila glavne smer-nice svojega programa in odobrila proglas na narod, v katerem poziva narod k sodelovanju in pojasnjuje svoje načrte. Proglas naglaša med drugim:
Največja želja Nj. Vel. kralia Karola je bila, da se v vladi zberejo vsi oni. ki delajo za splošno dobro Rumunije in da s svojim požrtvovalnim in složnim delom doprinesejo, da se naša država postavi na vame temelje in na ta način nadaljujejo napori rumunskih generacij, ki sledijo druga drugi že sedem vekov. V tein cilju je Nj. Vel. kralj Karol apeliral na g. Titulesca, čig^ velika državniška sposobnost je del moralnega kapitala sedanje Evrope. V toku dveh tednov g. Titulcscu ni uspel in ni dosegel zaželjenega soglasja. Ostala je samo ena rešitev, ki ni mogla biti druga, kot manifestacija dobre volje in nezainte-resirane požrtvovalnosti za državo in živa želja, da pride zda.i država iz težkoč, ki so jih ji naprtili. Ko se bodo pomirile strasti, bodo vsi pozvani k skupnemu delu za novo ustavo, kakor jo zahteva sedanji čas. Delujoč v političnem življenju že nad 40 let ne da bi bil prisiljen v to življenje iz političnih interesov ali iz strasti sem. dO'-segel 60 leto po pravilnem ocenjevanju vsega, kar odloča našo akcijo ter se zavedam. da nisem preživel tega časa, ne da bi služil narodu. Zato sem imel hrabrost
prevzeti nase dolžnosti vlade na čelu skupi ne ljudi ki so vsi z detom pokazali svojo sposobnost. Obračam se na vse Rumune s pozivom, naj pustijo brezuspešne borbe, ki so brez koristi ter zagotavljam, da bo cil! naših naporov vse ono. kar se za zdaj mo. re narediti. Ni treba pričakovati čudežev. Končni cilj se more doseči samo s sodelovanjem vsega rumunskega naroda, ki se mora osvoboditi vseh škodljivih strasti. Dokler se to ne zgodi, je potreben mir in red. Delo bomo ščitili z vsemi sredstvi. Da bi se zagotovil mir, ki ne sme biti odvisen od milosti nemirnih duhov, ho vlada uporabila vsa sredstva, ki se jih lahko posluži v okviru obstoječih zakonov. Izvajala bo kontrolo nad vsemi elementi, ki lahkomiselno zapravljajo krvavo orisluže-ni denar siromašnega ljudstva. Državni izdatki se morajo omejiti na najnujnejše !n država se mora osvoboditi parazitov prejšnjih režimov, ki so izkoriščali narod. Državna administracija sP mora poenostavit!. Narod mora videti, da hočemo odstraniti vsako nesmotrenost in razsipavanje. Zato je potrebno, da se uredijo tudi dohodki tako da bo to koristno za naše gospodarstvo. ki je danes v hudi krizi. Hočemo biti vlada zaupanja, viada, ki hočP obnoviti za-upanje naroda v državo in državno moč. Vrnili bomo državi zdrave osnove, kot pristojajo narodu, ki je bil eden najzaslužnejših v svetovni vojni. Sprejel sem nalogo. da obnovim v tem smislu narod in da ustvarim zadovoljstvo. Istotako hočem dati svobodo tudi onim sodržavljanom, ki so pripadniki drugih narodov, ki pa so postali naši državljani po nespremenljivih zakonih zgodovine. Prepričan sem. da bo-
mo našli sodelovanje vseh onih, s katerimi smo branili pravico in svobodo v vojni m da bomo vzpostavili mir v naših nacijona'-nih mejah, ki so potrjene z mednarodnim! pogodbami.
Bukarešta, 20. aprila. AA. Zastopnikom inozemskih listov je da! predsednik vlade Jorga snoči izjavo o položaju in o svoji po* litiki. P.oudaril je, da je nasprotnik vseh teorij. Čvrsto upa, da bo Rumunija prema* gala vse težkoče. Vlada bo ohranila ono zakonodajstvo, ki se ga je narod že priva* dil. Mnogo osebnih prijateljev imam, je rc= kel Jorga, še iz tistih dob, k« sem bi! z Maniom predsednik narodne kmetske stran« ke. Sem odločen nasprotnik diktature, ker naš narod nima potrebe po takem režimu. Zdaj je treba državo z dobro upravo spra« vit! iz nereda in napraviti red. Zunanja po« litika ostane neizpremenjena Pogodbe o zvezah in prijateljstvu bomo skušali raz« viti s plodonosnim vzajemnim sodelovat njem na vseh poljih. Pri tem delu ne od= biiamo nikogar, ne v zunanji, ne v notranji politiki.
Vlada gre pred parlament
Bukarešta, 20. aprila n. Minister notranjih poslov Camarasescu je došel snoči v Bukarešto ter izjavil svojemu strankinemu šefu Maniu in predsedniku ministrskega sveta Jorgi, da ne vstopi v novo vlado. Predsednik vlade prof. Jorga je ponovno posetil strankine voditelje ter jim sporočil, kaj pričakuje vlada od njih. Parlament je sklican za 5. maja, ko mu bo vlada predložila svoj program in zahtevala od njega zaupnico.
Pred pricetkom trgovinskih pogajanj z Avstrijo
Avstrija bo skušala uveljaviti prikrit preferenčni sistem Pogajanja se bodo vršila v Beogradu
Beograd, 20. aprila, p. Kakor dozna-va vaš dopisnik z zanesljive strani, se prično še ta teden i"3d jugoslovensko In avstrijsko vlado p^aianja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu ter prispe delegacija avstrijske vlade že te dni pod vodstvom opolnomočenega ministra dr. Wildnerja. Kakor znano, je avstrijska vlada odpovedala dosedanjo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo s 1. julijem tega leta. Našo delegacijo pri pogajanjih za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Avstrijo bo vodil prof. To-dorovič.
Sedaj veljavna trgovinska pogodba z Avstrijo, ki je ena najobširnejših pogodb naše države, je bila sklenjena 1. 1925, t. j. v času, ko je Avstrija napravila prve ko« Take v pravcu agrarno«zaščitne orijentacije. Po uveljavljenju te pogodbe je Avstrija pri« čela sistematično p.oviševati agrar. carine na podlagi carinskih novel Sedaj ima že peto carinsko novelo. Pred leti je stopila z na* mi v ponovna pogajanja in je končno iz* poslovala naš pristanek za povišanje neka« terih agrarnih carin. Tako je bila pogodba izpremenjena z naknadnim sporazumom, ki je stopil v veljavo v početku 1. 1929. Tedaj je bila veljavnost pogodbe tudi podaljšana do 30. junija 1931.
Po izvršeni Teviziji pogodbe pa je Av« strija znova pričela poviševati agrarne ca« rine, toda večine teh novih carin ni bilo mogoče uveljavit, ker so bile vezane baš v pogodbi z našo državo in Madžarsko. Že lani pa je zaradi tega Avstrija pričela z novimi pogajanji, ki so dovedla do sklepa naknadnega sporazuma z Madžarsko, ka« terega veljavnost pa je bila odvisna od re« vizije ju«oslf)vensko=avstriiske pogodbe. Do te revizije pa ni prišlo in so se lani poga« janja med Avstrijo in Jugoslavjo razbla. Zaradi tega tudi ni mogel stopiti v veljavo avstrijskosmadžarski naknadni sporazum.
Avstriji ni preostalo nič drugega, kot da počaka potek pogodbe z Jugoslavijo in da nato sklene novo pogodbo tudi z našo državo. Kakor lani, tako je tudi letos Avstrija pričela najprej pogajanja z Madžarsko in sicer na povsem novi bazi- Že pred meseci je bil med avstrijsko in madžarsko delegacijo sklenjen načelni sporazum, da se nova pogodba sklene na podlaffi nekake prikrite preference v obliki kreditnih in transportnih ugodnosti, kakor tudi v obliki izvoznih subvencij, ki naj se pozneje obračunajo med obema državama. Na isti način namerava Avstrija skleniti pocrodbo tudi z našo državo. Ponuja nam sicer posebne ugodnosti za kontingentiran uvoz žita. živine in nekaterih drugih agrarnih proizvodov, istočasno pa zahteva, da tudi naša država prizna posebne ugodnosti avstrijskemu izvozu industrijskih izdelkov. Tu prihajajo predvsem v poštev ugodnosti za kovinske izdelke, papir in izdelke iz papirja, za tkanine in modno blaao.
Kakor je podoba, pogajanja ne bodo baš lahka. Zaradi vedno večjih ovir, ki se stavijo povsod našemu izvozu agrarnih pridelkov, ie naša država primorana ščititi domačo industrijsko produkcijo. Treba pa je tudi upoštevati Češkoslovaško in ne moremo Avstriji nikakor nuditi večjih ugodnosti za industrijski uvoz. kakor Češkoslovaški. Vrhu tega je treba upoštevati, da se ie naša trgovinska bilanca z Avstrijo. ki je bUa še leta 1926 in 1927 aktivna, že leta 1928. znatno poslabšala in smo imeli tega leta pa tudi naslednje leto pasivno bilanco. Če bi nam Avstriia dala posebne ugodnosti za izvoz naših agrarnih
proizvodov le v višini kontingentov, ki odgovarjajo dosedanjemu izvozu, potem bi se pri danili olajšavah uvozu industrijskih proizvodov ta naša bilanca še poslabšala. Tu bo treba najti formulo, ki nam bo prinesla vsaj tako razmerje med uvozom in izvozom v prometu z Avstrijo, kakršno je bilo prva leta po sklenitvi sedaj veljavne pogodbe, to ie leta 1926. in I. 1927.
Za pogajanja je odrejen razmeroma kratek čas dveh in pol mesecev, kajti Avstrija nam je šele pred kratkim odpovedala pogodbo Ln če do 1. julija ne pride do sporazuma, bo nastopilo v prometu s to državo brezpogodbeno stanje. Omeniti je še, da Avstrija vodi sedaj pogajanja s sosednimi državami brez ozira na carinsko unijo z Nemčijo na isti podlagi, kakor pred sklenitvijo dunajskega pakta. Seveda pa je pripravljena nove pogodbe skleniti le za dobo enega leta, ker hoče na eni strani v tem času dobiti potrebne izkušnje o tem, kako se bo v praksi obnesel novi sčstem prikrite preference, na drugi strani pa, da ima po preteku enega leta možnost prilagoditi pogodbe s sosedinimi državami carinski uniji
Kakor poročajo dunajski listi, je bil glede osnove pogajanj dosežen načelni sporazum že na rimska žitni konferenci.
Konferenca o mednarodnih agrarnih kreditih
2eneva, 20. aprila, s. Pododbor študijske komisije za evropski sporazum, ki se bavi z dosedanjimi uspehi priprav za ustanpvi« tev mednarodnega zavoda za agrarne kre« dite, se je sestal danes pod predsedstvom francoskega državnega podtajnika Ponceta. V otvoritvenem nagovoru je Poncet izjavil, da bo francoska vlada storila vse, kar je v njenih močeh, da bi se ta načrt izvedel. Države vzhodne Evrope, ki naj bi dpbivale po nameravanem zavodu za agrarne kredi« te kapital iz zapada, štejejo skupno 100 mi« lijonov prebivalcev, katerih nivo preživlja« nja je še zelo nizek Vse, kar bo zvišalo življenski standard tega prebivalstva, bo brez dvoma ugodno vplivalo na industrij« eke države, ki se jim bodo na ta način pd« prli novi trgi.
Ženeva, 20. aprila, s. Strokovnjaki ka« kor tudi predsednik komisije so predlagali kot sedež mednarodnega zavoda za agrarne kredite Pariz.
Ulle, 20. aprila AA. Tu je včeraj govoril g. Tardieu o reorganizaciji tržišča, predvsem trgovine z žitom. Tardieu je na-glasil, da bo vlada predložila zakon o zaščiti domače rži, ječmena in ovsa.
Revolucija v Hondurasu
New York, 20. aprila, s V Hondurasu je izbruhnila revolucija. Ker so zveze s Hon« durasom zelo slabe, doslej ni bilp mogoče zvedeti pravih vzrokov revolucije.
New York, 20. aprila, AA. Porpčajo iz Tegucigalpe, glavnega mesta Hondurasa, da so po vesti »Associated Press« vladne čete porazile upornike na treh krajih, najbolj pa blizu mesta Progresa.
Washington, 20. aprila, g. Revolucija, ki je izbruhnila v državi Honduras, se vedno bolj širi. Zdi se, da je deloma v zvezi z uporniki v Nicaragui. Nekaj tisoč upprni« kov je pod vodstvom uporniškega vodi« telja Diaza zavzelo mesto Pragreso, kjer je prišlo med njimi in vladnimi četami do spopadov. Podrobnosti o teh bojih še niso znane.
Priznanje madžarske manjšine sedanjemu režimu
Subotica, 20. aprila, r. V obmejnem Hor« gošu se je vršilo včeraj zborovanje Ma* džarov,^ ki se ga je udeležilo nad 2 tisoč ljudi. Zborovalci so pazno sledili izvaja« njem govornikov ter ib otvoritvi z bor o* vanja odposlali Nj. Vel. kralju in ministr« skemu predsedniku pozdravne brzojavke. Glavni govornik, Janoš Molnar je v svo* jem govoru naglasi' zadovoljstvo in bva* težnost madžarske narodne manjšine, ki vidi v sedanjem režimu vse pogoje za svoj kulturni in gospodarski razvoj. Zdravnik dr. Gavra Slzanto je v svojem govoru po« udarjal, da je to režim zakonitosti, mira« enakopravnosti in medsebojnega zaupanja. Poudarjal je, da se opaža povsod dobra volja in da se postopa z Madžari kot po» polnoma enakopravnimi državljani.
Ljubljanski proračun predložen finančnemu ministrstvu
Beograd, 20. aprila. Ljubljanski župan dr. Puc ie dane^. dopoldne posetil finančnega ministra in mu predložil proračun mesta Ljubljane za letošnje leto ter ob enem osebno pojasnil smernice komunalne finančne iti gospodarske politike. Proračun bo odobren še ta teden.
Turistični klub »Skala« oproščen plačevanja taks
Beograd, 20. aprila AA. Finančni minister je oprostil turistični klub »Skala« v Ljubljani plačevanja vseb taks na vloge, poslane državnim oblastvom, izvzemši vloge na civilna sodišča.
Skupščina trafikantov
Beograd, 20. aprila AA. Zveza prodajalcev tobaka v kraljevini Jugoslaviji je imela včeraj 19. t. m. svojo glavno skupščino v Beogradu. Sprejeta je resolucija, ki bo izročena direkciji državnih monopolov in v kateri so navedena vsa vprašanja, katerih rešitve si želijo prodajalci. Za predsednika nove uprave je izvoljen Vlada Rajič.
Likvidacija dvolastniških posestev na bolgarski meji
Beograd, 20. aprila p. Meseca maja prično zopet poslovati rajonske komisije za likvidacijo dvolastniških posestev na ju-goslovensko-bolgarski meji. Dne 21. t. m. se sestaneta v Nišu obe komisiji, da se dogovorita o obnovitvi dela. Po tej konferenci bodo naši delegati odpotovali v Sofijo, kjer bodo prisostvovali seji centralne komisije za likvidacijo dvolastniških posestev, na kateri bodo rešili sporna vprašanja in določen način za čim prejšnjo likvidacijo, ki se ima izvršiti do prihodnjega leta.
Italijansko posojilo
Pariz, 20. aprila, r. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih finančnih krogih, vodi Italija pogajanja z inozemskimi bančnimi krogi v svrho najetja večjega inozemskega posoji« la. Zatrjuje se, da so angleški finančni krogi sicer pripravljeni dati Italiji posoji« lo, toda upoštevajoč neugodno gospodar* sko stanje v Tita I i j i so stavili silno težke pogoje. Dejstvo, da je v Italiji dnevno po« vprečno 55 konkurzov, zelo otežkoča po« gajanja. Italija s svoje strani je pripravlje« na storiti vse, samo da pride do denarja. Po poročilih tukajšnjih listov je Italija po« nudila švedskemu vžigalico emu trustu mo* nopol za posojilo.
Mllitarfzacija sovjetske
Industrije
Industrija je ena izmed najbolj militari« ziranih panog sovjetskega državnega živ« Ijenja. List »Ekonomičeskaja Žiznj«' piše sredi preteklega meseca naslednje: »Danes se že splošno priznava, da obramba države ni samo stvar rdeče vojske, marveč zadeva celotnega sistema proletarske diktature. Tehnika, gospodarstvo in kultura morajo biti v 6talni zvezi s pripravami rdeče voj« ske, osobito pa jc narodno gospodarstvo prisiljeno, da doseže tako stanje, ki bi naj« bolj odgovarjalo zahtevam vojne. Najeno« stavnejše in najboljše bi bilo. da bi bila »»stroj in oblika narodnega gospodarstva po« polnoma enaka in istovetna tako v miru, kakor v vojni dobi. Taka harmonija sicer ni mogoča pri narodnem gospodarstvu kot celoti, pač pa jc popolnom i izvedljiva v posameznih panogah gospodarstva, osobito pa v posameznih panogah industrije.«
Te besede jasno označuiei.o položaj v Sovjetski uniji, kjer so militarizaciji prila« godeni strankin aparat, državna uprava in cclotno narodno gosnodarstvo. Najbolj se seveda to kaže v indu.striii. Sodobna vojna tehnika in v zadnji vojni dobljena izkustva so pokazala, da zahteva mehanizirana ar* mada nov tip ogromnega militariziranega gospodarstva, predvsem pa jc treba zalite* vam vojske podrediti vso industrijo
V sovjetskem gospodarstvu je to že iz* vedeno do najmanjših podrobnosti. Ker je vsa industrija last države ter je podrejena prednji vladi, je s tem dana možnost, da se v resnem primeru vsa proizvodnja takoj uporabi za vojsko ter se omeji preskrba prebivalstva z industrijskimi izdelki. Tudi v finančnem pogledu je vsa sovjetska in* dustrija odvisna od države, zato nje prehod ni vojne razmere ni nikak specijalen pro* blem. Xa ta način je ves gospodarski si« stem sovjetske unije že pripravljen, da res ši v resnem primeru naitežja vprašanja toč« vp in brzo. kar v ostalih državah ni tako lahko in enostavno.
Izkustva svetovne vojne so razen tega pokazala, kako važno ie vprašanje preskrbe militarizirane industrije s sirovinami in pre* skrba vojske s potrebnimi izdelki. V teku svetovne vojne so morale države ustanav« liati posebne organizacije in uvajiti nad« zor nad potrošnjo prebivalstva. Sovjetska Rusija jc ta vprašanja rešila že v mirni do«
bi. Za preskrbo industrije s sirovinam so določeni posebni vladni organi in ta preskr« ba se izvaja žc sedaj daleko strožje, nego 6ta jo izvajali Avstrija in Nemčija v sve« tovni vojni. Popolnoma isto velja tudi gle« de ureditve potrošnje ostalega prebivalstva. Potrebe vojske in vojne industrije silijo dr« žave, da v primeru vojne uvedejo kontrolo nad potrošnjo prebivalstva. Sovjetsika vlada ima tudi v tem oziru dosti lažje stališče, ker ne priznava svobode potrošnje in stal« no nadzoruje, kam in komu se pošiljajo rezerve izdelkov. Na sovjetskih trgih ni svobodnega prometa blagi, pač pa jc mesto tega ustanovljen narodni komisarijat za preskrbo, ki ima v izvidu vse izdelke in upravlja njih razdeljevanje na temelju si« stema živilskih in drugih nakaznic, ki jih poznamo dobro iz dobe svetovne vojne. Na ta način je vladi mogoče, da vsak trenu« tek lahko stavi vojski na razpolago velike zaloge hrane, obenem pa te zaloge nado« mesti z zmanjšanjem deleža, ki pripada ci« vilnemu prebivalstvu. S to centralizacijo vsega aparata za preskrbo in z zabrano svobodne trgovine ima vlada na razpolago že gotovo organizacijo, ki je v stalni pri« pravljenosti za primer vojne.
V militarizaciji industrije je najbolj za« motano vprašanje delavstva. Vlada jc ob« javila, da je vse delavstvo obvezno služiti v vojski, da bi ga na ta način v potrebnem primeru lahko privezala na tvornieo ali na podjetje. Sovjetski gospodarski red je s svojo novo delavsko zakonodajo enkrat za vselej militariziral delavski razred. Delav« ci so sedaj z zakonom vezani na podjetje, v katerem delajo, ter ne morejo po svoji volji menjati tovarne ali podjetja. Ako to hočejo, m.orajo dobiti za to od pristojne oblasti izredno dovoljenje. Samovoljno za« puščanje dela se smatra za »zlonamerno desorganizacijo dela« in se lahko kaznuje po najvišji izmeri kazni, t. j. s smrtjo.
Militarizem je parola, ki jo komunisti križem sveta vedno znova uporabljajo v hujskanju proti obstoječemu družabnemu redu. Vidimo pa da nikjer na svetu mili« tarizem ni tako hud in tako ekstremen ka« kor baš v komunističnem raju, v sovjetski Rusiji in da v nobeni drugi državi ni tako malo osebne svobode kakor v boIjšev;ški
—žk-
Predlog z?. uvedbo petdnevnega delovnega
tedna v industriji
V industrijskih obratih naj bi se časa, tako da bi imelo delavstvo ob
dneva
Beograd, 20. aprila, r. Na nedavni kon« fcrenei mednarodnega unda za delo je bil sprožen predlog za uvedbo petdnevnega de« lovnega tedna. Ta inicijativa je izzvala ži« vahne razprave v vseh gospodarskih, zla« sti pa v vseh industrijskih krogih. V naš; državi sc jc tega vprašanja"prva lotila Zve« za i-ndustrijccv v Zagrebu, ki je te dni predložila ministrstvu za socijalno politiko tozadevni predlog, ki je zbudil nemalo po« '/ornost v vseh naših gospodarskih krogih. X zadevo se peča sedaj ministrstvo za so« cijalno politiko, ki mora predvsem proučiti možnost spremembe zakona o obratih, v kolikor se nanaša na trajanje delovnega ča« sa. ker je samo na ta način mogoča izpre« meniha dosedanjega delovnega red i.
Po dosedanjih določbah tega zakona je znašal delovni čas v tovarnah in ostalih in« dustrijskih in obrtnih obratih največ 10 ur dnevno. Predlog za uvedbo petdnevnega delovnega tedna je naletel v naših indu« strijskih krogih na ugoden odmev, ker sc jc uvidela prednost skupnega dvodnevnega počitka delavstva. Na eni strani bi se na ta način prožila delavstvu možnost, da se posveti domačim opravilom, zlasti delu na polju in po vrtovih, s čimer bi se v veliki meri dvignil socijalni položaj delavstva, na drugi strani pa je evidentno, da hi veliki industrijski obrati s tako razdelitvijo de« lovnega časa mnogo prihranili na režijskih stroških, ker bi se obratovanje omejilo na pet dni in bi se s tem na primer prihranil pogon strojev itd.
Prvotni predlog za uvedbo petdnevnega delavnika, ki poteka iz vrst delojemalcev, pa sc razhaja s predlogom industrijcev v toliko, ker si zamišljajo delojemalci novo
uvedla nova razdelitev delovnega nezmanjšanem zaslužku dva prosta v tednu
ureditev delovnega časa tako, da ostane do« sedanja osemurna norma delovnika in viši« ni tedenskega zaslužka nespremenjena, dočim si zamišljajo industrijci novo uredi« tev na ta način, da se delovni čas primerno podaljša in s tem nadomesti odpadli šesti de« lovni dan. V tem pogledu je zagrebška Zve« za industrijcev stavila tudi predlog, naj bi se ureditev delovnega čisa izpremenila ta« ko. da bi se podaljšal delovni čas tri dni tedensko na 10 ur in s tem nadomesti! de« lovni čas šestega dne.-V ostalem pa stremi predlog za tem. da bi ne bila na izgubi ne delavec, ne delodajalec.
Treba bo najti tako solucijo, da sc ob nezmanjšani produktivnosti tudi ne bo zmanjšal zaslužek delavcev. V tem je glav« ni problem tega vprašanja. Kakor izvemo, bo sklicana posebna anketa delodajalcev in delojemalcev, ki bo to vprašanje v podrob« nosti proučila. Na tej konferenci se bo mo« ralo tudi določiti, kateri dan v tednu naj bo prost. Obstojata dva predloga. Po enem naj bi bila prosta sobota, po drugem pa sreda. Eni so mnenja, da bi bilo naiumest« nejše, če se da delavstvu dva zaporedna prosta dneva, dočim sodijo drugi, da bo o'o napornejšem delu vsled podaljšanja dc« lovnega časa primernejše, če sc določi src« di tedna prost dan.
V sedanji splošni gospodarski krizi za« služi ta predlog vsekakor vso pozornost, ker ni dvoma, da b' vsako znižanje režijskih stroškov povoljno vplivalo na znižanje cen, dočim bi na drugi strani racionalizacija delovnega čisa v gotovi meri izboljšala po« ložaj delavstva in s tem obenem dvignila konzum.
Ukrepi za pospeševanje izvoza sadja
Konferenca strokovnjakov,
Beograd. 20. aprila, r. V minulem tednu jc zasedala v Beogradu konferenca poljedelskih strokovnjakov, izvoznikov im zastopnikov zadružništva, ki se je bavila z vprašanjem pospeševanja in organizacije izvoza sadja. Izvoz sadja je zavzel lansko leto tolik razmah, da predstavlja v sedanji splošni krizi poljedelstva važno panogo, ki more ob pametnem gospodarstvu mnogo doprinesti k olajšanju težavnega položaja našega kmeta. Konferenca je ugotovila, da obstojajo na tem polju pri nas še razni nedo-s-tatki, ki jih bo treba za vsa.ko ceno odpraviti. Stremljenje mora iti v tej smeri, da se v vsakem pogledu ustreže zahtevam kupcev. Zato se mora posvetiti največja
izvoznikov in zadružnikov
pozornost izbiri in sortiranju sadja, določitvi posameznih tipov in kolikor mogoče enoten postopek. Gojijo naj se pred vsem one vrste sadja, ki so najtrpežnejše in ki se tudi najlažje in najdražje prodajajo. Konferenca je izrazila mnenje, da se morajo uvesti posebni tečaji za pravilno obiranje, sortiranje in pakovanje sadja. Vse sadje, namenjeno za izvoz, naj pregledajo posebne strokovne komisije, ki naj poslujejo po potrebi na posameznih izvoznih postajah ali večjih sadnih tržiščih. Na vsak način pa je konferenca izrazila mnenje, da se mora s strani oblasti posvečati temu vprašanju največja pokornost -in storiti vse, tla se izvoz sadja kar najbolj dvigne in razvije.
Priprave za poljsko-jugoslovenski kongres
Konferenca zastopnikov poljsko-jugoslovenske tiskovne antante Jugoslovenska razstava na Poljskem — Poljska razstava v Splitu
Varšava, 20. aprila. AA. V zvezi s polj«
sko«jugoslovenskim kongresom, ki bo ob koncu meseca v Gdvniji, Krakovu in Var« šavi, se je sestala včeraj poljsko«jugoslo« venska antanta tiska. Seji so prisostvovali Vitold, direktor Zežinski, svetik dr. Gr« zežinski in tvetnik Vojkovski. Na seji so poudarjali važnost za zbližanje obeh na« rodov in zaprosili predstavnike tiska, naj posvetijo tem vprašanjem čim večjo po« zornost. Predsednik poljsko«jugoslovenske antante tiska urednik Kneblevski je poro« čal o vtisih svojega potovanja po Jug osi a« -viji. Posebno je naglašal zanimanje, ki ga Jugoslavija stalno goji za poljske zadeve. Dejal je, da imajo rezultati prireditev, ka« kor je poljsko«jugoslovenski kongres, ved« no velik pomen za medsebojne zveze obeh narodov.
Jugoslovenski ataše za tisk Mareš je opozoril udeležence seje na dve juigoslo« venski razstavi, ki se prirejata zdaj v" Polj« ski, na turistično razstavo v Varšavi in razstavo Centralnega presbiroja v Pozna« nju, ki bo otvorjena ob poljsko«jugos!oven« skem kongresu. Tu bodo razstavljeni gra« fikoni, ki bodo pokazali napredek Jugosla« vije v prvem dcceniju njenega obstoja.
Na konferenci so bili izvoljeni delegati, ki bodo zastopali tisk pri obeh prireditvah.
Varšava, 20. aprila. AA. Ob poljsko«ju« goslovenskem kongresu bo priredila radij« ska postaja v Krakovu 1 maja t. 1. med 17.35 in 19. iugoslovenski večer.
Varšava. 20. aprila. AA. Pod predsed« stvom g. Hilarevicza je imel odbor za raz« stavo poljskih proizvodov v Splitu svojo sejo. Razstava bo meseca junija.
Avstrijski Nemci proti fašističnim nasilstvom
Dunaj, 20. aprila d. Kakor vsako leto, je tudi včeraj priredil »Andreas Hofer-bund« pred Karlovo cerkvijo veliko manifestacijo z zadušnico za padle vojake na tirolski fronti. Svečanosti so letos prisostvovali tudi zastopniki na Dunaju obstoječih hrvatskih in slovenskih društev. Ob 10. dopoldne so se pričela zbirati razna društva s svojimi zastavami pred Karlovo cerkvijo, na katere stopnišču je bil postavljen oltar. Zbralo se je okoli 20.000 ljudi. Med udeležniki so bili tudi zastopniki dijaškega društva »Sloge«, kluba slovenskih koroških dijakov, kluba jugoslovenskih tehnikov, kluba slovenskih agronomov, zastopnice jugoslovenske ženske organizacije, predstavniki mnogih jugoslovenskih podpornih društev, približno nad 300 Jugoslovenov.
Po maši na prostem je imel predsednik s>Andreas Hoferbunda« p. Adolf Inner-k o f 1 e r pridigo, v kateri je med drugim poudarjal, da se letošnja svečanost vrši skupno z zastopniki Slovencev in Hrvatov, ker trpi tudi 500.000 Jugoslovenov v Italiji silno pod tujim jarmom. Naglašal je, da udeležniki svečanosti, na kateri se spominjajo usode južnih Tirolcev, ne poznajo nacionalnega sovraštva, ne morejo pa prenašati, da bi se zabranjevala rojakom na Južnem Tirolskem materinska govorica in da se hočejo Nemci ter Slovenci prisiliti, naj postanejo Italijani. Gre za najbolj primitivne človeške pravice, ki se jih hoče danes oropati tisočem in tisočem v Italiji. Omenjal je najnovejša nacionalna na-silstva na Južnem Tirolskem ter med drugim tudi primer, ki se je pripetil v Bol-eanu bivšemu poslancu Malfertheinerju, ki je bil prvotno obsojen, pozneje pa po-miloščen na dve leti konfinacije, čeprav ni ničesar zakrivil, kar bi mu mogli Italijani očitati. V svojem govoru je apeliral na svetovno javnost, naj ne pusti, da bi se preganjali ljudje, ki se priznavajo k svoji narodnosti.
Slavnostni govor je imel prof. dr. Albert H i 11 e r, ki je naglašal, da s Andre-as Hoferbund« ne prizna nobenih zvez in obveznosti, katere gojijo posamezni državniki. Zato se veže z vsakomur, ki čuti s preganjanimi v Italiji. Tudi slovensko prebivalstvo silno trpi v Italiji in zato mu ponujajo tirolski Nemci bratsko roko. Govornik je omenjal nadalje prijateljsko pogodbo, sklenjeno med Italijo in Avstrijo ter poudarjal, da se od njene zaključitve položaj Nemcev na Južnem Tirolskem nikakor ni izboljšal. Vrnile se niso niti nemške šole, niti nemški otroški vrtci, preklicala se ni prepoved nemškega zasebnega pouka in prav tako ne sme noben Nemec na Južnem Tirolskem zagovarjati se pred sodiščem v svojem materinskem jeziku, niti se ne smejo posluževati svojega jezika v cerkvi. Ugotavljal je, da Italija ne izvršuje te prijateljske pogodbe. Ako Mussolini povzdiguje italijansko nacionalno čuvstvovanje, mora upoštevati tudi narodna čuvstva v Italiji živečih manjšin. Le na ta način si more pridobiti prijateljstvo nemškega naroda, če neprestano govori o reviziji mirovnih pogodb, naj najprej popravi krivico ter tako premosti na-sprotstvo med Nemčijo in Italijo. Le na podlagi takega prijateljstva se more trajno zagotoviti mir v Evropi.
V zaključnem govoru je p. Innerkof-1 e r apeliral tudi na generalnega tajnika dr. Petra ter med drugim dejal Politike, ki se vodi v Avstriji glede na Južno Tirolsko, enostavno več ne razumemo. Ne poznamo ?trank, borimo se samo za pravice manjšin v Italiji. Zvezali smo se s Slovenci in Hrvati, ne da bi dražili Italijane, temveč da bi pokazali vsemu svetu, da se preganjajo manjšine v Italiji na način kakor se to nikjer drugod po svetu re godi. Preganjanje Slovanov v Italiji je še hujše kakor pa Nemcev. Nemških duhovnikov na Južnem Tirolskem se vendar niso upali zapreti, med Slovenci in Hrvati pa so zaprli 20 duhovnikov ter jih šest pregnali na samotne otoke, ker so molili v materinskem jeziku z otroci. Nad 100 jugoslovenskih duhovnikov je moralo zaradi preganjanj pobegniti in zagrebški nadškof je v imenu vsega jugoslovenskega episkopata izdal pastirsko pismo, v kate-reir opisuje grozodejstva fašistov in v katerem je odredil na Jožefovo molitve za preganjance. Kljub vsemu preganjanju pa se Italiji ne bo posrečilo raznaroditi Nemcev in Jugoslovenov. Mi hočemo imeti Južno Tirolsko, Goriško in Gradiško, proste vsakega nacionalnega pritiska. Zato potrjujemo pri tej priliki zvezo med Nemci na Južnem Tirolskem in pod italijanskim jarmom živečimi Jugosloveni.
Grandiozni velealpski film, katerega občuduje ves svet!
LOUIS TRENKER

Sin planin
Predstave ob 4., 7. in 9. uri Krasen dopolnilni spored!
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
Uspehi mariBorske Glasbene Matice
V prijaznem gospodarskem središču Nišu — Triumfalen sprejem v __________ . prestolnici carja Lazarja Kruševcu
Niš, 17. aprila.
Po enourni zamudi po došli ob 15. iz Leskovca. Na peronu nas je. pričakovala velika množica ljudi. Svirala je vojaška godba in pozdravil nas je župan mesta v vznesenih besedah. Njemu je odgovoril predsednik zbora g. Arnuš. Uvrstili smo se v spored. Med pevce so se pomešali tu« kajšnji Slovenci in nekaj oficirjev. Naj omenimo, da so se povsod, kjerkoli so redne posadke, za nas prav posebno pobri« gali oficirji. Tako tudi tukaj.
Niš je tako velik kakor Maribor. Ima že izključno evropski značaj z uodernimi stavbami in obširnimi tovarnami. Sploh je Niš važno gospodarsko središče in leži na križišču železnic proti vsem smerem.
Mesto nam je priredilo svečan banket v »Evropi«, ki ga bi lahko imenovali opu« leetnega. Po banketu nam je nazdravil predsednik Morav. pevačke župe, ki je za« ključil govor s trikrtnim: »Slava Nj. Vel. kralju!«. Nato je povzel besedo predsed« nik Glasbene Matice dr. Tominšek, kate« remu je z nagovorom sledil zastopnik ba« na, ki je med drugim opozoril na naključ« ie. da je na tem banketu pni nazdravil Srb, mu odzdravil Slovenec in v imenu bana pozdravil pevce Hrvat.
Večerni koncert se je vršil v Sokolani. Velika dvorana je bila cisto zasedena, a galerija je bila natrpana. Zastopani so bi« li najodličnejši gostje, med njimi pomoč« nik bana, zastopniki uradov, oficirjev in duhovščina. Koncert sam je uspel sijajno O izvajanju programa so bile sodbe iz občinstva zelo pohvalne. Posebno so po« udarjali, da jim je ugajal način predvaja« nja srbskih pesmi, ker še nikdar niso sli« šali. da bi kak slovenski zbor zadel tako pravilno podajanje srbskih pesmi. V ob« če pa so jim ugajale najb lj slovenske na« rodne pesmi. Silve aplavza sta za svoja iz« vajanja vzbudila solista Živko in Fagane« li. Pozornost je vzbujal naš uglajeni in nizki kontrabas.
Po zadnji točki, »Potrkanem plesu« se navdušenje kar ni hotelo poleči in zbor je kljub dolgemu programu moral to točko še ponoviti.
Kruševac, IS. aprila.
Iz Niša smo v petek 17. t. m. v dopol« danskih urah prispeli v Kruševac. Postaja je bila vsa v jugoslovenskih zastavah. Na peronu so bile zbran' nepregledne množi« ce ljudstva z vojaško godbo, šolsko mladi« no pod nadzorstvom učiteljstva, srednje« šolsko dijaštvo. Sokoli v krojih s svojo zastavo, popoln moški zbor pevskega dru« štva »Obilic« z zastavo, zastopniki vseh različnih društev in predstavniki oblastev. S temperamentnimi besedami je pozdravil M ;ico novinar g. Milutovac. Nato je za« pel »Obilic« »Iz bratskog zagrljaja« in ob zvokih vojaške godbe smo odkorakali v mesto Kruševac. prestolnico cara Lazarja, ki je 1. 1389 odkorakal na svoj zadnji po« hod nad sovraga. Izgubil je s tisočimi ju« nakov svoje življenje, a Srbija svojo zla« to svobodo.
Mesto je plapolalo v zastavah in bur« no pozdravljeni smo odšli pred kosovski spomenik v sredini mesta. Pred spomeni« kom smo se ustavili in pod senco Kosov« ske devojke je pozdravil Matico predsed.
»Obilica« g. Kosta Novakovič. Iz njegovega govora je odsevala ljubezen do bratov Si -j* vencev, ki prihajajo na tla, prepojena s krvjo, ki je tekla za svobodo Jugoslove« nov. Pozni potomec Lazarja, naš kralj Aleksander je omogočil, da svobodno pri« hajajo Slovenci k bratom Srbom s svojo pesmijo, da se zagrlimo kot rodni bratje s severa in juga. Zato poziva nas in ves na* rod. da vzkliknemo enodušno Njegovemu Veličanstvu.
Po razhodu smo bili vsi sprejeti pod go« stoljubne strehe posameznih odličnih rod« bin. Naj še omenimo, da je šolska mladina imena pouka prost dan, da je miroval ves promet in da je mesto nudilo sliko narod« nega praznika.
Že dve postaji pred Kruševcem sta vstopila dva člana sprejemnega odbora v naše vagone in razdelila posameznim čla» nom nakaznice za stanovanja in prehra« no izključno k privatnikom. Neko izjemo glede obeda pa so naredili s člani učitelji. Te je reklamiralo tukajšnje učiteljstvo za« se. Želeli so, da jih prejmejo v svojo sredino, jih preskrbe in z njimi prežive nekaj ur, da se medsebojno spoznajo in navežejo z njimi trajne prijateljske stike. Pod predsedstvom svojega predsednika in šolskega nadzornika, simpatičnega Marka Milovanoviča jim je kruševsko učiteljstvo pripravilo sijajen banket v hotelu »Kru« ni«. Srbske tovarišice so jim postregle z vsem, kar je zmogla priznana njihova ku« harska umetnost. S toplimi besedami jc predsednik nazdravil dvanajstim sloven« skim učiteljem. Za lep sprejem in ljubezni« vo pogoščenje se jim je zahvalil predsednik učiteljskega društva iz Maribora g. Luk« man.
Koncert se je tudi tu priredil v dvorani Sokolane. Vsi sokolski domovi v južni Sr« biji so impozantne stavbe, ki imajo zelo obširne in akustične dvorane z velikimi odri.
Izvajanje koncertnih točk je tudi tukaj izredno učinkovalo in izzvalo viharne aplavze po vsaki točki. Navdušenje občin« stva se je stopnjevalo in našlo svoj vrhu« nec po Mokranjčevi VIII. rukoveti narod« nih pesmi s Kosovega, ko je zastopnik Kruševačke pevačke družbe »Obilic« po« klonil pevskemu zboru len venec z na« rodnimi trakovi. Tudi naš koncertni teno« rist Živko je bil deležen velikih ovacij in je moral ponoviti pesem »Pod pendžcri«-. Enako sta ugajala baritonist Faganeli in ba« sist Vlah. Pevski zbor je moral ponoviti »Potrkan ples«. Mestni župan je izjavil, da so meščani sicer mnogo pričakovali od Matičnega zbora, a da so bili iznenadeni daleko nad vsako pričakovanje.
Po koncertu jc bila Matica gost »Obili* ča«. ki je priredil v hotelu »Parizu« si« jajen banket za 120 oseb. Med banketom jc svirala vojaška godba. Govorili so od pri« rediteljev predsednik Nivakovič, zastop« nik mesta, sreski načelnik, okrožni inspek« tor, zastopnica Kola sestara in zastopnik rezervnih oficirjev. Odgovarjala sta jim in se zahvaljevala za veličasten sprejem pred« sednik Matice g. dr. Tominšek ?n pred« sednik Matičnega zbora g. Arnuš, k: je poudarjal, da je to že peta turneja, ki jo je on organiziral, a nobena še ni uspela tako sijajno.
Zanimiva pekovska pravda v Ljubljani
Obsodba zaradi kršitve banske odredbe
Ljubljana. 20. aprila.
Za današnjo razpravo proti pekovskim mojstrom te vladalo v interesiranih krosih nrecejšnie zanimanje. Bili so pri razpravi navzoči tudi zastopniki raznih korporacu. ki so neposredno interesirani pri pekovski pravdi. Ker ie bilo obtoženih 48 pekov, ie razpravo vodeči kazenski sodnik okrajnega sodišča g. Janko Miiller zaprosil, da je uprava iustične palače dala na razpolago nekdanio porotno dvorano. Obtoženi so bili po členih 8. in 9. zakona o pob:-ianiu drasrinie pretežno ljubljanski peki .11 nek a i pekov iz bližnje okolice. Vršilec dolžnosti državnesa tožitelja je pozneje razširil obtožbo tudi zaradi prestopka po § 382 kaz zak.. to na samo nroti nekaterim pekom. Razprava ie podala prav mnogo zanimivosti. Vršila se je na ovadbo mest-nesa načelstva. a v prvi vrsti na ovadbo policijske uprave.
Obtoženci so zasedli kar štiri klopi, kjer je prej poslušalo občinstvo porotne razprave V splošnem ie vladal mir. Sodnik Janko Miiller je vodil razpravo z največjo točnostjo in je samo izvrševanje tormal-nosti zahtevalo nad poldrugo uro časa. Obtoženci so po svojem branitel.iu dr. Lapaj-netu predložili obširen zagovor, ki ga je potem sodnik prečital. Kot sodni izvedenec ie bil povablien k razpravi c. Stegnar. ban-ski uradnik iz Maribora. Sledilo je nato zasliševanje posameznih obtožencev, ki so predložili svoje kalkulacije v pogledu peke belega in rženega. odnosno črnega kruha.
Načelnik Pekovske zadruge, g. Josip Mežnarič je bil prvi zaslišan. Že v zagovoru so peki poudarjali, da jih je k povišanju cen prisilila okolnost. da so se povišale cene moki na zagrebški borzi. Sam je naulasih da ni kriv inkriminiranih dejanj. Banska odredba z dne 23. decembra 1930. je bila zadrugi dostavljena 8. januarja 1931. in so se peki držali te cene do 18 februarja. Pri »Mraku« je bila 11. februarja seja odbora zadruge, na kateri so odborniki sklenili, da se cene povišajo. Bile so pritožbe od strani članov in kot načelnik zadruge ie bil primoran, da stori primerne korake. Pri g. banu se je zglasila deputacija in mu pojasnila položaj. G. ban je vzel pojasnila na znanje. Načelnik zadruge je nato predložil g. sodniku kalkulacijo. kj se je nanašala na njegov obrat. Pri kruhu ni imel dobička, ki bi presegal zakonito določene procente. Glede cenikov je omenil, da jih je napravil po starih vzorcih in da je vršil samo dolžnost načelnika. Vse, kar je ukrenil, je storil v dobri veri.
Slično so se zagovarjali ostali obtoženci katerih zaslišanje je traialo od • 11. do 13. in potem popoldne od 15. dalje. Vsi ostali obtoženci so se slično zagovarjali, da so delili v dobri veri.
Med veliko nanetostio so okoli 18. poslušali navzoči sodbo. Razprava zaradi prekrška 00 členih 8. in 9. zakona o pobijanju draeinje se bo nadaljevala, da se natačno zaslišijo izvedenci, dočim je bila danes izrečena samo sodba v poeledu prestopka § 382. kaz. zak. zaradi kršitve banske odredbe. Obsojeni so biU: Josip Mežnarič in
Ivan Bizjaiv vsak na 2400 Din. dalje osem obtožencev vsak na 840 Din, dva na 180 Din in dva na 120 Din denarne globe. even. tuelno na primerno zaporno kazen. Vsi oa le pogojno za eno leto. Oproščena sta bila od obtožbe pek Ivan Pmsen in poslovodja pekarne Bončar Josip Švarc. Branitelj je v imenu vseh prijavil priziv proti razsodbi
Drzen napad kitajskih piratov
Šanghaj, 20. aprila, n. Včeraj jc bil tu izvršen drzen napad morskih roparjev. Src« di pristanišča so napadli z bombami neko potniško ladjo ter je pri tem atentatu iz« gubilo življenje 40 potnikov in 30 mož po« sadke. Pred napadom so gusarji obiskali poveljnika ladje ter zahtevali od njega vi« soko odkupnino pod pretnio maščevanja. Ker je poveljnik njihovo zahtevo odklonil, so tolovaji izvršili brez usmiljenja bomb« ni atentat na ladjo.
Neurja v Italiji
Milan. 20. aprila, n. Vsa gornja Italijan« ska pokrajina je bila silno prizadeta po ne« vihti. Vinogradi in sadovnjaki so docela uničeni Najhujšo škodo je napravilo sla« bo vreme na obronkih Alp. Hribi so zo« pet pokriti s snegom.
Strah in trepet Dalmacije pred sodiščem
šibenik, 20. aprila, p. Davi se je pričela pred tukajšnjim kazenskim senatom razprava zoper znanega hajduka Dalmacije To-dora Medica, ki je bil že obsojen na smrt, pa je pobegnil iz šibeniške ječe ter se mora zagovarjati zaradi 16 novih zločinov.
Ljudsko štetje v Zagrebu
Zagreb, 20. aprila, n. Do danes je dovršilo popisovalni posel 275 odborov za isto-toliko popisnih okrožij. Ta okrožja so izkazala 96.896 prebivalcev. V 150 popisnih okrožjih popisovalno delo še ni zaključeno. Pričakovati je, da bo vsega zagrebškega prebivalstva 170.000 brez vojske.
Nov poraz Hajduka
Rosario de Santa Fe, 20. aprila, n. Pred 20tisočglavim občinstvom je igral včeraj splitski Hajduk s prvakom Argentine New Old Boys. Hajduk je bil poražen 1:4 (1:2).
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno, od časa do Časa deževno. — iSituaciia včerajšnjega dne: Depresija, ki je prekrila prvi del kontinenta, je povzročila močno deževje v zapadnih krajih naše države ter pad?c temperature. Višja temperatura je samo še v vzhodnih krajih. Barometerski pritisk se je v splošnem dvignil za 6 do 9 mm, temperature pa so padle od 1 do 4 stopinje, dočim so v gornjem Pri-morju porasle.
Dunajska vremenska napoved za torek: Nespremenjeno.
Naši kraji in ljudje
Zopet pri črnih zakladih
Ljubljana, 20. aprila
V	premogokopnih revirjih se je danes jiopet začelo delo v polnem obsegu, kar ie navdalo naše bedne rudarje z velikim upanjem Ministrstvo prometa je obnovilo svoja naročila premoga, in sicer v tolikem obsegu da bodo rudniki TPD do konca tega," meseca oddali lahko 27.000 ton premoga. Pri teh naročilih bo po merodajnem zatrdilu ostalo in bo tako mesečno naročilo znašalo 55.000 ton premoga.
V	tej hudi krizi je to precejšnje olajšanje, ni pa še niti približno to, kar bi zaslužili rudarji po tolikih rnukah in skrbeh, pri tako nevarnem delu in majhni plači. Tudi v pogledu celotnega rudarstva ta naročila ne pomenijo nekaj posebnega in veliko obetajočega, kajti leta 1923. je znašalo naročilo od državnih železnic 660.000 letno ali 55.000 ton mesečno. Potem pa so se naročila po letih vrstila takole: 685.000, 7.55.000, 849.000, 756.C00, 906.000, 660.000. V letih velikh naročil je bilo število zaposlenih delavcev primerno in še celo nove moči so se zaposlile, potem — ko so g»,wočila padala — je bilo delavnih moči
preveč. In tudi danes, če bo pri tem naročilu osts.lo, je še vedno v delavskih vrstah strah zaradi redukcije ali pa zmanjševanja delovnih dni.
Vekoslavu Čandru v spomin
Krško. 19. aprila.
Bilo jc na belo nedeljo v idiličnem Raj« henburgu, ko s: v poletju svpjega življenja zadnjikrat stopil pod sokolski oder in po« :dnjič je izzvenel pod tvojimi prsti uvod« ni, a — zadnji akord. Zvonec je zapel, a šc pred prvim dejanjem jc prišel nebeški respicijent po te, dragi Čander... padel je /astor, v naših dušah pa se je odigravala brezbesedna žaloigra —
Te kratke vrstice mnogo premalo ppve« do o tragediji tega priljubljenega brata in prijatelja, katerega delovanje je zajemalo y s c Posavje od Hrastnika do Brežic. Po« *L-bno krškemu Sokolu je dal vso svojo du« > > in sposobn.osti na razpolago in ni je bilo prireditve, kjer ne bi sodeloval tudi on. Kako z^-est jc bil sokolskemu salonskemu
orkestru do konca! Povsod si nam dragi čander, nudil zgled zvestega sokolskega delavca. Hvala ti, hvala! Tvoja tiha vda« nost in brezbesedna življenska tragedija sta vzbudili vsem globoko spoštovanje tvo« je osebnosti. Skromno, neopaženo si na« stopal, vendar jc bila tvoja glavna, čeprav neopažena vloga mnogo večja od marši« katere pohvaljene.
Taka je tragedija življenja čn smrti g. Čandra. V idilični Zibiki je ugledal luč sveta 17. maja 1SS9. V tej zeleni poletni pokrajini jc preživel detinska leta. In ne« .sla ga je pot v dalje, tja na gimnazijo v Celje in učiteljišče v Mariboru. Glasbeni talent in ljubezen dp glasbe sta ga vodila na ccrkveno glasbeno šolo v Celju, od ko« cicr jc nameril prvi korak v življenje. Hre« penenje mladega srca ga je privedlo v Leskovec pri Krškem, kjer je nastopil kot knjigovodja hranilnice in posojilnice in or« ganist. Žc tu je pokazal vso višino svojih /možnosti, ustanovil jc tamburaško dru« št v o in pevski zbor. Poučeval je, vzgajal in vedno našel tolažbe in dobrih nasvetov '/a druge, bolj nesrečne, bolj obupane. Od« tod jc šel prvikrat trnjevo pot 1915 v voj« no in Ze po 10 mesecih okušal vse težave vojnega ujetnika v Rusiji. Pastiroval je po ruskih stepah, dokler tudi drugi niso spo« znali njegovih zmožnosti in ga nastavili kot profesorja glasbe na realni gimnaziji v Šigrovu. Tamkaj se je v polnem razma« hu razzjvela umctniško*glasbena duša na šoli in številnih konccrtih. šele po končani vojni jc mogel najti ono, tako dolgp želje« no srečo. Vrnil se jc v Krško in '"stopil v državno službo pri okrajnem sodišču, leto
za tem pa kot pis. pomočnik pri sreskem načelstvu v Krškem, kjer je ostal dp pre« rane smrti. Tu je pokazal svojo spretnost v polni meri osobito pri Glasbeni Matici in sokolskem orkestru. Tu je bila zadnja postaja njegovega pisanega življenja! Ko« maj je pričel živeti, že ga je neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst.
Kako splošno priljubljen je b'l pokojni Čander ne samo v Krškem, ampak v vsem Posavju, je pokazal njegov veličastni po« greb 14. t. m. Prišli so: Sokolska društva Krško, Rajhenburg, Sevnica, Glasbena Ma« tica iz Krškega, Tamburaško društvo iz Leskovca, 12 Hrastničanov, ki so zasto« pali vsa hrastniška napredna društva, ter izredno mn.ogo pokojnikovih znanccv in
prijateljev, stanovskih tovarišev itd. Ce« lotni meš. zbor (4(> grl) in moš. zbor Glas« bene Matice sta mu zapela na zadnji poti v srce segajoče žalostinke pod vodstvom ravnatelja Vutkoviča. Sokolska fanfara in gasilska godba sta mu igrali pod vodstvpm strok, učitelja Žabkarji žalne koračnice. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokoj« nika v imenu ccrkvenega zbora mestni župnik č. g. Filipič, v imenu Glasbene Matice, Sokola in salonskega orkestra ravnatelj g. Vutkovič, v imenu prijateljev pa g. dr. Dobovišek.
V počaščenje spomina pok. pianista Čan« dra bo v nedeljo 19 t. m. ob 10. v kapu« cinski cerkvi igral celotni salonski orke« ster žalne orkestralne kompozicije.
Tudi Friderik Klančnik pod ključem
Klančnika, ki Je po izjavi Mohorka ubil Kanclerja, so pripeljali v
soboto zvečer iz Vinkovcev
Maribor, 20. aprila.
Dne 10. t. m. so pripeljali v zapore ma« riborskega okrožnega sodišča Antona Ko« vača, brata Rudolfa Kovača, ki je bil ob« sojen zaradi umora kmeta Kanclerja na Šobru na 14 let robije. Anton ICovač je bil aretiran na podlagi izpovedbe Mohorka, ki je izjavil, da je Anton Kovač pripravil načrt in sekire za Kanclerjev; umor. Mohors ko je takrat tudi izpovedal, da je Kanclers ja ubil Friderik Klančnik in ne obsojeni Rudolf Kovač.
Mohprko, Rudolf Kovač in Klančnik so imeli po načrtu Antona Kovača umor iz« vršiti. Ko so pa prišli v gozd na Šobru nad Kamnico. so opazili, da vodita tam dve poti in da bi jim po eni lahko Kancler ušel. Zato so se razdelili: Klančnik je prežal ob eni. M.ohorko in Rudolf Kovač ob drugi po« ti. Kjer bi prišel Kancler, tam naj bi to avi« ziral žvižg.
Ko sta Mohorko in Rudolf Kovač začula z druge poti Klančnikov žvižg, sta stekla
tja, medtem pa sta tudi že čula krik — in ko sta pritekla tja. je že ležal Kancler na tleh z razbito glavo.
Na podlagi te izjave je sodišče uvedlo zasledovanje Klančnika in izdana je bila tiralica. Klančnik, ki se je še nedavno mudil v Mariboru, je po M.ohorkovi aretaciji izgi« nil. Sled za njim je šla preko Celja in La« Skega, tam pa se jc izgubi ia. Vendar so ugo« tovili, da je peljala na Hrvatsko. Sedaj so ga slednjič izsledili v Vinkovcih, kjer je bil s svojo ženo, baje zaposlen kot dela« ve c. Instradirali so ga preko Zagreba v Celje, odkoder ga je tamošnja policija v soboto zvečer pripeljala v Maribor in izro« čila v sodni zapor. Zaslišanje Klančnika bo obsežno.
Javnost z zanimanjem pričakuje, kaj bo Klančnik izjavil na Mohorkovo obtožbo. Ako bo zanikal, bo tembolj zanimiva nje« gova konfrontacija z Mohorkom. Ko sp Klančnika eskortirali iz Vinkovcev, ga je do Celja spremljala njegova žena.
Dva velika požiga v Trnovljah pri Celju
Zločinska roka na delu — Zgoreli sta lepi gospodarski poslopji posestnika Mahna in Stožirja — Cela vrsta požarov v enem tednu
Celje, 20. aprila
Snoči okrog 22. je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika g. Antona Mahna v Trnovljah pri Celju velik požar, ki je lepo gospodarsko poslopje, napolnjeno z orodjem in krmo ter raznimi poljskimi pridelki, uničil do tal. čim je požar izbruhnil, so prihitela na pomoč gasilna društva iz Trnovelj, Gaberja in Celja, ki so z vsem naporom in s pomočjo modernih motornih brizgaln preprečila, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Vpepeljeno gospodarsko poslopje je bilo novo in ga je posestnik Mahen postavil šele pred dvema letoma, škoda je velika.
Komaj je bil ogenj pri Mahnu ugašen in so se gasilci hoteli vrniti v Celje, je nenadoma izbruhnil sredi iste vasi nov požar v gospodarskem poslopju posestnika
g. Josipa Stožirja. To poslopje je od Mahnovega skoro 1 km oddaljeno in je izključeno, da bi kaka iskra z Mahnovega pogorišča zanetila drugi požar, zlasti še, ker je deževalo. Gasilci so bili takoj na mestu in so začeli gasiti na vse pretege. Ker so tamkaj poslopja precej na gosto postavljena, je obstojala velika nevarnost, da bi se požar mogel razširiti tudi na bližnjo okolico, kar pa je preprečil vsega priznanja in pohvale vreden solidarni nastop gasilcev. Tudi Stožirjevo gospodarsko poslopje je pogorelo do tal.
Oba požara je očividno zanetila zlobna roka. V zadnjem času so požari v bližnji celjski okolici skoro na dnevnem redu in je jasno, da jih povzroča kak posamezen zločinec ali pa celo organizirana požigal-ska tolpa. V zadnjem tednu so bili v celjski okolici kar štirje požari.
Požarna katastrofa v Gornji Pirošici
Petim kmetom je zgorelo 12 poslopij — V nevarnosti je bila vsa vas
Brežice, 20. aprila.
V soboto dopoldne se je nenadno poja« vil v gospodarskem poslopju posestnika g. Martina Peniča v Gornji Pirošici ogenj, ki bi bil kmalu postal usoden za vso vas. Ka« kor se pripoveduje, so bile zopet to pot krive nesrečne vžigalice, s katerimi so se igrali otroci. Nesreča je hotela, da je za« gorelo listje in se je požar z veliko nagli« co razširil na vsa bližnja poslopja. V ne« kaj trenotkih so ognjeni jeziki objeli kar 12 poslopij in prestrašenim vaščanom nudi« li grozotno sliko uničevanja po ognjenem elementu.
Obstojala je nevarnost, da bo ogenj uni« čil vso, 43 poslopij broječo vas. Res sreč« no naključje je bilo, da je veter potegnil v nasprotno smer.
Od vseh strani so hiteli na pomole ljud« je in reševali, kar se je še moglo rešiti. Med silnim prasketanjem ognja so se čuli jok in obupni vzkliki prizadetih vaščanov. Kljub temu, da se je vse podvizalo k reše« vanju, je v svinjakih ostalo in zgorelo ne« kaj svinj, ki so pretresljivo krulile, a jim ni mogel nihče pomagati. Žrtev plamenov je bilo tudi precej perutnine. Ljudje bi re« šili morda več, a ker so bila poslopja pre« težno krita s slamo, se je požar prehitro razširil.
Z izredno naglico so prihiteli na kraj požara gasilci iz Cerkelj in nemudoma sto« pili v akcijo. K sreči je bilo dovolj vode v bližnjem potoku. Ker ni bilo misliti na reševanje gorečih poslopij, so se gasilci
omejili na to. da so zavarovali sosednja poslopja in tako preprečili še večjo ne« srečo.
Zgorelo je petim kmetovalcem 12 gospo« darskih poslopij skoro z vsem inventar« jem. Škoda jc velikanska; ceni se na preko pol milijona dinarjev. Od pogorelcev je bil zavarovan baje samo eden in še ta le za 1000 dinarjev. Smisla za zavarovanje ljudstvo nima in bi bilo skrajno potrebno, da se v tem oziru storijo potrebni ukrepi. Značilno je dejstvo, da še sedaj po taki katastrofi ne mislijo na zavarovanje. Pri« šotni zastopnik neke zavarovalnice je dobil tipičen odklonilen odgovor od enega pogo« relca: »Menda zdaj ne bo spet gorelo!« Dokler bo vladalo tako naziranje med ljud« stvom, ni misliti na napredek, na zavaro« valnem polju.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova voda« posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova grenčica« se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Rožmarin na moščanskem odru
Ljubljana, 20. aprila
V nedeljo je slavil agilni sokolski oder v Mostah pomembno slavnost. Uprizoril je ljudsko dramo »Rožmarin«, ki jo je napisal Vladko Pfeifer. O delu samem smo že poročali. Vendar naj pripomnimo še nekaj stvari.
Šele ob uprizoritvi po navadi opazimo razne stvari, ki jih pri čitanju kake drame ne moremo izslediti. Tako je n. pr. II. dejanje preveč razvlečeno in bo treba krajšati neke dialoge (med Lenko in gospo Toreri). Priznati pa moramo, da je drama vseskozi talentirano pisana in če upoštevamo, da je to prav za prav Pfei-ferjev prvenec, mu moramo čestitati. Posebno uspelo je tretje dejanje, ki človeka zagrabi. To je odlika drame, da se postopoma, od dejanja do dejanja dviga do krepkega in efektnega zaključka.
Igralci so se zelo potrudili. Sodim pa, da je bila režiserjeva roka malo prenež-na. Imeli so le dve skušnji, zato je bilo tu in tam malo preveč očitnega plavanja, kar bo treba pri reprizah popraviti, ker škoduje delu samemu. Malo več pažnje bo treba posvetiti jeziku, sicer pa mislimo,
Karakteristična oblika zgubane škatlice in modro-belo-rdeč varstveni znak jamčijo za pristnost
ASPIRIN
TABLET
da bi delo najbolj uspelo, če bi ga igrali v dialektu, kar se je posebno očitno pokazalo pri tretjem dejanju. (Razgovor med Jero in Janezom, ki je bil izborenl. Ne bomo navajali odlik in hib posameznih igralcev, ker smatramo, da je najvažnejše: dobra skupna igra in — tempo.
Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, kakor menda še nikoli, in pbčin-stvo je nagradilo igralce in avtorja z burnimi aplavzi. Po drugem dejanju je nagovoril avtorja br. starosta Pavčič in se mu zahvalil. Avtor je prejel lep lovorjev venec in šopek. Tudi režiser je prejel lep šopek rož.
Bila je prav presrčna slavnost. »Rožmarin« je srečno prestal svoj ognjeni krst. Prepričani smo, da bo šel zmagovito svojo pot preko naših odrov.
Lažni trgovski zastopnik slepari kmete
Jemal je naplačila,
Trebnje, 19. aprila.
Podeželje je šc vedno vse preveč lahko« verno. Čeprav živi naš kmet v hudih gmot« nih razmerah, vendar šc rad da denar iz rok na vabljive besede. Naš kmet je še često tako staroverski, da si nerad nabav« Ija blago pri trgovcu, temveč rajši kupcu« je z dvomljivimi agenti, ki jih kar mrgoli zlasti po odročnih krajih. Pa se izkaže če« sto po taki kupčiji, da lahkoverni pošte« njak nasede spretnemu sleparju.
Tak nevaren pohajač je trebanjski Fran« ce Kukemberger, ki ima že precej žrtev na svoji vesti. Pa so naši ljudje že zvedeli za njegove vrline in so zdaj že dovolj oprezni pred njegovimi vabljivimi bese« dami. Zato pa je prenesel France svoj po« sel v sosednje okoliše. Oblastva ga zašle« dujejo zaradi številnih sleparstev, ki jih je največ zagrešil v svetokriških in prim« skovskih hribih.
V Cerovci se je pojavil Kukemberger pri Čožovih, kjer se je predstavil za zastop« nika tvrdke Premelč Gvidon iz Šoštanja. Ponudil je v cenen nakup blago svoje fir« me. ČJožova sta si nabrala lepo zalogo: manufakturno blago, milo, prte, izgotovije«
a blaga ni poslal
no moško obleko in seveda plačala g. za* stopniku aro.
Ob slovesu je dejal Kukemberger: »Bom do konca marca prinesel vse blago na dom!«... Pa so Čožovi zastonj čakali. Mi« nilo je že pol aprila, pa ni niti Kukem« bergerja, niti zaaranega blaga.
Prav tako je osleparil Kukemberger po« sestoika Pavlina Stanka in njegovo ženo Terezijo, istotako iz cerovške doline. Pri Pavlinovih je dobil zgovorni zastopnik 170 dinarjev naplačila, ob razstanku pa > zr.* trdil, da bo prinesel vse naročeno bla^o sam. Domenila sta se s Pavlinom za točen dan, ko ga bo prišel čakat gospodar Stan« ko na železniško postajo. Pavlin je res pri« šel k domenjenemu vlaku, »"lorda pa jc prišlo kaj vmes«... je menil dobrodušni Pavlin in čakal še na nekaj naslednjih vlakov. Seveda Kukembergerja ni bilo.
V dolgi vrsti Kukember^ovih žrtev so še Bajčeva Frančiška iz Zgornje Cerovce, Černetova Lojzka iz Oble gorice, tudi Mul« hov Lojze iz Višnjega grma čaka zaman na že pol plačane srajce. Ko bodo konča« ne vse oblastvene poizvedbe, bedo Kukem« bergerjeve poslovne knjige gotovo še bolj popisane.
Oranje Šelenburgove ulice
Ljubljana, 20. aprila.
Ljubljanski firbec se je v današnjem vseskoz deževnem dnevu preselil s Fran« čiškanskega mostu pred pošto...
V Šelenburgovi ulici od vogala Magdiče« ve trgovine do vogala Knafljeve ulice je namreč danes zjutraj vse narobe. Na vse zgodaj so delavci ulico zagradili in pričeli z razkopava njem asfalta. Asfaltna prevle« ka je bila kar hitro razbita in ležijo asfalt« ne plošče ob robovih ulice na kupih. As« falt*bo prekuhan in ga bodo porabili dru« gje-
S tem, da so odstranili asfalt, pa so prišli delavci na še trši betonski temelj ceste, ki ga je takisto treba razkopati, da bodo :iogoča nadaljnja dela za prenovlje« no kanalizacijo ki napeljavo električnih in plinovih kablov. Pri tem so delavci poklicali na pomoč preimeniten stroj, ki vzbuja nemalo pozornost pasantov. Dopol« dne že so pričeli z razkopavanjem beton« skih plasti pred glavno pošto. Motor dela na bencinski pogon in dovaja v gumijaste cevi komprimiran zrak, ki sproži dvoje »dlet«, s katerima sta na poslu dva delav« ca. Veliki dleti udirata v trdo betonsko plast z neverjetno lahkoto, kakor bi rezala maslo. Kepe betona in zemlje pa drugi delavci sproti odmetavajo.
Ko bo tako zrahljan del zagrajene ulice bodo nričeli s kopanjem jarkov in bo šlo delo kar hitro od rok. Čim bodo urejena kanalizacijska dela, bodo položili tračni« ce za tramvajsko progo. Ker bodo tračnice spet položene na beton, jih bodo podložili s klobučevino, da se prepreči prevelik ro« pot. Klobučevina je stala okrog 16.000 dinarjev. Šelenburgova ulica bo slednjič tlakovana z lesenimi kockami, ki bodo ta« kisto ubijale šunder.
Za pripravljalna dela vlada med Ljub« ljančani nemalo zanimanje in sc zlasti zdaj« le, ko so z deli šele pričeli, zbirajo tam ves dan velike množice radovednežev. Po cele ure stoje tam v dežju in se ne nave« Iičajo. Nič kaj veseli pa niso te celodnev« ne ropotajoče pesmi trgovci in prebivalci v bližini. A tudi to bo prestano. Ljublja« na orje...
Spominjajte se slepih!
Simpatična poroka
Beograd, 20. aprila.
Kakor smo napovedovali, je tudi bilo. Včeraj, v nedeljo ob 7. zjutraj sc je zbralo pred Vaznesensko cerkvijo ogromno ljudi, samih radovednih Beograjčanov, izmed ka« terih mnogi Ite Rine dotlej niso poznali osebno in so jo videli samo na platnu ali pa le njeno sliko v listih. Nikakor niso opustili, da je ne bi ugledali kpt nevesto poleg zalega ženina.
V register poročencev v Vaznesenski cer« kvi je pod št. 104 in pod datumom 19. apri« la 1931. vpisano: »Miodrag Gjorgjevič. in« ženjer iz Beograda in Tamara (prej Ida) Kravanja poročena.« Vi se čudite, da ja Ida postala Tamara? To je njeno novo ime. ki ga jc dobila pri prestopu v- pravo« slavje, in to že v ruski cerkvi v Berlinu.
Pred Vaznesensko cerkvijo so se ob ča.su poroke odigravali naravnost imenitni prizo« ri. Zbrani so bili stari in mladi, a najbolj je bila razgibana seveda mladina, ki je iz sto grl klicala: »Živela Ita Rina!«« Svatov ni bilo mnogo in so bili zbrani samp n;ij« ožji sorodniki ženinovi in nevestini ter ne* kateri odlični povabljenci, čeprav Ita Rina ni hotela, da bi niena poroka bila pompoz« na, so ljudje oskrbeli drugače. Nič ni bilo prisiljenega. Beograjčani so spontano po« kazali iskrene simpatije do lepega para. Cerkev jc bila prepolna. Poroko sta izvršila ženinova sorodnika, svečenika Vazncsen« ske cerkve gg. Peter Milojevič in Drigo« ljub Dimitrijevič ob asistenci orote Sveto« savske cerkve Stevana Samardziča m di« jakona Dušana Jovanpviča. Še v teku nede« Ijo sta mlada zakonca odpotovala v Vrnja* čko banjo.
tmmmrmnm a-
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deeo nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e. 12.
173
KULTURNI PREGLED
Uspeh L. M. Skerjanca v Zagrebu
Jz\cr!ba njegove nove skladbe za siodalni orkester »Preludij, Arija in Finalr*.
Zagreb, 19. aprila.
Na VI. društvenem koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda je bila med drugim prvikrat izvedena skladba ljubljanskega mojstra L. M. šker janca: »Preludij, Arija in Finale-: za godalni kvartet- Ta skladba je bila najzanimivejša točka programa. škerjanc nas je umel pritegniti s svojo invencijo, ritmično svežostjo in načinom izraževanja Jtiuzičnih misli.
Prvi stavek ^Preludij«, je poln življenjske svežosti in v svoji lahkosti preleti pred nami kakor blaga pomladna sapa. Prešerni triosminsk.i takt je umel Škerjanc izrabiti zelo vešče: zdaj mu daje značaj mirnega toka, zdaj zopet plesni značaj, da se naposled ustali v kontrapunktni obliki efektnega kanona, ki zopet kulminira v zelo uspelih stretah. Proti koncu stavka se vsa njegova živahnost pomirja v dolgo izdržanih notah in pravilno uporabljeni generalni pavzi, dokler se zopet ne razgiblje v eksta-tičnem akcelerantu vse do konca.
I>rugi stavek »Arija?, je melodija dolgega diha za solo violo. Nad pianissimo pic.ikate ostalih godal je Škerjanc razpel lok široke, elegične melodije in tako naložil soto-violi mnogo težkih nalog. Škerjanc razširja svojo melodijo od najglobljih pa vse do najvišjih tonov instrumenta. Lahko bi rekli, da
melodija plava med nebom in zemljo. Skladatelju do malega ne zadošča enostaven godalni orkester in ga deli na dvoje, s čimer
poveča možnost kontrapunktnega izraževanja. In zares: njegovi delci se razpletajo v polni prostosti, ustvarjajoč zanimive linearne kombinacije, vendar pa vedno po logičnih zakonih okusa in estetskih načel. Viola,
ki je nekaj časa počivala, začenja ponovno s svojim koncertom. Tonski izraz raste; prvi goslači se burno in strastno razpojejo v motiv, ki se stopnjuje, dokler se naposled ne izgubi v največjem pianissimu na enem Ionu.
Tretji stavek, ^Finale', se začenja z divjini vzklikom vsega godalnega orkestra. Razuzdano, neovirano teko skladateljeve misli; figura v naglih šestnajstinah (ki jo prvič >pr i nesejo viole in čeli) se nalik rdeči niti prepleta skozi ves stavek, triteri in flažoleti se razmahnejo v pravo slavje in ves stavek je poln vedrine, dražesti in poleta. Škerjanc je ž njim napisal zelo uspeli in tehnično prav zaokroženi stavek.
V celoti je njegovo delo v največji meri zanimivo in ga lahko štejemo med najboljše skladbe, kar jih je bilo pri nas napisanih za godalni orkester.
Škerjančevo skladbo je izvajal orkester državne glasbene akademijo pod vodstvom rektorja Franca Lhotke- Orkester je težko kompozicijo odsviral odlično in v najvišji meri pohvalno. Mladi muziki v orkestru so se zanosno in ambiciozno polotili teaa dela in so domačemu umetniku pripomogli Ho zelo velikega in res zaslužnega uspeha. Kot solist na violi se je odlikoval Antun Ganoz-zi.
Skladatelj Škerjanc je moral ponovno priti na podij, da se zahvali presrčnemu odobravanju. Mi se iskreno veselimo tega prikupnega in lepega uspeha domačega umetnika.	Ži^a Hirschler.
»Boris Godunov« z Zalewskim v ljubljanski operi
V spomin na eneira največjih ruskih komponistov Modesta Musorgskega je naša opera pod taktirko ravnatelja g. Poliča vori-zorila z običajnimi številnimi črtami Borisa Godunova z znamenitim ruskim gostom Zvgmuntom Zalevvskim v naslovni vlogi. — Opera je bila prilično dobro pripravljena, prav pa bi bilo. da bi se tudi z gostom v celoti, ali vsaj v scenah, kjer on nastopa, probirala, ker so. kakor je pokazala n. pr. druga slika, mogoča nekatera presenečenja. To pot je treba pohvalno omeniti tudi zbor. ki ima v tej operi sploh zelo važno nalogo. Razen glavne partije so nastopili v vlogah vsi solisti kakor pri prejšnjih predstavah, torej gge. Thierry - Kavčnikova. Maidič°va, Ribičeva, Španova, gg. Janko, Kovač, Mar-čec, Zupan, Mohorič. Grba itd. Borisa Godunova je pel že drugič na našem odru Zalevvski. v svoji igri velikan, ki mu ga baš v tej vlogi ni izlepa para. a tudi kot pevec, se mi zdi v dokaj boljši formi kot prvikrat. Njegov nastop ni bil samo umetniški užitek prvega reda. bil je tudi vsestransko poučen, zlasti za naš isrralski naraščaj in za opero ljubečo mladino. Tej gr<^ to pot priznanje za pravo razumevanje velikega glasbenega dela in odličnega gosta. Njej gre v prvi vrsti tudi hvala za živahen animo po končanih slikah, kajti drugega občmMva je bilo preg--šno iralo. ('t- no bi niti delo. niti predstavi in sodelujoči, niti gost zaslužili mnogoštevilnejšega obiska, zaslužil bi to Modest Musorgski ob petdeseti
obletnici svoje smrti- Odkar ie Boris Godunov prvikrat šel preko odra petrogiajske carske opere, se navdušenje zanj ni ohladilo. temveč raste od leta do leta in je danes v svetovnem opernem repertoarju ni skoroda opere, ki bi se mogla po Svoji sa-monjklosti, silnem nacionalnem glasbenem izražanju, dramatičnosti in učinkovitosti meriti z njo. Naši operi, ne pa tako našemu občinstvu, je šteti častno proslavo ruskega komponista - velikana Modesta Musorgskega v odlično zaslujro.	—f.
Dr. Branko Oavella odhaja v Brno? V
zagrebških listih čitamo, da režiser ljubljanske drame .g. dr. Branko Ga veli a odhaja v Brno. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, je vest še prezgodnja. G. dr. Gavella je dobil ponudbo zn mesto višjega režiserja v češkem gledališču v Brnu, vendar se še ni odločil Prijatelji ljubljanskega gledališča bi želeli samo to, da bi g. dr. Gavella os!al čim dalje med nami. Kakor doznavamo. so osnovane eovorice. da bi v primeru odhoda <ir. Gavelle v Brno zapustila ljubljansko gledališče tudi njegova žena. priljubljena operna pevka ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Nie odhod bi brez dvoma težko zadel ljubljansko gledališč^ in naj torej uprava skrbi, da nam jo kar naj-dalje ohrani v Ljubljani.
„Kandid" je izšel!
Ali že poznate Volterja? Čitajte! Izdala »Tiskovna zadruga«.
Tako pravimo mi!
Da so se namreč v deželi Kurenčkove Nežke grdo blamirali.
Zveza kulturnih društev v Ljubljani je pred dnevi predvajala v Elitnem kinu Ma* tiči znameniti poučni film »Afrika govori«. Tisoči gledalcev so napeto sledili temu mojstrskemu delu filmske reportaže. V vseh velikih kulturnih mestih Evrope se je film predvajal z ogromnim uspehom; v Ljubljani uspeh ni bil nič manjši.
Toda vstali so licenierci in so ogorčeno zavreščali zaradi zamorčka. ki ga požre lev v pustinji. »Slovenec« je v svoji famoz« ni rubriki »Kaj pravite« bruhal ogenj in žveplo na ZKD. čudil se je. da občinstvo ne protestira zaradi takih »surovosti«. Ču« dil se je cenzuri. Klicai je na pomoč varuhe mladinske morale in napadal ZKD zaradi »nekulturnosti«. Da je bilo hinavstvo še večje, je v nedeljo dal o tem besedo še svoji »Kurenčkovi Nežki«. — Z drugimi besedami: oni. ki je vse to inscemrai, je mislil: Z »Afriko« bom očrnil ZKD, da bo črna kakor zamorec.
Pa je le ni. vzlic Kurenčkovi Nežki ne! Kajti me dtem se je zgodilo nekaj nezasliš« nega:
Isti film »Afrika govori,« s popolnoma istimi slikami, torej z isto »surovostjo.« pred katero je morala prijateljica Kurens čkove Nežke zamižati, je mirno vzela v program mariborska »Prosvetna zveza«, ki jo vodijo duhovni gospodje. In da bi film bolj »vlekel«, je izdala o njem kričeče les pakc, ki so napovedali »dogodek, o kates rem bo govoril ves Maribor«, če klerikals na prosvetna organizacija predvaja film »Afrika govori«, je to seveda kulturno de« janje prve vrste, nekaj, o čemer mora go* voriti vse - mesto! Zaman je »Slovenec« obračal proti nebu pohujšane oči; v Mari« boru so njegovi lastni ljudje zavzeli isto stališče kot ljubljanska ZKD. In še dajejo ta film ob polnih cenah, ne z znižanj vstop« ni no kot Z K D.
Tako se jc nepričakovano za Nežko in njen krog razgalil pravi povod »Slovence« ve« kampanje zoper kulturne filme ZKD. Ne gre za filme, marveč gre za ZKD. ki je nekaterim ljudem / mentaliteto prejšnjih strankarskih časov še vedno trn v peti! Po tej njihovi dvoličnosti — ena morala za Ljubljano, druga za Maribor — jih bodo lahko spoznali vsi, ki še ne vidijo pravega ozadja njihove kulturno«morafistične kam« pjnje. Ne za sredstva, /a cilje gre. In če dva rabita isto sredstvo, ni isto; pri njih jc vsaka stvar vedno »posvečena«, pri tekmecu pa vedno »škandalozna«.
Mi smo doslej molčali, ker smo vedeli, da bodo kmalu pokazali prave karte. Lepše blamaže jim ne bi mogli želeti, kakor so si jo .skuhali sami. Mislimo, da jim po vsem tem lahko zaželimo samo še: Dober tek!
Krohot
zaradi Tegrethoffove sablje in kartagiii-skih zlatnikov v Mariboru.
Tegethoff se ni obrnil v grobu, ampak ves Maribor se je v nedeljo in včeraj blaženo krohotal, ko je v nekem ljubljanskem dnevniku videl, kako čudovito jajce je v njem znesla velika novinarska raca, izvaljena na dan prvega aprila v mariborskem >Večerniku«.
Da, na dan letošnjega prvega aprila je >Večernik« objavil kolosalno razkritje: >Dve znameniti najdbi v Mariboru — Te-gethoffova sablja in kartaginski zlatniki« ... Tam se je čitalo v dveh dolgih stolpcih, kaj vse so našli delavci pri podiranju Tegethoffove rojstne hiše. Pa kaj sablja c. in kr. admirala! Zlatniki, zlatniki! Teh je bil cel lonec, ki je tehtal 7 kg 23 dkg.
In tako dalje ...
Kaj bi našteval! Vse tisto, kar je mariborski »Večernik« objavi! za prvoapril-ski špas, je včerajšnjo nedeljo — torej po treh tednih — pritresel na dan mali ljubljanski dnevnik. Ta je namreč res vso potegavščino pobasal za — suho zlato ...
Reč pa je tem hujša, ker je senzacija iz Ljubljane gladko romala po telefonu v Zagreb. Beograd, Sarajevo — skratka: po vesoljni Jugoslaviji in menda tudi izven nje, da bo svet lahko strmel, kake zaklade odkrivajo vrli Mariboržani...
A komu prav za prav pripada nagrada za dragoceno najdenino? In ali jo bo plačal mariborski magistrat ali muzej ali morda država sama? —• Informirali smo se o tem in nam je bilo iz Maribora sporočeno, da naj nagrado plača, kdor le hoče — ljubljanski dnevnik pa naj si jo sam vtakne za klobuk___
Prodal je posestvo z ženo vred
Zagorje, 20. aprila.
Prebivalstvo malega prijaznega naselja nad Zagorjem razpravlja z velikim zani« manjem zadevo popestnika Janeza, ki je prodal svoje posestvo z ženo vred. Janez je bil več let zaposlen pri rudniku in je stopil nedavno v pokoj kot strelni moj« s-ter. Doma se je poprijel z veliko vnemo in spretnostjo gospodarstva in so ga zlasti zaradi dobre živinoreje mnogi sosedje za« vidali. Pri gospodarstvu mu je pridno po« magala njegova 10 let mlajša žena Marija in je vladala med njima najlepša sloga. Gospodarstvo je dobro uspevalo, pokojni« na je tudi krila precej stroškov te kmetije. Naenkrat pa se je mož, ki je imel že še« sti križ na hrbtu, zagledal v 244etno de« lavko Rožo.
Žena je zadnje čase ugotavljala, da je mož silno redkobeseden in da kar na le« pem odhaja od doma. Končno se je za to zanimala ter tudi izvedela, kam možiček hodi v vas. Zahtevala je z njim odkrit ob« račun in mož je dejal, da gre v Srbijo. Svo« je posestvo je par dni kasneje prodal ne« kemu rudarju za 62.000 Din ter si je iz« govoril, da ima žena na tem posestvu do smrti, če bo hotela kaj pomagati, popolno oskrbo. Ko je stari mladenič dvignil za april pokojnino, je šel v neko gostilno v Toplicah, kjer je pil na žive in mrtve. Go« stilničarka je vedela za zadevo ter mu je prigovarjala, naj vse skupaj prepreči. Za« man. Prodaja posestva z ženo vred za tako malo ceno je vsem znana in ljudje pravi« jo: Je pač tako, če se star panj vname...
SpecijaCfot
za trajno kodranje decje frizure se priporoča salon Franclietti, frizeur za gospode in dame v Ljubljani, Dunajska r-esta 20, nasproti kavarne Evropa
5714
Naša konfekcija oblači najfinejše!
...■■■.■■...............................................................................................................l,,...lliil,,Hili
DAMSKI PLAŠČI, OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE. V KVALITETI, IZVEDBI TN V NIZKIH CENAH NENADKRILJIVA I
DRAGO GORDP «t Co.,
MIKLOŠIČEVA CESTA štev. 16 a. nadstropje)
Domače vesti
+ Promocija. Na Masarykovi univerzi v Brnu bo 23. t. m. promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Bogo S k a l_i c k y, sin pokojnega ravnatelja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. O. Skalicky je bil ves čas svojih visokošolskih studii agilen član in kasneje odbornik A. D. »Jugoslavije« in ie prvi Slovenec, ki bo promoviral na Masarykovi univerzi. Čestitamo!
*	Dr. Ivo Rubič v Pragi. V Prago prispe danes znani naš narodni in kulturni delavec dr. Ivo Rubič. ki bo predaval v Pragi in Brnu. Dr. Rubič ie znan tudi češkoslovaški javnosti po mnogih zemljepisnih delih o Dalmaciji. Veliko pozornost ie vzbudila nedavno njegova prepričevalna, dokuinentarieno in statistično dobro utemeljena razprava »Talijani na našoni Primorju«. v kateri je pojasnil, kako neznatna ie italijanska manjšina v Primorju in Dalmaciji. Dr Rubič je tajnik Jadranske Straže v Snlitu in sotrudnik splitskega lista »Novo Doba«. V Pragi bo predaval Hitri zvečer o narodnostnih razmerah v Dalmaciji. v Brnu pa bo izpregovori! v petek na ustanovnem občnem zboru podružnice Jadranske Straže. Posetil bo tudi Bratislavo i" še »ekatera slovaška mesta.
*	Uradniški zakon. V tem zakonu, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v 48. snopiču svoje zbirkp zakonov, naj stoji na strani 92. v četrti vrsti od zgoraj pravilno: »državne službe in pet in petdeset let starosti«. na strani 149. pa ie treba vpisati za petnajsto vrsto od zgoraj to-!e besedilo: Šef računovodstva univerze [§ 45.. odst. 001.
*	Podružnica Jugoslovenske Matice Vrhniki naznanja, da ima svoj redni občni zbor v soboto 2. maja v prostorih gosti.ne Jurca (Jerše) ob 8. zvečer. V primeru nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro no zneje z istim sporedom.
*	Seja Bratovskih skladnic v Ljubljani.
V	soboto 9. maja se bo vršila v Ljubljani v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti običajna vsakoletna seja glavnega upravnega in nadzornega odbora Bratovskih skladnic iz Dravske banovine.
*	Novi grobovi. Oblastni odbor UJNŽB. podružnica Ljubljana II. in odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB obveščata svoje članstvo, da je včeraj umrl dolgoletni član G r e g o r i č Ivan. nadzornik proge v Ljubljani. Pogreb se bo vršil iz bolniške mrtvašnice jutri ob 15.30. Vabljeno je vse članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleži. — V Mauserjevi ulici 23 v Spodnji Šiški je po dolgem trpljenju umrla gospa Jerica J e z e r š k o v a. blaga mati ravnatelja Narodne tiskarne. Pogreb bo danes ob 14. — V Dolnji Lendavi je v soboto po daljšem bolehaniu umrla gospa Pavla Hribarjeva, učiteljica. Dobro ženo, ki se je morala posloviti od življenja v naj-vzornejši dobi. so včeraj položili k večne-nemu počitku. — Na Jesenicah je v nedeljo umrla gospa Frančiška O g r i n o v a, vdova po žel. upokojencu. Za njo žaluje pet otrok, ki jim je bila vzorna, ljubeča mati. Pogreb bo danes ob 17. — V celjski bolnici so umrli: v soboto 9 letna Stanka Kova či č e v a. hči železniškega podurad-nika iz Loke pri Zidanem mostu, in 47 letna žena upok. finančnega nadpaznika Amalija P i ril a t o v a iz Laškega, v nedeljo pa 16 letni Josip M a š e r a, posestnikov sin od Sv. 'Mohorja pri Rogaški Slatini in 9 letni Dušan Ž o r m a n. zidarjev sin iz Celja (na davici). Istega dne je umrl v Lisca h 4. pri Cel ju 84 letni zasebnik Janez Blanc. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Tragična smrt priljubljenega trgovca. Iz Zibike nam pišejo: V sredo 15. t. tn. smo pokopali tukajšnjega trgovca g. Franca Založnika. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. Pokojniku se je preteklo zimo omračil um. Njegovo stanje se je sicer kmalu izboljšalo, a v zadnjem času se ga je ponovno lotila huda duševna depresija. V takem stanju je šel prostovoljno v smrt. Bil je tih delaven~"in vse. skozi napreden mož Menda ni v Zibiki človeka, katerega ne bi bila v srce ganila strašna traeedija njegovega življenja. Bodi mu žemljica lahka!
*	Mamin Sibirjak: »Brata Gordeieva«.
V	založbi konzorcija »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je izšel v lični opremi romati »Brata Gordejeva«. Ta roman je najboljše delo odličnega rr.Kca pisatelja Mamina-Sibirjaka, ki nas vodi s svojim romanom v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v vei:'\ern industrijskem in rudniškem podjetju na Uralu. Knjiga ima 88 strani in stane lično broširana samo 12 Din. Naročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Celju. Knjiga
KINO IDEAL
Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. In 9.
TARZAN
G^podar džungle. — Film po istoimenskem romanu.
Velenapeto!
Senzacijonalno!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
20. aprila 1931. Številke za označbo kraja pomenijo! L čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4 relativno vlago v 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin R oadavine v mm
Ljubljana: 7. 755.9, 6.0. 98. tiho, 10, dež, 10.6. Ljubljana: 21. 755.3, 5.8, 95, \VSW1, 10, dež, 9.8. Zagreb: 7. 755.9, 6.7, 96. tiho, 10, dež, 44.0. Beograd: 7. 755.6, 6.2, 6.7, SE6,
8,	—, —. Sarajevo: 7. 755.0, 11.6, 68, SW4,
9,	—, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 8.8. 10.5, v Zagrebu 11.1, v Beogradu 12.4. v Sarajevu 15.6: najnižja v Ljubljani 4.8, 5.8, v Zagrebu 6.2, v Beogradu 3.4, v Sara« jevu 8.2.
Solnce vzhaja ob 5.1. zahaia ob 18.58, luna vzhaja ob 6.13, zahaja ob 23.21.
se dobi tudi v knjigarnah. Roman toplo priporočamo.
*	Likovič Joža: »Prodane duše«. Najnovejša povest o trpljenju primorskih Slovencev. Živahno opisana kra5v-> pokrajina, lepi prizori, ki odkrivajo vročo ljubezen zatiranega ljudstva do rodne zemlje. Povest se dobi za ceno 30 Din po knjigarnah v Ljubljani. Celju. Mariboru, Novem mestu, na ljubljanskem glavnem kolodvoru in pri pisatelju v Ljubljani, Riharjeva ulica 4.
*	Dobro so se oborožili vlomilci, ki s:
vdrli te dni v Novem Sadu v trgovino z orožjem in municijo Aleksandra Burmana. Odnesli so 13 brovningov in par zavojev revolverske municije. Blagajno so sic:r •odprli, a so denar, ki ga je bilo okrog 10.000 Din. pustili. Najbrž so iskali v blagajni navodila za uporabo orožja, ali oa kake znake, s katerimi je razstavljena orožje obeleženo. Policija ie našla sicer nekaj odtiskov prstov. Vse njene dosedanje preiskave pa so ostale brezuspešne t?r se domneva, da so vlomilci člani ene ol onih tolp, ki že dalje časa organizirana ropajo in kradejo po okolici Novega Sad.?.
*	Srečen zaključek poboja zaradi zemlje. V sarajevski okolici sta se brata Gjor-gje in Ristov Močevič takoi, ko sta prevzela dedščino po očetu, prepirala in tudi pretepala zaradi zapuščenega zemli.šea. Drug je drugemu prestavljal ponoči mejnike Pomladi, ko sta orala, ie bil med njima vedno prepir in praskanje. Lani pa so naenkrat našli Gnura na njivi težko ranjenega! Ker sam ničesar ni mogei ali pa tudi ni hotel povedati, so po govorici k/, t krivca zaprli njegovega brata. Pri prvi razpravi je bil Risto obsojen zaradi težke telesne poškodbe na eno leto, ker oa je vloži! priziv, je te dni došlo do revizije procesa. Med tem sta pa brata med seboj uravnala svoje posestniške zadeve in ie drug o drugem pred sodiščem izgovarja! prave slavospeve. Bilo je sicer precej mnogo v dveh letih nabranega spisnega materijala. a je vendar moral senat obtoženca soglasno oprostiti.
*	Skrivnost Drave. Sodišče v Novem Sadu razpravlja že štiri leta o tragičnem zaključku ribiškega prer>;ra. Ribiča Josp Petrovič, ki je bil vnet ribič, član tamoš-njega ribarskega društva, in Peter Volma-nac. ki je bil nadzornik posestva grofije Draškovič. sta pri nekem ribolovu prišla navzkriž in so se prepiri med njima ope-tovano ponavljali. Nekega dne so našli ob Dravi Petroviča mrtvega, poleg njega pa trnek, iz česar sklepajo, da je bil umorjen med ribolovom. Ker je bilo znano staro sovraštvo med njim in nadzornikom Vo!-mancem, so tega zaprti, a ie bil po dolgi preiskavi in razpravi zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Ker se je državni pravdnik pritožil, je prišlo do revizije procesa an je bil obtoženec tudi tokrat oproščen. Sedaj pa ie druga revizija in pričakuje vse novosadsko prebivalstvo z veliko napetostjo izid tragedije, ki se ie odigrala med strastnima ribičema na mirnem obrežju Drave.
*	Tragedija iz vaškega življenja. Pred sarajevskim sodiščem je bila že drugič razprava proti 2S-letni Minki Pušieevi. Ob-toženka je lansko pomlad s sekiro razklala svojemu tnožu glavo. Prič te tragedije ni nobenih in tudi ona sama. naj io še toliko izprašujejo. ne ve nič podrobnega povedati. Trdi samo, da ii je postalo naenkrat. ker je bil mož pijan in nasilen, črno pred očmi. da je skočila v kot po sekiro in ie udarjala okoli sebe, kamorkoli je padlo. V sobi ie bilo res vse razbito.-So-sedje pripovedujejo, da sta bila Pušičeva sploh nesrečen par. On je bil pijanec in nasilnik, ona pa slaboumna, ker jo je, ko je bila stara 15 let. na njivi nekdo zlorabil in ie potem kazala vse mogoče znake slaboumnosti. Takoj po zločinu so jo izročili psihijatrom in sedaj pri drugi razpravi je bil zaključek isti.
*	Samomor nesrečne žene. V Subotie! se ie ustrelila soproga uglednega trgovca Aleksandra Klopferjeva. Pred obupnim činom je prosila moža, naj gre v kavarno, češ, da ima ona migreno. Ko se je mež vrnil, jo je našel mrtvo. Pred smrtjo je napisala pismo, da si ie vzela življenje zaradi neozdravljive bolezni.
*	Pogrešan sin. Puhar Juliiana. žena posestnika v Dolskem, je prijavila ljubljanski policiji, da je njen 24-Ietni sin 15. t. m. odšel v Ljubljano iskat dela, a se do sedai še ni vrnil, zato se boji. da se mu je pripetila kaka nesreča, ali da je izvršil kako obupno dejanje.
*	Ugotovljena identiteta. O obešencu. ki so ga pred dnevi našli ob Savi na Jezici, je ugotovljeno, da je to bil 27-Ietni Fab.jan Ivan, sin železniškega uslužbenca iz Ljubljane. ki je bil že od 10. t. m. odsoten »d doma. Bil je po poklicu trgovski pomočnik in zadnji čas ni imel posla. Dne 7. t. m. mu je umrl brat akademik v bolnici, za katerim je zelo žaloval iti ni izključeno, da je zaradi tega šel prostovoljno v smrt.
ITO zobna pasta najboljša!
*	Obleke in klobuke kemično čisti. bar-va, plisira in lika tovarna Jos. Rejch.
Iz Ljubljane
u— Prihod angleških igralcev. Iz Milana se je ob 11.55 pripeljala v Ljubljano skupina angleških igralcev, tri dame in 9 gospodov pod vodstvom g. Stirlinga. Nivzlic dolgi vožnji in neprespani noči so izstopili sveži. Sprejeli so jih pole? -osne C->n: landove gg. Oton Zupančič. Pavel Gol a, prof. Osio Šest in dr. Ferdinand Majaroi* ml. Gostje so se nastanili v hotelih »Union« in »Slon«, kjer so se dobro odpočili, •• bža-lovali pa so. da jim zaradi slabega vremena ni omogočen izlet na Šmarno goro. kjer so nameravali v prosti prirodi prirediti piknik in se nagledati lepot naše nri-rode. Posebno g. Stirling je navdušen za naše kraje in pravi, da ga je Ljubljana n sebno zainteresirala, ko je pred par h'.' čital v »The London Observer«-ju kritiko gosne Copelandove o ljubljanski uprizoritvi »Hamleta«. Opoldne se je vršilo v restavraciji pri »Slonu« skupno kosilo z z:, stopniki gledališča. Dragi gostje bo1 »
| Ljubljano zapustili danes ob pol 10. Iskreno želimo, da se nam še kdaj vrnejo, u— Iz gledališča. Drama bo gostovala
drevi v celjskem gledališču z Andrejevim »Mladoletjem«. — V operi se drevi ponovi za red D Charpentierova »Luiza« z go Gjungjenčevo. Jutri se uprizori za red C »Snegurka« z go Ribičevo. Prihodnjo noviteta bo domače delo. Šivic-Simončičeva opereta »Oh. ta prešmentana ljubezen«. Dejanje se vrši v Ljubljani^ in na Bledu. Delo študirajo dirigent dr. Švara. režiser Rovhe in plesni mojster Golovin. Nove dekoracije bodo napravljene po načrtu Ulja-niščeva v gledališki slikami.
u— Usoda Jakopičevega paviljona. Kakor znano, je mestna občina že več let lastnica Jakopičevega paviljona, ki pa je zdaj po Plečnikovem načrtu o regulaciji Tivolija baje zapisan porušeniu. V krog.h ljubljanskih umetnikov se o tem zadnie čase mnogo razpravlja in se splošno sodi, da bi porušenje paviljona vsaj za dogled-no dobo onemogočilo umetnostne razstave v Ljubljani. Kakor čujemo. se bo o usodi paviljona pedrobneie razpravljalo posvetu predstavnikov občine in umetniških krogov, kakor tudi na seii masristratnega gremiia.
u— Transformatorja za podštaoiio. Te
dni sta prispela v Ljubljano dva nova transformatorja za podštacijo na Blei\vei-sovi cesti. Vagon so včeraj dopoldne zapeljali tik do poslopja podštaeije na Blei-weisovi cesti, kjer je napravila špedicija Rajko Turk za lažje iztovorjenje poseben oder. Nova pridobitev je bila iztovorjena v pičli uri in je šlo, kakor namazano. Transformatorja sta težka po 5000 kg. če sta napolnjena z oljem. Prenašala bosta električni tok napetosti 6000 voltov na 1000 voltov. Usmerjevalci toka prispejo prihodnji teden iz Berlina.
u— Kap jo je zadela. Včeraj smo poročali, da je v Uršičevi gostilni v Rožni dolini . zadela kap 30 letno delavčevo že; c Marijo Bizjakovo. Tiskarski škrat nam Je na ko-,cu. vesti ponagajal in nam je Bizjakovo izpremenil v Uršičevo, kar so s; na sicer čitatelji gotovo samo popravili.
u— Hud prete«?. V nedeljo zvečer sta se sešla v neki gostilni v Šiški kovaški pomočnik Janko Močnik in Janko Kuralt 'z Cerkelj na Gorenjskem. Bila sta že oba močno nadelana, ko sta odšia iz gostilne na cesto, kjer sta se pa pričela nenadoma prepirati. Bila sta jezna drug na drugega zaradi nekega dogodka že pred 10 leti. Močnik je takrat prisolil Kuraltu krepko zaušnico, kakršno mu je poskušal dati tudi v nedeljo. Kuralt je padel, nato pa se .ie hitro pobral in podrl Močnika na tla. Na tleh ležečega je toliko časa brcal, da ie obležal nezavesten. Poškodovanega Močnika so odpeljali z reševalnim vozom v bolnico. Kuralta pa so postavili v zapor.
u— Narodna čitalnica v Spodnji Šiški sklicuje za nedeljo 26. t. m. ob 9. dopoldne v društveni sobi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
u— Teniški odsek Atene vabi člane in ljubitelje tenisa, da preizkusijo svoje rakete in krasne prostore v predsezoni do 1. maja razen nedelj vsako čas v enourm brezplačni igri. Prijavite se oskrbniku uc igrišču. Istotam vse ostale informacije.
u— »Pan« ovratnik ni celoluid ne kavčuk
Iz Maribora
a— Povratek pevcev Glasbene Matico.
Naš s slavo ovenčani pevski zbor Matičarjev se bo s svoje turneje po Srbiji vrnil danes 21. t. m. ob 11.36. Kdorkoli more, naj pride na kolodvor, da dostojno sprejmemo naše pevce, ki so ponesli slovensko pesem in čast slovenskega imena med južne brate in poglobili ter utrdili vezi edinstva in bratske ljubezni!
a— Zakonsko zvezo so sklenili pretekli teden: Karel Foklcr. veletrgovec in Rut Sch\vabova, hčerka veletrgovca: geometer Engelbert Stopar in Olga Zgornik: žel. uradnik Ivan Rebol jn Berta Šribar. hčerka gostilničarja; železničar Franc Kurbus in vdova Mariia Ledenik ter železničar Rudolf Pišec in Marija Pališkova.
a— Iz gledališča. V torek, 21. aprila se bo ponovila duhovita francoska komedija »Leseni konji« za ab. B. — V četrtek 23. t. m. bo Kalmanova priljubljena opereta ^Cirkuška princesa«. Ab. A.
a— Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo v petek, 24. t. m. ob 15. uri. Uprizorila se bo kmečka drama popularnega pisatelja F. S. Finžgarja »Veriga«, ki spada med letošnje najuspelejše dramske uprizoritve. Pred predstavo, ki bo obenem Finž-garjeva proslava za dijaštvo, bo tozadevno predavanje. Cene so od Din 7.— do Din 2.
a— Prve iate lastovic, čeprav še zelo redke, so se pojavile včeraj nad našim mestom. Ljubke ptičice, znanilke porajajoče se prirode. so si poiskale večinoma stara gnezdišča in so se jih njihovi znanci zelo razveselili. Po prastari ljudski veri prinašajo namreč lastavjce v hiše. kjer gnezdijo, srečo in so zato našim ljudem svete živalice
a— Zadruga gostilničarjev v Mariboru opozarja svoje člane na razglas predstojni-štva mestne policije, da dne 22. in 23. apn-la ne nudijo pijanim rekrutom alkoholnih pijač in zabranijo v lokalih vsako petje in kričanje, ker bi morala policija sicer prizadete gostilne zapreti.
a— Kinopredstave. Grajski kino: od danes 100% nemški govoreči in zvočni vele-film »Mojstrsko delo«, premijera v Jugoslaviji jn »Bela sužnja«. — Union kino od danes naprej »Vesela dunajska dekleta«. 100% govoreča in zvočna veseloigra.
a— Plavajoče zlato. Naši splavarji so že težko čakali, da Drava tako naraste, da bi se naše pohorsko bogastvo lahko spravilo po vodi v osrčje naše domovine. Včeraj se ie peljala pravcata eskadrilja splavov skozi Maribor. Vsi splavi so bili okrašeni z državnimi zastavami in so pluli proti Osjeku. kjer se bo pohorski les — plavajoče naše zlato — vnovčil.
a— Kopališče na Mariborskem otoku nameravajo otvoriti 1. maja. Olepševalno društvo je pridno na delu. da po načrtih strokovnjaka za parke preuredi in olepša zlasti prostor med vhodom na otok in kopališkim poslopjem. Posebna terasa bo ločila dohod za pešce od prostora za avtomobile, ki bo od vhoda desno ob Dravi Tudi se pripravljajo nove naprave zi solnčenje. O tem bo kopališki odsek podrobno sklepal na seii v četrtek.
a— Planinski dom na gradu Lindeku. Nad Fraakolovim tik nad državno cesto 700 metrov visoko leži na silnih skalah grad Lindek. Tamkai nameravajo postaviti moderen planinski dom in se je ustanovil tudi že pripravljalni odbor z g. Ramšakom. učiteljem v Mariboru, na čelu. Ustanovni občni zbor zadruge bo v sredo 22. t. m. ob 20. v planinski sobi hotela
Pri nakupu aparata
vprašajte za nasvet v drogerijah
KAi\€
L|UBL)ANA - MARI BOK i svetovne znamke stalno na zalogi: Zeis,: Ikon,
Voigtlander
Kodak Zahtevajte naš cenik! 'ftb
»Orel« v Mariboru. Ljubitelji lepote naše zemlje iskreno vabljeni!
a— Peš iz Maribora v Mostar. V ponedeljkovi izdaji »Jutra« srno poročali, di se je v Mostarju v nedeljo zgrudil na tla onemogel zaradi lakote Anton Volčjak, absolvirani trgov.«V; akademik v Marib ru. Ravnateljstvo trgovske akademije v Mariboru nam sporoča, da Volčjak ni nikdar obiskoval tega zavoda, pač pa neki privatni enoletni trgovski tečai v Mariboru, kjer pa ie bil zaradi raznih nerednosti potem izključen'. Vodstvo tečaja ga je namreč kot najstarejšega gojenca naprosilo, naj zbere od vseh tovarišev in tovariš e za razne učne pripomočke potrebna denarna sredstva. Volčjak je to tudi stori! zbral precejšnjo v-*- denarja nato pa izginil brez sledu. Sicer pa je Volčjak patološko obremenjen človek, ki posebno rad igra vlogo sestradanega diinv l'i zbuja tako sočutje občinstva, kar se mu ie doslej tudi še vedno posrečilo. Dogodek, ki ga je insceniral sedaj v Mostarju. ie meseca januarja uprizoril tudi v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, o čemer so ljubljanski listi takrat tudi poročali.
a— Zavrnjena prošnja za revizijo procesa. Železničar Ivan Valeskini. ki je bil 12. sept. 1930 radi umora generala Strain-litsclia obsojen na 8 let in en mesec robi-je. je vloži! prošnjo za revizijo procesa, ker je med tem njegova žena. ki so jo morali svoj čas oddati v blaznico na Studencu, pa se je med tem že nekoliko popravila, baje izpovedala, da je ona ustrelila generala. Okrožno sodišče je prošnjo zi. revizijo procesa zavrnilo.
a— Devet velikih zajcev belgijske pasme ie ukradel neznan uzmovič oskrbniku Ra-pidove^T športnega prostora Ivanu Gi~ sparju. nebogljene mladiče. 15 po številu, pa je pustil same ter so tako izročeni gurni pogibelji. Storilcu so studenški orožniki že na sledu.
a— Nezgoda. Včeraj popoldne je 45-lct-na Magdalena Hauptman. žena cerkovir-ka magdalenske cerkve, med delom v d mačem stanovanju tako nesrečno padn. da si je zlomila več reber. Ponesrečenk'> so z rešilnim vozom odpremili v splošna bolnico.
a— Vino in ženska tvorita motiv neštetim krvavim pretepom jn pokoljem na deželi. Tudi v Selnici ob Muri sta v nedeljo zahtevala svojo žrtev. Posestnik Ivan Kac iz Sladkega vrha se je v Gornikovi gostilni v Selnici spri zaradi nekih ženskih zadev s 24-letnim Karlom Krebsom. V alkoholnem navdušenju so padle razne neumestne besede, nakar je seveda takoj sledil pretep. Kac ie z nožem preparal Krebsu trebuh, mu prerezal desno nad-lehtje in ga ranil tudi na desnem prsnem košu. Težko ranjenega Krebsa so včeraj ziutrai prepeljali v bolnico v Maribor, napadalec pa je bil izročen v zapore okrož nega sodišča.
Iz Celja
e— Mestno gledališče. Drevi ob 20. gostujejo Ljubljančani z Leonida Andrejeva »Mladoletjem« (Dnevi našega življenja). Naj si vsak nabavi vstopnico že v pred-prodaji pri Goričarju & Leskovšku. da ne bo zvečer navaia en blagain.i.
c— Himen. Včeraj se je poročila v celjski župni cerkvi gdč. Emilija Koračinova iz Celja z g. Franjorti Šarejem. sinom v-1-leugledne rodovine g. Anta Šareja, vcle-industrijca in bankirja v Šibemku. Obilo sreče!
e— Občni zbor II. rudarske skupine se
je v nedeljo vršil v restavraciji »Pri zelenem travniku- v Celju in ie trajal oi S. do 18. Na dnevnem redu je bi ia mei drugim raip.i va o posmrtniuskem fondu in je občni zliur ugotovil, da ni podana potreba za r stan o vite v tega fonda Nadalje ■ e bilo sklenjeno, da se nanr -s g. bana. da č:m prej ukine kuluk. Za novega predsednika jc bil izvoljen g. Franc Pliberšek, kovač v Trljovliah. Rešena :'e še bila cc'a v sta stanovskih vprašanj, o ;ca!er h se je razvila obširna debata, ki je bila mestoma precej burna. Občnega zbora se ;c udeležilo 98 delegatov iz vseh rudarskih :n plavžarskih revirjev v Dravski banovin'.
e— Društvo Soča se prisrčno zahvaljuje vsem udeležencem »Primorskega več;ra«. požrtvovalnim damam za -sodelovanje, di-rovalcem prispevkov v blagu in denarju, kakor tudi gg. častnikom in klubu Korošcev v Celju za mnogoštevilno udeležbo 'Se enkrat najiskrenejša hvala vsem. kr so na kaierikoli način pripomogli k lepemu uspehu.
e— Izlet pevskega društva "Oljke« v
Gornji grad bo 3. maja. Ob 10. dopoldne bo pevski zbor pe! pr; maši. nato pa bo zapel na pokopališču v^č žalostink v počastitev vojnih žrtev. Popoldne ob 15. pa bo v škofijski dvorani koncert, ki ima na svojem bogatem sporedu številne narodne, koroške, umetne in ostaie jugoslovenske cevmi. Vaja za ta koncert, kakor tudi razgovor c neki zelo va/.nj zad-jv^ bo drevi ob 20. v društveni sobi.
e— Mestni kino. Danes ob pol 17. In pol 21. grandijozni film »Polkovnik Švec . Po vsakem sporedu dodatno 2 enodejanki.
e_ Mlada Strelska družina v Štorali pri Celju je otvorila v nedeljo popoldne svo;e strelišče pri gostilni g. Francla. Streliščc leži na zelo ugodnem in primernem terenu. Dopoldne so se vršile na strelišču prve strelne vaje članov. Ob 14. pa ie otvoril strelišče g. polkovnik Vojislav Kostič. Lepo je nagovoril navzoče predsednik štorske družine g. Pavlič. Žal. da ie slabo vreme nekoliko motilo nadalinii potek slavnosti. Storska družina šteje že 65 članov, upati pa je. da bo narasla kmalu na 100.
e— Glavno cepljenje otrok bo 8. maja od 15. do 18. v Zdravstvenem domu, Gregorčičeva ulica 4/1. Prinesti ie treba vse otroke, rojene lani. kakor tudi vse starejše otroke, ki še doslej niso bili ceolieni. Pregled otrok bo 15. maja istotam.
e— Nove hišne tablice dobe prebivalci Lopate.^ Ostrožnega, Babnega in Medlega v okoliškem občinskem uradu na Bregu oi 20. do 25 t. m.
e— Neuspelo fakirstvo. V Gaberju se ie v nedeljo v neki giostilni zabavala večja družba z raznimi fakirskimi eksperimenti. Posamezniki so z iglami prebadali jezik, roke itd. Tudi 25-letnemu mizarskemu po-
močniku Hinku Kodeli z Mariborske ceste je skušal neki gost prebosti levo nadlaket. Igla pa se ie v mesu zlomila v dva dela, ki so iu Kodeli mogli odstraniti šele v bolnici.
e— Okrasti ga ie hotel. V petek je napajal v raznih celjskih gostijah 38-letn: brezposelni urarski ponročnik Jernej D., doma iz Št. Pavla pri Preboldu dva vojaška novinca iz Velenja Po polnoči ju ie izvabil na samotno cesto pod btarsm gradom, češ da ju pelje spat na svoj dom. Ko so bili popolnima na samem, je skušal pitana fanta oropati. Eden pa se le zavedel nevarnega položaja in je pobegn:! Tiazai proti mestu, kjer je zadevo prijavil po lici i i. Med tem pa sta se D. in drugi novinec na zahtevo slednjega vrnila v mesto in najela sobi v Žumrovem hotelu v Gosposki ulici. D. je <ob tej priliki vzel kovčeg in nahrbtnik, last onega drugega rekruta. in oboje skril v svojj sobi. hoteč
ie iz-
zjutraj s plenom pobegniti. To Pa mu oreprečila policija, ki ga je aretirala in ročila sodi-5u.
Iz škofje Loke
š!— Okradel ga je. Kufrovo vilo tik no« vc šolske zgradbe v Skofji Loki uporablja, jij brezposelni za prenočišče. V eni pre. teklih noči je bila med spanjem ukradena dclavcu Ditriehu precej dobro ohranjena suknja s klobukom vred. Tatvine je osum« Ijcn eden sostanovalcev.
šl— Nedeljska nogometna tekma ie za. radi odpovedi ljubljanskega kluba izostala.
Iz Murske Sobote
mr— Odbor za zidanje Delavskega doma v Murski Soboti se v imenu prekmurske, ga delavstva zahvaljuje banski upravi v Ljubljani za podporo 50.000 Din. Odbor mora ugotoviti, da je banska uprava po= kazala vsekakor razumevanje za prekmur« .ska vprašanja. Ta lepa gesta banske upra. ve ni prišla samo do izraza v obliki od. krite hvaležnosti napram banski upravi med našim delavstvom, temveč tudi med vsem našim ljudstvom.
Neutrudliive zagorske Kolašice
Zagorje, sredi aprila, času. ko gospodari v dolini huda kriza, s pospešeno agilnostjo K.IS svoje sama. r tansko delo. Na občnem zboru KJS, ki se ic vršil pred kratkim, jc predsednica ga. Birollova v otvoritvenem govoru kratko orisala delovanje Kola, ki je bilo nad vse
V
'■rši
PRAVA POT
.- . tV ' t •
za temeljito 0 in štedljivo pranje. Schichtova
v
metoda je enostavna in praktična. Z Žensko
hvalo se zvečer namoči, sSchichtovim ter-
Sdiichl
ferpenfinovo milo
ovo ©
ZJUTRAJ
pentinovim milom pa prihodnje jutro izkuha.
plodno. Zahvalila se je banski upravi, ki je otvorila' pet brezplačnih mest za počit, niško kolonijo občinama Zagorje in Ržiščc, potem sreskemu načelstvu v Litiii, TPD in ostalim, ki so kakorkoli podprli to akcijo. Povabila jc žene in dekleta vseh slojev k sodelovanju.
Poročilo tajnice gdč. Vrščajeve veli, da šteje Kolo 206 članic, med njim: 7 ustanov, nih. Oljčna akcija je prinesla med reveže živila ,na materinsk: dan jc bila mladina obdarovana z obleko in obutvijo, dohodki tombole so krili stroške za 23 otrok poč't. niške kolonije. Na praznik uedinjenji je bilo obdarovanje 94 otrok. Ob prilik5 svo. jega odlikovanja je ga. predsednica obda. rovala 45 sirot na svoje stroške. Kolo pre. hranjuje dnevno v Zagorju 75 otrok in na Lokah 15, skupno 90. Podprli so akcijo RK, občina. Sokol z I.okali in TPD s kuri. vom. Na predlog tajnice sc bodo uvedli gospodinjsk' tečaji in pouk jezikov, ki pridejo v poštev za služkinje. Nai še orne« nimo, da šteje Kolova knjižnica 510 knjig in je odprta ob nedeljah ocl 10. do 12 ure.
Blagainičarka gdč. Kncislova je izkazala velik den-rni promet. Na novo je bil iz. voljen stari, v delu preizkušeni odbor, ki mu gre zahvala in podpora vse zagorski javnosti.
GOSPODARSTVO
Jugoslovensko - češkoslovaška veterinarska pogodba
Kakor znano, je bila poleg carinske tarifne pogodbe met' češkoslovaško in Jugoslavijo sklenjena tudi veterinarska konvencija, ki bo dalekosežnega pomena za naš izvoz živine v Češkoslovaško in ki bo za nas prva veterinarska konvencija z državo, ki direktno ne meji na našo državo. Določbe te veterinarske konvencije pomenijo v celoti znatno olajšavo za eno najvažnejših panog našega izvoza, to je za izvoz živine in bodo omogočile, da se bo izvoz živine v Češkoslovaško iz naših krajev zopet dvignil.
O vsebini te konvencije j>oroča nedeljski >l'rager Tagblatt< naslednje podrobnosti: Uvoz živine je vezan na izvorno izpričevalo in na izpričevalo n zdravstvenem stanju živine, ki ga izstavijo pristojna lokalna oblastva. Državni ali od države pooblaščeni veterinar ima na izpričevalih potrditi, da je žival pregledal in da jo je spoznal kot zdravo in nesumljivo glede kužnih bolezni. Vrh t^ga ima potrditi, da ie občina, odkoder izvira žival, v času izstavitve izpričevala prosta živalskih bolezni in da tudi občine, preko katerih je bila žival prignana, niso okužene. Za kopitarje in parkljarje ie potrebno izpričevalo za vsako žival posebej; ovce, koze. prašiči in perutnina pa se sinejo prevažati s kolektivnimi izpričevali- Uvoz živalskih sirovin in živalskih proizvodov mora biti opremljen z izvornim izipričevalom in s 1 otrdilom o zdravstvenem stanju, kakor živina sama. Potrdila se samo tedaj ne bodo zahtevala, če so bili izdelki tako pripravljeni. da po mnenju živinozdravnika ni nevarnosti glede prenosa živalskih kužnih bolezni.
Brez izvornih izpričeval je dovoljen uvoz mlečnih proizvodov in jajc. Sveže meso, slanina in izdelki iz mesa, ki so namenjeni prehran, morajo biti pri uvozu opremljeni s potrdilom državnega ali po državi pooblaščenega živinozdravnika. da po bile živali pred klanjem, po klanju pregledane in (la e meso zdravo in primerno-za človeško preji ra n o.
Živali, ki ne odgovarjajo tem predpisom, kakor tudi živali, ki jih ie obmejni veterinar uvozne države spoznal za bolne ali sumljive, se lahko na obmejni postaji zadržijo in se potem pošljejo nazaj do izvozne postaje izvozne države.
Če se na gotovem območju ene pogodbene države ugotovi parkljevka, tedaj ima druga pogodbena država pravico za čas trajanja te bolezni omejiti ali prepovedati uvoz in prevoz prežvekovalcev, svinj in živalskih proizvodov, s katerimi sc lahko kužna bolezen prenese. Prav tako se lahko omeji ali prepove uvoz iz okuženih in ogroženih puli raiin, če se je nalezljiva bolezen prenesla iz območja ene na območje druge pogodbene države.
Vsaka pogodbena država se obveže, da 1. in 15. vsakega meseca pošlje drugi pogodbeni državi uradno poročilo o stanju živalskih kužnih bolezni. Če pride pri uporabljanju veterinarske pogodbe' do nesoglasja glede Mmačenja posameznih določb, se skliče mešana komisija, ki odloča o tem sporu.
Gospodarske zbornice in davek na poslovni promet
Ob koncu preteklega tedna se je vršila v Beogradu konferenca vseh jugosloven« skih gospodarskih zbornic in korporacij, ki sc je pečala z aktualnimi vprašanji, ki so v zvezi z reformo davka na poslovni pro« met. Konferenca je zlasti razpravljala o odmeri skupnega davka na poslovni promet na uvožene poštne pakete in na embalažo, kolikor ni predmet trgovinskega prometa, nadalje o oprostitvi kmetijskih in nabav« n;h zadrug drž. nameščencev od plačila skinmnega davka na poslovni promet in končno o prijavah zalog m terjatev na dan 31. marca zaradi odmere splošnega davka na te zaloge m terjatve.
Po daljši temeljiti debati je bila skle« njena skupna resolucija s predlogi, ki so
bili predloženi finančnemu ministrstvu. Re« solucija vsebuje naslednje predloge:
1.	Glede poštnih paketov so zbornicc in korporacije soglasno mnenja, da sedanji način odmere skupnega davka na poslov« ni promet na podlagi petkratne carine ni primeren in vsebuje trdote. Zato predlaga« jo, da bi se skupni davek na poslovni pro« met pri uvozu poštnih pošiljk pobiral ka« kor pri ostalih pošiljkah na podlagi faktur« ne vrednosti; če pa pošiljki faktura ni priložena, tedaj naj bi se pobiral skupni davek na podlagi trikratnega zneska carin« skih dajatev. Po čl. 14. uredbe o skupnem davku na poslovni promet je oproščeno plačila tega davka blago, ki ga neposredno uvažajo kmetijske zadruge, odnosno blago, ki ga uvozijo nabavljalne zadruge držav« nih nameščencev ali njihov savez za potre« be članov. Ta oprostitev naj se ukine, ker ni v skladu z duhom in strukturo novih predpisov o skupnem davku na poslovni promet.
2.	Ker se ponovno dogaja, da se v pri« meru večje stopnje skupnega davka na po« slovni primer na embalažo kakor na blago samo. pobira od uvozn h pošiljk skupni da« vek na podlagi stopnje za embalažo, pred« lagajo zbornice, da finančno ministrstvo da carinskim organom navodila v tem smislu, da embalaža ne more biti predmet za po« hiranje skupnega davka, če ni sama name« njena trgovinskemu prometu.
3.	Glede prijav zalog in terjatev odnos« no odmere splošnega davka na poslovni promet na te zaloge in terjatve so zbornice in korporacije izrazile dvom, da bodo v poštev prihajajoči davčni" obvezanci mogli te prijave predložiti tako, kakor je pred« pisano. Zato izražajo soglasno željo, da se obdavčenje zalog in terjatev nadomesti s pavšalom, ki naj znaša eno čeiriino lan« skega prometnega davka. Kdor pa zaloge in terjatve prijavi, naj se mu splošni davek na poslovni promet odmeri na podlagi te prijave. Kakor nam poročajo iz Beograda ie upati, da bo odločitev glede teh pred« logov padla še v teku sedanjega tedna.
Banovinski proračuni
Odsek za samoupravne finance ministrstva za finance je sestavil pregled odobrenih banovinskih proračunov za 1. 1081-32. Po tem pregledu znašajo dohodki banovinskih proračunov 1015.2 milijona Din nasproti 1056-5 milijona Din v letu 1930-31. Prav toliko znašajo tudi izdatki. Dohodki vseh banovin so se torej po novih proračunih zmanjšali za nekaj nad 41 milijonov ali 4 odstotke. Višina posameznih banovinskih proračunov ie razvidna iz naslednje tabele, ki vsebuje tudi odstotke banovinske doklade na neposredne davke.
skupni pror.i?.
dravska savska primorska vrbaska dunavska drinska zetska moravska vardarska Za dravsko
milijon Din 151.0 220.5 70.2 56.4 160.7 123.3 69.4 88.1 74.8
banovino izkazuje
doki. na nf-posrofl. davke 35% 20% 25%
20.% 20% 25% 25% 30%
statistika
proračun v višini 151.9 milijona Din. dočim znaša po uredbi objavljeni v 2?lužbenem listu- proračun občih banovinskih dohodkov dravske banovine 116.4 milijona Din, proračun dohodkov banovinskih podjetij pa 56.1 milijona Din. skupaj torej 172-5 milijona Din. Ta razlika pa je le navidezna, ker sta bila v statistiki očividno oba proračuna združena in so tako izpadli dvakrat šteli dohodki (na primer dotacije). Kakor je iz gornje primerjave razvidno, ima tudi leto? dravska banovina najvišjo doklado na neposredne davke (navzlic znižanju), namreč 35 odstotkov. Za dravsko banovino ima največjo doklado vardarska banovina v višini 30 odstotkov, ostale banovine pa imajo doklado od 20 odnosno 25 odstotkov.
Od banovinskih dohodkov odpade 51.5 odstotkov ali 522 milijonov Din na baaovin-
TO J E CELO	DELO			P R	1
iSCHICHTOVI			a	H	
t-ke davščine odnosno dajatve. Subvencije in dotacije znašajo 236.9 milijona Din, ali 23.3 odstotka vseh banovinskih dohodkov in so nasproti letu 19:>0-31 zmanjšane za 105 milijonov. Od banovinskih davčnih dohodkov, trošarin, taks itd. v omenjeni višini 522 milijonov Din, odpade 212 milijonov Din na doklade k neposrednim davkom, 50 milijonov Din na kuluk in prispevke za obrabo cest, 166 milijonov Din na trošarine in 94 milijonov Din na ostale banovinske dajatve.
= Zopet nazadovanje obtoka bankovcev.
Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke od 15. t. m. je razvidno, da se je obtok bankovcev zmanjšal za 161 milijonov Din na 4686 milijonov Din in se je s tem zopet zelo približal najnižjemu dosedaj zabeleženemu stanju (22. marca je znašal namreč 4645 milijonov Din). Nazadovanj? deviznih rezerv se je zadnje tedne ustavilo in je v drugi četrtini aprila zabeležiti povečanje za okrou 8 milijonov Din. Posojila na menice, ki so se v prvi četrtini aprila povečala, so sedaj zopet nazadovala. Stanje od lo. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.) :a k t i v a : kovinska podlaga 203.4 (—4.0), tečajne diference 37-S.8 (+11.6), posojila na menice 1214.4 (—27.7), lombard 182.6 (—0.4); pasiva: oblok bankovcev 4685.6 (—161.3), žirovne obveznosti nasproti državi 50.9 (-49-2), ostale žirovne obveznosti 600 3 (+67-1), razne obveznosti 410-6 (+123.2).
—	Tečaj za rejce bikov in mrjascev v Kranju. Umna roja bikov in mrjascev je odločilnega pomena za uspešno živinorejo. Zato je tu ti v tem ozi.ru potreben špeicjali-ziran strokovni pouk, da se izboljša naša dokaj zanemarjena bikoreja in mrjaseere-ja. Ker se tudi bliža uradno licenciranje ple.menjakov v kranjskem okraju, priredi kmet. referent v Kranju v okviru »Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinc-gavsko govedo« poseben enodnevni tečaj za rejce bikov in mrjascev. Predavala bosta kmet. referent. Josip šu-stič in posest. Janez Brodar. Snov se bo obdelala iz temelja teoretično in praktično. Posebej se bo obravnavalo tudi vprašanje zakotnih pleme-njakov, skočnin, podpor itd. Tečaj se bo vršil v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek 27. t. m. — Pouk na tem specijalnem tečaju je namenjen v prvi vrsti rejcem bikov in mrjascev ter članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa imajo tudi drugi živinorejci; vsi so dobrodošli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnika kr. banske uprave in Kmetijske družbe.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. t. m. ponudbe gle de dobave 20.000 kg pšenične moke, direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju pa do 27. t. 111. ponudbo glede dobave 300 kg čistega svinca. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 1150 kg raznih suhih barv in 500 kg lanenega firneža. Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg cilinderskega olja, 20f!0 kg strojnega olia 3000 kg 'masti za jamske vozičke in 2500 kg bencina. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 5. maja pri komandi pomorskega arsenala v Tivatu glede dobave medenine in bakrenega materijala in pri komandi mornarice v Zemunu pa glede dobave 300 komadov odej. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
BORZE
20. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah Curih, Praga in Berlin. Tečaji deviz so se zopet v splošnem dvignili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri neizpremenjenem tečaju 423.50 do 424.50 ostala brez prometa. Zaključki pa so bili zabeleženi v 8-odstotnem Blairovem posojilu po 93.50. v 7-odst. Blairovem posojilu po 82.50 in v 6 odst. Begluških obveznicah po 67.75 do 07.50. Na tržišču bančnih vrednot je prišlo do prometa v Pra-štedioni po 922.50—925, v Union ba.nki po 174 in v Narodni banki po 307—308, Gutmann po 130, Slaveks po 200, Drava po 235, Dubrovačka po 380 in Oceanija po 200.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.845, Berlin 13 53
—	13.56 (13.545), Bruselj 7.908. Budimpešta 9.9206. Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.0), Dunaj 798.28 — 801.28 (799.7S), London 276.02
—	277.82 (276.42), Newyork 56.685—56.885. (56785), Pariz 221.45 — 223.45 (222.45), Prnga 16S.05 — 168.85 (168.45). Trst 297.75.
Zagreb. Amsterdam 22.8150—22.8750, Dunaj 798.28—801.28, Berlin 13.53—13.56, Bruselj 790.80, Budimpešta 990.56—993.56, London 27602—276.82. Milan 296.8650—298.8650, Ne\vvork kabel 56.7950—56.9950, Nevvvork ček 56.6850—56.8850. Pariz 221.45—223.45, Pratra 168.05—168.85. Curih 1094.10 do 1097.10.
Curih. Zagreb 9.1280 Pariz 20.3050, London 25.22625. Nevvvork 519.25, Bruselj 72.1750, Milan 27.19. Madrid 52. Amsterdam 208.50, Berlin 123.6250. Dunaj 73.—. Sofija 3.7650. Praga 15.3775. Varšava 58.15, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.0875.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 83.7o bi., 7% Blair 83.25 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljan. kreditna 120 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 160 - 170. Vevče 128 den., Ruše 220 den., šešir 75 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 423.50—i^Ji.oO, investicijsko 88.30—89, agrarne 51.25—52, S-odst. Blair 93.50—93.75, 7-odst. Blair 82.75 do 82.875, 7-odst. Drž. hip. banka 83.25—S4.23, 6-odst. begluške 67.30—67.75; bančne vrednote: Praštediona 924—927, Union 174 do 176, Jugo 74—76, Narodna 7.800—7.900. Srpska 185—188, ZemaJjska 140 — 142, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 52—53; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 129—135. Slaveks 40—42.50, Slavonija 200—205, Drava 235—237, Sečerana 293—298, Brod vagon 62 den., Union 7S do 80, Vevče 132—134, Dubrovačka 380—383, Jadranska 533—550, Oceania 200—205, Trbovlje 306—308. «
Beograd. Vojna škoda 423 zaklj., veliki komadii 424.50 zaklj., za junij 424.50—425 zaklj., investicijsko 8S do 89. 7 odst. Blair 82.875 zaklj.. 8-odst. Blair 93.75 zaklj.. 6-odstotne begluške 67.50—67.75 zaklj., Narodna 7.860 zaklj.
Blagovna tržišča
ZI TO
+ Ljubljanska borza (20. 1. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 4 vag. pšenice. 2 vag. koruze in 1 vag. moke. Nudi se (fco. slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 217.50 — 220, baška, srbobranska in gor-njebaška, 79/80 kg po 215 — 217.5, okolica Sombor, 79 kg j>o 205—207.50, baranjska, 79/SO kg |kj 212.50 — 215: koruza: baška, času prim. suha, pri nav. tar. po 140—142.5, finkvantin, pri navadni tarifi po 200 rlo 202.50; oves: baranjski no 200—202.50; moka: banaška >0« po 335—340.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca trdna. Promet: 3 vag. pšenice, 71 vag. koruze, 7 vag- moke. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. 79/80 kg 157-50—162.50; okolica Sombor. 79/80 kg 150—155; gornje-baška, 79/80 kg 162.50—167.50; banaška Bega, slep, 79/80 kg 160—165; gornjeba-r.aška, 79/80 ko 160—165; sremska in slavonska, 78 kg 150—155; sremska, okolica Indjija, 78 kg 155—160. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baški, sremski in slavonski 1-50 — 155. Koruza: baška in sremska 97.o0 — 100; za maj 104 — 100; ladja Dunav 00 — 101. Moka: baška >Og- in ?Ogg<: 240—2G0. 210 do 220, r5t 185—195. >6~ 175—185. >7« 140 do 145. 5-8-: 127.50—132.50. Otrobi: baški 130—135: ban. slav. 125—130.
+ Bi>dinipeštai^ka terininska borza (20. t. m.) Tendenca prijazna, za rž slabša; promet srednji. — Pšenica: za maj 15.88—15.89 (15.90). za junij 16.01—16.02 (16.10); rž: za mai 14.20—14.25 (14.50); koruza: za maj 13.84—13.85 (13.90), za julij 14.06-14.10 (14.10), tranzitna za maj 11.00—11.05 (11.20), za julij — (11.20).
Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
Radio
Izvleček iz programov
Sreda, 22. aprila.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert radio orkestra. — 19: Ljudska medicina med koroškimi Slovenci.
—	19.30: Ruščina. — 20; Samospevi gdč. Milene Verbičeve. — 21: Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10: Šolski radio- — 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio orkestra. — 17: Pevski koncert. — 17.30: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert taniburaškega zbora. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Plošče.
—	21.30: Poročila. — 21.30: Operetne arije.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Glasbena ura za deco. — 20; Prenos koncerta iz Prage. — 22-10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 16.80: Prenos iz Brna. — 19.05: Koncert taniburaškega zbora. — 19.30: Operetna glasba. — 20: Koncert berlinske filharmonije. — BRNO 16.30: Igra. — 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20-30: Prenos koncerta iz Vilna. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — 23; Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.25: Koncertna akademija. — 20.05: Operni večer. — BERLIN 18.50: Koncert godbe na pihala. — 20: Lokalen nemški večer. — 22.45: Kabaretni program na ploščah. — KONIGSBERG 16.10: Popoldanski koncert orkestra. — 18.30: Koncert pevskega zbora. — 20: Prenos programa iz Rer-lina. — 21: Zabaven program. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — M0IILACKER 16.30: Koncert godbe na pihala. — 19.15: Koračnice. — 20: Lokalen nemški večer. — 21.30: Mešan glasbeni program. — 22.45: Koncert dunajskega kvarteta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert tria. — 17: Koncert madžarskih pesmi. — 19: Koncert lahke glasbe. — 20; Zabaven večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Orkestralen koncert.
—	19.50; Plošče. — 21: Prenos opere iz gledališča.
Šport
Športni drobiž
Zadnjič je postavil Jean Taris v Parizu dva nova svetovna rekorda, ki jih je do sedaj imel Šved Arne Borg. Prvih 100 metrov je plava) zelo počasi — 1:03.6. Proti pričakovanju ie končal drugih 100 m v boljšem času — 2.17.6. Takoj nato je sledilo presenečenje: Borgov rekord (3:35.5) je padel s časem 3:33.4. A s tem še ni odnehal; plaval je naprej še zadnjih 100 m in dosegel na 400 m sijajen čas 4:47.4. Borgov čas je bil 4:50.6.
Pri isti prireditvi je postavila Mile. Manson v prsnem plavanju na 200 m nov francoski rekord 3:31.2.
že trinajstič je zmagal v škotskem pokalnem tekmovanju klub Celtic. Letos ni šlo tako lahko. Najprvo je igral neodločeno (2:2) z Mothervvellom pred 105.000 glodalci. V nedeljo so tekmo ponovili v Glas-gowu, to pot pred »samo« 95.000 gledalci. Zmagal je Celtic s 4:2.
Od nedeljskih nogometnih tekem bi bilo omeniti še naslednje: Gradec: amaterji Avstrije : amaterji Madžarske 6:2 (2:2). Celovec: štajerska : Koroška 5:1 (2:1). Allessandria: Italija I. B : Južna Francija 2:0 (0:0). Budimpešta: TFC : Ujpest 6:1 (1:0)!, Hungaria : FC Triestino 3:0 (2:0).
Razpis kolesarskih prireditev pododbora Ljubljane
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije — Pododbor Ljubljana je na svoji seji dne 19. t. m. določil naslednji razpis svojih kolesarskih prireditev za letošnjo sezono:
3. maja (dopoldne); klubska dirka kole« sarskega društva »Triglav« (Zadobrovo— Snebrje); 3. maja (popoldne); izlet kole« sarskega društva »Save« (Ljubljana); 10. maja: medklubska dirka kolesarskega dru« štva Ljubljanica (Dobrunjc); 17. maja: iz« let kolesarskega društva »Save« na Vrhni« ko; 24. maja: medklubska dirka kolesarske sekcijc »ASK Primorja« (Ljubljana); 7. ju. nija: medklubska dirka koledarskega dru. štva »Triglav« (Zadobrovo—Snebrje); 14. junija: izlet kolesarskega društva »Triglav; 28. junija: medklubska dirka kolesarskega društva »Zarje« (Zg. Kašelj); 5. julija: iz« let pododbora »Ljubljane« v Kamnik in Kamniško Bistrico: 2. avgusta: medklubske dirkališčne dirke kolesarskega društva »Sa« vc« (Ljubljana); 9. avgusta: klubska dirka kolesarskega društva »Triglav«: 16. avgu« sta: medklubska dirka ob priliki 5 letnice kolesarskega društva »Ljubljanice« (Do« brunjc); 6. septembra: medklubska dirka kolesarskega društva »Save« (Ljubljana); 13. septembra: klubska dirka kolesarskega društva »Triglav«.
Morebitne kolesarske tekme, ki 50 razp;« su niso zapopadene. bodo pravočasno ob« javljenc. L"pravni odbor pododbora »Ljub« ljane«.
Druga tekma Primorja v Sofiji. V nedeljo de ljubljansko Primorje igralo re-vanžno tekmo proti Levskemu. Odrezalo :'e mnogo bolje kot v soboto. Ljubljančani s-o bili sicer z 0:1 (0:0) poraženi, vendar pa so pokazali mnogo boljšo igro ter so bili v lahni premoči. Tekmi je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva, med drugimi tudi, naš poslanik in bolgarski vojni minister.
SK Ilirija. Danes ob 20.30 plenarna sc« ja upravnega odbora v kavarni »Emona«. — Drevi ob 20. v kavarni »Evropa« seja načelstva lahkoatletske sckcije. Seje naj se zanesljivo udeleže tudi prof. Čop., dr. Ku« helj, Baltessr, Pevalek. Gnidovec, Oblak, Ulaga, Mahkovec. — Na igrišču se vrše redni treningi vsak torek, četrtek in soboto ob 17. — Atleti, ki še niso dvignili klub« skih legitimacij, naj to store za časa tre« ningov. Istotam se sprejemajo tudi novi člani.
SK Svoboda. Danes ob 19.30 članski sestanek v Delavski zbornici. Vsi in toč« no.
ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja uprav« nega odbora v gostilni Stenic. Zaradi važ« nosti se poživljajo vsi odborniki, da se seje sigurno udeleže.
SK Reka. Drevi ob 20. seja u. o. v kavami »Zgonc«, Rožna dolina.
Liubljanski plavalni podsavez. (Službe« no.) Seia upravnega odbora danes ob 18. v posebni sobi restavracije »Emona«. — A. Poschi, tajnik I.
Renertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Torek. 21.: Mladoletje. Gostovanje v Mestnem gledališču v Celju. Sreda. 22.: Divji lovec. E. Četrtek. 23.: Pri belem konjičku. D Petek, 24.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Torek. 21.: Luiza. D. Sreda. 22.: Snegurka. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-Začetek ob 20 Torek, 21.: Leseni konji. B. Kuponi-Sreda. 22.: Zaprto.
Četrtek. 23.: Cirkuška princesa. A. Kuponi. Petek, 24. ob 15.: Veriga. Dijaška predstava.
Iz življenja in sveta
K spremembi v češkoslovaški vladi
Helijev atom
Dr. Engliš,	Dr. Trapi,
dosedanji finančni minister, ki je podal dosedanji guverner Poštne hranilnice, ki je
ostavko na svoje mesto.
imenovan za finančnega ministra.
Malokrvnost
Pri malokrvnosti opaža.mo, da pade število rdečih krvnih telesc, ki jih je v kubičnem milimetru krvi prilično 5 milijonov, na 2 do 3 milijone, v posebno težkih primerih celo na pol milijona.
Vzrok takšnih sprememb v sestavi krvi so večinoma izgube krvi po operacijah, krvavečih tvorih v želodcu in črevesju, po zlatožilni bolezni, tuberkulozi, malariji, raku itd. Slabe stanovanjske prilike, pomanjkanje svetlobe, napačna in nezadostna prehrana (nedostajanje sveže zelenjave ) pospešujejo malokrvnost.
Malokrvrii ljudje se kažejo že na zunaj kot takšne s svojo bledično barvo, s svojo zdražljivostjo, nagnjenostjo do glavobola, omedlevice itd.
Zdravljenje ni posebno težko. Sprememba podnebja in višine ima često presenetljiv uspeh. Sveži zrak, sveže sadje in zelenjava so najboljši lek, če ni bolezen v zvezi s kakšno drugo boleznijo, ki zahteva posebnih zdravilnih postopkov.
Nesreča prisesa Bibesca
SllfU
Kakor smo poročali, je startal predsednik mednarodne letalske športne zveze romunski princ Jurij Bibescu v Parizu za polet v Indijo. Po zadnjih vesteh pa je prinčevo letalo v Eengaliji strmoglavilo in popolnoma zgorelo. Pline in njegovi trije spremljevalci so težko ranjeni.
tnsfee
Najcenejši nakup pri DRAGO SCHIVAB, Ljubljana.	Največja zaloga.
ČSR odklonila ponudbo KludsKiii
Pred dnevi smo zabeiežili, da sta brata Kludsky ponudila svoje cirkuško podjetje češkoslovaški državi. Zdaj prihaja iz Prage vest, da je državna uprava odklonila sprejem živali proti izplačevanju rente, ki sta jo v tem primeru zahtevala sedanja lastnika cirkusa.
Posmrtna slava na ufici
Pariška mestna uprava se je zanimala za imena onih oseb, po katerih so imenovane različne ulice, da bi pri zazidavanju novih delov upoštevala morebitne dosedanje vrzeli. Prefekt departementa Seine ji je sporočil naslednje zanimive podatke. Samo 25 ulic nosi imena slavnih raziskovalcev, 76 imena svetnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, 91 oseb različnih po-klicov (dobrotnikov, izumiteljev in si.), 284 imena vojskovodij, 289 imena umetnikov in igralcev, 312 imena politikov in javnih delavcev, 303 imena znanstvenikov in 334 pisateljev. Književniki so torej še najbolj zastopani. A tudi njih število je neznatno v primeri s 655 po neznanih osebah imenovanimi pariškimi ulicami. Slednje so večinoma ohranile spomin na nekdanje lastnike nezazidanih parcel.
Strojevodja rešil družino
Iz Eegensburga poročajo: Z nenavadno prisotnostjo duha je rešil te dni strojevodja brzega vlaka na progi Regens-burg—Schwalbenweiss petčlansko družino sigurne smrti. Družina se je sprehajala po železniškem mostu, ki je zaprt za osebni promet. Ko so bili vsi na sredi mostu, jim je pridrvel naproti brzi vlak. Rešitve ni bilo nikjer in vse je kazalo, da bo lokomotiva vsak trenutek povozila pet ljudi. Tedajci je strojevodja zavrl vlak in lokomotiva se je ustavila nekaj metrov pred nesrečniki.
Kakor poročajo iz New Yorka, se je posrečilo profesorju chicaške univerze in Noblovemu nagrajencu, dr. Arturju H. Comptonu, dognati velikost helijevega atoma.
S pomočjo Rontgenovih žarkov je fotografiral skupek takšnih atomov in na podlagi teh slik je ugotovil skoraj točen premer posameznih atomov. Ta premer znaša 25 milijardink centimetra.
V laboratorijih chicaške univerze bodo sedaj po isti metodi izmeriti tudi atome drugih »plemenitih plinov«, neona, argona, kriptona in ksenona.
Predsednik Doumergue na povratku
Kaj naj čita nežno čuteča
žena ?
Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«.
Predsednik francoske republike Gaston Doumergue se je v Bizerti vkrcal za povra-tek v Pariz. Pred svojim odhodom je daroval sinu nekega tuniškega poglavarja puško
Kariera chicaškega župana
Ameriška agencija United Press poroča: Anton I. čermak se ima zahvaliti za svojo kariero nenadnemu odpustu iz nekega premogovnika v Braid\vooodu (Illinois). Delal je v premogovniku vedno ponoči in je slednjič dosegel mnogo zaželeni položaj posocševalca z enim dolarjem dnevne plače.
A tuli to ga ni zadovoljilo. Za noke stavke .?e jc pridružil skupini stavkajočih delavcev. Ko jih je nadzornik vprašal, zakaj so stopili \ stavko, mu je Cermak odgovoril: »Zato, ker zahteval .o povišanje mezde. »Povišanje takoj dobiš,« je rekel nadzornik in sunil čermaka v k >š za po-sevalce, xi jc breme takjj potegnil kvišku.
Čim je bil zunaj, je čermak povoz i.1 svoje reči, zapustil Braiwood in se napotil v Chicago, kjer jt danes župan tn in en četrt milijonskega mesta z S milijardami letnega proračuna.
Z letali in strojnicami na bandita
Grozodejstva najstrašnejšega bandita na svetu — Ubija ljudi, moli, nosi naočnike in je elegantno oblečen
Brazilska vlada si prizadeva, da bi dokončno obračunala z banditom Lampeaom Pod tem imenom ga pozna vsa Brazilija, v resnici pa se piše Virgolino Ferreira da Silva. Oblasti so poslale na vse strani 200 mož z letali, strojnicami in radioaparati in jim naročile, naj ga primejo za vsako ceno. Lampeao je nedvomno najstrašnejši ban-dit, kar jih obseva solnce.
Star je šele 31 let. Prvi umor je izvršil v svojem 14. letu, ko je nekemu tovarišu pre-rezal trebuh, »da bi videl, kaj je v trebušni votlini«. Poleg tega ga obremenjujejo še nastopna zlodejstva: umor devetih delavcev na javni cesti v Pernambucu. Dalje umor sedmih vojakov. Neko žensko v Pernambucu, ki mu je skušala zavdati, je sežgal pri živem telesu. Svojim žrtvam je prerezal usta do uhljev in mnogim deklicam je vžgal v kožo začetni črki svojega imena.
Najbolj čudno pa je to, da je Lampeao pri vsem tem takorekoč bogaboječ mož. Vsako popoldne gre namreč v cerkev in moli. ženske, ki nosijo kratke lase in krat-
Avtomobilska dirka v Monte Carin
V nedeljo se je v tretjič vršila avtomcfcilska dirka za monakovski Grand Prix. Zmagal je francoski dirkač Chiron na Bugattiju, ki je dobil 100.000 frankov in pokal monakovskega kneza. Chiron je prevozil 318 km dolgo progo v 3 urah 39 minutah 9 sekundah, torej s povprečno hitrostjo 87.3 km na uro. Naslednjih šest mest so zasedli francoski in italijanski vozači. Ostalih 16 dirkačev je moralo zaradi defektov na progi izstopiti. — Slika kaže dirkalni avto na avtomobilski cesti.
ka krila, sovraži. Kadar jih sreča, potegne bič in jih pretepa. Bandit je visoke postave in je po tem dobil svoj pridevek : kan-delaber« ter nosi naočnike, da bi ljudem prikril slepoto na eno oko. Na levi nogi ima rano, ki ga ovira pri hoji. Običajno nosi zelo efektno obleko in perilo t--*r ima vedno zlate gumbe na suknjiču in ~rajci. Roke pa mu krasijo prstani kamni.
dragimi
človek svetopisemske starosti v Evropi Zaro aga
Kakor smo že poročali, je dospel iz New Yorka v Nemčijo najstarejši človek na svetu, Zaro aga, ki šteje menda kar 156 let.
Krsta za 25.000 dolarjev
Newyorški zločinci silno žalujejo za svojim umorjenim »kraljem«. Naročili so za poglavarja roparskih tolp, Giuseppea Masserio, razkošno krsto, ki so jo izpostavili v stanovanju pokojnika v neki spo-redni ulici Pete avenije. Krsta je iz masivnega brona in ima srebrne okraske. Ročaji so takisto iz srebra. Krsto cenijo na 25.000 dolarjev (okroglo 1,400.000 Din). Pristaši Al Caponeja v New Yorku snujejo osveto.
Kakor poročajo »New York Evening News«, je razpisal še malo znani naslednik Masserie, Joe Theboss, nagrado 50.000 dolarjev za tistega, ki izsledi storilca, oziroma morilce pokojnika. Masserio so ustrelili v neki kavarni v Conney Islandu. Joe Theboss pa bo izplačal nagrado samo tistemu, ki mu prinese uhlje storilcev v dokaz, da je napadalce res poslal na oni svet. Storilci so takoj po umoru kralja newyorškega podzemlja pobegnili v avtomobilu in se ne ve, če je umoril Masseria en sam človek ali jih je bilo več. Pokojni bandit je zapustil premoženje, ki ga cenijo na 2 milijona dolarjev.
Dr. Eckener obišče Wilkinsa na severnem tečaju
'jI
Iz Amerike poročajo, da se je dr. Eckener domenil z Wilkinsom o istočasnem startu podmornice in »Grofa Zeppelina«, ki naj bi se »srečala na severnem tečaju.
Patološki značaj
Petra Kiirtena
Dvojna narava dtisseldorfskega vampirja — Zanimivi
vtisi s procesa
Proces proti diisseldorfskemu vampirju nima primere v zgodovini kriminaiistike. Od drugih kriminalnih razprav se loči na zunaj in znotraj. Na zunaj že po tem, da sedi obtoženec v rumenem zaboju iz lesa na podstavku. Tako je viden vsem in od vseh strani. Razpravna dvorana je v nekem pogledu podobna predavalnici za me-dicince.
Vsak dan sede Kiirten na svoj prostor s hladnokrvnostjo. Po občinstvu se ne ozre nikoli. V obraz je vedno sveže rdeč, lase ima skrbno počesane. Dočim učinkuje njegova naprej moleča brada brutalno, leži v kotih njegovih stisnjenih ust nekaj grozljivega in živalskega.
Na znotraj je Kurtenov proces brez primere posebno v tem, da se zločinec sam psihično secira in postaja s tem za kri-minalistiko in medicinsko znanost nazoren objekt, ki se doslej še nikoli ni pojavil v tako ostri obliki. O svojih sadističnih nagibih govori povsem stvarno, kakor zdravnik, ki diagnosticira bolezen, ki se ga samega prav nič ne tiče. Vsako podrobnost svojih zločinov sijajno rekonstruira, pomni natančno ure in dneve svojih zločinov, tudi takšnih, ki jih je bil izvršil že pred več desetletji. Po drugi strani pa se v njem kaže človek, ki so ga popolnoma usužnjili spolni nagoni. Med tem, ko so drugi morilci, n. pr. Tetzner, Saffran, morili iz golega pohlepa po denarju ter so kovali načrte za svoja dejanja s hladnim razumom, so motivi Kiirtenovih dejanj čisto drugačni. Podoba je, da ga je vse njegovo življenje obvladovala velika seksualno-patološka prisilna predstava. To je najbolje označil sam. ko je dejal psihiatrom: »Lahko mi odprete lobanjo in prodrete do zrnatega sklada — razumeli me ne boste nikdar.«
Za njegovo nrav je značilno, da mu je bilo v spolno zadoščenje, če je mogel opazovati razburjenje, ki se je polaščalo ljudi na mestu urnora. Po umoru služkinje Marije Habn je n. pr. tridesetkrat obiskal kraj, kjer je izvršil zločin. Po umoru je šel skozi gozd v razpoloženju, ki se ne da opisati. Začel je peti. Vse je bilo mirno. Zvečer se je še enkrat vrnil k žrtvi in jo
zakopal. Ura v zvoniku je bila in sova j« skovikala. Vse to je zbujalo v njem svojevrstno razburjenje. Ni dvoma, da se za tem opisom skriva vsa skrivnostnost Kur-tenove zločinske osebnosti, ki kaže v vsem strašno dvojnost njegove narave.
Kiirten ni bil pijanec. Njegova žetva pravi, da ni vso zimo izpi] niti čase piva. Mučile pa so ga bolečine v glavi m ye jemal razne praške. Na svojo zunanjost je zelo pazil in je rabil briljantino m pt>-der. Bil je velik prijatelj narave in je znal
Kiirtcnove žrtve
Od zgoraj navzdol: Elizabeta Doerier, Marija Hann in Gertruda Albermann.
razlikovati vse ptičje glasove v gozdu. Igra z otroki mu je bila v veliko zadovoljstvo. V cerkev ni hodil, opomini žene niso v tem pogledu zalegli nič.
Kiirtenovi ženi je bil že takoj od počet-ka nesimpatičen, a je tako dolgo tiščal za njo, da je pristala na njegove ponudbe. Nekoč jo je predstavil neki svoji ljubici za sestro.
Trikratni morilec zaradi bruhanja ognjenika
Tragična usoda družine javanskega profesorja, ki je prišel študirat v
Evropo •
Iz Utrechta poročajo: Pred tukajšnjim sodiščem sc obravnava nenavaden zločin, drama, ki sc je odigrala v stanovanju pro* fesorja Suparvija z otoka Jave, Suparvi, biv* ši vladni uradnik v Vzhodni Indiji, 6C jc pripeljal pred nekaj meseci na Nizozemsko, kjer je študiral na univerzi v Utrcchtu. S seboj je privedel tudi svojo ženo in dva otroka ter javanskega služabnika Sona. Na* jel je v Utrechtu gosposkp vilo in sc nasta* nil v njej s svojo družino.
Ko je letos 30. januarja prišel domov, je našel stanovanje v velikem neredu. Sono jc ležal v kuhinji v mlakuži krvi. Prostor je bil ves zaplinjen. Povsod so bili krvavi ma* deži in curki, sledovi strašne bprbe. V spil* niči se je nudilo Javancu še groznejše od* kritje. Pod posteljo je ležala Suparvijeva umorjena žena in oba otroka. Vsi trije so izkrvaveli, ker jih je nekdo izbodel z no* žem. Suparvi je ugotovil, da zločin ni rp* parski umor, kajti ' vsi vrednostni predmeti so ležali na svojem mestu in ni nič manj* kalo.
Preiskava je pokazala, da je izvršil zlo* čin služabnik Sono. Oddali so ga v bolniš* nico, kjer je že pred preiskavo priznal svoj zločin. Kf> so ga vprašali, čemu je izvršil
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Kolonialna razstava v Parizu
immm a^M
zločinstvo, je odvrnil: »Gospod in gospa sta grdo ravnala z menoj in toga nisem mo« gcl več prenašati.« V teku obravnave je mo* rilec ostal pri svoji izjavi. Ko je še slišal, da je začel bruhati ognjenik Merapi, se ga jc polastilo silno razburjenje. Dela ni m,<_K gel več opravljati kakor poprej in ko ga je Suparvijega žena zaradi tega posvarila, io je zabodel. Otroka sta na materin klic pri* hitela na pomoč in Sono jc umoril tudi otroke.
Sodnp zapriseženi psihiater, ki je opazo« val Sono, jc izjavil, da je Sonov čin tipično javansko delo. Tudi če ni mogoče govoriti o nepreračunljivosti Sona, je vendar treba vzeti v ozir dejstvo, da so Javanci Son.ovc vrste le do neke meje preračunljivi ljudje, ker ravnajo javanski domačini čisto druga* če kakor mislijo Evropci. Nizozemski ka* ženski zakonik določa za siične zločine dvajset let ječe.
Vsak dan ena

fi0

Uprava francoske pošte izda o priliki mednarodne kolonialne razstave spominsko znamko za 1 fr. 50. Znamke bodo sinje barve, natiskali pa jih bodo za 20 milijonov.
»Ognjegasec, rešite vendar mojega Rem-brandta!« »Kje pa je njegova spalnica?«
t. Ebenstein:
24
Dva zakona
Roman
Med tem ko jc s sladkim glasom pela pesem Waltherja Vogel-\veidskega. je on iskal po svoiem spominu in ugibal, kdo bi utegnil biti predmet njenih čuvstev. Mali krog njenih dunajskih prijateljev jim ie bil vendar dobro znan. Ali je bil med njimi kak pomembnejši človek? Ni se mogel spomniti, da bi bil kdo zbudil njegovo posebno pozornost. A nato se mu je počasi zasvitalo. Domislil se je, da se je v vseh njenih sporedih spet in spet vračala ista pesem — ta, ki jo je pela tudi zdajle, pesem, ki jo je pela kakor nobene druge ne, z otožno prisrčnostjo in nežno zastrto vdanostjo srca. Spomnil se je, da mu je bila na tisti prireditvi akademskega društva pokazala moža, od katerega ie bila dobila to pesem, visokega, slokega človeka s svetlimi očmi in temnimi, majhnimi zalizci. In nato je mahoma vstal pred njim prizor pri Fossatiju. Zagledal je istega moža, kako h vrgel bankovec na blagajniški pult, ga divje pogledal in kakor iz uma stekel iz trgovine.
Lord Lyon se je moral zdajci zasmejati. Nato je spet pomislil na Majo in se zresnil.
Tisti mož se je bil kmalu potem oženil. S plavolasko, ki je bila Majina prijateljica.
Nedvomno — to ie bil on!
Majina pesem je bila zdaj končana. Vse se je zgrinjalo okoli v:: i'i jo obsipalo s prekipevajočo hvalo. Lady Asherjeva jo je objela s solzami v očeh. Vojvoda ji je dobrohotno dejal: »Nadejam
se, miss Heidlaufova, da boste v bodoče peli tudi v Mumble-Hallu!«
In Dick je stal zraven in z bleščečimi očmi požiral svoio »kraljico vil«.
Lord Lyon tega ni opazil. S svojimi mislimi je bil še daleč v minulosti in se je vrnil iz nje šele v trenutku, ko ga je ogovori! vojvoda P***.
»Samo besedo, dragi Lyon!«
Horace je vstal in odšel z vojvodo v tiho stransko sobo.
Tam je vojvoda izpregovoril: »Upam, da ne boste smatrali mojih besed za vsiljivost, dragi Lvon. Rad bi vam namreč nekaj namignil. Kakor mi je po naključju znano, ste zaupali svoj denar Dal-tonovi banki v Londonu.«
Horace je ravnodušno vzdignil oči. »To je resnica...«
»Nu, ta banka ne stoji več trdno, kakor sem slučajno zvedel. V Ameriki je močno angažirana, in kriza, ki se je tam pričela...«
Lord Lyon se je nasmehnil. »Ta nevihta bo kmalu minila. Dalton je moj osebni znanec in zelo previden mož, ki mu popolnoma zaupam. Ce bi mu delal v tem trenutku neprilike, bi ga neupravičeno spravljal v nevarnost.«
»Ali riglit — posvaril sem vas!«
»Najlepša hvala, a v Daltona verujem kakor sam vase.«
Čez dve minuti Horace že ni več mislil na to stvar.
13.
Dicku Wardleyu se na Rosehillu ni več posrečilo, da bi bil nemoteno govoril z Majo, čeprav samo nekaj minut, in ji povedal tisto, kar mu je bilo tolikanj pri srcu.
Oče mu je bil rekel, da ne ugovarja, čeprav bi mu bila hči kakega baroneta ali earla ljubša za snaho. Vsekako bi ga bil Dick lahko še dosti bolj razočaral. Maja Heidlaufova je bila nesporna lady, vsi so jo radi imeli in lady Gwendolina je bila vsa zavero-
vana vanjo.
Dick je imel tedaj dovoljenje, da sme poslušati glas svojega srca. Na žalost prav zdaj ni bilo prilike za to.
Naj je še tako zvito prežal na priliko, da bi zasnubil Majo, vselej mu ie bil kdo na poti. Ta nezaželjenec je bil skoro vedno lord Lyon, ki je s svojim večnim nasmeškom in svoio železno mirnostjo v poslednjem trenutku stopil med njiju.
Tukaj v Londonu, kjer so bili že teden dni — Maia je bivala kot gost lady Asherieve v nieni hiši na Belgravskem skveru — io je stražila njena mala sestrična, ki se ni ganila od nje.
Ta osebica je bila mahoma dobila čisto drugačen obraz. Nič več ni gledala, kakor da bi prosila oproščenia za to, da je spioti na svetu, ampak skoraj ponosno ie dvigala glavo. Vzrok izpremembe je bil pa tale:
Nedaleč od Roseliilla stoji prezala hišica, v kateri stanuje Mr. Mac Henderson, Škot po rodu, prejšnje čase pomorščak, dandanes pa star čudak, da je malo takih. Ko si je izbral svoj »Meadou house« za kraj počitka, je storil to z namenom, da se oženi. A bil je tako izbirčen, da dvajset let ni mogel najti žene. ki bi bila ustrezala njegovim zahtevam — in to ie trajalo, dokler se ni izkazalo, da ga nobena več ne mara. Zdaj je vpraševal in snubil kar vprek, a povsod so ga zavračali; stari sitnež tega skoraj verjeti ni mogel, naj so bile besede še tako razločne.
Tedaj mu ie pripeljala božja previdnost sestrično naproti, dobro Fino, ki je vse svoje življenje brezmejno občudovala v e. kar je bilo moškega, in je tudi dandanes, kljub svojim štirim križem, še sanjala o ljubezni in romantiki. Konec ie bil ta. da je dan pred odhodom z Roseliilla vsa sijoča od sreče sramežljivo povedala Maji, da jo v London vsekako še spremi, a na Dunaj da se ne vrne več, ker se je pravkar zaročila z Mr. Hendersonom in se misli julija meseca z njim poročiti.
Motvoz Grosuplje
i .a n urim
h življenja na deželi
RADOVLJICA. Občni zbor podružnice D v Radovljici bo 5. maja v Sokolskem nu ob 19. z običajnim dnevnim redom. -;'o sc bo tudi vprašanje dovolitve brez« restnega posojila za kočo v Dragi. BLED. Nedavno sc je vršil občni zbor i-oilcktivne zadruge na Bledu, katerega se c udeležilo 87 članov. Zadružni načelnik •j. Jan je podal poročilo o delovanju v pre* teklem letu Na predlog g. Jana so sklenili ustanoviti stavbni fond za zgradbp Obrt« nega doma na Bledu. .Sklenilo se je tudi, da se vsakoletno vloži v ta fond 2000 Din. Iz tajniškega poročila jc razvidno, da je imela zadruga preteklo leto 320 članov. Med letom je pristopilo 48 članov, a izsto* pi!p 22 članov. Izdatkov je bilo preteklo leto 92.738.52, D n a dohodkov prav toliko. Zadružno premoženje znaša 25.671 Din. — V ljubljanski bolnic^ je umrl 50 letni An« ton Lcbar, brat g. Leopolda Lebarja, kle« parskega mojstra in predsednika sokolske« da pevskega zbori na Bledu. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje!
ZAGORJE. Y petek popoldne sc jc vr* šla pod predsedstvom župana g. Albina C-ičaria seja občinskega sveta. V razpravo .ie prišel najprej »Lebrin^«. Občina je ku« pila od steklarskega podjetnika g. Abla dve stanovanjski hišici, ki so ju nameravali po« dreti, in jc tako ohranila 10 družinam stre« ho. Ker pa stojita na svetu TPD, je bil sprejet predlog te družbe, da prevzame hi« Š'ci s stanovalci vred. V primeru, da bi se p:t izpraznilo kako stanovanje, razpolaga z njim rudnik. Na razg.ovor jc prišla tudi pri« kliučitev nekaterih vasi občine Ržiše k občini Zagorje. Zaradi gospodarskih in geo« loških pogojev sc je 90 odst. v poštev pri« ha.jajočih ržiških občanov izreklo za pri« ključitev. Občinski odbor ni imel ugovora proti priključitvi. Prezidava podstrešja ob« činske lv še /a stanovanje občinskemu urad« niku se ne bo izvršila. V občinsko zavezo sta bila sprejeta Štefan Logar in Ignacij .Krct::i. Za omiljenje rudarske bede bo na« :/a'a občina rudarskim družinam 10.000 J :iarjcv. Sprejet jc bil tudi predlog, da sc naprosi inšpektorat monopolske uprave v Zagrebu za dovoljenje ustanovitve lo« kalne / loge soli.
M MIC. Dne 16 t. m. se je vršila k.olav« dacija novo zgrajene ccste Semič—Kot pod vodstvom g. inž. Draguša iz Karlovca in g. inž. Tomiča iz Zagreba. Kot zastopnik 1 »ravske banovine je prisostvoval gospod inženjer Anfjm Matico, projektant tega de« i.-: Gradba jc bila odobrena. Žal le/da je s to ccsto. ki jo jc započel bivši oblastni odbor, uničenih mnogo lepih vinogradnih nasadov in pa semiško občinsko sejmišče, ki jc bilo eno najlepših v Beli Krajini. Pa bi fo še pozabili, če bi bila cesta dokončno dograjena. Tako pa danes nimamo prave ccste na kolodvor, ne stare in ne nove. 1 parno, da se bosta uprava Savske banovi« nc in cestni odbor zavzela za to in dp« končala delo, sicer lahko nastanejo neiz« ogibne nesreče na Lapovem klancu.
nAJIIENBURG. — Pri nas se prodaja govedina brez razlike po 16 Din. a kolikor .-^mo, se boljše meso izvaža v Zagreb, kjer -e potem proda po 15 Din. Ne razumemo, komu je to v prid? Pmetje ponujajo živino
po skrajno nizkih cenah, tako pitane vole po 7 Din in svinje po 9 do 10 Din za ks žive teže. Pa jih niti prodati ne morejo, ker gredo le mršave jalovke v denar... V nedeljo je neki kmet iz okolice vtrgu ponujal lepo tele in mu je bila ponudena škandalozna cena (j Din za kg žive, odnosno 7 Diu za kg mrtve teže. S senovskimi rudarji vred preživlja ves prostrani rajhen-burški okoliš hudo krizo in ljudje si bodo dobro zapomn i, kdo je v teh težkih časih z njimi in kdo ne. — Druga zadeva, ki jo moramo pograjati, je telefon na naši pošti. Nimamo celice in je vsak zaupen pogovor nemosoč. Na pošti je vedno precej prometa. Ob nedeljah dopoldne pa taka gnječa da se oznojiš. Obračamo se na poštno direkcijo, da glede kabine ustreže, saj je Raihenburg vendarle znatno trgovsko industrijsko in prometno središče.
SEVNICA. Olepševalno društvo marljivo deluje skupno z občino. Na hribu Vrtači gra« dijo nove poti, ki bodo nudile prijetne senčne izprehode domačinom in vsakolct« nim letoviščarjem. Na prostoru pred občin« skim uradom so zasadili živo mejo iz lepo« tičnega grmičevja. V drevoredu ob Savi pa opažamo vsajene mlade divje kostanje. Žal so tudi pri nas neki brezsrčm zlobneži na« menoma ppškodovali mlada drevesa ob ce« sti pri občinski klavnici. Občinski urad je razpisal nagrado za izsleditev zlobnih škodljivcev. — G. Drago Korbar iz Zagor« ia, lastnik tovarne cementnih cevi, je da« roval našemu Sokolu 1000 Din. Kasteličeva iz Sevnice pa je darovala več knjig sokol« ski knjižnici. Obema lepa hvala! Posne« mania vredno! — Kdor želi knjige Vodniko« ve družbe, jih lahko naroči v Sevnici pri poverjeniku g. Lindiču na poštnem uradu. Dva kovača za 4 do 5 prelepih knjig jc pač tudi v današnjih časih krize malenkost, ki jo lahko utrpi vsak naprednejši človek. »Jutro«. »Domovino« in »Življenje in svet« pa lahko naročite v Scvnici pri poverjeniku »Jutra« C Želczniku.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM To Ijud« skem štetju je v naši občini 819 družin, 1849 moških in 1S33 ženskih oseb, skupaj 3682 oseb. Skupno število h?š za stanovanja zna« ši 631, drugih 34. Skupno število listov za kmetijstva je 477, listov o domači živini 43. V občini je 3677 oseb jugoslovenske, 5 pa nemške narodnosti.
KONJICE. — Stavbno gibanje napreduje. Restavracija uradnika Peindla pri kolodvoru bo konec maja že gotova. Pri kolodvoru je kupil parcelo zdravnik dr. Ante Goričar, ki namerava postaviti poleti vilo. Tudi župnik Kragelj zida v Škalcab novo stanovanjsko poslopje. Adaptacije hiše Grušovnika se bližajo koncu. Razveseljivo je, da se pričenja v trgu zidati, ker se s tem odpomore težki krizi naših delavcev in obenem tudi pomanjkanju stanovanj v trgu.
Trgovskega pomočnika
manufakturne in modne stroke, spretnega prodajalca in izložbenega aranžerja, s prima referencami, sprejmem takoj ali pozneje.
Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Agilna moč«.	5843
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
f
■
3S
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast, zet in pastork,
gospod
IVAN GBEGORIČ
železniški uradnik
danes ob Vs6. uri zjutraj, v 62. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Bogu preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. aprila 1931 ob U4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Srednja vas, Vrhnika, dne 20. aprila 1931.
Žalujoče rodbine: Gregorič, Golf, Osana in ostalo sorodstvo.
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
156	Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno,
od Din 1.— dalje z ali brez reklamnega tiska. Preprodajalci velik popust. Glavno zastopstvo gumijevih izdelkov
Jakobson-Spandau »HELVA« Zagreb, Bakaeeva 3. Zahtevajte ponudbe! 5737
Podpisani izjavljam, da gg. Jože Rožič in Albert Finžgar, bivša moja akviziterja, nista upravičena sprejemati za mene, ne za Trgovsko obrtni industrijski Letnik niti ne za Upravo telefonskega imenika dravske banovine nikaka naročila niti denarja.
Imenovana hkrati zadnjikrat poživljam, da mi izročita izročena pooblastila in druge listine (naročilnice) kakor tudi, ako ne prenehata z lažmi in obrekovanji, da bom neljubo primoran sodno postopati.
5830
GUIDO ZUPAN
Dalmatinski kamen
beli, rdeči in črni najboljše vrste za izde« lavo cementnih ploščic za specijalni mehki kamen za notranjo in zunanjo ornamen« tiko nudi poceni in išče zastopnika industrija v Dalmaciji. Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod »Kamen 1000«. 5775
0PEKH
zidake, polne in votle, slrešnike vseh vrst, oblikovnike za betonske stropove, drenažne cevi itd. priporoča opekarna Emona po zelo ugodnih cenah. Naročila se sprejemajo v pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta 23 in na opekarni »Emona« Brdo-Vič.	176
Globoko potrt javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi v boljše življenje mojo srčno ljubljeno ženo
Pavlo Hribar
učiteljico.
Umrla je dne 18. aprila po dolgotrajni težki bolezni v 35. letu starosti, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 20. aprila ob 15. uri na tukajšnje pokopališče.
Posebna obvestila se ne bodo razpošiljala. Prosim tihega sožalja.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Dol. Lendava, dne 18. aprila 1931.
5817
ANDREJ HRIBAR, soprog.
Kameninaste CEVI
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL
Razpis
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
razpisuje
mesto uolonterja
(moško moč). Zahteva se: jugoslov. državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi kaderski rok. dokazilo o zdravstvenem stanju, dokazilo o uspešno dovršeni srednji šoli, odnosno trgovski akademiji z maturo.
Po zadovoljivem poskusnem službovanju postane vo-lonter hran. praktikant, pozneje pa uradnik.
Nekolekovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske do 6. maja 1931.
5782	RAVNATELJSTVO.
Jutrovi mali oglasi
imajo siguren uspeh
Zahvala.
P. t. VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI se tem potom javno zahvaljujem na tako izredno hitri in res nad vse kulantni cenitvi, kakor tudi takojšnjemu plačilu požarne škode. Zato vsakomur priporočam ta domači zavod.
Seničica, dne 20. aprila 1931.	5841
LEBEN LEOPOLD, posestnik, Seničica štev. 15,
p. Medvode.	5841
Vabilo na
IX. redni občili zbor
Zadruge za izvoz jajc, r. z. z o. z.
kj se bo vršil v sredo, dne 29. aprila 1931 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob j. ž.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1930 ter zastopnika v inozemstvu.
' 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1930.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev.
V Sv. Juriju ob j. ž., dne 18. aprila 1931.
ZADRUGA ZA IZVOZ JAJC, r. z. z o. z.	NAČELSTVO.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo tem potom vsem za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrt." našega prel^jbega očeta roma brata, gospoda
VINKO VABIČA star.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. nad-učitelju R. Vrečerju in vsem gg. pevcem za poslovilno petje, gg. učiteljem in šolski mladini za spremstvo, g. zdravniku dr. Z. Joštu za njegov trud in požrtvovalnost, odboru Savinjske posojilnice v Žalcu, g. hmeljskim trgovcem in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Iskrena zahvala tudi onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalec, 20. aprila 1931.
5842
Žalujoči ostali.
fcJUTHfr?f?	----------——......- 0 ------ ,	TorHfc;21.TT.
i
Cette ftta/ftn oglasom i
Zenit ve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Liubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
SSCaslove malih oglasov
dobite takoj po izida tista e podružnicah 9 Jutra" 9 •Mariboru, 9	9 »Vovem mestu,
9 ISrhooljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserale.
UZlZZiSjL
Frizerko (ja)
samostojno, perfokt.no moč iščem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Oferte na naslov: Šalon Flieger, Sarajevo, Kralja Petra 28.
15709-1
več dobrih tesarjev
sprejme v stalno delo Ste-i-ner & Comp., tesarstvo, Jeranova ul. 10. 16019-1
J. -i. nadzornika
(Steiger) išče rudnik. Ponudbe z navedbo prediz-oi>ra.zbe in prakse, pri poročni ter planil, zahtevki, dnevom nastopa in drugi-:mi personalijami poslati na ilttferreklam, Zagreb, Ma=a-rvkova 28 pod šifro »Br. K-1605«.	15710-1
,Več čevljarskih pomočnikov
ta skr>zi šivano delo ifi>«rchgenath) išče Geza Ti Hp, Zvonarska ul 2.
16224-1
Pek. vajenca
»md Ji) let, starega (pred-7w>st z emoletoio učno do-jtv»>i takoj sprejme pekarna Žužek, Ljubljana, Flori-janska iriica 8. 15880-1
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
13027-4
Camermkova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236.
Prva obiast. kojicesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi site 'ponjI	351
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši kofn:sar za šoferske izpite, Ljubljana. Dunajska cesta št, 31, ne daleč, od kolodvorov. Vhod tudi iz Bleiueisove ceste. Prihodnji redna tečaj prične 1. maja.	10218-4

Korespondentinjo
pi-rfekt.no v slov., hrvaščini in nemščini, iščem. -— J'-nudbe na oglas, oddelek »Jn-Tra« pod šifro ^Pf-r-fekt-na moče.	10225-1
Modni salon Vera
Miklošičeva eesta št. 31 II sprejme takoj samostojne fw).inočt]:'-e v trajno delo.
10328-1
Mlinar, vajenca
pridnega, modnega in poštenega sproj-m^ Ivan Baj-ear. valjčni mlin, Zagorje eb Savi.	' 10204-1
Mizar, pomočnika
sprejme takoj mizarstvo Pmlcdnik — Gasilni dom.
10244-1
Šoferja
sprejmem k tovornemu av-<t,lmobi'lu. Naslov v oglas, .»ldelku -.Jutra«. 16242-1
2 dobra ključavničarska pomočnika
* plačo r>o dogovoru sprejme takoj Fr. S a r t o r i. Bled.	10255-1
Frizerja ali frizerko
(prvovrstno moč. proti do-jiri plači »prejme takoj ,frizersk: salon Zajmovič. Kos. Mitrovica. 10254-1
Fanta
se rad izučil šoferja. vzamem proti »>d-STi-odnim 1!00 Din s seboj 7. 1 »Ii 2 me.-eea. Dopise »a oglasni oddelek Jutra p«d značko >8 ta nujo," v Ljubljani--.	16268-1
Šiviljo
s: vanjo pletenin r<n C roj, iščem. Naslov pove oziasni oddelek »Jutra r.
10272-1
Frizersko vajenko
« predpisano šestletno šolsko izobrazbo, poštenih p-aršev, prijetne zunanjosti. | K) možnosti z znanjem nemščine. sprejme .Aleksander Gjud. Ljubljana, Kongresni trg štev. 6. —- Glavni pogoj je, da stanuje v bližini poslovnega lokala.	" 10261-1
Vodovod, instalater
•samostojen delavec. dobi ■takoj službo. Ponudbe na ■oclas. oddelek -»Jutra« pod šifro »Instalater«. 102510-1
Točaja in snažilca pribora
p->reimem. Dopisa, na t>o-flmžnii-o »Jntra« v Mari-born pod »Kmetska fa-riia« 16288-1
Violinskega učitelja
iščem. Xas?»v v oglasnem oddelkn Jutra«. 16270-4
Akviziterje
samo prvovrstne —- proti proviziji i*i event. plači išče informacijski zavod Bonudbe pod. šifro »Sposo-ban« na Jugomosse. Zagreb, Jelačičev trg br. 5.
16203-3

Šofer
~tar 26 let, s 7-letno šo fersko prakso, perfekten v nemščini, vozil v Avstriji, Italiji, s še veljavnim pot tlim listom, uslužben pri bančnem ravnat, v Ljubljani, vešč popravil, na razpolago dolgoletna izpričevala, išče stalnega mesta pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.
15849-2
Trgovski pomočnik
d-obro iznrjen v mešani str-oki, pošten, dela zmožen in agilen, išče mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »010«.
15919-2
Šofer
vojaščine prost, išče službo h kakršnemkoli avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16201-2
Kovaški pomočnik
z dobrimi spričevali, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "10202-2
Mlada postrežnica
išče službo. Franja Celar, Gline e, cesta štev. 1X12.
16209-2
Absolvent
Irž. trg. šole. išče službo ■štiriedinger. Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 10/IV 10211-2
Prodajalka
mešane stroke, želi premeni™ službo v mesto ali na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna-«. 16229-2
Frizerska vajenka
k.' se je že učila, išče mesta. Naslov v ogl. oddelku > Ju »a«.	" 16231-2
Dekle z dežele
pošteno iu zanesljivo, vajeno hudi drugih hišnih del, išče službo natakarica — najraje blizu Ljubljane. Nastopi takoj. Naslov i>ove o-glasoi -od delek »Jutra«.	16230-2
Perfektna kuharica
z večletnim hotelskim spričevalom, išče stalno službo, katero lahko nastopi takoj. Ponudbe pod šifro »Kuharica«, Inserat. agen-tura Pichi-er, Ptuj.
10207-2
Kmečki fant
mlad. priden i® pošten, vojaščine prost, želi službo sluge ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem .oddelku »Jutra«.	10234-2
Službo sluge
ali kaj sličnega išče -vojaščine prost samec. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«.	163*4-2
Gospodična
z lepo pisavo, ki ima veselje do tehničnih del, dobra risarica. zmožna strojepisja, samost-ojne korespondenc e, slov-., srbohrv. iti deloma nemškega jezika. želi primerno službo, najraje v kaki tehnični pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Mlajša meč s prakso-.
16240-2
Uradnica
z večletno prakso, vešča s-krv., nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in vseb pisarniških poslov. išče mesto. — Ponudbe na oglasili oddelek »Jntira« pod »Točna«.
10200-2
Volno za modroce
zek> poceni prodaja Šega Cankarjevo nabrežje št. 5/1 10145-6
Žagar
samski, gaterist, brivsač. popolnoma izvežban na ve-necijanki, išče službo za takoj ali pozneje. — Ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro oSanio-stojen Žagar«. 10258-2
(r. Tli. Rotmaii:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
58.
V tem stanju so naju doma lepo sprejeli, lahko si mislile! Mati mi je slekla vrhnjo ttbleko in me obesila za uhlje, da bi se prej posušil. >0h, kako praJvtično!« je dejala Šilonoskina mama, ko je to videla. >Tudi jaz moram lako napraviti«. In kmalu je visela Šilonoska zraven njene.
Trg. pomočnik
19 let star. vešč servira-nja v mannfaktumi, usnjarski in železninski stroki, zmožen slov., hrvatskega in nemškega jezika želi za takoj službo v večji trgovini na dež-eli, ob nizki začetni plači. Cenj. ponndbe prosi na naslov: Lav osi a v Cvetko, Podčetrtek.	' 16259-2
Otroški voziček
dobro ohranjen, ponikljan in otroška ograja fgajbica)
ugodn-o naprodaj. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra« 16132-6
Žensko sedlo
ugodno naprodaj. NasioT v oglas, o-ddeiku »Jutra«.
16021-6
Kolo
r.a raznašajca paketov d-o 80 kg tezine, dobro ohranjeno, pult za pisarno (trgovino) in avtokovčeg prodamo po nizki eeni. Levante, Kolodvorska 30.	160:5-6
Ročni voziček
zelem, dobro ohranjen, prodam. Poljanska c. 54/18.
15997-6
Puhasto perje
Jtsto, čtihano, kg po 4S DId druga rrsta po Din 38 kg, čisto, Sobano, kg po 48 Dtn ln čisti puh kg po KO Din razpošilja po poštnem po* tetjn L. Btom>t56, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	302
Vrtnar
r. večletno pra-kso, išče službo, ali sprejme tudi privatne vrtove v oskrbo. Na>lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16265-2
Kaj ni škoda
denarja?
Nikoprost za odvado kajenja »tane 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 235 Din. — Brezalkoholua produkcija, Ljubljana, Ko lodvorska 3.	S8-6
Kot knjigovodja
in perfekten korespondent v 5 jezikih, .išče dnevno 4 ure zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16207-2
Šofer
star 36 let, s sedemletno šofersko prakso, peTfektpn v nemščini, vozil v Avstriji in Italiji, s še veljavnim potnim listom — uslužbfsn pri bančnem ravnateljstvu v Ljubljani, vešč po-pravil. z dolgoletnimi spričevali, išče " stal no nameščenje pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "15840-2
Plačilna natakarica
sta.ra 33 let, čedne postave, išče kjerkoli mesto plačilne. Poseduje osebno točilno pravico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna«.
16270-2
Vdova
s4ara 30 let, želi mesto gospodinje ali kuharice. Delala bi tudi druga dela Naslov v .oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro ».Poštena Tdova«.	163S2-2
iHte+fo-
Chevrolet
tovorni avto, 4 cilinder-ski, ugodno naprodaj. Dobijo se tudi posamezni deli za istega. M. Kavčič, Zg. šiška. 16153-10
Ford avto
poltovorni (L:eferungswa-gen) v dobrem stanju za &1J0 Din naprodaj. Pojasnila v Milarni in svečami. Ljubljana-Vič. 15S3I-10
Motorno kolo
tipe F. N. 350 H P, v prav dobrem stanju poceni proda Frane Mrak, Vič 31.
16217-10
Spa
trifonski, tovorni, garantirano v zelo dobrem stanju proti garanciji jn plačilnim olajšavam — kakor tudi
Ford
osebni, nove tipe, odprt-, dobro ohranjen, ugodno proda Čamernik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 30.
15006-10
Kupim
Pudel
5 m dolg, s celim steklenim podstavkom kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pudel«.	16041-7
Žično železnico
kompletno, iščem v dolžini ca 1000 m. Ponudbe na -ogl. odd. »Jutra« pod »53« 1G003-7
Avtoplašče
760 X 90, rabljene, a dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15721-7
Omaro za led
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na naslov: F. K. poštni jiTedal 138. 10213-7
Kapital
Družabnika
sodelujočega, _ z enako vlogo kapitala iščem za lepo in rentabilno trgovino z živili v Mariboru. Vstop event. takojšen. Podrobne ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Delujoč kom.pa.njon«.	16289-16

3 vagone apna
po 32.50 za 100 kg franko vagon Mokronog proda Jože Seiko, čužna vas — pošta Trebeln-o. Pojasnila daje Aleksander Majcen, Mokronog.	16065-6
Paviljon
na. veseličaem prostoru ve-lesejma poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku ,»Jutra«.	16241-0
Palma
lepa in zdrava, 1 Ji tn visoka naprodaj za 250 Din na Starem trgu 21/11. levo 16393-6
Otroški voziček
ponikljan, na peresih zelo ugodno naprodaj na Res-Ijcvi cesti štev. 23,1.
16295-6
iTi i i rti rž
Vsakovrstno zlato
kuptije po najvišjih eenab
Černe — juvellr
Ljubljana. Wo!fova al. 3.
Prehrana
Več gospodov
sprejmem na domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. .16235-14

Manjši trg. lokal
v prometni ulici iščem. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	16219-19
Delavnico
za mir.n-o obrt. (slikar, pleskar, knjigovez) oddam. Naslov v oglasnem oddelku eJutra«.	16326-19
V trojem
Trgovski lokal
s stanovanjem o d d a ni v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16212-17
VHdeffd
Dobrega sena
večjo količino proda Mihael Kaučič, gostilna v Zgornji šiški.	16151-33
3 vagone sena
dobrega ali otave iup;m postavno v vagou na vašo postajo. Ivan Prahin, Savski Marof, kolodvor.
15091-33
Fižol »Cipro«
in sveža jajca
original zaboje kupuje »Proda«, Prečna ulica 6.
16281-33
£es
Malo gostilno
s trafiko vzamem v kakem prometnem kraju v najem Kavcije zmožna. Kitpim ta di malo pose&tvo blizu trga ali mesta. Cenj. ponjd be pod šifro »M. H.« na oglasni oddelek »Jutra«.
1.5987-20
Gostilno
s posestvom
na križišču treh banski cest, J-i ure od kolodvora avto-postaja. 16 oralov posestva, z lepim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanj-u prodam vsem inventarjem. Naslov pri podružnici »Jutra« Celjn.	15701-20
Stavbna parcela
približno 1000 m= velika na prometnem kraju pn ce^ti na Jesenicah naprodaj. Ponudbe na podruž ni<-o »Jutra« na Jesenicah pod značko »Ugodna pr lika 200«.	10200-20
Tri parcele
700. 800 in 1100 m;, ob Dolenjski cesti, 7 minut od kolodvora naprodaj po 22 Din. — Pojasnila daje »Posest«, Miklošičeva r, 4 16337-20
Vogalna parcela
ma-njša, s solnčno lego, v bližini Sv. Krištofa takoj naprodaj. — Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dunajska cesta«.	12193-30
Kovačijo
s stanovanjem za samra z nekoliko zemlje, ležečo ob banovinski cesti, na prometni točki ljubljanske okolice takoj prodam, oz. dam s 15. majem v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16285-20
fUmevania
Stanovanje
v sonterraina, obstoje?.e ts sobe; kuhinje to pritiklin. ali u 2 sob samih, oddam s 1. majem t. 1. Vprašati v vili v Valjavčsvi nI. 20 (Kolezija).	15527-21
Stanovanje
3 sob in pritiklin -oddam z junijem v Val. Vodnikovi ulici 15 — Moste.
16227-21
Iščem
3 d-o -iso-bn-o s-ta.novanje. so-lnčno, v sredini mesta plačam dobro. — Ponudbe vrata-rju hotela Mi-klič v Ljubljani.	1622C-21
Samsko stanovanje
solnčno. s kopalnico, blizu cestne železnice iščem za stalno. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za majnik«.
16263-21
Stanovanje
obe in kuhinj«, lepo ter solnčno od3a,m ta-koj mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	16209-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v centru mesta primerno tudi za pisarno, iščem za takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Št. 15«.	16304-21
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo In separatnim vbodom, sredi mesta oddam takoj. Dalmatinova olica štev. s/n, vrata 6.	15793-23
Sostanovalca
s hrano io rso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta 5 13207-23
Mesečno sobo
lepo opremljeno, s prostim vhodom Ln elektriko, sredi mesta oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16223-23
Bukov les
prvovrsten, kupimo vsak-o količino franko Zagreb.— Ponudbe z navedbo cene na naslov: »Merkur«, ot-prem-ničko i trgovačko k. d., Zagreb. Trg Burze 1.
16206-15
Pozor, mizarji!
Približno 3 m® jesenovega lesa z raščenimi krasnimi rožami prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: 16292-15
Parcelo
ob Vodovodni cesti prodam Poizve se v gostilni »For-tuna«.	16104-20
Stavbna parcela
500 ms velika, vogalna in solnčna, poleg Sv. Krištofa takoj naprodaj. Informacije daje Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče št. 13.	16157-20
Novo hišo
.,------im. Vprašati: iPobrež-
je pri Mariboru, Vrtnj, ul.
16287-12
prodan
št. 12.
Hišo s kovačnico
v kateri so vedno lahko zaposlene 3 osebe, na prometnem kraju proda Ignac Kuclar, Kres. poljane — pošta Kresnice. 16239-20
Sobo
lepo opremljeno in strogo separirano, po mogočnosti s kopalnico, išče gospod za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Garsonska sobac. 16330-23
Sostanovalko
v zračno sobo takoj sprejmem na Mestnem trgu 13, H. nadstr.	16220-23
Sobo s štedilnikom
oddam družini brez otrok v Zeleni jami, Val. Vodnikova št. 20. 16232-23
Lepo solnčno sobo
z dvema posteljema in vso o«krbo, v centru mesta oddam takoj ali s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16233-23
2 prazni sobi
takoj oddam v Marmont«-vi ulici 19.	16215-33
Sobo
lepo opremljeno, v novi vili tik tivolskega gozda oddam Tarket, elektrika, poseben vbod, zračno in solnčno — event. klavir na razpolago. Cesta na Rožnik štev. 47.
16250-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 16247-23
Opremljeno sobo
takoj "oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16243-28
Sobico
o»!'la m. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. .16248-2-3
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«.* 16275-26
Opremljeno sobo
solnčno, v visokem f«ri-tličju, b'rizn cestne železnice, išče soliden gospod pri družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zuačko »Cel dan odsoten«. 10262-
Sobo
oddam gospodu s 1. majem. Naslov v osrlasueiii oddelku »Jutra«. '16271-2?
Sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu takoj ali s 1. majem v Peričevi ulici 34 — za artiljerisko vojašnico 16273-:
Lepo sobo
solnčno, parketirano — z olektričuo • razsvetljavo in uporabo kopalnice oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16274-23
Sostanovalca
sprejmem na Sv. Petra c št. 76.	16276-23
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom in električno razsvetljavo 0<i-dam v Herbersteinovi ul. štev. 10 — pri Stadionu.
10278-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 162S0-23
Udobno stanovanje
event. z vso oskrbo, pri mlajši samostojni gospe išče brdjši gospod — višji privatni uradnik. Obširne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Garsor«. • 16283-23
2 opremljeni sobi odnosno eno sobo
posebnim vhodom iz stopnjišča in elektriko takoj oddam boljšemu gospodu v centru mesta. — Na.s!ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16294-23
Žeto-
Letovišče
Za julij, event. tudi še za avgust iščem hišico za svojo družino (2 odrasli osebi, služkinja in 2 maia otroka) v zdravem kraju na Gorenjskem, kjer je restavracija aii gostilna. Rabim dve večji sobi ali eno veliko in kuhinjo, v kateri bi se kuhalo za otroka. Ponudbe z navedbo cene pod »Zdravje« r.a oglasni oddelek »Jutra« do 15. t. m.	16297-38

Nov dežnik
ki ga je pomotoma vzel znan gospod v nedeljo pri predstavi »Rožmarine Sokolskem domu v Mostah, .naj ga vrne pri l»r. Rahnetu.	16252-28
Dvpiti
Nikdar...
Hvala! Poljube in — poni	16249-24
Simpatična dama
prosi gospoda za majhno posojalo. Ponudbe na ogl. oddelek »J utra« pod šifro »Pratiusluga c. l(>243--4
31—41
Hvala — razumem. Isire-uo pozdravlja. 16256-24
Mlada učiteljica
želi dopisovati z re.sno mislečim in plemenitoznačaj-nim uradnikom, rad! duševne identitete. Najvaž-neje__lepa duševno.-t, fi-nancijelnost uradnika postranska. Resne diskretne dopise pod f Spoštovanje« na oglasni oddelek Jutra.
16253-24
Šenitve
Gospodična
ih let, s premože-100.000 Din, želi poročiti drž. uralnika. Dopise s priloženo tliko prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sreča 90«.
16290-25
Ostrešja
srednj
njem
ročiti
w	rf
Harmoniko
manjšo. dobro ohranjeno kupi Dermota, Litija.
16257-26
Šivati
Mlad pes
volčje pasme, po imenu -Hasan«. se je izgubil. — Najditelj naj ga proti nagradi vrne v gostilni Ba-arski dvor, Dunajska c. št. 31.	16366-28
Pisalni stroj
Royal, najnovejšega modela, v prvovrstnem nanju poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15928-29
Ce nujno rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško Šmu-cu, industr. in umet. fo-V?grafu v Ljubljani, Wo4-fova ulica 12.
in vsakovrstno drugo tesarsko delo izvršuje najceneje tvrdka Steiner Komp., 'plošno tesarstvo v Ljubljani, Jeranova ulica 10 ali Opekarska cesta št. "!.
16066-30
Modroce
vrhne, Ia afrik, močno Ma go, po aiO Din, iloiljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje nu di Rudolf Sever. Marijin trg 2.	130-30

Opozorilo!
P. n. sodavičarje opozarjam, naj ne pridržujejo in ne polnijo mojih steklenic ter prosim, naj mi te pošljejo na moj naslov, ali po dopisnici sporočijo. P. n. gostilničarje in kon-zumente, ki niso moji odjemalci, prosim, naj mi sporočijo, fe imajo kaj mojih steklenic. V slučaju neupoštevanja gornje prošnje, bom postopal pravnim potom. — Lovro Rogelj, soda vi čar, Vrhnika.
15621-31
Shranitev kožuho-vine in preprog
preko poletja sprejme naj-kulantneje A. Kassig v Ljubljani, Židovska ul. 7.
15739-37
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s la» pcciranom madracom, telo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče " otobc stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po pošioc-noni povzetju.
i
JneTi
Ali bodo pleše
\
res izginile?
Čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 33 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/13. 2147
t
Polrfi najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni sklenil poklicati danes, dno 19. aprila 1931, ob 4. uri, po daljšem mučnem trpljenju, prevideno s sv. zakramenti, zeinskega trpljenja k sebi v lepše življenje, gospo
vdovo po železniškem vpokojencu
ki nam je bila najboljša mati ln naše najdražje, kar smo imeli na svetu.
Pogreb predrage in najboljše mame bo v torek, dne 21. aprila 1931- ob lj. uri iz hiše žalosti na mesto pokopališče.
Jesenice, dne 19. aprila 1931.
Rudolf Ogrin, sin; Albina, Ju Ika, Pepea in Malti, hčerke in vsi ostali sorodniki.
Madraci punjeni » »ol-tiom »tanejo samo D 7S0. L. BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82.
Razprodajamo izvrstna
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
aa liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kier traja zaloga. »Vinea« veletrg. t vinom. Rudnik pri Ljubljani.	9432-6
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za iateratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y LjubljaniT