Poštnina plaiana v gotovini
	GB&siBo socialno - nationaBnaga ookraSa Jugoslovanske akcise		
Maribor, 1. marta 1935		leto ML	Posamezna številka Din VSO 3 Wel/a na mesec po pošti dostavljen Din 6*- |	- za inozemstvo Din 10m~	Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 i	9 Telefon 29-70 ® Poštni čekovni račun 10.502 P Izhaja vsak petek (S Oglasi po tarifi, \
Volilni proglas vlade
BEOGRAD, 26. februarja. Danes je bil objavljen volilni proglas vlade, ki so ga v vseh političnih krogih pričakovali z največjo napetostjo. Proglas je objavil nocoj ob 20. po radiu kmetijski minister g. Dragutin Jankovič ter so ga prenašale vse tri radio-postaje, beograjska, zagrebška in ljubljanska. Proglas bo v teku prihodnjih dni plakatiran po vsej državi. Glasi se:
J&sgmSevainS I
Do ustavnih predpisili se morata letošnje leto obnoviti Narodno predstavništvo, senat in Narodna skupščina. Dopolnilne volitve v senat so že bile 3. februarja, volitve v Narodno skupščino pa bodo 5. maja.
Jugoslovanski narod je potemtakem pozvan, da 5. maja jasno in odločno izreče svojo besedo, ki se tiče bodočnosti Jugoslavije in napredka vse nacije.
Naš zedinjeni narod na vseh straneh naše prostrane domovine si mora biti do popolnosti svest svoje odgovornosti, ki leži na njem v teii urah jugoslovanske zgodovine. Treba je tudi pri tej priliki pokazati, da bo ves narod do zadnjega diha branil in čuval veliko delo tvorca Jugoslavije, za katero je on s svoje strani doprinesel največjo možno žrtev, svoje življenje.
Smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Ucdi-nitelja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost tako do vzvišenega naslednika njegovega, kakor do naroda in države.
Veliki kralj je padel na braniku naroda in države. Zaradi tega je dolžnost vseh sinov te zemlje, da ostanejo na tem braniku, da zasigurajo našo nacionalno bodočnost.
Vsako odtegovanje in vsako omahovanje pri izvrševanju te prve in najvišje dolžnosti bi bilo neizmeren nacionalni greh. Naj nihče ne misli, da sme in more delo narodnega zedinjenja kdorkoli ali kakorkoli ogražati ali oškodovati. Stoletja stoje za nami, stoletja so pred nami.
Morje najboljše krvi je bilo prelito za Jugoslavijo in morje krvi more biti še prelito, toda Jugoslavija bo ostala enotna, nedeljiva in večna!
Jiigosloifafti S
Kraljevina Jugoslavija predstavlja ustvaritev našega nacionalnega ideala v naši nacionalni državi.
Narodno edinstvo in državna celina, zavarovani s sedanjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranje državne ureditve, ki dviga jugoslovensko nacijo na višino solidarne celine.
To edinstvo in ta edina stojita iznad vsakega posameznika, iznad vsake politične stranke kot splošno narodno dobro, kot velika nacionalna pridobitev.
Ustava kraljevine Jugoslavije proži vse možnosti za sodobno organizacijo in krepak razvoj vsega nacionalnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja našega naroda^ Zaradi tega si moramo prizadevati, da se v duhu ustavnih načel popolnoma in Cimprej trajno organizira celokupno državno'in narodno življenje. Nacionalno zadovoljeni po svetovni vojni m ziveci_ v razdobju dveh vekov, različnih po političnih m socialnih stremljenjih, moramo, čuvajoč svoje narodne pridobitve, imeti trezno glavo za sedanjost in bistro oko za bodočnost. ^
V razboritem spoštovanju prostosti m v duhu političnih izročil narodovih moramo Odločno zavrniti vse zablode, ki so nas raz-edinjevale in ovirale napredek v našem lavnem in nacionalnem življenju.
Velika in nevarna je zabloda vseh onih, ki mislijo, da se naše državno življenje lahko vrne na začetno linijo našega narodnega m državnega zedinjenja^ Zmotno je verovati, da se more preskočiti nazaj colo pokoienje, ki je rojeno in odrastlo v
zedinjeni domovini. Ali je mogoče brez nevarnosti za vso nacijo organizirati naše javno življenje po načelih iz prošlih stoletij, na plemenski, pokrajinski in verski razdelitvi? Ne! To ni več mogoče! Iskreno in globoko priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za vse njihove koristne napore in vse njihove zgodovinske zasluge. Toda sodobno narodno življenje in bodočnost naroda zahtevata od nas širših no-kretov in večjega poleta.
Razstrojeue, pokrajinsko razedinjene naše nekdanje politične stranke niso mogle več zagotoviti zdravega in naprednega življenja. To je danes prepričanje vsega našega naroda. S tem prepričanjem, a za dobrobit in napredek domovine, pozivamo vse Jugoslovane v resnično službo kralju in narodu, brez ozira na kateri strani so bili v prejšnji politični razdvojenosti. Hočemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na eni liniji in v skupnem poletu za nacionalno državo!
litično, versko in plemensko nevtralno.
Z ureditvijo banovin kot upravnih in samoupravnih edinic na osnovi široke samouprave in dekoncentracije oblasti bo naš državni organizem izpopolnjen in ojačena njegova sila za naše skupne napore, vsem delom naroda pa bo omogočena neposredna skrb za njihov razvoj v skladu z njegovimi prilikami in potrebami.
. Osnove dobre uprave zahtevajo vzoren i red v državni iu samoupravni upravi in strokovno usposobljenost ter nacionalno korekt-. nost uradniškega kadra. Naši vztrajni napori | bodo šli tudi v tej smeri, j Dobro pravosodje je temelj vsake dobro urejene države. Pravni red in zakonitost morata biti v popolnosti zasigurana.
Splošna in težka kriza pa ne vlada samo v našem socialnem in gospodarskem življenju, marveč se razstrojenost in zio v sodobni družbi zlasti težko občutita tudi v moralnem pogledu. Zato bo kulturna, moralna in fizična povzdiga našega naroda naša sveta dolžnost.

Nosilec državne kandidatne liste g. Bo- j goljub Jevtič, predsednik ministrskega! sveta in zunanji minister, ter vsi kandidati | Sedem let bo še poteklo, da bo naš ljubila njegovi listi, so odločni nasprotniki ijCn5 1T1]ac]j 'Kralj, naslednik velike jugoslo-vseh separatističnih, federalističnih in pre-! venske dedščinc, ki mu jo je zapustil njegov vratnih teženj. Na tem polju bodo vztra-! veliki oče, dosegel kraljevsko polnoletnost in
jali do kraja, odločno in neodstopno,
Kraljevska vlada, ki ji načeluje nosilec naše državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič, je sestavila svoj delovni program in pristopa k njegovi izvedbi odločno in brzo.
( Ta program obsega mnogoštevilna vprašanja,
| od katerih sta odvisna obtsoj in bodočnost | kmeta in obrtnika, industrijca in trgovca, j delavca in uradnika.
' Gospodarska in finančna vprašanja so živ-Ijenska vprašanja sedanje dobe. Kraljevska vlada jim bo posvetila svojo največjo skrb. Prvi ukrepi v tem pogledu so že izdani. Oni | obsegajo:
| znižanje zemljarine za 20 odstotkov, znižanje davkov, taks, železniških tarif:
I koncentracijo državnih in poldržavnih ve-i likih denarnih ustanov v cilju boljše razde-
prevzel kraljevsko oblast v svoje roke.
Ves ta čas morajo bolj kakor kdajkoli vsa prizadevanja in sile vsega naroda stre meti k enemu in edinemu cilju, k popolni notranji nacionalni in politični konsolidaciji naše državo, k splošnemu blagostanju in napredku vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije.
Svetinja te naloge in bremena njene izvedbe morajo biti vsemu jugoslovanskemu narodu ukaz vesti. Danes je bolj kakor kdajkoli v naši zgodovini potreba narodne sloge, osnovni in bistveni element za miren razvoj našega narodnega življenja in za zagotovitev naše narodne in državne bodočnosti. Zaobljubo, ki jo dolgujemo velikemu kralju
,	mučeniku, da bomo čuvali fn očuvali Jugo-
htve	kreditov	m	pospesenja	obtoka	kap.-	slavife) bomo mogli izvršiti le tedaj> ee bo
ta*a’ .	.	,	I	ves iugoslovenski narod v svoji najgloblji
znižanje	obrestne	mere	pn	državnih	m	za- ]	zavesti prepri5ail) da je vsak posamez-
sehnih denarnih zavodih;	_	! nik in kot celota dolžan sebi in svojemu živ-
odgoditev plac.1 m znižanje obrestne mere ljenju in svoii svobf>di varovati veliko delo.
za kmečke dolgove:
eno milijardo dinarjev zagotovljenih kreditov za velika javna dela, gradnje cest in železnic.
Poleg teh ukrepov bo vlada začela v celoti izvajati ves svoj gospodarski program. Glavni cilj tega programa je oživljenje gospodarstva in celokupne delavnosti našega naroda. Naš sedanji gospodarski sistem sc mora bolje, razumueje, uapredneje in pravičneje organizirati.
začeto po Nemanjičih in Tomislavu in dovršeno po stoletnih žrtvah in borbah po največjem Karadjordjeviču.
Potrebno je, da prekalimo srca vseh sinov te države v železno voljo in jekleno odločnost, v poinem prepričanju, da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, mir in svobodo našega naroda, pa tudi za splošni blagor in splošni mir.
Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se.
.	_	_	! to je danes najvišji zakon našega narodnega
Kmetijstvo je temelj našega narodnega 1 obstoja, naše svobode, naše državne neod-bogastva. Od njega je odvisno življenje VlisnoStj jn edjnstva. Tu mora vsa Jugosla-največjega dela našega prebivalstva in ono vjja z 0gmb 0prtimi v vrhove Oplenca, stati bo zaradi tega prva in glavna skrb naših kakor en sam moz_ Samo tako bomo mogli naporov.	j v neomajni slogi in z velikim narodnim po-
Kriza kmetijstva je vzrok splošne gospo- ; ie{om ohraniti to dragoceno pridobitev na-darske krize pri nas. Odvisnost in medse- i roda in njeg0vega velikega voditelja kralja-bojna povezanost kmetijstva, gospodarstva, | viteza. Samo tako se nam bo posrečilo na-industrije,. trgovine in obrti ustvarjajo neob- praviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno hodnost, da se čimprej doseže ravnotežje v cenah in živahnejša prodaja proizvodov vseh teh panog narodne delavnosti.
Našo gospodarsko in delavsko zakonodajo j	§
moramo korenito popraviti. Kmetu, delavcu !	_	_	_	’
in obrtniku se morata zagotoviti obtsoj in j Vabimo vas, da S. maja vsi složno in od-| napredek. Na njihovo povzdigo je vezan tudi ločno odidete na volišče in oddaste svoj napredek vseh ostalih gospodarskih panog, glas za državno listo z nosilcem g. Bogolju-za katerih razvoj moramo prav tako skrbeti, bom Jevtičem, predsednikom kraljevske
in močno, zunaj pa spoštovano, tako da si jo bodo vsi želeli za prijatelja.
Zadružništvo je najboljša oblika krneč- vlade, kega organiziranega gospodarstva in živ- Bogoljub Jevtič, ljenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružništva, ki mora ostati po-
predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev.
Slede .podpisi vseh ministrov.
Separatiste odklanjamo;
Pred vsakimi volitvami pričenja boj rtajpreje med kandidati. Volilci pridejo na vrsto šele v končni bitki. Tako je tudi sedaj.
Pojavljajo se kandidati vseli vrst i;» vseh mogočih političnih prepričanj. Ker vidijo, da bodo težko uspeli z lastno listo, se skušajo na vse mogo&e načine ur: niti na državno listo. Na tej pričakujejo največ uspeha. Da bi bili na to listo sprejeti, sprejemajo kratkomalo vse pogoje ki jih stavi nosilec te liste. Tako je bilo tudi leta 1931. Na listo so bili sprejeti leondidati, ki so podpisali vse mogoče izjave. Kakor tedaj, tudi sedaj opazujemo, kdo vse se ponuja na državno listo. Med ponujajočimi se kandidati so zopet osebe, kj nam niso prav nič simpatične po njihovi preteklosti.
Tudi sedaj so pripravljeni ti uskoki iz raznih plemenskih in verskih strank podpisati izjavo, ki jo zahteva nosilec državne liste. Pripravljeni so odpovedati se svojim separatističnim težnjam, priznavajo narodno in državo edinstvo in priznali bi še vse mogoče, samo, da bi bili sprejeti med kandidate. Zavedajo se. da ta izjava velja samo dotedaj, ko presto pijo prag parlamenta, potem pa to izjavo puste na strani in orično svojo staro politiko razdiranja. Prav dobro vedo, da ni sile, ki bi jih iztirala iz skupščine, če so enkrat zvoljeni.
Ta praksa se jim je posrečila pri zadnjih skupščinskih volitvah in računajo, da se jim bo tudi sedaj. Tedaj so se vrinili na listo jugoslovanske nacionalne stranke in bili izvoljeni. Ko pa so prišli v skupščino, so na mah postali stari pripadniki bivših političnih strank ir so poskušali svoja načela — če so jih sploh kedaj imeli — uveljaviti v stranki sami. Zato je postala skupščina torišče strankarskih razračunavani posameznikov, če prav so bili vsi izvoljeni na enem programu. In ta progrom, odkrito moramo priznavati, je bil dober, čeprav ne popoten. Bil je dober v glavnem v oni točki, kier povdarja, da stoji absolutno na stališču 6. januarja. Kar mu je še manjkalo in to posebno v socialnem pogledu, bi bili oni, ki so prišli v parlament iu podlagi tega programa, morali izpopolniti. To bi bili storili, če bi bT vsi tud: v resnici taki, kakor so se kazali v vo!‘vm borbi. Ker pa so bili Jugoslovani samo po svoji zunanjosti in svojih besedah, v srcu pa jim je bilo jugoslovanstvo samo firma, pod katero so se skrili, da so lažje rovarili in kovali načrte za borbo proti njemu, je ostal program na. papirju, izvoljeni pa so vsak po svote izvajali program svoje bivše plemenske, verske in separatistične stranke.
Zato je naša dolžnost, da pazimo, kdo vse bo hotel sedaj priti v skupščino in da takoj, ko se pojavi zopet tak namišljeni Jug istevan, povzdignemo svoj glas in gremo v borbo proti njemu. V tej borb5 moramo biti neizprosni, nepopustljivi! Ne sme se zgoditi, da bi zopet sedeli v parlamentu poteg iskrenih Jugoslovanov zastopniki ljudstva, ki ga zavajajo na kriva pota. Ne smemo dopust'1! da bi bilo delo odkrilo srčnih nacionalistov onemogočeno vs.e l takih ujeđlj'.vcev
Kdor bo kandidiral na državni listi, mora biti Jugoslovan ne po prisiljeni izjavi, ampak po srat in duhu '
BC potovanlu Schuschnigga in Berser^aldenessa
Mri se je ubil...
Pretekli teden sta potovala avstrijski Velika kratkovidnost avstrijskih držav zvezni kancelar Schucshnigg in zunanji nikov pa je tudi v tem, da hodijo mole-minister baron Berger-Waldenegg v Pa- dovat na eni strani za finančno podporo, riz in London. Namen potovanja je bil: i na drugi pa imajo obenem priprav-
posojilo, oziroma finančna podpora in — Habsburžani.
Potovanje pa ni bilo posrečeno. V Pariz sta prišla -'O ovinkih. Izs’ piti sta morala več kilometrov pred Parizom in se od tam skrivno pripeljala v francosko prestolico, kjer jih je pričakovala na kolodvoru velika množica ljudi ne z ravno najboljšimi nameni. Sprejeta sta bila v Parizu popolnoma hladno in sta lahko razumela — seveda če sta hotela — da obsk ni bil zaželjen in da ne moreta pričakovati uspehov ne v vprašanju financ, Še manj pa seve v vprašanju restavriranja Habsburžanov. Vladni krogi so jima z diplomatskimi besedami dopovedali, da je bolje, če se držita bolj skrito, da jih javnost ne vidi, ker bi bilo francoski vladi zelo neprijetno, če bi morala v njuno varstvo nastopati s silo.
Kakor je posneti iz poročil, v Parizu avstrijska državnika nista našla priložnosti, da bi natančneje obrazložila namen svojega potovanja. Zato sta le bolj otipavala in skušala zvedeti, kakšno stališče zavzema francoska vlada v vprašanju zopetne vzpostavitve habsburžanov. Odgovor ni bil nič kaj laskav. In tako sta tiho, kakor sta prišla, tudi odšla. Dosedaj menda še noben tuj državnik ni bil sprejet v Parizu tako hladno pri diplomatih in tako burno pri narodu, kakor se je to pripetilo Schuschniggu in njegovemu so-potovalcu.
Ker ni bilo v Parizu nikakega uspeha, sta se odpravila v London. Toda tudi tam je bil sprejem enak. Na kolodvoru ogromna množica sovražno razpoloženega naroda, od vlade pa ju je sprejel oseb no samo zunanji minister Simon, predsednik vlade Mac Donald pa je posla! samo svojega tajnika. Ker je bilo Angležem znano, po kaj prihajata, so dali že vnaprej razumeti avstrijskima državnikoma. da je bolje, če ne načneta nameravanih vprašanj. In tako smo doživeli, da je. Schusčhmgg podal v Londonu Izjavo, da je njegov obisk samo vljudnostnega značaja.
Po vesteh, ki smo jih prejeli pred potovanjem pa je bilo jasno, da je hotel Schuschnigg v Parizu in Londonu zvedeti za tri stvari, in sicer: stališče Francije in Anglije glede povratka Habsburžanov na avstrijski prestol, stališče glede podonavskega pakta v zvezi z jamstvom avstrijske neodvisnosti in vprašanje finančne podpore. In h koncu še eno vprašanje velike važnost: enakopravnost v oboroževanju.
Vse se je ponesrečilo in vseh teh vpra šanj nista načela, ker sta uvidela, da ne uživa sedanii avstrijski režim nikakega zaupanja. Mesto odgovorov na gornja vprašanja sta dobila sicer lepe besede in še lepše nasvete, obenem pa tudi ostro zavrnitev njihovih želja. Glede Habsburžanov so jima povedali jasno, da ni nik-do pripravljen se ž njimi resno pečati, ker je prenevarno in bi gotovo izzvalo konflikte, ki si jih pa niti Anglija niti Francija ne želita. Glede posojila oziroma finančne podpore pa se jima je povedalo. da je v Angliji kakor Franciji sicer dovolj razumevanja za obupne finančne razmere v Avstriji in da bi tudi pomagali, toda — ne sedanjemu režimu, ki ni povelji niti enim niti drugim in tudi doma ne vživa zaupanja, temveč je le toleriran — seveda pod okriljem pušk in bajonetov.
In tako sta se vrnila praznih rok. Občudovati pa je veliko »skromnost« avstrijskih politikov, ki dosledno poskušajo ustvarjati sovražno razpoloženje v Srednji Evropi s takimi izzivalnimi zahtevami. Čeprav dobro vedo, da vzpo stavitev Habsburžanov nobena naslednik držav ne smatra za notranje avstrijsko vprašanje, v katero se noče nihče vtikati, vseeno prihajajo v večjih ali manjših presledkih s tem vprašanjem na dan. Je to vedro samo poskus, toda že sam poskus, ie. — izzivalne.
Ijeno zahtevo po svobodnem oboroževanju. Trdijo sicer, da hočejo oboroževanje samo v obrambo, v resnici pa bi le menda radi še kdaj napadli. Za obrambo so dovolj oboroženi; obrambno oboroževanj rabijo itak samo za vzdrževanje notranjega miru, ker se narod razumljivo krčevito upira nasiljem sedanjega režima, ki se je dokopal do oblasti samovoljno in proti volji naroda. Pred napadom od zunaj se jim ni bati, ker nihče nima namena jih napadati, razen mogoče Nemčije, ki pa napada tudi r.e bo izvršila z oboroženo silo in se bo raje — kakor vse kaže — poslužila drugega načina borbe.
čeprav nista Schuschnig in Berger-
Waldenegg nikjer povedala jasno, da rabita tako denar, kakor drugo podporo prav za prav zato, da se bo režim branil pred narodnim socializmo-m, je bilo vendarle dovolj podčrtano v njihovih nami-gavanjih, da je tu skrivnost Ahilove pete. Anšlus ni več za Evropo tak strah, kakor je bil pred leti. Tedaj je bilo Avstrijcem treba samo izgovoriti to -se-do, pa so se že odprli tresorji francoske narodne banke in denar se je kar valil v široko odprte roke avstrijskih državnikov, ki so vedno sprejemale in ničesar vračale. Danes pa je ta strah minil in tresorji ostanejo zaprti, ušesa diplomatov zapadnih držav pa gluha.
Avstrija je pač hodila s tem vrčem prevečkrat po vodo in zato se je uresničil star r.aš pregovor: Z vrčem hodiš po vodo, dokler se ne ubije. In sedaj se je ubi! ...
Nemiri v francoskih severnih afriških kolonijah
V Alžiru in drugih večjih mestih so pričeli z izgredi brezposelni dom' :i. Tako je zopet prišlo v Alžiru in Oranu do velikih demonstracij in neredov, ki so jih izzvali brezpose ni domači Tvci. Delavci se ne bojijo niti vojaštva, proti kateremu so zelo ostro nastopali. Prišlo je do napadov : mestno posvetovalnico v Alžiru, pri katerih je bilo ranjenih več francoskih uradnikov. Vojaki-domačini, predvsem arabski strelci zelo neradi nastopajo proti demonstrantom, vsled česar je morala biti pozvana tujska legija, kateri se je končno posrečilo vzpostaviti red in mir. Pri izgredih je bilo izropanih veliko število trgovin in hiš. k
Francoski notranji minister je odpotoval v Severno Afriko, ki bo po vrnitvi poda! francoski vladi poročilo in predlagal ukrepe, ki jih je treba storiti, da se ohrani mir in red v tej najvažnejši francoski koloniji.
Slabost naše obrambe proti
mirksiimu
Beograjski tednik »Ideje« prinaša v svoji številki od 16. februarja t. 1. članek M. Crjanskega pod naslovom: Gol-gotska teza o proletariatu pri nas je popolnoma uspela. Če bi nas kdo opazoval od daleč, bi se mu zdelo, kakor da je pri nas proletarski problem glavni pro blem nacije in družabnosti. Toliko drugih, ekonomskih in kar je še važnejše, duševnih problemov se še nismo dotaknili, zato pa se vsak dan vse ono, kar zna čitati in pisati, vse to kar je obisko valo šole, zbira okrog marksizma.
Ker so naši marksisti posebno v obmejnih krajih še vse kvarliivcjši za naš, narod, kakor oni v sredini države in podpirajo v svojih vrstah nemško-nacionalnl živelj, o krivicah, ki se gode delavstvu pa samo kričijo, ne da bi- se lotih dela za zboljšanje položaja našega delavstva, ie članek še posebno z ozirom na razmere pri nas zanimiv in ga prinašamo v celoti.
Aktualen je posebno sedaj, ko se marksisti pripravljajo, da polove v svoje mre že delavstvo, > katero bi radi še naprej vzgajali v brezdomovinstvu in mu vcepljali mebkužnost ter ga preslepili, da bi volilo njihovo Msto, n,a katero bodo zbrali same salonske socialiste, oziroma bnr-žuje z rdečo kravato.
Članek se glasi:
»Naša buržuazija ima o marksizmu kot političnemu nasprotniku popolnoma času neodgovarjajoče in sentimentalne pojme.
Komunist in komunistična propoganda — to je za našega meščana neke vrste mladeniška norost, k’ bo prenehala in katero je treba pustiti, da se sama ubije.
Brez kakršnegakoli, ali pa vsaj zelo površnega poznavanja marksizma prehaja naš človek kot strankar, kot politik, kakor tudi kot povprečnjak k marksizmu kot saboterju z isto pritajeno simpatijo, s katero gleda na prostiaka proti sprevodniku tramvaja, kadar pljune na tla. Pusti svobodnega človeka.
Drugače in še kako brez spoštovanja tujega političnega prepričanja polna neusmiljenega cinizma tudi danes meša marksiste in svetel lik Svetozara Markoviča naša »buržuazija« brez ozira na demagogijo in primitivno saboterstvo r.je govega pokreta.
Ona primerja današnje marksiste s pojmi, ki jih je dobila okoli Tucoviča ter je v njeni glavi današnji internacionalist enak marksistu tipa profesorja Čuriča.
volucionarnim idealizmom, jasna. Vse to pa nima nikake zveze z današnjimi našimi marksisti in tudi nima nikakega smisla. Te reminiscence v pogledu na marksizem so le samoprevara po liberalizmu pokvarjenega steriliziranega našega »meščanskega« stanu.
Ono, kar je bilo najboljšega med marksisti, je že davno oddvojeno od delavstva, našemljeno v dres novih sočasnih marksistov in če bi se danes pregledal naš marksizem brez vsakih iluzij, bi se našlo v njem skoro 90% nemarksistič-nega elementa konfesionalne demagogije in separatističnega saboterstva. Proti tem ne bi smela imeti naša buržuazija nikakih obzirov.
Ni dvoma, da se posebno z ozirom na politične prilike one dobe pokret Svetozara Markoviča in njegove osebnosti more smatrati kot idealen. Niti ni dvoma, da je bila socialistična stranka pred vojno morda pri nas (pisec misli Srbijo. Op. ur.) neka vrednost tudi iz nacional- j nega vidika. Najboljši izraz nacionalne j zavesti naših tedanjih Bakunjinov je po-! dan v pismu Gavrila Principa, kjer je bor ba med zavestjo, da je potrebno predvsem rešiti vprašani e nacionalno, in re-
Komunistična propaganda ravno zato, ker je za našega človeka nova, uspeva pri ms skoro brez odpora Ta propaganda je že sama po sebi bolje izdelana kakor vse druge manifestacije marksizma. Ona ima celo vrsto mojstrsko preraču-njenih efektov.
Naš buržju, ki se zna boriti proti hajdukom, ki jih dežela pozna kot tipe ze-lenašev hladnega razuma, stoji naivno in brezmočno pred Igro marksizma. Zato je marksistična propaganda pri nas tako ilegalna, okrašena s tujim perjem. O celi vrsti komunističnih propagandnih elemen tov nima naša buržuazija niti pojma. Gol-gotska teza o proletariatu pri nas je popolnoma uspela. Če bi nas kdo opazoval iz daljeva, bi se mu zdelo, kakor da je pri nas proletarski problem glavni problem nacije in družabnosti. Toliko drugih gospodarskih in kar je še važnejše, duševnih problemov se še nismo dotaknili, pa vendar se zbira vse kar zna citati in pisati, vse kar je obiskovalo šok, okoli marksizma.
Marksizem potrebuje teze, da je proletarec velemučenik in takoj tudi druge, da je buržuj najogabnejša svinja.
Marksizem izvzema proletarce kot izbran narod in mu pripoveduje, da je cvet človečanstva. Marksizem dan za dnevom prepričuje proletarce, da so samo oni trpeči in bedni, da se mora dvigniti in vladati.
Najlepše je, da naš buržuj pri tem zde-ha kot neprestano dekle, priznava vse te teze in sramežljivo kloni. Ali je kdaj pokazal voljo, da se bori proti marksističnemu licemerstvu? V stanovih duhov ništva. profesorjev, mladih univerzitetnih študentov, odborih »nacionalnih« organizacij?
Ne. buržuj podleže tej hipnozi množic!
Proletarec je sam po sebi seveda inkarnacija vsega dobrega in plemenitega, njega ie treba dvigniti na prestol, on je vzor človečanstva.
Da ne bi bil »času neprimeren«, nehuman in posebno literarno zaostal, buržuj vse to gleda, kakor v sanjah.
Proletarcu je vse dovoljeno in se mu vse oprošča, za niesa in njegov razred
so vsi zaskrbljeni. V njem je idol, morala in lepota. Umetnost naj samo njega slika kot Venero.
Kar je v tej komediji najodumeje, je dejstvo, da vse to ne prinaša našemu delavstvu nikakih koristi, posebno ne onemu, ki je plemensko naše, še v kontaktu z narodom in je šele prišlo iz dežele.
V	dejstvu se vse to odigrava na površini takozvane inteligence in cela ta apo-teza proletarca, ki ga pozneje stane toliko žrtev (glej Avstrijo, Nemčijo, Španijo, Bolgarsko), postaja pri nas prava karikatura.
Marksistična propaganda pretvarja naše inteligenco v morfinizirano maso, ki se ne more boriti in ki — kakor izgleda — zapušča svoje položaje brez boja. K marksistom je prešla vsaj teoretično, razumljivo dobro plačana, cela vrsta kukavic.
Naše podeželje stoji ob strani in naš kmet opazuje čudo, ki se godi okrog njega, a oni stan, ki ima dolžnost, da se brani, popušča.
Proletarec ni tak. kakor ga slika marksistična propaganda in oni. ki so delili ž njim kruh in računali na njega, vedo, da je njegova slika popolnoma drugačna. Mesto takega proletarca se dviga nacionalna ideja, a naš buržuj smatra še' vedno, da ni času primerna.
V	dejstvu pa je nacionalizem edina ideja, potem katere se more pri nas zahtevati ne samo socialna pravica, nego tudi smisel vsakega dela in logična vez z onim kar je bilo. A vsi, ki niso in nočejo’ z nacijo, morajo vedeti kaj jih čaka!
Vprašanje marksizma ni policijsko vpra Sanje, kakor ga smatra naša buržuazija, ono je vprašanje družabnega življenja, borbe in odpora.
Nacija je tu, v teh 80% kmetov in delavcev, nadvladujočih v svoji zemlji. Za njo r.i noben socialni progrom dovolj širok, v njenem imenu ni nobena strogost preostra! Proletarsko vprašanje ni glavno vprašanje. Nasprotno!
Marksistična propaganda je zrasla pri nas kakor ijika, ona vsebuje vse, a največ neprijateljstva, mržnje in podlosti proti vsemu, kar je naše, plemensko naše, naše po duhu.
Marksistična propaganda pri nas ne zastopa delavstva niti realnega programa njegovih interesov in niti ni kak idealizem.
Marsistična propaganda pri nas sliči delu izdajalca v tujini, proti njej se naša buržuazija ne zna boriti; proti njej se bo naše! lek še^e tedaj, ko bode vznikla nacija kot politična ideia in ta obstoja. Ona je tu tako pod vrhom Triglava kakor ob Vardaru, ona prodira preko naših polj, preko naših gora! Jedna in ista, neprc-kosFiva, nepremagljiva! Pride dan. ko bo ta nacija sodila in obsodila marksistične zajedljivee'
BORBA
Stran Z,
/•Mariboru, đne 1. 111. 1935.
Zasebni nameščenci v obrambi svojih socialnih pravic!
/ soboto zvečer je bilo pri »Orlu« zborovanje zasebnih in avtonomnih nameščencev, organiziranih v društvu ZAN. Udeležba je bila precejšnja, vendar se je pa opazilo, da je manjkalo odvetniško in notarsko uradništvo. To bi pomenilo, da je ta panoga tako dobro plačana, da se ji ni treba več boriti za svoje pravice in tudi nimajo nikakega interesa na tem, da ostanejo pravice zasebnega nameščenstva neokrnjene in da se še celo izboljšajo. Kako pa je v resnici ravno s to panogo, bi pa znal gotovo povedati magnat privatnih nameščencev in predsednik društva odvetniških in notarskih uradnikov, seveda, če bi hotel. Da njemu ne gre slabo, nam je znano. Toda na žalost je menda v celi panogi samo ena »svetla zvezda« in ta vodi svoje pohlevne ovčice po potih, ob katerih jc zelo malo paše.
Zborovanje je vodil predsednik tov. Miklavčič, ki je uvodoma pozdravil ljubljanskega delegata, podpredsednika pokojninskega zavoda g. Tavčarja in podpredsednika Zveze društev zasebnih in avtonomnih nameščencev g. Joška Zemljiča, nadalje zastopnika bančnih in farmacevtskih uradnikov, delegata Kosa iz Celja in delegata Koruzo iz Ruš. Besedo je podal takoj delegatu Tavčarju.
V svojih izvajanjih je podpredsednik PZ g. Tavčar orisal boj slovenskih zasebnih nameščencev za svojo socialno ustanovo, za Pokojninski zavod. Zasebni nameščenci so pozdravili razne forme, ki jih je obljubil finančni miniter, kakor tudi razširjenje pokojninskega zavarovanja na celo državo. Odločno pa so protestirali proti predlogu Središnje urada za osiguranje radnika v Zagrebu (SUZOR), po katerem naj bi se ukinile vse privatne bolniške blagajne in mesto njih ustanovile bolniške blagajne za zavarovanje privatnih nameščencev, katerih število bi naj določil minister in ki bi naj vršili zavarovanje kot krajevni organi SUZOR-ja za slučaj bolezni, onemoglosti, nezgode, starosti in smrti po njegovih statutih. S takim enotnim zavarovanjem bi mnogo pridobil SUZOR na račun delavskega zavarovanja, privatni nameščenci pa bi ogromno izgubili. Ce bi se pokojninsko zavarovanje razširilo na celo državo po zgornjih smernicah, bi zasebni nameščenci pri nas utrpeli veliko izgubo, ker je dosedaj obvezno zavarovanje samo v dravski banovini in v Dalmaciji. Zato zahtevajo zasebni nameščenci, da se pokojninsko zavarovanje izvaja ločeno s posebnimi uredbami in ločeno naj se izvede tudi delavsko in nameščensko zavarovanje, ker ima privatni nameščenec druge življenjske pogoje. Ustanovi naj se več pokojninskih zavodov, katerih vsak naj ima kar naj-večjo avtonomijo. Take ustanove so za sedaj predvidene poleg Ljubljane v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Pretila pa je še druga nevarnost s strani pokojninskega zavarovanja. Privatnemu nameščencu najbrž nenaklonjeni činitelji so nam reč predlagali, da bi naj se zavarovalo nameščenstvo po vrstah podjetij in sicer tako, da bi bil nameščenec pokojninsko zavarovan samo v podjetjih, ki ima gotovo število uradništva, kjer pa tega števila ne bi bilo, pa odpade obvezno zavarovanje. Zaenkrat je ta nevarnost odpravljena. Na žalost nam pa govornik ni povedal, kdo je tako socialno čuteč prijatelj privatnega nameščenca, ki bj mu rad odvzel že pridobljene pravice.^
Za svoja stvarna izvajanja je žel govornik obilo priznanja. Na žalost je moral nujno odpotovati, ker bi drugače gotovo še podal nameščencem pojasnila v raznih vprašanjih, ki jih zanimajo in ki so zanje odločujoče važnosti.
Nato je referiral podpredsednik Zveze društev privatnih nameščencev g. Zemljič o bolniškem zavarovanju zasebnih nameščencev in seznanil zborovalce s sklepi raznih anket, na katerih se je obravnavalo pereče vprašanje ukinjenja privatnih trgovskih bolniških blagajn in priključitev istih SUZOR-ju. Prizadete so bile tu tri bolniške blagajne, in sicer: Trgovsko bolniško in podporno društvo
v Ljubljani, Merkur v Zagrebu in »Trgovačka omladina« v Beogradu. Govornik je povdarjal, da moramo doseči, da postane bolniško zavarovanje pri privatnih bolniških blagajnah obligatorno.
Govornik je podG tudi nekaj statističnih podatkov iz delovanja ljubljanskega Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki šteje 7200 zavarovancev m ima v Ljubljani lastni sanatorij. Sličnega hoče zgraditi tudi v Mariboru.
Tov. Zemljič je poročal tudi, da je bivši podpredsednik zveze tov. Gilčvert izključen iz Zveze in tudi kot delegat Pokojninskega zavoda ter navedel tudi teht-
ne vzroke za izključitev.
Predsednik se je govornikoma zahvalil in sta bila na njegov predlog poslani pozdravni brzojavki ministru za socialno politiko g. dr. Marušiču in banu dravske banovine g. dr. Pucu. Na zborovanju sta bili še sprejeti resoluciji zvc_e iz mariborskega društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, ki jih doslovno prinašamo na drugem mestu, na kar je bilo zborovanje zak’jučeno.
Zasebni nameščenci smo hvaležni pre-davateljima za njihove izčrpne referate in si želimo še več takih zborov^n;
Zahfete zasebn h nameščencev
RESOLUCIJA, SPREJETA NA JAVNEM ZBOROVANJU DRUŠTVA ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV V MARIBORU DNE 23. FEBRUARJA 1935,
Na zborovanju, o katerem poročamo zgoraj, je bila sprejeta sledeča resolucija: »Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru se pridružuje protestu Zveze društev v Ljubljani ter odločno zavrača sklep ravnateljstva Suzorja od 28. decembra 1934. ki predvideva ukinitev dosedanjih nameščenskih bolniških blagajn in ustanovitev novih, ki bi nai bili krajevno organi Suzorja in vršili tudi kot taki naše zavarovanje. Po-i leg obstoječih mezdnih razredov naj bi j se uvedli tudi višji mezdni razredi. Član-j stvo pri novih blagajnah bi bilo fakultativno, to je odvisno od pristanka zavarovancev. Odklanjamo ta sklep Suzorja, ker bi uvedba višjih mezdnih razredov prinesla povišanje prispevkov, za katere ni nobenega upravičenega razloga in bi od tega ne imeli nameščenci nobenih koristi. V dravski banovini ni nikake utemeljene potrebe za osnovanje višjih fondov. ker imajo nameščenci že pri sedanja TBPD možnost, da se priglase v visio zavarovanje.
Obligatomost zavarovanja vseh članov blagajn pri posebnem fondu bi obremeni-lo zavarovanca samega. Pogubna posle-' dica obligatornosti članov pri posebnem fondu in uvedba višjih mezdnih razredov za nameščenske bolniške blagaine bi imela z ozirom na predvideno fakultativnost članstva za posledico, da .bi vsi, ki bi teh novih bremen ne zmogli ali ne hoteli nositi, prešli enostavno v zavarovanje Suzorja. Zaradi tega dviga tudi ( naše društvo protest in poudarja temeij-j ne zahteve v pogledu ureditve socialnega zavarovanja privatnih nameščencev j v dravski banovini:
!	1. Smotrena in zadovoljiva organiza-
cija socialnega zavarovanja nameščencev mora nujno izhajati iz povsem prirodne ' činjenice, da imajo privatni nameščenci | z ozirm na svoje življenjske prilike, od-[ nosno življenjski standard in mentalite-j to glede svojega socialnega zavarovanja j posebne želje in potrebe. V okviru ob-
stoječega delavskega zavarovanja tem ni mogoče ustreči, pa je zato potrebna specialna zakonita ureditev celokupnega nameščenskeiga zavarovanja, ki naj obsega bolezensko, nezgodno, pokojninsko in brezposelno zavarovanje in vodi računa o potrebni kolaborativni skupnosti vseh teh zavarovalnih panog.
2.	Organizacija nameščenskega zavarovanja mora sloneti na teritorialnem načelu in zato naj se že z ozirom na obstoječe neznosno stanje čimpreje izvede razmejitev delokroga vseh treh pri-vatno-društvenih blagajn tako, da pripada bolniški blagajni TBPD v Ljubljani izključna pravica izvajanja bolniško-ne-zgodnega zavarovanja za vse trgovske in druge privatne nameščence na področju dravske banovine. To načelo velja za vse OUZD-je, pa naj bo merodajno tudi za privatno-društvene bolniške blagajne, da prenehajo nepotrebni spori in interesom socialnega zavarovanja škodljive ii-
• citacije v pogledu bolezenskih podpor med raznimi nosilci nameščenskega zavarovanja.
3.	Fakultativno zavarovanje zasebnih nameščencev pri privatno-društvenih bolniških blagajnah se mora spremeniti v obligatorno. Obsegati pa mora vse trgovske in druge zasebne nameščence, v kolikor ni njihovo zaposlenje pretežno fizičnega značaja, kakor tudi nameščence v raznih samoupravnih institucijah, ako po ve’javnih zakonitih predpisih niso izvzeti iz obveznosti zavarovanja.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, včlanjeno v Zvezi društev v Ljubljani, naproša potom te g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da blagovoli čimpreje sklicati anketo predstavnikov privatno-društvenih blagajn, kakor tudi vseh drugih interesiranih činiteljev, na kateri naj se razbistrijo vsi pereči problemi nameščenskega socialnega zavarovanja in določijo vidiki,, po katerih naj se uredi.«
Zakaj šmarno pri nas zakone?
Pri nas imamo celo vrsto zakonov, ki služijo delavstvu^ oziroma bi mu morali služiti. Gotovi poslodavci pa teh^ zakonov nočejo poznati in jih ne vpoštevajo tako, kakor bi jih morali. Poslužujejo se ■vseh mogočih sredstev, da kršijo predpise in oškodujejo delavstvo, če že morajo v kaki točki zakon vendarle vpošte-vati, se maščujejo takoj nad delavstvom na drugi način. Ne strašijo se niti najhujšega: odpoved službe v smislu zakona. Tako se dogaja? da poslodavci zakon točno in vestno izpolnjujejo edino v tej točki. To pa dosledno. Našteli smo že nešteto slučajev. Opozarjali smo tudi merodajne faktorje na krivice, ki se gode našemu delavstvu. Toda naleteli smo dosedaj na gluha ušesa. Delavstvo dobi odgovor, naj brani svoje pravice pred sodiščem, ki je zato postavljeno.
Ali pa more sodišče tudi delavstvu res nuditi polno pomoč v obrambi njegovih pravic? Ne!
Delavec sicer dobi pri sodišču pravico,
pri službodajalcu pa službeno knjigo z gotovim zaznamkom in tako se množe vrste brezposelnih. In kar je najhujše:
delavec, ki se je drznil zahtevati svoje pravice pred sodiščem, je ožigosan kot nevaren element in nikdo ga ne sprejme več v službo.
AH je pri takem stanju mogoče zahtevati delavcu pravice, ki mu pritičejo v smislu zakonskih predpisov. Kako naj si upa delavec zahtevati od službodavca, da izpolnjuje zakon, če pa mu pri tem grozi odpust iz službe. Tu bi bilo treba novih ukrepov. Ako delavec ne izpolnjuje predpisov, je kaznovan. Kaj pa službo-davec? Za njega so zakoni na papirju, če jih ne izpolnjuje, se mu ne zgodi ničesar. Zato bode potrebno, da se k zakonom socialnega značaja izdela pravilnik, ki bode predpisoval tudi za službo davca kazen, če zakon krši. Dokler tega ne bo, se delavstvo zakonov ne more posluževati v polni meri.
Navajamo slučaj, ki se je pripetil te
dni v mariborskem podjetju »Kovina«, kjer vedri in oblači vsemogočni inoze-mec direktor Stein in iz katerega je razvidno, kako ta inozemec spoštuje naše zakone in kako jih izpolnjuje. Mogoče bomo le našli kako sredstvo, da bomo tudi tega visokega gospoda podučili, da je v Jugoslaviji in da mora zakone spoštovati tudi on, ali pa naj gre, od koder je prišel. Nekdaj je mož že odšel, zakaj' se je vrnil in kdo mu je vrnitev izposloval, ne vemo.
Na noben način pa ne smemo dopustiti, da bi ta mož postopal tako, kakor je v sledečem slučaju:
Neki delavec je bil primoran tožiti tovarno, ker se mu ni izplačala bolniška mezda v smislu obrtnega z-akona. Ko je g. Stein zvedel za tožbo, je zagrozil delavstvu, da odtegne vsem po kolektivni pogodbi zajamčeni dopust, ako dotični delavec ne umakne tožbe. Tožba je bila nato umaknjena, ne da bi delav' : preje! po zakonu pripadajočo mu bolniško mezdo. Delavci so nato iz svojega žepa plačali svojemu tovarišu bolniško mezdo samo, da si ohranijo pridobljeno pravico dopustov. Dopusti pa so kljub temu, da je bila tožba umaknjena, ukinjeni.. Tudi nadure še niso izplačane, akoravno g. Stein obljublja že dlje časa, da jih bo nakazal. *
Če v tem podjetju zboli kak delavec dvakrat v izvestnem času, plača podjetje bolniško mezdo, obenem pa sledi odpoved.
Tako se godi delavstvu v tovarni »Kovina«. Med njim in nekdanjimi sužnji torej ni dosti razlike.
Seveda pa nima g. Stein prav nobene potrebe, da bi se zanimal tudi zato, da odpravi pomanjkljivosti higijenske naprave. Pristojna oblast naj malo bolj natančno ogleda to podjetje, kakor tudi inozemca g. Steina, ki menda ni nenadomestljiv.
Čudni specijalisti
Dobili smo seznam inozemcev zaposle- . nih v tovarni za dušik v Rušah. Vsega skupaj jih je 25, med temi 16 Nemcev iz vseh mogočih krajev, največ iz Avstrije. Po poklicu so ti inozemci: ravnatelj inženir, obratni inženir, obrtni kemik, nad-kniigovodja, blagajnik, knjigovodja, skladiščnik, obratni mojstri, ključavničar, elektrikarji, pokrivač, razni mojstri, okre-tač, tesar, klepar.
Iz poklicev je razvidno kakšni špecija-ilsti so. Ni nobenega dvoma, da so vsi nenadomestljivi. Skoro vsi so pa že tudi več let tukaj. Za državljanstvo ne prosijo, iz katerega razloga, nam ni težko uganiti. Radovedni smo, če pri nas ni dovolj knjigovodij, ključavničarjev itd,, ki bi te tujce nadomestili. Še bolj radovedni pa smo, če je mogoče v Nemčiji, ali Avstriji pa tudi v Češki mogoče zaposlen kak naš držhvljan v teh poklicih. Mislimo, da ne.
Kolikor smo informirani, ima v tej tovarni veliko besedo bivši poslanec gosp. Krejči. Ta beseda pa gotovo ni tako vpliv na, kakor mislimo, ker bi bilo sicer nemogoče, da bi nacionalen človek pustil v podjetju, kjer ima če že ne glavno, pa vsaj veliko besedo, toliko nepotrebnih tujcev — Nemcev. Da je vsled tega u-radni jezik v tej tovarni nemški, je razumljivo. Saj se menda vendar ne bodo učili knjiknjigovodjd, nadknjigovodje itd. učili knjigovodje, nadknjigovodje i. t. d. da bi odšli in pustili na svoja mesta naše ljudi. Seveda ja zaenkrat to samo pobožna želja, ker je skoro nemogoče, da bi mi ubogi zemljani kaj dosegli, če pa še celo g. poslanec z vso svojo avtoriteto niso mogli tega doseči.
Počakajmo torej boljših časov. Naši intelektualci naj pa ta čas gledajo, kako se bodo preživeli. Naj se špecijalizirajo, potem bo mogoče že kaj. — Tako najbrže mislijo oni, ki tako lepo skrbijo za naš narod. Tema o teh inozemcih bo pa zelo zanimiva pri agitacijskih shodih, ki se bodo v bližnji bodočnosti vršili in tudi zelo priporočljiva pri zbiranju podpisov, ki so se kakor čujemo že prav pridno pobirali. Zasebni nameščenci bodo morali že iz same hvaležnosti storiti svojo dolžnost in gledati, da se vpliv merodajnega .gospoda .ne zmanjša.
Med nami...
Urivanje klike iz DNS
Kljub temu, da vedo, kako nerazpoloženo je ljudstvo proti bivšim klikarjem iz JNS, se ti urivajo tudi pri sedanjih volitvah ljudstvu. Kar nekako po sili postavljajo kandidate. Njihove krajevne organizacije, ki obstoje iz ljudi vseh mo-gočil političnih naziranj, saj so jih pobirali po cestah, po boljših in slabših gostilnah, med nacionalisti, pa tudi med nemškutarji, postavljajo kandidate pri zaprtih vratili.
Boj med kandidati je velikansk. Skoro stopajo eden drugemu na prste. V Mariboru so nekoliko v čkripcih, ker je bivši poslanec g. Pivko izjavil, da noče več
Zato se je par oseb spomnilo na g. Lukačiča. Z velikim veseljem so naznanili »blagemu« narodu, da je vse navdušeno za tega nadvse priljubljenega kandidata. In g. Lukačič so menda tudi z navdušenjem ustregli »ljudski« želji, in so pripravljeni kandidirati ker so vedno nacijo-halni, vendar pa se čuje, da ta narod ni za tega gospoda navdušen in ga odklanja. Zakaj, bo pa menda g. kandidat že sam vedel. Mogoče bi se pa g. kandidat obrnil na ljutomerski srez, ker je bil tam, kakor smo čuli tudi »zelo priljubljen«. (Njegov bdhod je to priljubljenost pokazal.)
Na desnem bregu je že pobiral podpise bivši poslanec gospod K r c j 5 i, o katerem je zadnjič nek njegov ožji
prijatelj rekel, da bode gotovo izvoljen ker ima denar. In tak, ki ima denar tako je rekel ta prijatelj — je najbolj primeren za poslanca, ker se ni bati, da bi hotel s svojim poslančevanjem še kaj zaslužiti — takole posebej. Kaj je mislil s tem prijatelj, ki je to izbleketal, ni težko uganiti. Ni pa prav laskavo na druge bivše poslance, ker je s tem hote ali nehote namignil, da oni, ki niso premožni, niso zaupljivi. Torej je denar vse tudi v politiki vsaj pri klikarjih iz JNS. Konkurent bode pa tudi g. Krejčiju nagajal. Kot tacega se imenuje g. Kirbiša iz Rač. Pa se bo najbrže še kdo pojavil. Nam je prav, da bo več konkurentov, bomo vsaj videli, kako se bodo lasali in pulili za poslanski stolček. Za drugo pa itak ne gre. Od nosilca državne liste pa do danes še ni odgovora, kdo bo sprejet in kdo odklonjen.
Zelo zanimivo bo poslušati one kan-ditate, ki so do sedaj poslančevali. Čeprav nismo poklicani, pa jim vendarle dobrohotno priporočamo, da nam bodo na teh shodih povedali o vseh svojih delih. Nas namreč le zanima, kaj so do sedaj napravili, na ono kar bodo napravili nc čakamo s posebno radovednostjo, ker po dosedanjih njih delih sodeč — ne bo kaj dobrega.
gljiva volja s katero ustvarja svojo misel, bistveno ločijo od poklicnih starih strankarjev, nastopi »Zbor« s svojo listo.
Prepričan o popolni zmagi svojih načel, ki so izraz stvarnega narodnega hotenja, je sklenil svojo odločitev na pod-agi težke izkušnje naroda z dosedanjimi političnimi pravci in načeli njihovega delovanja. — 'Akcijski odbor.
Človek in pes. Neki splitski dnevnik je objavil pred nekaj dnevi sledečo vest iz nekega primorskega mesta:	Večja
pfeča psa nego delavca. Delavci zaposleni pri planiranju terena za gimnazijsko stavbo so plačani z dnevno mezdo 15 Din. Obenem pa je zaposlen pri istem podjetju tudi pes kot nočni čuvaj orodja, ki prejema za to svoje čuvanje dnevno hrano in — 18 Din.
Menda bo imel ta srečni pes tudi v Mariboru kakšnega takega tovariša. (Op. *ur.)
Imenitna vzgoja naših marksistov.
Pred nekaj dnevi je bil zaveden pristaš rdečkarjev zaslišan pri neki oblasti. Ko je prišlo na vrsto običajno vprašanje po narodnosti, se je krepko odrezal: Nobene, sem internacional! Iz tega posnemamo, da ta človek doma — kruli.
Izobraževalni tečaji naših marksistov morajo biti pa res imenitni . . .
Des berma segn. Ker so se marksisti odločili, da bodo postavili lastno kandidatno listo, je sedaj posebno v V. okraju po vseh gostilnah velika debata med so-drugi o tem, kako bodo volitve izpadle. Pa še o drugi stvari se govori. Oni so-drugi, ki se namreč še niso mogli ali hoteli naučiti slovenski, pravijo, da bo moral biti vsaj en shod v Mariboru v nemškem jeziku za nje posebej. Zadnjič sta se dva sodruga v znani rdeči gostilni v precej zibajočem stanju celo radi tega sprla, ker je slovenski sodrug oporekal svojemu nemškemu sodrugu, da ne gre, da bi bil v Mariboru nemški shod. Nemški sodrug je postal tako navdušen, da je glasno povdaril: bos i pin a tajčen niks internacional und ber als solhter a plei-bn. Des berma segn . . .
Kristo bodo pobijali.
Hudobni jeziki pripovedujejo, da se bo pričelo v Mariboru zopet s pobijanjem gospodarske krize. Zelo primerno bi bilo, da bi se s tem pobijanjem zaposlili brezposelni. Mogoče bi jo ti znali ugonobiti.' Ker tudi tokrat opažamo, da se za pobijanje zanimajo isti gospodje, ki so jo pobijali že leta in leta, dvomimo, če se jim bo tokrat posrečilo pobiti jo do smrti. Nekaj bodo že pobili, če bo pa to kriza, pa ne vemo. Najpreje bi priporočali vsem tem ubijalcem, da bi se s krizo dobro seznanili, vsaj toliko, kakor se je morajo z njo seznaniti delavstvo in nameščen-štvb, potem pa bo mogoče šlo. Seveda bo nekaj stalo . . .
Si herns . . . Tako-le ima nek gospod iz slavnega V. okraja sv. Magdalene navado klic..ti za ljudmi, o katerih misli, da so radovedni in ga želijo poslušati. Ta
gospod so se tekom dolgih let, odkar so v Mariboru, naučili tega »koheltajč« in jim slovensko kar nič več ne diši. Tudi svoje otroke so vzgojili tako, da se ponašajo po Mariboru z izrekom »ih pin eine tajče!« Kruhek, seveda, kruhek je pa slovenski prav dober . . .
Odgovor g. M. R. Na Vaše vprašanje, če smejo inozemke opravljati pri nas posel gospodinj in prodajalk, Vam odgovarjamo, da sme inozemka biti zaposlena kot gospodinja ali pa prodajalka samo posebnim dovoljenjem. Kdor zaposluje inozemce v kateremkoli poslu brez takega dovoljenja, je kaznovan.
Če je torej gospa Ana Kovačič iuo-zemka in če je zaposlena kot gospodinja ali kot prodajalka, se obrnite na pristoj' no policijsko oblast, kjer Vam bodo dali pojasnilo, če ima dovoljenje bivanja in zaposlitve. Če nima, bode oblast že ukrenila potrebno.
Marksisti bodo šli samostojno v volitve!
Tako so sklenili na svoji konferenci, kjer je bilo zbranih precejšnje Število zastopnikov proletariata, ki pa so že davno, davno postali buržuji v pravem pomenu besede. Ker ne poznajo domovine in naroda, so si izbrali za svojo idejo židovski marksizem in s tem varajo delavstvo že več ko pol stoletja. Po večini držav jih je delavstvo že spoznalo in obsodilo. Pri nas bo končna sodba sledila. In nam je prav, da so se sedaj opogumili in bodo šli samostojno v volivni boj. Na ta način jih bomo vsaj spoznali, ker se ne bodo mogli več skrivati pod vse mogoče firme, kakor so se do sedaj. Videli bomo pa tudi yse one. ki jih bodo podpirali.
Sami pa se menda ne zanašajo preveč na svojo moč, ker tako-le med vrsticami povedo, da bodo šli v dravski banovini samostojno v borbo, da pa bodo tudi tu podpirali kandidata, četudi ne bo »njihov«. Samo, če bo vsaj njim po volji. Z drugimi besedami, prilastili si bodo kakega kandidata za svojega, četudi ne bo sodrug. Angleške laburiste tudi priznavajo za svoje sodruge, čeprav ti nočejo imeti ž njimi nikakih zvez, ker vedo, da so pri nas marksisti delavski samo po besedah, v dejanju pa niso nič drugega, kakor delavski izkoriščevalci in pobor-niki vseh mogočih protidržavnih elementov.
No, pa naj bo karkoli, ob volitvah na svidenje. Samo prosimo, da ne bodo preveč govoričili o fažizmu, k: ga pri nas ni in da bodo tudi v narodnem oziru vsaj dostojni, če prav pravijo, da so interna-cionalni. Mi jih pozdravljamo!
Političen pregled
Tov. Dimitrije Lfotić nosilec liste
jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbor«.
Akcijski odbor jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbor« je odločil, da pri skupščinskih volitvah nastopi samostojno z listo, katere nosilec bo tov. Dimitrije Ljotič.
Kriza političnih ustanov, kakor tudi družabne in gospodarske neprilike so ustvarile v vseh delih države brez medsebojnega poznanja in brez dogovora pojave novih političnih in družabnih stremljenj.
Ta stremljenja so našla izraz v osnovnih načelih novega pokreta, ki je dal odgovor na vsa pereča sodobna vprašanja v svojih smernicah.
Kako veren tolmač teženj naroda so osnovna načela in smernice novega pokreta dokazuje dejstvo, da so jih kot- svo je takoj priznali in objavili neodvisni pokreti in grupe po svojih organih.
Volitve za narodno skupščino so zatekle naš pokret v polnem organizatorič-nem delu.
V zavesti, da se morejo njegove ideologije in njegov program izvesti samo z neposrednim in odločnim udejstvovanjem v volilni borbi, če tudi pod najtežjimi prilikami, pokret ni mogel ostati križem rok.
Ker ga tako načela, katera zastopa, ka-
Opozicija, v kateri se zbirajo separatistični elementi, se še niso dogovorili glede enotne kandidatne liste. Najbolje bi bilo, da ostanejo doma. Teh zgagarjev smo že siti zdavnaj. Nimamo prav nobene potrebe, da bi se pričeli zopet prepiri, ki ne nosijo narodu nikakih koristi. Kakor čujemo, se zelo udejstvuje neki gospod, ki je pred vojno zelo navdušeno »drukal« za Avstrijo, sedaj pa je podal nekako izjavo, da je bil vedno zaveden Jugoslovan. No, za take Jugoslovane se vnaprej zahvaljujemo, čeprav jih moramo seveda na žalost priznati za jugoslovanske državljane. Vemo, da se niso spreobrnili, ker se ne morejo, zato ie pa bolje, da ostanejo doma, da bomo lahko prišli do reda in pravice. S takimi plemenskimi zagrizene! pa ni mogoče pametno govoriti. Naj ostanejo pri svojem poslu, politiko pa naj puste pri miru, ker njihovim željam pod nikakim pogojem ne bo ustreženo. Mi nočemo nazaj v leto 1918. Tu ni za nas nobenega vprašanja. Zato, srečno pot, gospodje!
Jugoslovanska narodna stranka postav Ija svojo listo tudi v Mariboru. Za mesto bo kandidiral g. dr. Irgolič, odvetnik, na desnem bregu pa najbrže znani nacionalist vrtnar Požar iz Pobrežja. Čuje se pa poleg tega še tudi o drugih kandidatih. Drugi teden morajo biti kandidatne liste postavljene, zato bomo tedaj imeli že več jasnosti.
JNS. Zborovanje je pokazalo, da vlada med nacional, življem veliko nezadovoljstvo proti gotovi kliki v JNS. Nekaj navzočih gospodov, ki so poskušali uveljaviti metode te klike, je moralo slišati od zborovalcev precej bridkih resnic in so lahko prišli do prepričanja, da narod ni več pripravljen dopustiti, da bi se kan didati izbirali za zaprtimi vrati, temveč, da hoče kandidate sam izbirati in sam odločati, komu zaupa. Tudi ni pripravljen, da bi imele pri tem besedo samo nekatere organizacije JNS in zahteva, da se v volivni odbor pritegnejo pripadniki vsah nacionalnih organizacij.
Na zborovanje niso bili pripuščeni poročevalci časopisja, ker je bilo zborovanj. namenjeno samo povabljenim volivcem. »Večernik« je v ponedeljek glede tega pokazal svoje užaljen je in namiguje na nekega poročevalca tednika, ki da je imel edini pristop. Naj se gospod, ki je napisal to jeremijado, le pomiri. Na zborovanju ni bilo nobenega poročevalca in tudi onega za tednik ne. Dotični, ki ga misli, ni bil navzoč kot poročevalec, ampak samo kot povabljen volivec. Sicer pa zelo dvomimo, da bi smel poročevalec »Večemika« o zborovanju poročati tako, kakor se je vršilo in če bi smel zapisati vse ono, kar so morali slišati gospodje, ki so poskušali zagovarjati »odžagano« kliko iz JNS. Najbrže ne, ker nad njim stoji glavni dnevnih dravske' banovine...
JUSTIFIKA.CIJA V MARIBORU.
V	pondeljek sta bila obešena v Mariboru Lakner in Pančur vsled umora paznika Petrina. Dnevno časopisje, ki hoče biti veliko, je o tem pisalo cel teden preje in še sedaj ne preneha. Nazadnje so se pričeli prepirati, če sta bila obešene" pred smrtjo spokorjena ali ne.
Če je tak način pisanja okusen ali ne, naj pa čitatelji teh listov sami ugotove.
Napad z nožem v delavnici.
V	nekem tukajšnjem dnevniku smo črtali, da je neki delavec ranil z nožem preddelavca g. Murausa. Kot vzrok je bilo navedeno staro sovraštvo. Iz navedenega sledi, da so razmere v delavnici postale neznosne in se sovraštvo neti do skrajnosti, tako, da prihaja do osebnih razračunavani. Kam bo to privedlo, si lahko mislimo. Naša želja je, da se v delavnici napravi red in preneha z raznimi sekaturami delavca, ki se nahaja itak v skrajno slabem gmotnem položaju. Preganjanja iz osebnih razlogov morajo P'-?-nehati. Delavstvu se ne smemo čuditi, če postaja pod takimi razmerami razburljivo in nerazsodno ter poseže po sredstvih, ki jih nikdo ne more odobravati.
Delitev drv siromašnim občanom.
Kakor vsako leto, je tudi letos mestna občina razdelila med siromašne občane drva. Ta drva so namenjena samo brezposelnim. Nekaj takih pa se je v našem uredništvo pritožilo, da se pri tej iaz-delitvi postopa pristransko in da so se drva delila ljudem, ki niso brezposelni in ki imajo celo primeren zaslužek, medtem, ko se ie brezposelne zavračalo.
Mestna občina, oziroma socialno-po-iitični oddelek naj zadevo preišče in popravi krivico, onega pa, ki je zakrivil tako pristransko postopanje, naj kaznuje. Imena prizadetih in onih, ki so drva prejeli, dasi niso brezposelni in tudi nc tako siromašni, da bi si jih ne mogli preskrbeti sami, so v našem uredništvu na razpolago.
Maribor
Zborovanje volllcev v Mariboru
se je vršilo v nedeljo s spodnjih prostorih hotela »Orel« Zborovanja se jc a!-,eži’
Dopisnikom! Dopisnike z dežele prosimo, da nam dopise pošiljajo tako, da jih prejme uredništvo najkasneje vsako sredo, ker nam je sicer nemogoče uvrstiti jih v list, ki izide vsak oetek!
Jugoslovanski nacionalisti!
Pomnite, da je bila naša država
naša
g. m nister dr. Marušič, ki je b'l ob pri-' ustvarjena s sto in stotisoči žrtev. hodu od vseh navzočih prisrčno pozdrav Vsaka ped nase zemlje je prepoje Ijen. Zborovanja se je udeležil tudi g. z njihovo krvjo i	^ _
senator Pucelj. V svojem govoru je dr. j Ne dopustite, da bi to zemljo *?k -
^_____________ _ Marušič obrazložil volivcem vzroke raz- riščal kdorkoli samo v svoj osemu
kor smernice, po" katerih dela in neupo-' pusta skupščine in notranjega razdora v prid!	________________________--
’zdaia,. odgovarja in urejuje TONE BAJT. - Tiska Mariborska tiskarna d. <1, predstavnik ravnatelj STANKO DETELA v Mariboru.