- • > 1 ' • .V"--:'-" •• • Stav. V trstu, v ftorak 20. avgusta Letnik Xl!ll. Uhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulice sv. Frančiška AsiŠkega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij list« .Edinosti". — Tisk tiskarne ,Edinosti". — Teleion uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40—, pol leta K 20—, tri mesece K 10—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. *W - ■■ ■■ Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. = EDINOST Posamezne številke zastarela 20 v hi. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanivabila, oglasi denarnih zavoJov mm po 30 vin,- oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2-—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek. .Edinosti-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo uoravl lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. St. 2J. Po&noliraminlčai raia.i H. Sil.652 g Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. — — U^eiil sestanka v nemškem Siaunem stanu. Piitjsko vprašanje. Vojna se bo nadaljeval. Popolna edinost med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. DUNAJ, 19. (Kor.) »Fremdenblatt« piše v današnji večerni izdaji na uvodnem mestu: Konference dne 14. in 15. t. m. v nemškem glavnem stanu so imele namen, da pripravijo rešitev važnih vprašanj. Vsled velikega števila snovi, ki je bila določena za obravnavanje in vsled kompliciranosti nalog ni bilo mogoče vsled kratkega časa preiti na posameznosti in tudi sploh ni šlo za to, da bi se prispelo tako daleč. Vendar pa so se zamogla vršiti posvetovanja o vseit glavnih točkah in uspeh le obstojal, kakor že naznanjeno, v popolnem soglasju glede potrebnih smeri. Temeljne misli so bile torej določene in njih udej-stvitev je sedaj delo neposredno predstojećih podrobnih posvetovanj. To velja predvsem za poljsko vprašanje. Avstro-Ogrska je že od nekdaj vztrajala na načelu, da mora biti končna ureditev izvršena vsekakor v soglasju z interesi osrednjih vlasti, ki so s svojo krvjo priborili Poljski svobodo, da pa se morajo v tem okviru, kolikor mogoče, izpolniti želje poljskega naroda. V tem smislu je bil tozadevno dosežen sporazum tudi na pogajanjih v nemškem glavnem stanu. Zato je sam^obsebi umljivo, da%norajo Poljaki pri izvolitvi svojega kralja imeti odločilno besedo. Istotako pa je seveda pri ozkih odnošajih, ki vladajo med osrednjima vlastima in Poljaki, samoobsebi umljivo, da se pravica Poljske do svobodne volitve kralja ne sme izvršiti na na-Cin, ki bi nasprotoval življenjskim interesom monarhije in Nemčije. Toda tudi vsa ostala, poljskega državništva tičoča se vprašanja, se bedo najprej raspravljala med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, nato a rešila sporazumno s Poljsko. Razven poljskega vprašanja se je razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, ki so nastala vsled vojne. Tudi v tem oziru je bil dosežen popolen sporazum. Vojna se bo nadaljevala, ker žele to naši sovražniki, ki streme slejkoprej po osvojitvah in Troze Avstro-Ogrski z razkosanjem. Naš -edanji zunanji minister grof Burian je vnovič precizjral svoje stališče v programu 16. julija 1918. Našteval je pri tem vojne eitie naših sovražnikov in naglašal pri tem kot one, ki bistveno in stvarno ločijo vojujoče se države, ententne cilje teritorialnega značaja. Izjavil je, da štirim \Yilsonovim točkam nikakor ne nasprotuje in opozarjal na to, da smo svoj? sovražnike povabili k mirovnim pogajanjem na vzhodu in da bi isti tudi zainogli vplivati na te mirovne sklepe, ako bi se udeležili poga/aej. Izjavil je končno, da dovoljuje naša mirovna pripravljenost razpravljanje vsega, samo ne našega nedotakljivemu posestnega stanja. Posiužil se je ta-:Trat besed, da služita vojevanje in diplomacija v vojni istemu namenu, česar ni mogoče ločiti. To so še danes načela, h katerim se priznava naš zunanji minister in obenem tudi vlada nemške države, sicer oba pripravljena za sprejemljiv mir. Oba zaveznika sta slejkoprej trdno odločena, da branita to, kar jima pripada, do skrajnosti. Toda istočasno .smatrate o-srednie velevlasti za svojo največjo nalogo, da dosežete časten mir in se boste v dosego tega cilja poslužili vseh sredstev. ZUE1HA ARMUSim POROČilA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 19. ifcor.) Uradno se javlja: Ob Piavi so ml sovražni poizvedovalni poizkusi izjalovljeni. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO, BEROLIN, 19. (Kor.) Veliki slavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kra-Ijsviča Ruprehia: Jugozapadno Baiiieala so sletliii močnemu ognju angleški napadi med Meternom in Merrisom, ki so bili odbiti v naših sprednjih bojnih črtah. Na obeh straneh Lysa živahno poizvedovanje sovražnika v krajevnih bojih. Severno Ancre smo pomaknili lastne črte naprej m ujeli več mož. — Armada senerala Bo-ehna: Med Ancro in Oiso zgodaj zjutraj PODLISTEK. P^stsloif^uS zapiski. Roir.an. Iz francoskega prevedel A. R. Azurina se je obesila za roko svojemu sedanje-niu ljubimcu, ki je s precej neumnim obrazom poslušal ta kratki pogovor, in odšla smeje. — Resnično, — si je uejal Raphael/ — mislim, da ima dekle prav, kajti čutim tudi sam, da nameravam storiti nekaj zlega. Toda bilo je že skoraj prepozno, da bi se premislil, a bil je pri njem tudi grof Salluces, kakor hudobec, ki bi mu z žgočo ironijo izpodbil vsak novi pomislek. Raphael je vzel ponujani mu kolkovani papir in napisal nanj menico za pettisoč in petsto frankov, zapadajočo v treh mesecih. Podpisal je svoje ime, potem pa obrnil list, vzel Iz žepa pisemce, katero le predkratkim prejel od barona de Mauberta, ter Je na drugi strani menice, kakor je pač vedel In znal, podpisal bate novo Ime. .... .___ srdit topovski boj. Sovražnik je izvršil na več krajib močnejše napade. Južno Sont-me se je napad avstralskih čet izjalovil. Pri Herleviiiu, severovzhodno Rova, je bil lasten sunek uspešen. Francoski napadi na obeh straneh ceste Amiens-Roye so bili odbiti povsod, deloma v protisunku. Več oklcpnjakov je bilo razstreijenili, par razbitih od nase pehote z ročnimi granatami Istotako se le razbil tik južno Avre večkrat ponovljeni nr^pad sovražnika. Sovražnik je vdrl v zapadni del Beauvralgnesa. Umaknili smo tamkaj bojuje čo se četo v vzhodni del kraja Severoz^padno Lasig-nya cmo zavrnili sovražne delne napade in večkrat ponovljene sunke. N&daijne napadalne poIzJiiase je preprečil naš ogenj. Med Ciso ia Aisno se je pričel zgodaj popoldan močen topovski boj. Proti večeru je napadel sovražnik po najsllnelšem stopnjevanju ognja med Carlepontom in jugovzhodno Nouvrona. Naše čete so v več urni srditi borbi ustavile sovražni naval, ki se je povsod razbil v naših bojnih postojankah. — Armada nemškega cesarjevima: Ob Vesli, na obeh straneh Brai-sna, ob oživljajoče® se topovskem boju manjši pehotni boji; BEROLIN. 19. (Kor.) Večerno poročilo: Zapadno Chaulnesa bi severno Roya so se sovražni napadi izjalovili. Med Avro in Aisno čez dan srcEti topovski boji. Francoski napadi na široki fronti so se razbili s težkimi izgubami Od časa do časa topovsko delovanje v bornem odseku med Oiso in Aisno. ■ . Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludenaorn. BOLGARSKO. • SOFIJA, 18. (Kot.) Vzhodno Vardarja in južno Dcjrana smo pregnali sovražne pehotne skupine, ki so se poizkušale približati našim varnostnim črtam. V dolini Si/ume za nas ugodno patruljno delovanje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 18. avgusta. — Od Stelvija do Astica, v ozemlju Grappe in ob dolnji Piavi neenotno, manj intenzivno topovsko delovanje. Na asiaškl visoki planoti so se naše In zavezniške baterije sovražnemu koncentričnemu osnju postavile naglo in uspešno v bran. Ob dolnji Piavi nam je sovražnik včeraj zjutraj po srditi topovski pripravi z obkoljeval-nim napadem poizkušal iztrgati pred kratkim osvejeni otok jugozapadno Papadopolija, toda napadalec je bil zadržan cd našega zapornega ognja in se je moral po naših naglo izvršenih protinapadih umakniti v neredu. Imel je težke izgube in je ostavil v naših rokah.več strojnic, materijala in 29 ujetnikov. Delovanje naših in zavezniših letalcev je bilo tekom dneva znatno. Sestrelili: smo eno letalo. Angleško uradno poročilo. LONDON, 19. (Kor.) Reuter poroča, da je včeraj zvečer deseta francoska armada prešla med Oiso in Aisno na fronti 16 km v napad in prpdrla 3 km globoko. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 19. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v Rokavskem prelivu in zapadno odtod zopet 13.000 ton sovražne ladijske prostornine. AMSTERDAM, 18. (Kor.) »Maasbode« poroča: Japonska parnika »Jejva Maru« in »Nidori Maru« sta se potopila; parnik »Kaishi Maru« je zavozil na suho in se potem potopil, istotako angleška jadrnica >Breadaibane«. Ameriška jadrnica »Ralph« in angleški parnik iBraeglem« sta zgorela. Jadrnica* »Kasid Kerim« se je potopila. Angleški parnik *Ncrth Cambria« se je po trčenju potopil, parnik »Ibis« pa se pogreša. LONDON, I9.^Kor.) Admiraliteta poroča, da^sta dne 15. t. m. dva angleška rušilca torpedovk zaklela na mine in se potopila. Pogreša se 26 mož, ki so bili -najbrže ubiti pri eksploziji ali pa so utonili. AMSTERDAM, 18. (Kor.) O potopitvi dveh angleških rušilcev pred nizozemsko obalo se še poroča, da se je od prvega torpediranoga rušilca potopil velik del, od drugega pa najbrže vsa posadi ka. Po torpediranju so francoska pomorska letala preiskala morje, a niso razkrila nobenega podvod-nika. Opoldne je odplula skupina angleških ladij iz Waterwega. Spremljajoče torpedovke so najbrže opazile podvodnik, *ker so pričele srdito streljati v vodo. Neki ribiški parnik, ki je prispel v Sche-venngen, poroča, da je plul na mestu, kjer se le streljalo, skozi morje petroleja. Zato se domneva, da je bil podvodnik uničen. IZ RUSIJE. Češki klic po pomoči. VLADIVOSTOK, 15. (Kor.) Češki poveljnik je naznanil zastopnikom zaveznikov v posebni spo- — Imenitno! — je dejal Salluces, kakor veščak ogledujoč ponarejeni podpis. — Sedaj pa hitro k van Grippu. Velikan, ki je služboval pri Židu, je bil brez dvoma opozorjen na to in le tokrat hitro spustil mlada gospoda v sobo. Van Gripp je odgrnil zastor in vprašal: — Torej? — Gospod vikomt, — Je odgovoril Salluces, — vam prinaša menico z žirom gospoda barona de Mauberta, kakor ste zahteval. — Dobro. Da vidim, le dejal Žid in stegnil roko po papirju. — Še trenutek, — Je dejal hitro Raphael; — preden skleneva posojilo, bi povedal še par besedi gospodu van Grfppo. ■— Na razpolago sem gospodu vikomtu, — je odgovoril oderuh. — Ali mi zagotovite, — je nadaljeval Raphael, da ta menica ne pride 11 vaših rok? — Da. — In da ml fo vrnete, če vam tekom osmih dni vrnem denar? — To je v mojo korist. Saj ml le vendar ljubši menici, da je potrebna hitrejša in večja pomoč, ako se hoče omogočiti prodiranje proti Irkutsku. Ako zavezniki v šestih tednih ne prodro do lrkut-ska, bi pomenilo to katastrofo za Ceho-Slovake v Sibiriji in popolno izročitev Rusije nemški milosti. Vsernska vlada v Samari. KIJEV, 18. (Kor.) Iz Samare se poroča, da se je sestavil odbor članov ustavodajne skupščine, ki se smatra za vserusko vlado. Večina obstoja iz socijalnih revolucijonarjev, vojaška oblast Je v rokah Ceho-Slovakov, ki jim je tudi komite podrejen v vojaškem oziru. Komiteju je prideljen tudi zastopnik entente. Nemci v Gedrgijl. KIJEV, 16. (Kor.) »Ruskij Golos« poroča: Po poročilih potnikov vlada v Georgiji, odkar so prišle nemške čete v deželo, vzoren red. I Praznovanje cesarjevega rojstnega dne v Rusiji. MOSKVA, 19. (Kor.) Po petih letih so tu prvič zopet praznovali rojstni dan avstrijskega vladarja, cesarja Karla. Slavnosti so se udeležili vodje avstro-ogrskih uradov, mnogo ujetih oficirjev in zastopniki poljske kolonije. Nadškof v Mohilevu je slavil vladarjevo miroljubnost Princ Radzivll o uspehih svojega potovanja v veliki glavni stan. VARŠAVA, .17. (Kor.) Ravnatelj poljskega državnega oddelka, princ Radzivil, se je izrazil o svojem potovanju v veliki glavni stan v smislu, da je ž njim jako zadovoljen. Grof Adam Roni-kier, berolinski delegat poljske vlade, je naznanil zastopnikom listov, da so izgledi za razvoj poljskega vprašanja, ako sc sklepa po poteka konference, zelo ugodni in je pripomnil, da ima program, ki ga je nesel s seboj v veliki glavni stan, vse šanse za uresničenje. Potrebna bodo seveda še nadaljna posvetovanja, ki pa ne bodo več načelnega značaja. landom in drugimi ministri. Včeraj Je odpotoval zopet na fronto. Vprašanje davka prostega minima. DUNAJ, 19. (Izv.) V predstoječi davčni debati poslanske zbornice se namerava vlažiti predlog-da naj se zviša davka prosti eksistenčni minimum od 1600 na 4000 K. Ako se spominjamo na boje. ki so bili potrebni, predno je bil za časa grofa Stiirgkha zvišan davka prosti minimum od 1400 na 1600 K, potem je upanje, da bo sprejet sedaj nameravani predlog, jako majhno. Amerika in ententne pogodbe. DUNAJ, 19. (Izv.) »Fremdenblatt« poroča: Lansing je- izjavil v kongresu, da ima Amerika v mirovnem vprašanju popolnoma proste roke, ker se ni vezala na nobene dosedanje pogodbe med entento in se tudi noče vezati. so je Amerikanci v Vladivostoku. VLADIVOSTOK, 18. (Kor.) Ameriške čete prispele v Vladivostolc. Japonski kontingent prispel v Vladivostok in prodira proti fronti ob Usuriju. Helfferich se ne vrne več v Moskvo. BEROLIN, 19. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča, da se nemški poslanik dr. Heliferich ne vrne več v Rusijo, vsaj toliko časa ne, dokler bo £skov sedež nemškega, poslaništva. Ukrajinski ministrski predsednik v Berolinu. BEROLIN, 19. (Kor.) V Berolinu se mudeči ukrajinski ministrski predsednik Lysogub je sprejel včeraj poročevalca »Lokalanzeigerja« in *Ber-liner Tagblatta« in jima izjavil, da se mudi v Berolinu v svrho pojasnitve nekaterih vprašanj, ki izhajajo iz ratifikacij mirovne pogodbe z Ukrajino. Ministrski predsednik je poročal dalje, da jc pričakovati ugodnega izida mirovnih pogajanj z Rusijo in sicer na podlagi pogodbe iz 1. 1654, ki določa sicer unijo med Rusijo in Ukrajino, a dovoljuje fsti popolno samostojnost, v slučaju vojne pa sfcupno postopanje obeh strank. O notranjih razmerah v Ukrajini je izjavil Lysogub, da so vedno boljše. Ukrajinska žetev* nad srednje dobra. Za izvoz prihaja v poštev 100 milijonov pudov žita. Zastopstvo domini je v v Londonu. LONDON, 18. (Kor.) Uradno se naznanja, da bo imel v bodoče vsak dominion po enega ministra rezidenta v Londonu, ki bo član kabineta. Zastopana bo tudi Italija. Francosko odlikovanje za Haiga. LONDON, 19. (Kor.) Zastopnik Reuterjevega urada pri angleški armadi v Franciji poroča, da je predsednik Pohicare v angleškem glavnem stanu posetil maršala Haiga In mu- izročil francosko vojaško kolajna Veliki nemiri na Japonskem radi podraženja riža. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Reuter poroča iz Osake z dne 14. t. m., da so na Japonskem radi podraženja riža nastali nemiri, ki so postali tako resni, da je moralo vojaštvo intervenirati skoro v vsakem večjem mestu. Na več krajih se je vojaštvo poslužilo orožja. V mestu Kobe so demonstranti zažgali poslopje družbe Suzuki In Časopisa »Shimbuni. Policija je bila proti razjarjeni množici popolnoma brez moči. V Nagojl Je množica zažgala trgovine z rižem, v Tokiju razbila vse šipe trgovin. Policija je stražlla mostove, javne vrtove in poslopja ministrov. Opozicija očita vladi nesposobnost In se pripravlja na odločen boj proti njej. TOKI JO, 19. (Kor.) Reuter poroča: Cesar je podaril za revnejše sloje, ki so vsled nenavadnega podraženja riža močno prizadeti, 3 milijone krcn. General Diaz v Rimu. RIM, 19. (Kor.) General Diaz se je mudil par dni v Rimu, kjer je imel daljše konference z Or- dober denar kot pa slab papir, ki ga ne morem niti oddati. Zaradi tega le spite mirno. — Tu Je menica, — je dostavil Raphael. Van Gripp jo Je pograbil pohlepno kakor jastreb svoj plen. Trenutek je molče motril podpis, potem pa je dejal z ironičnim smehom: — Res, za prvi poizkus ni slabo. Imate talente, gospod vikomt, lepe talente, in če jih izobrazite, se vam odpira lepa bodočnost. Gotovo so v Ro-chefortu in Toulonu*) dosluženi umetniki v pisanju, ki v svoji mladosti niso znali toliko. Želim vanj odkritosrčno vso srečo. Čim več je govoril van Gripp, tem bolj je bil Raphael prepričan, da je že nekje slišal ta žgoče ironični glas, ki mu Je trgal živce. Dal bi bil veliko, da bi bili imel menico zopet v svojih rokah. Morda bi jo bil tudi zahteval, toda van Gripp mn ni dal časa, kajti stegnil je zopet roko, izročil Raphaehi bankovce in dejal: — Tu je denar, gospod vikomt. *) Tu sc nahajajo ječe za težke zločince. (Dalje) Budimpeštanski peki zapro svoje prodajalne. BUDIMPEŠTA, 19. (Izv.) Na zborovanju tukajšnjih pekov je bil sprejet predlog, da naj se s 1. septembrom zapro radi nemožnosti vzdržanja obrata vse prodajalne kruha. - Usmrćen vojaški ubežnik. BUDIMPEŠTA, 19. (Izv.) Tukajšnje divizijsko sodišče je obsodilo včeraj vojaškega ubežnika In-fanterista Vukoviča, na smrt. Smrtna obspdba je bila izvršena še včeraj. • * Železniška nesreča. BUDIMPEŠTA, 1* (Izv.) Iz Oalante se poroča, da sta danes trčila tamkaj skupai dva tovorna vlaka. Viakovodja in kurjač enega vlaka sta mrtva. Ve5 oseb je. težko oziroma lahko poškodovanih, en voz razbit. Odstop posL Maštalke. PRAGA, 19. (Izv.) Načelnik r češkega Svaza«, posl. Stanek, Je poslal včeraj posl. Maštalki iskreno pismo, v katerem ga prosi, naj prekliče svojo resignacijo na državnozborski mandat in nadaljuje še vnaprej v čeških vrstah svoje zaslužno delovanje. Združenje čeških narodno-socljalnih in socija-lističnih železničarjev. PRAGA, 19. (Izv.) Včeraj so se češki narodno-socijalni železničarji združili s češkimi socijalisti. S tem je storjen jako važen korak k ustanovitvi enotne Češke socijalistlčne stranke. Zaplenjena živila. PRAGA, 19. (Izv.) Policija je razkrila pod nekim gnojnim smetiščem 450 kg sladkorja, ki je bil za 9000 K prodan nekemu trgovcu. Blago Je bilo zaplenjeno. DUNAJ, 19. (Izv.) Tu je bilo zaplenjenih 74 vagonov papirja, ki je bil skrit v raznih skladiščih. Papir je bil izročen na razpolago trgovinskemu ministrstvu. tisto stanje, ki je zapadni sovražniki Nemčije označujejo ko pomanjkanje čuta za svobodo. V resnici pa je to le posledica prevelikega zaupanja v materijalno silo, v fizično moč v svojo lastno državo! Kako pogosto smo čuii vprašanje nemških publicistov in piscev: »Zakaj smo tako obsovraženi?« In ko so po začetku vojne nevtralci precej odkrito kazali svoje simpatije do ententnih vlasti, smo mogli čitati v nemških listih cele razprave o tem problemu. Da, mnogi so si hoteli to ^sovraštvo proti Nemcem« razlagati s samozavestnim nastopanjem severnonemških podanikov v inozemstvu! Kakor da ni ta »samozavestnost« le posledica določenega svetovnega naziranja, kakor je tudi rusko »smirenje«, (ki se navadno krivo prevaja s »ponižnostjo«) le posledica določenega svetovnega naziranja. Ravno zato je boj tako težak, ker gre za svetovna naziranja! O materijalnili imovinah se je možno sporazumeti. Kako pa naj se najde kompromis med dvema različnima, nasprotnima si svetovnima naziranjema? Je-li- tu možen sporazum? Po prvih vojnih mesecih, v prvem vojnem letu, bi bil morda sporazum lahek. Kajti, tedaj so se vojevale vla^le, dočim so narodi — tu in tam — le ubogali. Tedanja gesla niso prodirala v duše. Tedaj bi se bila mogla najti formula, ki br bila kolikor-toliko zadovoljila udeležene vlade. Ali, s časom, ko je vojna delala vedno večje kroge in ni hotela prenehati, ko je pritegnila vedno več ljudi, jim nalagala vedno večje žrtve ter je razrivala vedno globlje, ko je razdirala države, spreminjala ustave, rušila prestole, ko je zadevljala vsako rodbino, vsakega poedinca —-m tedaj je vodstvo vojne padlo iz rok vlad v tem smislu, da sta vojna in mir odvisna od mejnih korektur, od gospodarskih koristi. Vojna je postala v resnici borba med dvema svetovnima naziranjema, ki sta jima Bismarck in WHson skrajna zastopnika. Izid te vojne določi bodočnost človeštva za desetletja, stoletja! Volilna borba v Ameriki. Kompromis med republikanci in demokrati. BEROLIN, 19. (Izv.) Iz Berna se poroča, da je bil v newyorškem volilnem okraju doseZen med republikanci in demokrati kompromis, kar pomeni popolnoma nov razvoj v notranji politiki Unije. Splošno se priznava namreč, da se bodo nove volitve za kongres In senat vrSile v znamenju gesla »Mir ali vojna«. • , Letalski napadi. BERN, 18. (Kor.) »Petit Parisien* poroča iz Rouena: Mesto Rouen je bilo v noči 17. t. m. napadeno od nemških letak Na Calais Je bilo 17. t. m. zmetanih ž>koli 50 bomb. Par hiS je bilo težko poškodovanih. Človeških Izgub ni zaznamovati. V isti noči ste dve nemški letali napadli tudi Dun-kirchen. Novi turški poslanik v Berolinu. CARIGRAD, 18. (Kor.) Uradni list objavlja Imenovanje Rifaat paše za poslanika v Berolinu. Vzroki sedanje vojne. Zakaj so se Nemci odtujili drugim narodom? Tudi nemško ujedinjenje se je — tako piše zagrebški »Tagblatt« — porodilo ob težkih bolečinah. Od Henrika I. — ustanovitelja nemške države — pa do avstrijsko-pruske (»bratske«) vojne je minolo skoro polno tisočletje, v katerem so se nemška plemena uničevala medsebojno v težkih bojih. Generacije so umirale v neizpolnjenem hrepenenju po ujedinjenju nemškega naroda. In, česar niso mogle doseči generacije. to je'ustvaril Bismarck v dveh kratkih vojnah. Bismarck je rekel v letu 1850 v erfurtskem parlamentu: »Edino zdrava podlaga velike države — in v tem se razlikuje bistveno od male — je državni egoizem in ne romantika. Nevredno velike države je, če se bori za stvar, ki n! v njegovem lastnem interes««. Trde besede, ki pa jih je uresničil do zadnje točke. Od tod velikanska razlika med Nemčijo pred Bismarckom in ono po njem. Od tedaj so v Nemčiji "vsi stavljali vse na eno karto: na dogradnjo močne armade, najmočneje na svetu, ki naj služi »državnemu egoizmu«. V očeh Bismarcka je bil ruski car Nikolaj I., ki je poslal svoje čete na Ogrsko — bedak. Ali bi mogla močna habsburška država kaj koristiti Rusiji? V cčeh Bismarcka bi bil morda tudi Wilson bedak. Kaj* imajo Zedinjene države iskati v Evropi? In tisti državni egoizem je pritegnil pod svoj vpliv vse kroge v Nemčiji; pritisnil je svoje označenje vsem slojem prebivalstva. Z Bismarckom se je Nemčija začela pospenjati do vnanje sile,, in nje čine občuduje v tej vojni ves svet. Ali, od Bismarcka datira tudi preobrat v nemškem narodu, ki le ta narod odtuji! Razne poilSKne tf ssfiB. Iz Zagreba nam piše naš navadni dopisnik: Organ koalicije mi očita, da z izmišljevanjem neresnic ustvarjam neraz-položenje proti koaliciji. V dokaz za to navaja, da sem pisal v »Edinosti«, češ, da ^Pester * Lioyd« napoveduje svežo strujo v koaliciji. V resnici pa sem napisal jaz: »Hrvatska Riječ« samo poroča tako, do-Čim nisem niti omenil peštanskega lista in ni moja krivda, če so »Male Novine« pro-grešno, ali morda tendencijozno citirajo »Edinost«. Toliko, da se bo vedelo, na kateri strani je »izmišljanje neresnic«. Na Đunaji} zadovoljni s srbsko-hrvatsko koalicijo. Os ješki »Jug« poroča z Dunaja: Na Dunaju nikakor nočejo, da bi prišlo na Hrvatskem do krize, ker so tamkajšnji merodajni krogi v zvezi z zunanjo politiko monarhije popolnoma zadovoljni s koalicijo in vedo dobro, da bi organiziran boj vsega slovanskega juga pokvaril šanse zunanje politike in da bi bil organiziran odpor Jugoslovanov tako v avstrijski, kakor tudi v ogrski državni polovici poleg organiziranega češkega odpora izredno važnosti. To je glavni vzrok, da ostane na Hrvatskem vse pri starem. Na Dunaju je sedaj tako razpoloženje, da se morajo zadovoljevali s koalicijo, ustrezati njenim željam ih jo držati na vladi kot protiutež »renitentne« politike dunajskega parlamentarnega Jugoslovanskega kluba, ki dela velike sitnosti — že tako ne samo avstrijskemu ministrskemu predsedniku, ampak še bolj zunanjemu ministru. Nasprotstva med Anglijo in Italijo radi srbskega vprašanja. Kljub vsem oficijoz-nim zagotovilom obstojajo med Anglijo in Italijo močna nasprotstva, ki so se vsled odklanjajočega stališča Italije napram ve-likosrbskim nčrtom Anglije še bistveno povečala. Angleški krogi, ki so zainteresirani na vojni, označujejo italijanskega zunanjega ministra Sonnina za moža, ki ga je treba odstraniti. Posebno srdito napada Sonnina milanski »Secolo«, ki popolnoma prisega na politiko Lloyda Ge-orga. ^ Ministrski svet v Versaillesu. Rimski listi poročajo, da bo imel medzavezniški vojni in ministrski svet še ta teden v Ver-saiilesu važno sejo. Listi pripisujejo konferenci izreden pomen in namigavajo, da se bodo poleg vojaških vršila tudi važna diplomatična pogajanja. Zastopnik pariškega lista »Excelsior« je imel z nekim višjim diplomatom entente razgovor, tekom katerega je ta izjavil, da mora skupnemu vojaškemu vojaškemu poveljstvu slediti tudi diplomatična enotnost. Iz Pariza" se dalje javlja, da so imeli te dni Poincare, kralj Jurij, kralj Albert, Cle-menceau in Lioyd George v navzočnosti generalov Focha in Haiga važno posvetovanje, o katerem pa se varuje najstrožja tajnost. Na&volvoda Karei Štefan — kandidat za poljski prestol. »Berlincr Tagblatt« poroča: Akoprav še ni nobenih natančnih poročil o uspehu posvetovanj v nemškem velikem glavnem stanu, se zamore vendar z gotovostjo smatrati, da je glede poljskega vprašanja dosežen sporazum. Av-stro-poljska rešitev, glasom katere naj bf se Poljska priklopila Avstro-Ogrski in postal avstrijski cesar obenem kralj Poljske", je bila najbrže končno pokopana. — Poljka postane samostojna kraljevina in drugim narodom, mu odvzel razumevanje-----— .------ - . - . . za bistvo drugih plemen ter je izval v njem se domneva, da je določen za kralja naa- Strirc li. »EDINOST« stev. 228 \ Trstu, dne 20. avgusta 191« vojvod?. K'trel Štefan. Med petimi kandi-j dati, ki sta jiii predlagala poljska delegata pr'nca FLizivil in grof Rouikier, ima kandidatura nadvojvode S - elana najmočnejšo in najvplivnejšo zaslombo, ker je nadvojvoda v bli'njih sorodstvenih oinosajih z visokim po J j »k I ui plemstvom. Izmed njegovih treli hčerk je namreč druga, Renata, poročena s poljskim princem Radziviiom, tretia ; a s princem Czartoriskmi. Nadvojvoda Karel Štefan, ki je poročen z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, živi na grada Sajhuš v Galiciji in je protektor poljske akademije znanosti v Krakovu.- — Raz ven treh hčerk ima tudi tri sinove, ki služijo v armadi. Načrti o »razkosanju« Avstro-Ogrske. Angleško časopisje je glasom Reuteria bate jako zadovoljno -s priznanjem če-ško-slovaškega naroda s strani Anglije. Dr/ Dillon pravi v »Daily Telegraphu«: To priznanje dokazuje, da je ententa odločena, da razkosa habsburško monarhijo v one narodnosti, iz katerih je sedaj sestavljena in da bo nadaljevala boi. dokler r.e doseže tega cilja. »Daily Chronicle« naglasa, da se mora ententna politika napram Ceho-Slovakom in Poljakom izpopolniti še s priznanjem Jugoslovanov. »Times« je mnenja-: Prvikrat je Anglija eno izmed plemen, ki prebivajo na habsburškem ozemlju, oficijelno priznala za zaveznika. Odločitev ic padla po temeljitem preudarku. Delo Celio-SlovakovHfcf entento v Sibiriji zasluži to plačilo. Onrl£ dokazali, da je Rusijo mogoče rešiti nemškega gospodstva. Izjava Anglije da ie nov korak k ustvaritvi vrste osvobojenih narodov, ki naj tvorijo v Evropi jez proti razširjanju germanskega naroda. Kakor poroča »Corriere della Sera«, so se pred objavo izjave Anglije o priznavanju češkoslovaškega naroda - zavezniški narod vršila 14 dni trajajoč« posvetovanja z dr. Edvardo n Benešem, trikom češkega Narodnega sveta. S tem priznanjem se izreka Anglja, ki je dosedaj le Italiji priznavala pravico do delov avstrijskega o-zemlja, ?a celoten program razdelitve Avstrije. Vsled priznanja Angiije je dobila češka vlada pravico, da odpošlje zastopnike na one konierence zaveznikov, ki se jih sinejo udeležiti manjši narodi. BeneS sam je izjavil londonskemu zastopniku jrCorriere delia Sera* v nekem razgovori, da vsled izpremenjenega pravnega položaja Avstro-Ogrska ne bo smela več i stopati s Cehi kakor z uporniki. Sicer pa jt prepričan, da A\ stro-Ogrska tega i:e ho upoštevala in da bo Cehe, k; se bo-bojujejo na sovražni strani, kaznovala še vnaprej s smrtno kaznijo. Slovanska zvezo. »Glas« opozarja na pomembnost v Pragi proglašene združitve nenemških in neniadjarskih narodov, nagiasujoč, da so se v Pragi določile le splošne smernice. Praktično jih morajo izve -i Poljaki, Cehi in Jugoslovani, ker drugim narodom rad? posebnih razmer, v katerih žive, ni dana možnost za to. Ce se torej ustanovi slovanska zveza, ne bo to po menjalo kake ločitve od drugih nenemških narodov, marveč jjna ta_ zveza ravno uresničiti določena načela, ta zveza je ravno sedaj nujno potrebna, kajti, le tedaj, če bomo postopali skupno, moremo piiti do polne veljave. Nadaljnja izvajanja si je pridržal gosood cenzor, ali tudi tista belina, ki jo ie postavil mesto tiskane bese je,-nam šele pra\ potna tu gori označeno potrebo. Danes smo menda vsi na jasnem, da je bila moč naših narodnih nasprotnikov in nasprotnih nam vlad v glavne n ravno v ter- . da so avstrijski narodi v svoji sle p L-ti in morda tudi v ne po znanju resn:«:;i:h namer nasrrotn'h nam sil dopuščali, da so mogle vlade in nas^-- ' n'ki z uspehom izvajati tisto, v vsej nasi mino-losti usodno pravilo: d:vide et -a! Loče 'ali so jih. zabijali kline toliko med slovanska telesa, kolikor v pcedma telesa sama. — Računali so nasprotniki: združeni slovanski narodi države bi bili nepremagljiva moč; ločene pa že moremo mrviti vsakega posebej. In vspevalo j'm je na našo nesrečo. Posebno so dosegali svoje namene z zavratno taktiko, da so — kakor se jim zdelo potrebno — včasih ene nekoliko pogodovali in jih s tem zavajal, da so bili do živi jen skih interesov brezbrižni, ali pa so jim celo nasprotovali. Na na^o srečo pa je sedanja vojna začela odpTati oči. Naši nasprotniki so postali tako zrnagesvestni, da so v tej omami postali tudi odkritosrčne]! in drzneji, da niso mogli več potajevati svojih namenov. — Narodom ie stopila pred oči vsa nevarnost, ki jim grozi, s tem pa tudi pot, no ka teri se morejo ubraniti nevarnosti. Poslanec dr. Laginia je rekel v državnem zboru, da je ta vojna provzročila v našem narodu tak preobrat, do katerega bi prišli nk)rda še-le v petdesetih letih. Prišla je evolucija, prišlo ie boljše razumevanje in spoznanje najnujneje potrebe: skupnega na proinika imamo, združeni se moramo boriti proti njemu*. Narodi ne verujejo* več slepilom, ne verujejo nikakim besedam in zaCc:; so misliti na-se in svoje interese. Vedo, od katere strani grozi nevarnost, in vedo tudi. od katere strani edine more priti reii:ev. Veliki dnevi v Pragi in v Ljubljani so vidni znak', so visoki mejniki, na p<~r: življenja avstrijskih narodov: dve v-liki etapi do — slovanske zveze! Zapcščma po francos^o-nemški vo|oL Razpravljajoč o milijardah dolgov, ki jih delajo sedai države, spominja praska »Union«, kako je Bismarck pred blizu petdesetimi leti naložil Franciji 5 milijard vojne odškodnine, nadejaioč se, da tej kon-tribnciji preide Francozom vsako veselje do vojevanja. A če sedaj primerjamo to svoto z blizu 900 miljard, ki jih je že požrla ta vojna: kako malenkostna se.nam zdi tista vojna kontribucija! Sedaj vidijo Nemci, kako dr^go jih stane Alzacija-Lo-taringija, ki ju je Nemčija dobila tedaj od Francjjel. Kajti« kruto se je varal knez Bismarck, ko je računal, da bodo Francozi! obnemogli za vedno! Ni preprečil bodoče] vojne, marveč je takorekoč ostavil vojnoj! svojemu in drugim narodom. Ne da bi bflf ostraš:! Francoze, marveč se je tam razvilo gibanje za jevanšo. Leta že so francoski državniki spekulirali na kak velik evropski zapietijaj, ki jim da prilike, da zopet zavojuj-ejo AlzacijorLotariugijo. Sicer je res, da je bila Anglija tista gon"-na sila, ki je zapalila ta svetovni poiar, ker se je hotela rešiti konkurence Nemčije v politični in gospodarski smeri. Vendar pa bi se Anglija pri svoji militarični situvaciji težko bila lotila vojne proti Nemčiji, ca jej ni Francija priskočila na pomoč s svojo trdno vojno organizacijo in s svojo velikansko pripravo vseh vojnih sredstev. Ta varnost je zlomila anglešid odpor proti vojni in tudi odpor proti uvedbi splošne vojne dolžnosti. In nobenega dvoma, ni, da Francozi ne bi bili stopili v to vojno (tudi če bi bili plačali še par milijard več), ako ne bi bili izgubili Alzacije-Lotaringije. in nobenega dvoma ni, da oi bilo razpoloženje na Angleškem drugačno, nego je nastalo, ker ste Rusija in Francija -osegli v vojne dogodke. Morda bi bila svetu sploh prihranjena ta strašna vojna! In to je storila tista mala Aizacija-Lotaringija! Povodom roistučga dne Kieg. Veličanstva cesarja je v poreški baziliki monsijnor škol dr. Pe-derzolli z vsem ka.pitijem daroval slovesno maso l zahvalno pesmijo. Te slovesne službe božje so se udeležile civilne in vojaške opasti in mnogoštevilno občinstvo. Maša se je zaključila s cesarsko pesmijo. Mesto je bilo odičeno z zastavami. Imenovanje. Presv. zadarfki nadškof, dr. Vinc. vit. Pulišić je podelil naslov konslstorijalnega svetovalca č. s• Jožefu Bottegaro. Našim čitateljem v Gorici. Opozarjamo še enkrat čitatelje našega lista v Gorici, da se bo od danes' naprej naš list vsak dan dobival že okoli poldne v vseh tobakarnah v Gorici. Prepričani smo, da bodo Goricam z veseljem posegli- po njem. Zaplealanje živil ia B3v stroj ukaz sosgeda namestnika. 2e jeseni preteklega leta je namestnik poslal podrejenim oblastim slede predpisov o živilskem prometu sledeče opozorilo: »V zadnjem času so ponovno prispele pritožbe, da organi, ki jitn je poverjeno nadziranje prometa z živili, za-plenjajo ubogim ljudem majhne količine živil. Majhne množine živ H. ki s! jih zlasti. pripadsiki aeirevsejših slojev prebivaisiva nabavljajo za olajšanje svojih izredao težavnih prel—asjevaicih razmer, se ne smejo zaplesati. Prebivalstvo b? pri sedanjih težkih preskrbnih razmerah zaincglo smatrati tako postopanje oblasti za malenkostno nagajanje, ne da bi se s tem na kak način pospeševali cilji, ki jih zasleduje oblast pri preganjanju tihotapstva.« Z oziroai ca to, da |c namestnik zopet prc-jci pritožbe radi odvzemanja živ H, je izdal podrejenim mu oblastim zopei najstrožji ukaz. da se morajo strogo ravnati po gor! mrredeaJh določilih. Kar se tiče odvzemanja živil v krajih izven Primorske, namestnik sicer ne more direktno vplivati, vendar pa je kljub teinu napravil vse primarne korake pri uradu za ljudsko prehrano, kakor tudi pri v peštev prlhaiaočih deželnih oblasti. 93934 otrok brez šolskega pouka! V Hrvatski in Slavoniji je 1651 šol s 3110 učitelji. Potemta-ke prihaja po ena šola na 26 kvadratnih kilometrov in 1621 prebivalcev. Za šolo obveznih otrok ?e 316.543, aH vpisati so jih mogli Ie 226.609. Tako je 93.934 otrok ostalo brez šolskega pouka. Varaždinska -Narodna Volja« prineminja: To je strašna številka, ki kaže vso našo zaostalost • in slabost. Nepismenost (analfabetizem) je razlog naše gospodarske zaostalosti. Zato je potrebno, da je Ijadskoprosvetno delo prva dolžnost vsakega narodnega Človeka. — Pri nas Slovencih ie v tem pogledu v obče boljše. Vendar ostaja tudi za nas resnica: da je delo za širjenje prosvete naj-nujneja dolžnost. ProsveU daje narodu sredstva za hapredek na vseh poljih snovanja. To resnico občutimo mi tržaški Slovenci še posebno. Gorje nam, da nismo še o pravem času spoznali te resnice in — ker ga ni bilo usmiljenja in pravičnosti na nobeni drugi strani — posegli po samopomoči na šolskem polju! Šola nam rešuje tisoče pred narodno pogubo. Da smo — vkljub vsem zaprekam in vsemu našprotstvu — vendar napredovah | na raznih poljih, da se nam. četudi počasi, vendar pa konstantna, manjša število nesrečnikov, ki se izgubljajo narodu: se imamo zahvaliti na tem svojemu šolstvu, temu sadu naših žuljev. AH, daleč smo še od cilja, ki ga moramo doseči, ako naj pride naš živeli tu do veljave in zasiguranega obstanka. Vsakega narodnega našega človeka is dolžnost, da po svoji moči prispeva k izpopolnjevanja naše šolske in vseh prosvetnih organizaciJL Z Iskrenim zadoščenjem moremo zabeležiti, da ?e naše ljudstvo povodom nabiranja za novo šent-vidsko šolo pokazala, da umeva to dolžnost. Hvala mu na tem. Naorej — da potom šole ustvarimo trdna tla pod nogami! Resnic« o stanji na KrasH. Revščina narašča dnevno. Če je bilo ljudij (in ub je menda še), ki j so računali, koliko denarja da si je naše ljudstvo ! »naredilo« in da si z lahkoto obnovi opustošena J gospodarstva, so se temeljito vračunaH. Manjka nam vse: živila, živine, orodja, pohištva, obleke, perila, obutev; kratko: vsega. Kaj izda terej par, pet ali celo desettisoč K, ki jih zabiješ v obnovo — razvaline? Kupiš si malega prašiča, kozo, kravo. aH vola — in gotovine ni; luknje pa še vedno na vseh plateh*. Da. tako je tam — na porušenem Krasu. Saj naraščajo dnevno odstotki prebivalstva. ki ne morejo plačevati niti aprovizacije, ki nimajo za kg turšične moke( ki je edina *na dnevnem redu«) in ki pričenjajo že z obremenja-vanjem posestev s posojili — grozen znak naše bodočnosti. Kje so one podpore, s katerimi smo se (po mnenju sitih gospodov) sitili? Vzeli so begunsko podporo, katero bi vlada vsakomur na tej zemlji — * " — privoščila. Nekaterim občinam, ki so bile tako srečne, da iih ni zadela evakuacija, tudi ne smejo biti deležne naknadne beg. podpore, čeravno so v mnogik slučajih trpele več, nego ostale občine. Saj je vendar bi! ukaz granat ki so ljudi popolnoma zbegale ter zahtevale več žrtev neizprosneje, nego pa bi bila morda muhasta volja kakega gospoda. Bliža se zima, ki bo vsled naraščajočega pomanjkanja še buja; a kje ie tolikokrat obljubljena nam obleka, obutev i. dr.? Tu bi br', trdi malo ledine za naše zastopnike. „ ___ Kje so poljski čuvaji? Z Opčin: Znano je, tla se po tržaški okolici vršijo dan za dnem večje ali manjše tatvine na polju ra škodo ubogega kmeta. Kar sta si kmet aH kmetica nasejala in nasadila z velikim trudom. Jim jemljejo tatovi in tako je v«es trud izgubljen. Danes vidiš in slišiš kmetieo. ki joče in se pritožuje, kaka so jej neznani zlikovci po noči pokradH ves krompir, ki ga ie sad!h z velikim trudom in kako je morala odtrgavati otrokom cd ust, da le mogla nasaditi. Jutri zopet Čuješ, kako preklinja kmet, da so mu ponoči poleg krompirja pokradli tudi čebulo, češenj, sadje itd. Potern slišiš zopet, da so temu ali onemu ukradli kozo ali prašiča iz hleva, ne da bi kdaj prišK tatovem na sled. Ce bi morda tu pa tam slučajno kakega takega malopridneža zalotil na zemljišču, ti odgovarja: Saj to ns vaše, ali ne vidite, da je vse odprto? In če si ga dobil, da ima že kaj pri sebi. ti odgovarja, da je vojna in da si mora vsak !?0 ".agriti, kakor ve in zna. *Kaj za take ma'.erj-kosti se jezite?!« — Naj torej vsakdo jemlje kmetu kako tako »malenkost« — kaj mu ostaac? Pcgine naj od lakote! Kako bo pa še le sedaj, ko grozdje dozorevati?! Kaj naj storimo torej? Kako .naj kmet obvaruje svoje pridelke? Edino, vsaj nekoliko izdatno sredstvo bo, da vsakdo svoja zemljišča, vse poti in steze zapre in zagradi. Kajti, če pttšča odprto in nezac^ieno, se hoče vsakdo smatrati za gospodarja tuje lastnine. Od slavnega mestnega magistrata pa smemo zahtevat', naj nair. vsaj do trgatve namesti v vsakem okraju par poljskih čuvajev! Razpis dot. V-smislu ustanovnega pisma Josipa in Antonije Clivio se v nagrado za dobro vedenje podelite dve doti po 4S0 kron dvema ubogima, delavnima in poštenima dekletoma katoliške ver?, hčerama iz manje imovitega razreda prebivalstva. da se jtma omogoči poroka s poštenima rokodelcema. Denar se izr-'ača po izvršeni poroki. Prošnje je vložiti na vložnem zapisniku^ mestnega magistrata do vštetega 20. septembra t. 1. in morajo biti opremljene za oba zaročenca: s krstnim listom, spričevalom o dobrem vedenj« in potrdilom pristojnosti. Zavarovanje potne prižge. Radi izrednegr*. povišanja vredaosti perabnih predmetov — obleke, pt-ri!a, obuvala in sličnzga —, kakor tudi rail ;z razi ćnlh razlogov povečane nevarnosti, da se ti predmeti ukradejo, je priporočati, da se rotna prtliaga zavarnje toliko med prevažanjem, kakor zadnjem stečaju posebno zato, ker železnica jan> fridi ob polaganju v shrambo (garderobo), v tem poleg tega še primerna plača. Prosilec lahko ostane stalno na grajščini tudi po vojni. Pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Izkaznice za petrclej. V svrho prevzjetja novih izkaznic za petrolej naj se načelniki domačih gospodarstev iz Barkovelj zglase danes, ali jutri od S—2 pop. v namestništvenem uradu za premog. Prinesti je treba s seboj Izkaznice za živila in premog. Vojno - pomožaJ urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega'podpornega in bralnega društva« v ulici Carfntia št. 39, I. nad., nn levo, in sicer, izvzernži ncdeiie in praznike, vsak dan cd 9 in po! dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih ia raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo posiiijoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval ua pristoinili mescih" C-aui odbora preliranj^vaiuega odseka in nadzornice za počitnice CM otroških vrtov so uljudno vabljeni k seji dne 21. t. m. ob 5 pop. v CM šoli na Acqnedottu. Ant. Slavik. Urad »Organizacije oskrbnic vojnišklh sirot« se je preselil v ul. Sani ti št. 24 H. nad. Redno pcsiovanie. slovenskega oddelka se zcu.ie dne 22. t m. Slavesskl o&iafick posluje vsak ponedeljek ui čeirttk od 4 do 7 pop. Cenjene oskrbnice so naprošeae, da opezore tozadevno stran'1 .. posebno pa ene. ki se imajo šele vpisati. Nesreča vslsd igrasja z rečno graaalo. Bruno, Avgust in Karel Makovec, stanujoči v uL Te?a. Št. 171, so se iskali z granato, ki so jo smatrali za žoge. Ročna granata je takoj pri prvem padcu poškodovala vse tri dečke, ki so bili vsi ranjeni. Najhujše je bil ranjen najsiarejži, ki so Lin n:orali odrezati v bolnišnici več prstov. Pt>d traaavaleiNeka, dosedaj še neznana gr- i spa, je bila v ul. CeuU pcveićcna od tramvaja in r . je bila težko poškodovana. Preoc!;ali so jo takoj v br-lnišjiico. kjer je že čez par ur po težkih bole- j' ■ „Upore Godina" re.T» protiai) so prodaja v vseh lekarnah. 16 D Silino na efs^slo. Raznovrstno bla^o za preprodajalce. —Jakob Levi. THt, ulica S. Nicolo 19. 8147 vsake vrsto kupuje ia p^ča po najvišjih U cecah Fran B^bič v Trstu ul. Molioo grande št 20. 2,(»1 V ven&i zolool platoeoili čevljev Iz cevins v Tr:iJ, uUena Stsllaafir 2 se prodajajo praU^ni Reviji 5 p^d^Iatf iz ce- vine z usnjatimi podtalnimi nabitki. Prevzemajo se tudi na očila po meri in izvršuj:jo v 2 dneh ea naročuik preskibi platno sam. Predaja se gsmijsri poJpetoild, bela. trna io nrajas vrvica Speclallteta: mazilo za čevlje. 81. deila Sestala 2. Sten Bibiča fotrizra v. 5 to 30. — Dobroznana urama in zlatarna 1 POVI v lista, Trs M mitnice šfev. 3 n Seta zaleta csalto^rlnlh ur ts? roife zIc&iiiL se kupi tudi v veliki množini. — Ponudbe na H. LOSER, Trst, Via Fonta a 14. bila ii^ibrže kir.e- činah umrla. Poiiesrečeoka je tica. približno 50 let. Vro? je nabodel 70 letno kn?etico Furlanič Mi-ji.^ rijo. stanuločo v Škofijah in jo vr?:el ob t!a. Tež- j 3 J ko ran.'eno so prepeljali v bolnišn:.co. i Pcr. je vcrizTts! IS Ietneea Giordaoa Urbnnicit, staimjočega v ul. Settefoutane IS. Rana jc precej težka. Prvo pomoč so mu podelili na zdravniški postaji. se je včeraj zjirtraj 54 letni M~tej Kor- j batscli, kcčljaž v lilevu vile Ralli v Škorklji. Pred par dnevi je bila izvršena v vili tatvina, nakar je! sledila n? njegovem stanovanju hišna preiskava, j po kateri je v trenotku obupa Kordatsch Izvršil j samemor. *2^apušča ženo ia par nepreskrl lieiril' otrok. k m nb Hi irežar ob 9 V, Vs^rdAJ K % DAROV?. — Sežanska ženska pod. dr. sv. CM v Sežani je nabrala v julim 1. 1918 746*76 K v korist =Od- • bora S. H. S. ženi zs. siročad« in je denar odpo- j f^3®** slala sPrvi Urvafeki £^adioniei« v Zagrebu. Hvala vsem cenjesim darovalcem! — Za slovensko Seatvidslco šolo je darovala gospa Marija Bunc K 4, njen malček Mirko pa K 1, skupaj K 5. Denar Ijrani uprava »Edinosti«. — Moški CM podružnici darujejo tržaški in mariborski skupščina rji, zbrani v hotelu Unionu v Ljubljani, svoto K 150'— v pretest Ljubljančanom, ki so manj darovali v lniaolem letu nego Vrhnika, zadnjem slučaju posebno zato, ker železnica jam- j Denar je izročen blagajniku. — O. Tavčar Jakob či sicer le do 100 K za vsak kos. Da se potnikom j trgovec je daroval K 20. tako zavarovanje olajša, jeuprava železnic skupnu z cvrcpsko dmlbo za zavarovanje potne prtljaše v!rrenjlo, da že?erni§ki uradniki tudi pri oddaji ozi-rc: ;a polaganju v shrambo sprejemajo zavarovanja. Hrvatom te Srbom le spesnil Zmaj Jovan Jo-vaiiovič nastopno sporočilo: Sto je zlatna kruna grbu — To nek bude Hrvat Srbu — Što je dragi kamen zlatu — To nek bude Srb Hrvatu! — V teh stihih je vsebovana sinteza vse politike, ki jej zlasti v sedanjih časih morajo slediti Hrvatje in Srbi, ako nočejo, da bo zlo za obojne. Nove pristojbiae za brzojavke. C. kr. pošli o in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da se boi od 1. septembra t. L naprej pri sprejemanju pristojbin zavezanih državnih in zasebnih brzojavk, vštevši ča'sniškč in tiskovne brzojavke, na vse prometne smeri, razven tarifnih pristojbin sprejemal p o višek 20 vinarjev za vsako brzojavko in da se je pristojbina za vkniženje (registracijo) skrajšanih brzojavnih naslovov in posebnih dos'tavlja!-nih navodil za Trst, Primorsko in Kranjsko ločilo na 50 K letno (dosedaj 40 K). Županstvo Bresiovica na Krasu je pričelo z dne ii 1f». t. m. uradovati v lastni občini in pripore.- strankam naj se obračajo do njega radi pravočasne predložitve izkaza o nastalih poškodbah. Pripotoočni urad za begeace z Juga, Dunaj, I., Landskrongasse 1 2, išče begunca Ivana Zupana, ki naj mu najavi svoj sedanji naslov, pozivajoč se na njegovo posl. 5t. 591 i/2 IS, On je predal 14. 9. 17 na postaji v Pottenuorf—Landeggu 9 zabojev za Ptuj. od katerih se eden nI mogel izročiti, ker je prišel pozneje nego cstalL Tržaška kmetijska družba prosi za poročilo iz vseh krajev okolice o stanju poljskega varstva in posebno o tem. ali so vsa mesta poljskih čuvajev zasedena, ali poljski čuvaj tudi izvršuje svojo službo, ali je zadržan po drugih opravkih in slednjič, aH število poljskih čuvajev za dotične okrožje zadostuje. Te podatke rabi kmetijska družba, ker hoče v smisla § -5 ukaza poljedelskega ministrstva od 11. julija 15>1 S št 255 pozvati državno oblast, da sama odredi za varstvo polja na stroške občine, kar občina zamuia. Iz spodnje okolice. Letos bo trta rodila, četudi je po več krajih bolno grozdje. Sladkor za petiot se nestrpno pričakuje. Čujemo, da je ministrstvo določilo za Trst z okolico samo 50 kvintalov. Ko- j mn naj ga razdeli! Poljedelce nase okolice opo-1 zarjamo, da ie treba pismene prošnje vložiti pri j načelnikih. V prošnji naj se izkaže: vinograd, ste- j vilo trt, koliko vina upa pridelati in koliko petiota j bi napravil, Če dobi sladkor, dalje število v dru- j Zini živečih oseb. Prošnjo z lastnoročnim pedoi-so"1 naj se predloži do prvega septembra. Kdor nima trt ali samo prazne in bolne, naj ne vlaga prošenj- Vinogradnik. Vojaški pogreb. V tukajšnji rezervni bolnišnici Jičin je dne 18. t m. umrl Baačioa Alojz, sap. bat. št. 3. rojen L 1S74 v Trstu. Pogreb se bo vršil danes, 20. t m ob 5 popoldne Iz garnizijske bolnišnice št 9 na vojaSko pokopališče. Išče se ovčar, lahko tudi z družino 3 članov, k! fcl Imel veselje do ovčjereie, na neko graščino v bližini Ljubljane. Stanovanje in oskrba le zastonj. — Ker je nekdo dne 17. avgusta v »Konsumnem društvu« v Rojanu nekaj preveč govoril, daruje — obžalujoč svojo neprevidnost — 50 kron za rojansko podružnico družbe sv. C in M. JssosS^vila na" rdtešks sMlno in o! Šifra ura Tas a mI)! Mi všd-j, imti ia saaaa tira. Naročbe n. j se pošljejo na sledeči naelor : A. OSET, pošta Guštan], že!er. postaja SpodiijI Dravograd (Koroško). ZOBOZDRAVNIK Di\ X Čermak v Trst«, ulica Posta vecc^l9 12 vogal ulice deV.a Post2 l2idir«tnj« zobov bm bo^ lečin. — Plombiranja. OMfiTfil ZOBJE I Češko BadjeviCka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se naliaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. B (so fa^sr.ajd po 6 vin. — Da&cio ti£k :S3 tc^^ele a a ra?ui,i«!j9 ehroino. - Kai>rdaRjs» ® ptrisiaiđina znaSa ©O vi^arjsv. epstaiko Vič.t v „Karodnem dornu" zvečer). sprejme .Dramatično društvo". — Predstaviti se je ravnatelju gleda- (vsuk dan ob 8 rn 25^6 IfP^m di«a zaloga za Avstro-OKn' o: Lckanit: i>Zur HoKnung« 14. Ptcs Ogrsko HUlltdlibU Ul V It il' (Lastna palpča) ustanovljena leta 1H>3. Zavnrovanja proti škodi, povzroče ai po ojmlt streli in eksplozijah. Zavarovanja e+fklenib pI«»Č proti nibitjo. Zavarovanja proti tatvini z *lvm"-r. Zavarovanja pošiljate v na morju .a po sal^i.a. Življenjska zavarovanja r najrazličnejši ko- .bi. nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-41' Stanje zavarovalne glavnice na iivijonje (31 13 1915) R 546,405.849-— Odkar obstoja družba, je bilo v vst*h branŠ.iH ii. plačano c.t škotLvh K S72 ! 1*!3*S3. Zastopstva v vseh deželnih mestih in nejših krajih Avstro -O^rsLc oionarhijc. RMoIfHBltennOpcMo isra sta razpo^co m bslo in te h C-r'" ' .h. Ji, 3 I1L3 ZRT-r —ttf cyr-:^rj-rrrz JSL -r- CZ5 Trsi. »ia Csssa di mmm šteu. 5 ttasl.13 mv^ KapUzl Li rdiarua K AlCO-Oai-Filijalke: Dunaj Tegethoistrass- 7—9, Dtibrovnlr, Koior Ljubljana, iVletkov i Opatija, Split, Sibenih, Zadar. Vlage na kRjHsce 3 1 i °!o ^ Ete^JlžKo cd dneva vlo^e do dntva vzdiga. Rentn davek plaCije banka od s o. i a C j/ s ova n;? predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javma Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vs^kovrsišuli utjev pioti kurzni iz^aoi, revizija žrebanja srečk itd. brezo a^no Sta. - ii kre.su, rem >ourj krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Briojavi: JADRANSKA ===== Uradna stre: od • do % popoldn« =====